St. 39
Maribor, dne 7. septembra 1911.
Tečaj XLV
Ust ljudstvu v» pouk in zabavo.
KsKaja vsak četrtek In velja s poStnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto I K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izvenavstrijs tf&Sel« 6 K. Kdor hodi aam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se poSilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kak.*, Hskoroega društva" dobivajo list brez posebne naročnine* «-< Posamezni listi stanejo 10 vini t— Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Bokopisi se ne vračajo, >— Upravništvo: Koroi
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Et inserate se plačuje od enostopne petltvrsto za enkrat 15 sda«, «» dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj fio srede zjutraj, t—i hV
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Boj spodnje štajerskih Slovencev proti Gradcu in liberalci.
Težak je boj, ki ga bije spodnještajerskoslovensko ljudstvo proti nemškemu Gradcu. Oclkar smo zar čeli politično živeti, se moramo boriti za tot kar pam gre po božji in človeški postavi. Smelo bi skoraj lahko trdili, da nima pravica za nas Slovence samo zai/-vezanih oči, ampak da je povsem slepa. Slovence se prikrajšuje povsod. V Gradcu se ne zmenijo za pravice slovenskega ljudstva, naših prošnja in zahtev ne upoStevajo. Iz slepe strankarske strasti pomagajo našim narodnim nasprotnikom — slovenski (?!) liberalci. Ko so nagi deželni poslanci v deželnem zboru zaklicali nemški večini: stoj!, ko niso pripustili, da bi se zahteve slovenskega ljudstva v gospodarskem, šolskem in narodnem oziru vedno in vedno zavračale in zapostavljale, so bili liberalci v pričetku polni navdušenja, pozneje pa so začeli spletkariti in rova-riti. Zakaj? Iz bojazni, da bi se zahteve Slovencev vsaj deloma uresničile in bi sivsled tega naši poslanci priborili Se večje zaupanje. Zjadnji čas so pa začeli nastopati liberalci naravnost izdajalsko, V „Slov. Narodu" pišejo že dalje časa sem proti slovenskim zahtevam: da bi se razdelila Kmetijska družba v slovenski in nemški oddelek, da bi dobili Slovenci svoj poseben deželni Šolski svet. Z eno besedo, liberalci pišejo, cla se Slovenci nimamo kaj pritoževati proti Gradcu. Slovanski liberalci ravnajo tako, da so pravi narodni izdajalci!
Imamo v Gradcu Kmetijsko družbo za celo deželo. A gospodje, ki odločujejo o raznih gospodarskih podporah, skrbijo, da dobi Spodnji Stajer le drobtinice, vse drugo dobijo nemški srednje- in gornje-Stajerci. Mi smemo samo davke plačevati, dajati sinove k vojakom in mirno gledati, kako si delijo pod-^pore naši nasprotniki. Zato je naša zahteva, da se Kmetijska družba razdeli v slovenski in nemški oddelek, Še-le, Če bo slovenski kmet sam odločeval v slo-
venskem oddelku Kmetijske družbe, smemo upati, da se bodo podpore za povzdigo živinoreje, izboljšanja travnikov in pašnikov itd., pravično razdeljevale. Slovenski liberalci pa vpijejo zadnji čas po svojih glasilih, da je sedanja Kmetijska družba za Slovence pravična. S tem branijo liberalci naše narodne nasprotnike, mečejo polena tistim rodoljubom, ki se potezajo za zahteve slovenskega kmeta, pod noge. Liberalci so res sami — parodni izdajalci!
Kako skrbijo nemški gospodje v Gradcu za Sp. Štajer, vidimo n. pr. tudi pri regulaciji rek in potokov. Pesnico so pričeli regulirati v krajih, kjer so posilinemci doma, v šentlenajrtsko-ptujskem okraju, kjer so sami slovenski kmetje, pa je še sedaj neregui-lirajia in še huje preplavi bregove, ker priteče voda z večjo silo navzdol. Vsak pameten človek koplje gra-bo za vodotok od izliva naprej, a Nemci delajo drugače radi — Slovencev. Na Gornjem Štajerskem se uredi vsak potoček in reka, a kjer so se dosedaj resno zmenili nemški gospodje za regulacijo spodnješta-jerskih vodotokov? Radi tega boj naših poslancev proti nemško-nacionalni gospodi v Gradcu. Slovenski liberalci pa z napadi na našo stranko izdajalski podpirajo Nemce. Res, kdor liberalec — ta narodni izdajalec.
Sole so za vsak narod velikega pomena. A kako se godi spodnještajersTdm Slovencem v Šolskem o-ziru? Posilinemštvo se širi v ljudskih in srednjih šolah, posilinemški učitelji imajo prednost pred slovenskimi, nemške šole rastejo kot gobe za dežjem; Slovenci nimamo ne ene meščanske šole, Nemci jih ima-jo čez 20, (a še ni dovolj. Po znanem Wiastianovem predlogu so hoteli dobiti Nemci deželni Šolski svet popolnoma v svoje roke. Da bi se te krivice nehale, zahtevamo spodnještajerski Slovenci že dolga leta delitev deželnega Šolskega sveta v nemški in slovenski oddelek. Ravno pri tej točki so se pa pokazali naši liberalci kot največji izdajalci slovenskega ljudstva. V „Slov. Narodu" pišejo proti delitvi deželnega šolskega sveta, ker se raje pokorijo svobodomiselnim Nemcem, kot bi gledali, da bi imel katoliški Slovenec
odločilno besedo v slovenskem deželnem šolskem svetu, Raje tlačanijo pod nemškim jarmom, kot bi pustili katoliško slovensko ljudstvo do besede. Liberalci postopajo tako, ker: kdor liberalec — ta narodni izdajalec!
Slovensko kmečko ljudstvo, zapomni si te svoje „prijatelje". Laskajo se ti, da so tvoji prijatelji, a Nemcem molijo palico, s kaitero naj tepejo tebe. Narodne izdajice so liberalci! Nemci se že očitno vesele, ker jim slovenski liberalci pomagajo. Z!a nas pa mora zato veljati:
Kdor liberalec — ta narodni izdajalec!
Draginja.
„Kmet je kriv, draginje", tako kričijo liberalni meščani in socialni demokratje. Vso krivdo draginje vale ti naši neprijatelji na ubogega kmeta. Zahtevajo, naj se odpravi carina za tuje meso in druga živila, naj se svobodno uvaža tuja živina v Avstrijo itd.
Socialni demokratje zahtevajo pred vsem prosti uvoz živine iz Balkana, ker upajo, da bo postalo vsled tega meso ceneje, A ne pomislijo, da bi živina iz Bal-kapa še bolj okužila našo domačo živino. Kuga-sli-novka se itak Širi zadnji čas po naših krajih, kaj bi Šele bilo, ako bi se smela prosto uvažati živina iz Balkana, kjer so razne živinske bolezni doma. Potem bi še-le nastala prava draginja mesa v Avstriji.
