Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Po letnih izvestjih. Učni iezik. Učni jezik je na 11 gimnazijah in 6 realkah nemški, na 3 gimnazijah in 3 reaikah italiianski,^na 2 gimnazijah hrvaški, na 1 gimaziji (Št. Vid) slovenski, na 4 gimnazijah in 1 realki slovenski in nemški. Razentega so slovenske in italiianske paralelke na nemški gimnaziji v Gorici. z nemškim in slovenskim učnim iezikom paralelke na gimnaziji v Mariboru in samostoini gimnazijski razredi v Celju. Izpremembe v šolskem letu 1911./12. Łlede učnega iezjka so sledeče: Slovenska gimnazija v Št. Vidu ie dobila 7. razred, slovenska paralelka v Gorici 2. razred. istotako tamošnja italijanska paralelka; italiianska realna gimnazija v Pulju je dosegla 5. razred, druga italijanska realka v Trstu 6. razred. hrvaška mala realnai gimnazija v Voloskem-Opatiii 3. razred. Na slovensko-nemških gimnazijah na Kraniskem se ie slovenski učni jezik razširil v matematiki do 6.. v verouku do" 7. razreda; nemški učni iezik je ostal pri latinščini, grščini in zgodovini od 5., pri matematiki in fiziki od 7. razreda naprej. pri verouku samo v 8. razredu, pri nemšcini pa v vseh razredih. Na idriiski realki se je slovenski učni iezik na novo uvedel pri francoščini v 4. razredu. pri zemHepisu v 3., pri matematiki v 2. in 5., pri prirodopisu pa v šestem razredu. Vse drugo ie ostalo neizpremenjeno. O ponku slovenščine in hrvaščine. Naravno bi bilo, da na maternem ieziku sloni vsa izobrazba ¦— pri drugih narodih tudi ie tako — in ravno na zrelostno nalogo iz učnesa jezika, ki je pri drugih narodih seveda materni jezik, se po novejših predpisih polaga največja važnost. Pri nas ni tako. Na nekaterih zavodih so učenci, po dveh in več razredov pri1 slovenščini združeni v en oddelek. To je uimevno in upravičeno v Kočevju, Ptuju, Beljaku, St. Pavlu in v nižjih razredih nemške gimnazije v Celju, kjer je res jako maio število dijakov slovenske narodnosti. V Kočevju so v letu 1911./12. bili samo 3 oddelki, ker ni bilo dovoli Slovencev za določenih 5 oddelkov. Neupravičeno1 pa je to druženie raznih razredov v oddelke na gimnaziji v Celovcu, kjer je v 1. razredu 17, a najmanjše število je 6 Slovencev v enem razredu. Ako ie bilo vredno za 7 učencev v Kočevju lani vzdrževati celi csmi razrd. za isto število v Celju pripravljalni razred, na realki v Marlboru za 5 učencev Imeti dva oddelka prostega predmeta latinščine po 3 ure na teden: Poteni ie tudi vredno na gimnaizljj v CeIcvcu poučevati obligatno slovenščino za vsak razred posebe tembolj, ker ie slcvenščini tannl odmerieno mtnimalno število ur po 2 na teden. Prava pastorka <je slovenščina na realkah v Mariboru in Celovcu. kjer ie relativno obligaten predmet v nižjih razredih. Učni jezik za slovenščino ie' nemški, tudi za Slovence, ki se učijo skupaj z Nemci. Učne knjige za slovenščino so nemške. Delcma nemški učni jezik za slovenščino ie tu(di v Beliaku. kjer se Slovenci I. razreda učijo slovenščine tudi skupaj z Nemci. Zrelostna naloga iz slovenščine se ie pisala na gimnaziiah: Kranj, Ljubliana I. in II., Novo rnestO'. Celje, Maribor. Beljak. Celovec, Št. Pavel in Gorica ter na realkah: Idriia, Ljubliana in Gorica, povsod po 3 naloge na izbero. le na l«iubIjanski realki samo ena naloga, menda zato. ker imaio Slovenci na Ijubljanski realki slovenščino namesto laščine, iz Iaščine pa se tudi daje samo ena naloga1. Toda to ni pravično. Naloga iz laščine je bila prevod iz laščine v nemščino. k.ier ie treba pokazati le nekai iezikovnega znania. Slovenska naloga pa ie prosta in zahteva spretnost v rabi iezika, poleg pa tudi stvarno znanje ter kot taka že dokazuie duševno zrelcst kandidatovo, znabiti bolj kakor naloga iiz tuiega učnega iezika. Zato bi kandidat pri njej tudi moral biti deležen iste ugodnosti, da si lahko po svojem okusu izbere naloso iz treh podanih. Kako ie z ustnim zrelostnim izpitom iz slovenščine, ni razvidno iz letnih izvestii. Gotovo ie. da tudi v tem oziru ni enotnosti in stalnosti. C. kr. deželni šolski svet za Koroško ie v tem oziru izdal provizorno naredbo. da veliai za Slovence glede ustnega zrelostnega izpita iz slovenščine in nemščine isto. kar velia splošno za Iatinščino in grščino: ustni izpit se vrši samo iz enega teh dveh jezikov, in sicer iz tistega, pri katerem je kadidat dosegel boliši red v pismeni nalogi. Če pa je iz katerega iezika pismena naloga nezadostna, potem se mora ustni izpit delati iz tega jezika, evetualno torej tudi iz obeh. Ta naredba je prav dobra. ima pa to napako, da ie samo začasna. tako da diiaki vsako leto povprašuieio, kaj bo z maturo iz slovenščine. Edino pravilno bi bilo. da bi ministrstvo izdalo tako naredbo. veljavno za vse srednie sole, kier je za Slovence uvedena obligatna slovenščina. V pouku hrvašči-ne ni take mešanice. Hrvaški 5:imnaziii v Pazinu in VoloskemOpatiji imata pouk hrvaščine kot učnega jezika enako ureien. v prvih dveh razredih po 4, v ostalih po 3 ure na teden. Isto število ur je odmerieno hrvaščini na nemških srednjih šolah v Pulju z naredbo, ki se ie v preteklem šolskem letu izvrševala v prvih treh1 razredih. Kako bo s hrvaščino pri zrelostnih izpitih na teh nemških šolah, se zda.i tudi še ne ve. Gotovo pa ie, da bo hrvaščina imela svojo vellavo — naibrže več kakor na Slovenskem! slo- | venščina — in sicer zato, ker bo za hrva- | ščino enako urejeno, kakor za laščino. Ta vzporednost z laščino ie pač tudi vzrok, da ie v Gorici za pouk siovenščine naibolie preskrbljeno izmed vseh sredniih šol na Slovenskem. (Dalje.)