Po mestih in krajih, kjer je mnogo tovarn, kričijo tudi, naj vlada dovoli uvoz argentinskega mesa. Najbolj glasni so seveda socialni demokratje in liberalci. A izkušnja je pokazala, da argentinsko meso ni mnogo ali nič cenejše kot domače meso, da- pa glede kakovosti ni veliko vredno..
Liberalci in socialni demokratje trdijo, da je draginja samo v Avstriji, zato ker je na živino in meso varstvena carina in izkuša.jo javnost prepričati, da bi dragipja ponehala, ako bi se carina odpravila in bi bil uvoz mesa in sploh vseh izdelkov iz tujine popolnoma prost. Sklicevali so se zlasti na Angleško, češ, glejte, kako tam jedo poceni meso, ki ga uvaža-
PODLISTEK.,
Hovi župan.
(Spisal J. Barle).
(Dalje.)
Nova metla dobro pometa, pravi stari pregovor. Tudi novi gospod župan poprijel se je z neizmerno marljivostjo dela, da se tako kakor njegov prednik, proslavi v mekužki zgodovini. V pisarni je bilo vedno dosti dela in marsikateri spis se je znebil nadležnega prahu, kateri ga je dosedaj pokrival kot debela skorja. Mekužki nažigaČ MatijČek Koleselj, kateri je bil hkratu tudi občinski sluga, je dobil novo drago obleko, katera je bila zelo podobna vojaški. Na debeli glavi čepela mu je ponosna čepica, a ob strani mu je bingljala dolga sablja z rdečim coikom. To je bilo seveda samo ob praznikih in sejmih, navadno mu je zadostovala čepica, a po noči zamenile so mu sabljo spretne lestvice, po katerih je plezal gori k svetilni-cam. Od vseh štirih strani ponosnega Mekužja donela. mu je slava, le gospod Kalin in pa Kos sta zabavljala, ker ju je bolela Puranova volilna zmaga. Kjer sta le mogla, zbadala sta novega župana, kateri se seveda ni mnogo brigal za to. Zagodel jima je pa še drugače. Ker mu je bila hiša ravno nasproti hiši gospoda Kalina, umislil si je lepo kletko, katera je bila precej podobna hiši Kailinovi in napravljena enako na eno nadstropje. Matesanov Martinek umel je to kletko jako izvrstno napraviti. V gornji del kletke je zaprl župan debelokljunega kalina z rdečo čepico, v dolnjem je pa skaketal žoltokljuni kos, in vse to je obesil gospod Puran venkaj na steno pod svojim oknom. Premeteni Mekužanje so hitro pogodili, kam pes s taco meri, ker gospod Puran ni popreje nikdar imel ptičev. Postajali so doli pod njegovimi okni, smejali se prav. glasno in dejali:
„Ta jo je pa zadel!" Gospod Kalin in Kos sta se seveda jezila in skakala kot dva razkačena purana, pomagati si pa vendar le nista mogla. Saj vendar sme človek v svojem stanovanju rediti vsakovrstne ptiče, a zakaj jih pa župan ne bi smel. Rad je pripovedoval po Mekužjn, da sta njegov kos in pa kalin izvrstna pevca in da ju je prav vlekel. In kdo bi mu kalil tako nedolžno veselje?
Predaleč bi zašel, da na drobno opišem razne naredbe novega gospoda župana, Mekužanje so v njegovi osebi mnogo dobili, ker je on delal vedpo le na to, da Mekužje čim bolj povzdigne. Mekužanje so že marsikaj imeli, vendar sprehajališča jim je pa vendar Še manjkalo. In vendar brez sprehajališča ne bi smel biti tak trg kakor je bilo Mekužje.
Novi gospod župan sprožil je misel o sprehaja^ lišču na eni občinskih sej. Tržapi so mu zadovoljno prikimali in rekli, da bi bil oni prostor pred Me-kužjem, kjer so se dosedaj sprehajale spoštovane me-kužke krave, najpripravnejši prostor za novo sprehajališče. Gospod Puran jim je obljubil, da uredi sprehajališče po najnovejših zahtevah. In delo se je začelo.
To je bilo skakanja in pa merjenja na prostoru, namenjenem za novo sprehajališče. Občinski sluga MatijČek Koleselj, par mekužkih veljakov in gosp. župan, imeli so lepega posla za nekoliko dni. Zabijali so se kolci, natezale so se vrvice in kopali jarki, da je bilo kaj videti. Gospod Puran je bil povsnd prisoten in držal se je ponosno, kot da meri bojno polje. Vse te stezice so bile napeljane v lepi enakosti proti sredini, tako, da je nastala prekrajsna zvezda. Iz mekužkega gozda dovažalo se je razno grmičevje, lepe breze, a iz mekužkega Šolskega vrta pri-romalo je lepo Število mladih orehov in divjih kostanjev. Vse se je vršilo, kot da je namazano, in Mekužanje so že v duhu gledali lepo novo sprehajališče in je ponosno pokazovali kmetom iz sosednjih vasi, češ, le poglejte! Sedaj bodete videli, kaj je Mekužje,
ž njim se ne morejo meriti niti drugi večji trgi. Ej, ni povsod tako, kot v Mekužju, ni, kaj bi tisto!
Le nekaj je delalo preglavice gospodu županu. Lepo sprehajališče se ne more misliti brez smrekic, a teh ni bilo možno dobiti v mekužkih gozdih. Tam so rastli ponosni hrasti, gladko-kožnate breze, grčavi gabri, ponosni topoli, ali smreke' ne bi našel, Če bi preobrnil tudi pol gozda. Kaj da storimo, mislil si je gospod župan, brez smrek vendar ne moremo biti. Nič ne bode, naročiti jih bode treba, dejal je ponosno gospod župan. In res je že drugega dne romalo belo pisemce v daljne kraje, v katerih je gospod župan naročeval smreke za mekužko sprehajališče. 0-joj, to se bode njihovo temno zelenilo podalo med drugimi raznovrstnimi drevesi. To bode nekaj veliko-mestnega, prav kakor v glavnem mestu. Zaslovelo bode Mekužje, a zaslovel bode tudi mekužki župan, gospod Puran!
Težko je pričakoval gospod župan pošiljatve smrekic. Nu, naposled je pa vendar prišlo pismo iz bližnje železniške postaje, da so smreke že tam, naj le hitro pošlje po nje,
„MatijČek, MatijČek!" — zagrmel je gospod župan, klicaje občinskega slugo. — „Kje te drži klek toliko časa?"
„Tukaj sem, prosim ponižno gospod župan. Zapovedujte!" odgovarjal je Koleselj in se postavil prav po vojaško pred župana.
„Smreke so prispele, smreke, ali razumeš?"
„Hvala na vprašanju, gospod župan!"
„PojdeŠ hitro, da preskrbiš vozove, da bodejo smreke Čim preje tukaj."
„Precej, gospod župan. Koliko vozov zapovedujete? Bode li eden zadostoval?"
„Kako vprašanje? Kdaj te bode pač pamet srečala? 300 smrek pa na enem vozu, Maticelj, kaj noriš? Preskrbi dva, preskrbi tri vozove, razumeš?"
„Preskrbim tri vozove za smreke, gospod župan."
• V«
VSI v
rovče!
jo iz Argentinije in sploh se ondi živi kakor v raju. Toda kmalu se je pokazalo, da to ni res. Ravnokar namreč prihajajo poročila, da tudi na Angleškem vlar da čedalje večja draginja, kljub temu, da dobivajo meso iz Argentinije! Draginja pa narašča tudi na Francoskem, tam, kjer imajo toliko besedo soc. demokrati, kjer imajo socialistične ministre in kjer nima „klerikalizem" nobenega upliva na javno upravo! Kaj pravijo na to gospodje socialni demokratje in liberalci? Jasno je, da so krivi draginje veliki bogataši in v kartele združeni judovski prekupci, ki cene čisto samovoljno določajo. Socialna demokracija to ve, kljub temu se pa v draginjskem vprašanju njen boj ne obrača proti tem, ampak proti kmetu.
Cena. mesu in drugim živilom se tako dolgo ne bode pravilno uraivnala, dokler bodo imeli vso trgovino v rokah judje, družbe bogatašev in nenasitni prekupci. Cena goveje živine je sedaj od 80 do 100 K 100 kg žive teže, a meso se mora plačevati celo po 2 K kg. Pšenica stane letos 100 kg 22 do 24 K, kar pač nikakor ne odgovarja sedanji ceni moke, kruha in drugih pekovskih izdelkov, ki je izredno visoka. Kako morejo kričati liberalci in socialni demokratje, da bi bil kmet kriv draginje? Naj primejo velike živinske prekupce, mesarje, trgovce z žitom in moko, velike pekarne itd.
Ce pomislimo položaj, v katerem se nahaja letos vsled suše kmet, ko so se vsi pridelki zmanjšali, bi se niti ne bilo čuditi, če bi kmet ceno svojim pridelkom zvišal, kakor to delajo mnogokrat razni tovarnarji in prekupci. A kmet ni vzdignil cene živine, ne žitu, ne drugim živilom, ampak draginjo povzročajo prekupci, oni posredovalci, ki si na račun kmeta polnijo žepe. Dokler se te razmere ne bodo predrugačile, dokler bodo pri prodaji živil imeli glavno besedo judje in drugi veliki prekupci, tako dolgo ni misliti, da bi draginja polegla, Naj se osnujejo v mestih in delavskih središčih zadruge, ki bodo naravnost od kmeta kupovale živino in druga živila, pa ne bo toliko vika in krika o draginji.
Naš kmet sam hudo Čuti draginjo. Vse, kar mora kupiti, je postalo dražje: železo, petrolej, sukne-na in platnena roba, sladkor, kava itd. Za Boga, kako naj vendar kmet v sedanjih časih, ko delavske moči skoro niso za doplačati, ko že obresti dolgov in davke težko zmaga, ko se vremenske in druge uime vedno huje ponavljajo, kako bi naj kmet prodajal živino in druge pridelke za ničevo ceno, da bi se s tem zamašila usta kričavim socialnim demokratom in liberalcem? Iščite vzrok draginje drugod, a ne pri kmetu!,
Politični ogled.
—	Prestolonaslednik Fran Ferdinand se udeležuje pomorskih vaj nemške vojne mornarice. Dne 4. septembra je došel v Kiel, kjer ga je sprejel cesar Viljem.
—	Drž. proračun za 1. 1012 je po poročilih z Dunaja že skoraj popolnoma dogotovljen- Posamezna ministrstva so že izdelala svoje proračune. Ministrski predsednik baron Gauč si je dal predložiti vse proračune posameznih ministrstev. Posamezna ministrstva so dobila nalog, da naj se kolikor le možno u-godi ljudskim potrebam in naj varčujejo le tamkaj, kjer se res sme počakati z izdatki. Proračun baje ne izkazuje letos nobenega primanjkljaja,
—	Sklicanje dež. zborov. Na podlagi nekega zaupnega odloka, ki ga je poslalo notranje ministrstvo potom deželnih' političnih oblastnij deželnim odborom, je vlada pripravljena sklicati okoli 20. septembra deželne zbore, ki bi zborovali do zasedanja državnega zbora, katero se bode pričelo začetkom oktobra, Glavno zasedanje deželnih zborov bi se potem vršilo v januarju 1912. Nižjeavstrijski in češki deželni zbor sta baje že sklicana za 20. septembra na kratko zasedanje.
Dunajski kršč. socialci so si dne 31. avgusta osnovali lastno strankarsko organizacijo. Sklenili so, držati se krščansko-socialnega programa v Luegerje-vem smislu, delovati kakor samostojna dunajska kr-Ščansko-socialna stranka na zgradbi svoje organizacije in sodelovati z ostalimi meščanskimi nemškimi strankami v smislu nemške skupnosti. Za načelnika stranke je bil izvoljen poslanec Leopold Steiner.
—	Ceško-nemška sprava. Za včeraj dne 6. septembra se je sklical v Prago na posvetovanje Češki državnozborski klub, da se posvetuje o češkem deželnem zboru, ker je več Čeških poslancev izjavilo: Brez češkega deželnega zbora ne bo državnega zbora. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje, kako stališče zavzemajo češki državnozborski poslanci napram Gauču. Tudi nemški poslanci imajo prihodnji teden skupno posvetovanje glede sprave med Cehi in Nemci. Namestnik Thun se trudi, da bi dognal spravo, a vidi se, da je vsa zadeva zelo trd oreh.
—	Na Francoskem se ponavljajo veliki nemiri radi draginje, ki je tam še večja kot pri nas, kljub temu, da so na Francoskem svobodomiselci in socialni demokratje gospodarji države. Živila so se na Francoskem tako hudo podražila, da so delavske množice vzrojile po raznih francoskih mestih in priredile velike nemire. Tudi drugo blago se je na Francoskem podražilo še bolj kot pri nas. Oblastni judje, liberalci in socialni demokratje pritiskajo kmeta, a so obenem sokrivi draginje. — V premogovni pokrajini v Lensu so pričeli stavkati tudi mesarji. Potom letakov so obvestili gospodinje,. da ne bodo zaklali toliko Časa nobene živine, dokler ne bodo živinski trgovci zni-
žali cene. — V Parizu se je v zadnjih 14 dneh cela vrsta važnih živil močno podražila.
—	Nemčija in Francija. Čeravno se zagotavlja, da se pogajanja med Nemčijo in Francijo radi maroškega prepira mirno razvijajo, vzbuja vendar pozornost javnosti odredba nemškega vojnega ministra, vsled katere se ne sme dovoljevati višjim rezervnim častnikom dopusta v inozemstvo. Tudi druge države, n. pr. Belgija in Italija, se tiho pripravljajo na slučajni resni spor med Francosko in Nemčijo. Belgija ima vse pripravljeno za sklicanje vojaštva, Vsekako položaj .ni docela jasen in se je bati, da se francosko-nemški spor ne bo tako gladko stekel.
—	Obstrukcija v ogrskem državnem zboru traja dalje.
—	Spor radi Maroka se vedno bolj razteza,Tudi Španija zahteva svoje „stare" pravice do te dežele. Belgija in Anglija se pridno oborožujeta.
—	Na Švedskem so se pričele dne 2. septembra volitve za državni zbor, ki se vrše prvokrat na podlagi splošne volilne pravice.
Razne novice.
Duhovniške vesti. Gospofi Kari Gmeiner, župnik v Sirjah, stopi v pokoj. Župnija Sirje je razpisana do 6. oktobra,
*	Iz srednješolske službe. Začasni učitelj na mariborski gimnaziji, dr. Edvard DolinŠek, je imenovan za profesorja pa državni gimnaziji v Gorici. Na realko v Mariboru sta na novo nastavljena za profesorja dr. Walter Egg iz Toplic na Češkem in Fr. Pacher iz Ljubljane. Za provizoričnega učitelja na gimnaziji v Mariboru je imenovan dr. Oto Leitgeb z Franc Jožefove realke na Dunaju.
*	Iz šole. Na Grazredni ljudski Šoli v Središču je razpisano mesto učiteljice.
Osebne vesti. Deželni šolski nadzornik gjbspod Peter Končnik je imenovan dvornim svetnikom. — C. gospod Ivan Markošek, katehet na mariborski meščanski šoli, je imenovan za veroučitelja na držafvni realki v Mariboru.
*	Novo poštno ravnateljstvo se ustanovi v Celovcu, in sicer za Koroško in Solnograško.
Za „Slovensko Stražo" so duhovniki udeležen-oi Škofijske sinode, stanujoči v dijaškem semenišču, darovali ,160 K. Lepa h'vala!
*	Siidmarka je imela letos pri njeni loteriji veliko smolo. Od 300.000 srečk se jih niti polovico ni moglo prodati. Vidi se, da so se končno Nemci vendar naveličali podpirati Siidmarko, ki v naših krajih naseljuje lutrovske Švabe iz Prusije.
*	Eksekucije. Že v zadnji Številki smo med najnovejšimi novicami naznanili, da je deželno finančno ravnateljstvo naznanilo mariborskemu okrajnemu glavarstvu, da se zemljiški davek radi suše in vremen' skih uim ne bode iztirjeval od posestnikov v občinah, katere so na okrajna glavarstva vložile prošnje, da se z eksekucijami počaka do 31. decembra 1911. Ponovno še opozarjamo županstva, da takoj pošljejo te prošnje na pristojna okrajna glavarstva. Prošnje so koleka proste. Da se davki ne bodo iztirjevali, kjer se za to prosi, so dosegli zopet poslanci Slov, kmečke zveze, ki so se obrnili v to svrho na vsa okrajna glavarstva na Spodnjem Štajerskem.
*	Slovenskim mladeničem in mladeniškim zvezam ! Ob priliki poleta Orlov v PetrovČe se vrši v nedeljo, dne 10. septembra ob 5410. uri dopoldne v Društvenem Domu v Petrovčah občni zbor Zveze slovenskih mladeničev. Pozivamo opetovano vse naše mlade-niške zveze, da pošljejo na to zborovanje zanesljivo svoje zastopnike. Naše geslo bodi: Prihodnjo nedeljo vsak zaveden slovenski mladenič v PetrovČe! Zveze, društva in posamezniki, ki se slaivnosti ne morejo u-deležiti, pa naj pošljejo brzojavne pozdrave.
*	Slovenski otroci .v, slovenske šole. V nekaterih krajih se začenja novo šolsko leto s 15. septembrom ali s 1. oktobrom. Od več strani se nam poroča, da posilinemški učitelji in drugi mogočneži prigovarjajo slovenskim starišem, naj vpišejo svojp deco v nemško šolo. Obljubuje se navadno mnogo, saimo, da bi se v šulferajnske mreže vjelo veliko število slovenskih otrok. Slovenski stariši! Ne dajte se premotiti. Slovenski otrok spada v slovensko Šolo. Imamo že žalostne izkušnje, kako samonemške Šole napravijo iz slovenskih otrok analfabete, to je take, ki ne znajo ne pisati, ne Citati. Kaka reva je tak človek potem vse svoje žive dni, Proklinja Šolo, stariše in. učitelje! Od-ženite stariši, 'šulferajnske agente od hiše in dajte otroke le v slovensko Šolo. Saj so že nepozabni Slomšek rekli: „Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do prave omike!"
*	Pozor krščanski stariši in vzgojitelji! „Učit. Tiskarna", delo liberalnih učiteljev, izdaja- različne liste, ki razlivajo gnojnico po Slovenskem. Med temi listi je tudi glasilo „Naša Bodočnost". Ta list pišejo in priporočajo liberalni učitelji povsod, tudi pri nas, ter je namenjen vzgajanju Šoli odrastle mladine. Ta list prav nečuveno napada katoliško vero in Kristusa. Proslavlja neko pagansko vero v Aziji in skuša na tak način uničiti v srcih' mladine razodete resnice o Bogu, Odrešeniku, o nebesih in peklu, ter nagaja mladino na življenje brez božjih in cerkvjenih zapovedi. Isti liberalni učiteljski člankarji pišejo v tem listu, da- je bil Človek v davnih časih živalski, na drugih mestih pa poveličujejo luteranstvo. Mi smo katoličani in hočemo biti povsod! Liberalni učitelji pa, ki iščejo svoje vzore pri poganih in živalih, naj gredo v Azijo, kjer dobijo oboje! Kaj se pa silijo med katoliško ljudstvo!
* Škofijska sinoda. Pretekli teden je bilo v Mariboru nenavadno živahno gibanje: vršila se je Šesta lavantinska škofijska sinoda. Od vseh strani raz-sežne vladikovine so prihiteli dušni pastirji in drugi duhovniki — do 260 po številu — da se pod vodstvom in predsedstvom svojega Nadpastirja zberejo k resnim in važnim posvetovanjem, in da obenem opravijo s sinodo združene duhovne vaje. Veličastna procesija, y, kateri so se v ponedeljek, dne 28. avgusta po 4. uri popoldne med svečanim zvonjenjem duhovnici, oblečeni v korok z rdečo štolo in z biretom, pred pre-vzvišenhn gospodom knezoškofom pomikali, glasno moleč himne in psalme, iz škofijske palače skozi stolno ulico v cerkev sv. Alojzija, je napravila mogočen u-tis na vse udeležence in na vernike, ki so se bili zbrali na ulic^ V Alojzijevi cerkvi so prevzvišeni Nadpastir najprej poklicali na pomoč sv. Duha, podelili blagoslov z Najsvetejšim ter otvorili zborovanje s prisrčnim pozdravnim novorom, V katerem so poudarjali namen pričujoče sinode, namreč razglasitev važnih papežkih odlokov in škofijskih določb, in duhovno preobnovitev vse Škofije, dušnih pastirjev in ostalih vernikov. Iz govora je bilo že spoznati, da se imajo vsa posvetovanja in zborovanja vršiti v duhu ljubezni, v Čast božjo in v posvecenje vernikov. Na to so bili določeni funkcionarji sinode, predsedniki štirih odsekov so prejeli tvarino za svoja, posvetovanja in vršila se je volitev izpraševalcev za novomaš-nike in za bodoče župnike, kakor tudi svetovalcev v dušnopastirskih zadevah. Odposlani so bili tudi vda-nostni brzojavi sv, očetu, cesarju, drž. tajniku sv. očeta, SolnograŠkemu nadškofu in apostolskemu nunciju na Dunaj, na kar je bilo zborovanje zaključeno ob 7. uri na večer. Med tem so že slovesno peli zvp-novi vseh mariborskih cerkva,
V	torek zjutraj ob 7, uri se je pričela prva slovesna seja s pontifikalno sv, mašo, s sinodalnimi molitvami in s pretresljivim sinodalnim govorom prevz-višenega Nadpastirja o predmetih krščanske ljubezni, ki naj jo goji katoliški duhovnik. Na zlatih naukih in opominih tega govora vsakdo lahko zgradi duhovno poslopje krščanske popolnosti; vsak stavek je vreden, da ga dušni pastir zopet in zopet premišljuje. Po govoru so vsi duhovniki obnovili izpoved vere in prisego zoper novodobne krive nauke, in prejšnji dan izvoljeni funkcionarji so bili potrjeni ter zapriseženi. Sestavilo se je tudi škofijsko duhovno sodišče, in prebrana je bila konstitucija o starosti prvoobhajancev, kar je trajalo črez 12, uro opoldne. — V popoldanski kongregaciji (od 4. do 7. ure) je imel g. celjski opat prvo premišljevanje o duhovsk.em poklicu, na kar so prevzvišeni predsednik zbora dali prebrati prav prijazne odgovore, ki so došli na vse prejšnjega dne odposlane brzojave. Potem se je brala poleg drugega konstitucija o strokovnih zvezah.
V	sredo zjutraj ob 7. uri je bilo sv. opravilo za vse rajne Škofe in duhovnike Lavantinske, za tem pa druga javna seja. V tej so bili slovesno razglašeni odloki solnograškega provincijalnega zbora iz leta 1906, in Člani Škofijskega duhovskega sodišča so bili zapriseženi. Ko so se sestavili še razni odbori, n. pr. za pregledovanje knjig in tiskovin, za nadzorovanje cerkvene glasbe, so bile med drugim prebrane določbe o gojitvi zmernosti in o cerkveni bratovščini sv. Cirila in Metoda, ki so vzbudile med zborovalci prav živahen razgovor, trajajoč Črez 11. uro dopoldne. — V popoldanski kongregaciji (od 4. do %7. ure) je bilo drugo premišljevanje o stanovskih dolžnostih duhovnikovih, na kar so bili zapriseženi udje predpoldne sestavljenih odborov, in se je razpravljalo o prevaž-ni skrbi za srednješolsko mladino.
V	četrtek zjutraj so se po sv, maši posvetovanja nadaljevala, in je bil za tretjim premišljevanjem o najimenitnejših opravilih katoliškega duhovnika govor zlasti o vodstvu Marijinih družb, o Škofijski pesmarici, o ureditvi štolnine in o krščanski organizaciji. Popoldne se je duhovščina po svojih zastopnikih zahvalila prevzvišenemu Nadpastirju za sprejete nauke in za pogostitev ves čas sinode, na kar so se obdelovala vprašanja, kako zabraniti obžalovanja vredno, vedno rastoče izseljevanje našega ljudstva v tuje dežele, in kako skrbeti za starinske umetniške spomenike. — Ostalo sinodalno tvarino so predelali Štirje odseki, ki so zborovali v prostem času,
V	petek so prevzvišeni Nadpastir ob y26. uri zjutraj služili slovesno pontifikalno sv. mašo, med katero so vsi sinoclalci iz Njihovih rok prejeli sveto obhajilo. Na to so imeli sklepni, po vsebini in obliki dovršeni govor o sadovih sinode in o koristih izvrševanja njenih določb, v katerem so izrekli višepastir-sko zahvalo zlasti oficialom ter vsem udeležencem za pričujoenost in za veselo zanimanje, katero so kazali ves Čas sinode. Sedaj so duhovniki močno ganjeni ponovili obljubo spoštovanja, ljubezni in pokorščine do svojega neumorno delavnega Nadpastirja ter Jim kot vidno znamenje in v spomin te obljube izročili krasno izdelano vdanostno adreso, podpisano v imenu vse duhovščine od stolnega kapitelja in od gg. dekanov. Z zahvalno pesmijo, s posvetitvijo duhovščine najsvetejšima Srcema Božjega ZveliČarja in njegove Matere Marije ter z zakramentalnim blagoslovom, za katerim je sledila še razglasitev popolnega odpustka in skupna molitev za cerkvene in svetne oblastnike, je bila sinoda ob 8. uri predpoldne slovesno zaključena.
Po enoglasni sodbi udeležencev so bili dnevi sinode dnevi duhovne radosti in utrditve y, dobrem d..-hu. Ni dvomiti, da bodo dušni pastirji, vrnivši se na svoja mesta, s tem večjo vnemo delovali za „čast bo/ jo in za posvečenjo vernikov", da bodo tako uresničevali namen sinode, in da bode vsled tega staroča-stitljiva Lavantinska vladikovina, kakor po svojih t ,-
nodah, tako po vernosti in po krščanskem življenju svojih prebivalcev tudi v prihodnje zavzemala Častno mesto med drugimi Školijami! K temu daj Bog svojo pomoč!
*	Današnjemu listu je priložen letak o Tomaževi žlindri.
*	Podraženje piva. Pivovarne v Plznju na Češkem so sklenile podražiti plzensko pivo za 3 K, drugo pivo pa za 2 K hI. Po poročilih listov bodo tudi ostali pivovarnarji podražili pivo. Izgovarjajo se radi visokih cen hmelja.
*	Uspehi podraženja tobaka. Ogrska finančna uprava se je precej urezala v svojih rajčunih, ko je podražila tobak. Pričakovala je boljših dohodkov. Meseca julija so pa za cela dva milijona mani pokadili nego meseca julija prejšnjega leta. Radovedni smo, kakšen uspeh bodo imeli pri nas na Avstrijskem.
*	Skupščina S. K. S. Z. se vrši v nedeljo, dne 17. septembra od 3, do 5. ure popoldne v veliki dvorani „Ljudskega doma" v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo Zvez za Krapjsko, Štajersko, Goriško in Koroško. 2. Poročilo Zveze Orlov. 3. Poročilo o Slovenski Straži. 4. Organizacija: a) pevskih odsekov; b) gledaliških odsekov; c) ženskih' odsekov; d) odsekov za prirodoslovne zbirke v društvih S, K. S. Z. 5, Jugoslovanska Strokovna Zveza. 6. Slučajnosti. — Vsa društva prosimo, da blagovolijo poslati k skupščini svoje zastopnike. Skupščina bo zelo važna radi organizacije podrobnega dela v društvih. Po skupščini zvečer otvoritvena predstava „Ljudskega odra": „Divji lovec".
*	Kdor liberalec — ta narodni izdajalec. Slaba se godi nam Štajerskim Slovencem. Nemški sode-želani nas povsod zapostavljajo. Uboge pare smo v gospodarskem, narodnem in šolskem oziru. Povsod ima le Nemec prvo besedo, pravica je samo za Nemce, podpore se delijo večinoma samo med Nemce; v Kmet. clružh bl, v dež. zboru, v dež. šol. svetu,povsod se zahteve Slovencev mečejo v koš. In vendar se najdejo še med Slovenci ljudje, ki pomagajo na izdajalski način našim narodnim nasprotnikom tlačiti Slovence. V ?? Slov, Narodu" v Številki za Številko pišejo proti najvažnejšim zahtevam spodnještajerskih Slovencev. S tem naravnost pravijo, da je prav, Če nas tepe nemško-na-cionalni korobač. To postopanje slovenskih liberalcev je vredno najhujšega obsojanja. Resničen je rek: Kdor liberalec, ta narodni izdajalec!
*	Katoliški duhovniki prijatelji ljudstva. V vasi Bosio na Italijanskem je nedavno izbruhnila kolera. Ne župan, ne učitelj, ne drugi prosvitljepci niso storili kaj, da bi se Širitev kolere ustavila, Župnik je bil prvi, ki je storil takoj vse korake, da se je ločilo bolnike od zdravih. A kaj je storila takozvana liberalna, inteligenca? Pobrisala jo je ven iz vasi, brez da bi naznanila kolero oblasti. Kolera se je tako močno razširila, da umrje na dan v tej vasi 7 do 8 oseb za kolero. Bolnikom strežejo usmiljenke. Nadškoi iz Genue, ko je slišal o koleri v Bosio, se je peljal z samodrčem tja, je tolažil in stregel nesrečnim bolnikom. Ostal je cel dan med bolniki, brez da bi se bal, da bi se tudi on nalezel nalezljive bolezni. Nadškoi je še obiskal drugi dan kraj Sorio, kjer je dosedaj od 1200 prebivalcev umrlo za kolero že nad 60 oseb. Kje pa vidimo med nasprotniki krščanstva tako požrtvovalnost ?
*	Živinorejcem! Namestnija v Gradcu naznanja, da dobe tisti živinorejci, ki žele kupiti plemensko živino iz Češkega, kjer se je letos pojavila huda suša, iz državnih sredstev posojilo na tri leta na 3% obresti. Ta živina se vsaj pol leta ne sme prodati na-prej. Živinorejci, ki želijo kupiti na ta način mlade vole, telice in krave, naj to javijo zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu ali pa Zadružni zvezi v Mariboru.
*	Korne vaje III. armadnega zbora so se morale letos radi nalezljivih bolezni preložiti od prej nameravanega ozemlja in se vršijo v najbližnji okolici ljubljanski. Pričele so se dne 4, septembra ter končajo dne 7. septembra. Udeleže se jih tri pehotne divizije, in sicer 6., 28. in 22., deželnobrambovska divizija. Dne 7, septembra bo v Ljubljani nastanjena sko-ro tretjina celega vojaštva. Potem se prične odhod v stalne garnizije,
*	Vinski pridelek v Italiji. „La Gazzetta. di Ve-nezia" poroča, da bo letos vinska letina v Italiji za četrtino slabša kakor navadna srednja letina. Ves vinski pridelek se ceni na 45,000.000 hI.
*	Koliko denarja pošiljajo avstrijski izseljenci v svojo „staro" domovino. Avstrijski izseljenci, ki so v letih 1903 do 1910 zapustili svojo domovino ter se podali v ameriške Združene države, so poslali v tleh osmih letih en Četrt milijarde kron domov. Največ denarja so poslali v letu 1907, namreč 314'5 milijonov. To je čudno, kajti ravno v tem letu je nastalav Združenih državah Severne Amerike huda denarna kriza, ki jo je občutil skoro ves svet.
*	Prodaja konj v Gradcu. Oskrbovalna komisija c. in kr, trenske divizije Štev. 3 v Gradcu nazna-nja, da bo dne 27. septembra t, 1. ob 8. uri dopoldne prodala na konjskem sejmišču v Gradcu potom licitacije 160 odbranih konj proti plačilu v gotovini, odpadajoče kolkovne pristojbine in 3% kupnine za krajevni in deželni zaklad za uboge.
Dobava sena in slame. Vojna uprava kupi letos od kmečkih posestnikov večjo množino sena, slame za steljo in postelje, Kolekovane ponudbe se naj pošljejo vsaj do 9. septembra t. 1, na vojaško oskr-bovaliŠče v Gradcu in Mariboru.
Mariborski okraj.
m Maribor. Dne 4, septembra je umrla Veronika Scherller, gostilničarka pri „¡Zlatem konju", stara 44 let.
Mariborska poröta. Za tretjo porotno sezijo, ki se začne 25 t. m. so bili izžr»bani sledeč^ porotnici, kot glav ni porotniki: Matija Dabrirger, g«st. najemn k; Friderik Felber. trgovec; E. Grund kavarniški najemnik; Jožef Kau-čič, trgovec; R Lirzer; hišni posestnik — vsi iz Miri bora; iz mariborskega okraja: Jurij Golob, go*t. in mes»r pri Sv. Trojici; Stanislav Zamolo, gost in mesar pri Sv. Trojici; Dominik Koser, posestnik v Sp Gastcri u; Franc Breznik, veleposestnik in trg. pri Sv. Lenartu; Jožef Sedminek, hišni posestnik iu trgovec pri Sv. Let arta; R Senekovič, hišni posestnik in mizarski mojster pri Sv. Lenart; J Woehl, gostilničar in posestnik v Zg. Žsrjavcih; Martin Tomažič, veleposesnik na Drvariji; K. Swaty, trgovec v Št. Iljn; Franc Thaler, veleposestnik in £ur>an v Št Ilju; Konrad Zelzer, gostilničar in met-ar v Št Iljn; Jo«. Mayer, gostilni' ar pri Zg. Sv. Kunigundi; Fr. rieh ö o wetter, gostilničar in trgovec v Ploderšici; Fr. Reininger, gostilničar in vele posestnik v Polički vasi; J Grsehernik. posestnik v Ranči; Jakob Valentan, posestnik v Drigučovi; L. Vodonig, pos. v SfJnici ob Dravi; K. Gornik, posestnik in živinjski t govec v Selnici ob Muri; Pave) Skerbicek, posestnik na Knmnn; Fr. Schwertner, posestnik v Pobrežju; A Or*č posestnik, K. Stupan, z'dxr, Fr. Snpančič vsi iz Slov. Bistrici; K. Sima, trgovec v Peklu; Fr. Koropee, gostilničar v Stude-nicab; iz Ptuja: J. Mscun, tovarnar, J. Steudte t>osestnik in J. Wresfnik, stavbeni mojster; P. Swarschnigg. veleposestnik v Majšpcrgu; Fr. Wsatschko iz Orehovei pri Gornji Radgoni. — Kot na mestni porotniki so izžreban; sledeči: F. Mihelič, trgovec; J Mariič, čevljar; J. Pelikan, sladščičarnar; J. Ratz^k, dimnikar; J. Ž'gert, hišni pos. G. Sparovitz, pos. pralnice; Fr. Spes, tes. mojster; A. Wesiak, trg. in Ant Woeh, gostiln čar vsi iz Maribora.
m Selnica ob Dravi. Tukajšnji Štajercijanci in taki Nemci, ki še nemški ne znajo, so bili popolnoma prepričani, da bo pri državnozborskili volitvah zmagal njihov Francelj Girstmayr, ker je dobil slučajno v tukajšnjih občinah večino. Vložiti so menda mislili celo pritožbo, da bi bil proti njihovi volji kdo drugi poslanec kot neizogibni Francelj. G. urednik, povejte vendar poslancu RoŠkarju, naj vsaj en dan pusti Girstmayrja v. zbornico, da se bodo nemirna srca selniških „Nemcev" potolažila.
m Sv. Lovrenc nad Mariborom,. Pri nas se je letos na prav slovesen način obhajal rojstni dan pre-svitlega cesarja. Na predvečer dne 18. avgusta je bila bakljada po trgu, pri kateri je igrala vojaška godba bosanskega pešpolka iz Gradca. Drugi dan 18. avgusta je bila slovesna sv, maša na prostem, pri kateri je bilo 800 bosanskih vojakov v paradi, kar pri nas še nikdar ni bilo. Trg je bil razsvetljen in raz hiše so plapolale zastave. Samo nekaj nas žalosti, da so se iz dveh hiš v trgu razobesile irankfur-tarice, katere pač ne pričajo zvestobo naši slavni habsburški hiši. Mislimo, da bi se brez teh dveh cunj slavnost tudi izvršila,
m Št. Ilj v Slov, goricah, V soboto, dne 2. septembra se je v Ceršaku v neki jami, kjer se koplje pesek, ponesrečil prevžitkar Evstahij Mört. Kopal je pesek, a velika plast peska ga je zasula. Ko je prinesla opoldne žena Mörtu obed, bil je že mrtev pod peskom.
m Sv. Barbara pri Mariboru. Umrl je g. Andrej MitialiČ pri svojemu sinu, Č, g., župniku Jos. Mi-haliču pri Sv. Barbari niže Maribora v starosti 82 let. Rajni je bil izboren kmet v Berkovcih, fara, Sv. Jurij ob Sčavnici. Vzgojil je pet vrlih, marljivih sinov, med temi tudi enega doktorja-zdravnika. Kaj so plačila, je rajni mnogo izkušal. Celo življenje ga je politika zelo zanimala in rad je pravil Še sedaj pred smrtjo, kako so hodili iz celih Slovenskih goric k volitvam peš v Maribor. Kakšno navdušenje so i-melij! Živo se je še spominjal Božidarja Raiča, dr. Dominkuša, še živega dr. VoŠnjaka itd. Vse oratarje slovenske celine je visoko Čislal in celo življenje pre-rad prebiral narodne liste. Bog mu bodi milostljiv jp ostane naj nam v blagem spominu! Blag, delaven mož, bodi mu žemljica lahka!
m Sv. Trojica v Slov. gor. Gospod urednik! Ce obešajo naSi posilinemci _ysenemške zastave na svoje hiše, potem kažejo, da. si upajo s temi tujimi barvami naše ljudstvo dražiti, od kaiterega žive in brez katerega bi si niti ene same nemške zastavice ne mogli kupiti. To pribijte danes, gospod urednik, da bodo ljudje vedeli, kje stanujejo njih nasprotniki. Morda bi bilo za nas najboljše, ko bi si narodni odpadniki posilinemci sploh ohranili nemške zastave na svojih hramih. Potem bo naš kmet vsaj vedel, kje ga najbolj spoštujejo. Lepa reč to, da bi si naš kmet sam gojil in redil lisice, ki ga hočejo izpodriniti z rodne zemlje, in naseliti Svabe po Slov. goricah. Saj imamo tudi slovenske krčmarje in trgovce pri Sv. Trojici, ni treba, da bi morali svojo drago govorico izpostavljati posmehovanju obžalovanja vrednih odpadnikov.
m Marija Snežna na Velki. Naj vzamem v roke katerikoli Časnik hočem, iz naše župnije pač nikoli ni ničesar brati. Ali se pa res tukaj ničesar pe zgodi, kar bi zanimalo naše znance? O pač. Pa le nihče si ne upa prijeti za pero. Prva novjica, ki jo bodete izvedeli cenj. bralci „Slov. Gospodarja", ni posebno vesela. Naznanja vam smrt in pogreb blagega moža, g. Karola KriŠper. Pokojnik je pil sicer rojen Nemec, pa nikakšen zagrizenec. Med Slovenci se je Čutil čisto domačina. Našega jezika se ni dobro privadil, pa ga tudi ni zaničeval. Bil je globoko veren, kar je tu-
di ob vsaki priliki javno pokazal. Da je imel, velik u-gled, nam je dokaz, da je bil več let odbornik „Posojilnice". Pogreba, kot ga je imel blagi pokojnik na praznik Srca Marijinega, ne pomnijo tukaj že stari ljudje. Zapušča zelo potrto vdovo in Žalostne otroke ter vnuke, Počivaj v miru!
m Slov. Bistrica. Izobraževalno društvo naznanja, da ponor igro „Mala pevka" v nedeljo, dne 1?. septembra in ne dne 10., kakor se je že razglasilo, ker dne 10. sept. priredi čitalnica veselico. Toraj, kdor še hoče videti, to res krasno ljudsko igro, naj pride dne 17. t. m. v 81ov. Bistrico.
m o v. Jakob v Slov. gor. Slov. izobražev. društvo v Št. Jakobu v Slov. gor. priredi dne 10. sept. t. 1. pri g. Schonwetterju na Ploder-šnici veselico z igro „čevljar". Govorit pride g. dr. Leskovar iz Maribora. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Ptujski okraj.
p Ptujske novice. 5. sept. je bil na Ptuju velik živ. semenj.Ljudje so prignali nenavadno veliko živine, in sicer zato, ker je dal ptujski gostilničar Blascliitz povsod pri cerkvah oznaniti, da pride na ta semenj veliko kupcev iz daljnih krajev. Junci so prišli in krave, to je, bili so prignani, kupcev pa skoro nobenega. Blaschitz, gostilničar tik živinskega sejma, pa se je lahko veselo smejal, ko je prešteval svetle kro-nice, ki so mu jih nanosili lačni in žejni sejmao-ji! Seveda, meščan ima od kmeta vedno dobiček; štant-nina, mostovina celi znane ptujske rane, ljubi ptujski Šnopsek tudi pride med ljudi, drugo pa treba ni! — Podpora je prišla, namreč državna, so si ljudje minoli teden veselo pripovedovali. Kaj mislite, kdo je dobil največ podpore? „Tisti, ki je je najbolj potreben," boste rekli! Ne boš, Jaka, ampak ptujski Šnopsarji-milijonarji! Tem so namreč ljudje, ki so do-dili denar kot podporo, najbolj pridno nosili! Ljudje božji, kaj delate? — Ob krasnem vremenu grozdje lepo zori in pričakovati je, ako nas Bog obvaruje nesreče, izvrstne kapljice, — Šulferajnska Šola na Bregu se otvori letos v jeseni. Glavni in edini namen te Šole je, ponemčevati slovenske otroke, jih odtujiti narodu in veri. Zato noben pošten Slovenec ne pošlje svojega otroka v to nemško mučilnico, Sulferajn je znal vse tako urediti, da je ta šola, še predno je začela delovati, postala javna,
p Ptuj. Namestništvo ni ugodilo pritožbi nekaterih ptujskih Nemcev, ki so zahtevali, naj se zadnje občinske volitve razveljavijo, ampak je volitve potrdilo. Tako bo ostal Ornig zopet tri leta na krmilu.
p Sv. Marko niže Ptuja. Dne 1. septembra ob 5412, uri ponoči je nastal ogenj pri posestniku Mlina-riču v Novi vasi. Zgorelo mu je vse: hiša in gospodarsko poslopje s krmo in žitom vred in zraven tega Še Štiri svinje. Požarna bramba je ogenj omejila, da ni nastal večji požar. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
p Sv. Marko niže Ptuja. Tukajšnje vojaško veteransko društvo je imelo v nedeljo, dne 27. avgusta t. 1. društveno tombolo, katera se je prav dobro ot> nesla. Ta dan sta domače društvo posetili tudi sosednji požarni brambi v Moškanjcih in Bukovcih, za kar jima gre Čast in hvala. Podporni sklad je imel blizo 70 K čistega dohodka, DruŠt.vo izreka vsem tistim, ki so podpirali podjetje z denarjem ali z dobitki ter s svojo navzočnostjo pri veselici, svojo najprisrčnejšo zahvalo.
p Sv. Urban pri Ptuju. Da je naša prireditev dne 27. avgusta t. 1. tako dobro vspela, so vrlo mnogo pripomogli naši sosednji Bollenčani, ki so se s celim svojim pevskim in igralskim zborom prijazno odzvali našemu povabilu ter prihiteli na naš hribček in so prepevali pri prosti zabavi micne pesmice.
p Hum pri Ormožu. V kratkem bodo pri nas občinske volitve. Pred tremi leti so razven nekaj izjem prišli na površje pristaši liberalno-slogaške stranke. Zategadelj tudi ob. času državnozborskili volitev tak izid (Br. 8 gl., Pl. 68 gl.), Govori se, da je sedanji župan ob času volita deloval za nasprotno stranko po domači občini in okolici. Kaj pa, če bi sedaj mi volilci volitve tako zasukali, kakor je nam prav? — Možje volilci! Pridite v obilnem številu na volišče in volite katoliško-narodne može, katerim ne služi „N. List" za evangelij kakor liberalnim kandidatom. Ta bi bila zopet lepa, da bi se naša občina dala voditi od mož, ki so ob državnozborskili volitvah delali proti sedanjemu poslancu kmetu BrenČiČu! Daj Bog," da bomo lahko v par tednih zaklicali: Živela Jiumska občina v taboru katoliško-narodne stranke!, — Voli-lec,
p Veličane. Cenjeni bralci „Slov. Gospodarja/'! Mlad trgovec, ki je baje rojen in vzgojen katoličan, pa je hud liberalček in nasprotnik vsega katoliškega gibanja, posebej Še duhovnikov, je obhajal v krogu svojih uslužbencev nedavno izredno žalostinko dvojnega žalostnega pomena. Potrtega srca in žalostni v družbi svojega gospodarja, so se podložni poslovili dne, 20, junija t. 1. z dolgim nosom z volilnega pogorišča, ker je njih kandidat nenadoma postal žrtev „klerikalnega" plamena. Človeška usoda je, da eni žalosti sledi rada še druga, in to se je zcodilo tudi našim liberalčkom. Ker se je general Narodne stranke na svojem dostojanstvu ponesrečil, so pri tej nesreči vsi njegovi pristaši dobili dolge nosove, zato je pač opravičeno žaloval mladi gosp. trgovec v duhu ž njim. Mislimo, da Vam menda ne pride več na misel, da bi obhajali žalostinke za ubeglim vašim tekmecem.
Ljutomerski okraj,
1 Gor. Radgona. Dne 30. in 31. avgusta so se vršile volitve za naš okrajni zastop. Slovenci se vo-
litev v skupini veleposestva nismo udeležili. Izvoljeni so torej posilinemci, Prvokrat je volil letos tudi trg Gornja Radgona. Seveda so izvoljeni sami „nemški" tržani in Radgončani. Pri volitvah v. skupini kmečkih občin je zmagala slovenska stranka s 26 glasovi proti 17 posilinemškim; Slovenci smo torej v tej skupini napredovali. Za načelnika bo baje izvoljen zopet znani orehovski Wratschko,
1 Sv. Jurij ob Sčavnick Nad vse nepričakovano dobro se je obnesla prireditev našega Bralnega društva dne 27. avgusta. Igralci in igralke so želi vsestransko pohvalo. Mnogoštevilno občinstvo ni moglo prehvaliti izvrstnega nastopa naše mladine. I-meli smo tudi čast, pozdraviti goste iz Ptuja, od Sv. Križa, Ljutomera, od Kapele, Sv. Petra pri Radgoni, posebno veliko Število pa od Sv. Antona. Burno se je ploskalo našim pevcem in pevkam; tamburaši so zelo zadovoljili. Mnogo zabave nam je prinesel srečolov. Hvala tistim dekletom, ki so se trudile z razprodajo številk. Hvala tudi darovalcem dobitkov. Kot govornik je nastopil g. urednik Kemperle, ki je v dolgem govoru vspodbujal staro in mlado k narodnemu obrambnemu delu. Cisti dobiček veselice znaša 81 K; ves ta znesek se bode porabil za nakup novih knjig, iz katerih bode paša mladina Črpala zopet novo duševno življenje in tako nabirala snov za svoje delovanje.
1 Stanetinci pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Občinske volitve se bližajo, zato se moramo volilci dobro pripraviti. Tukaj se je naselil Človek, ki agitira s ptujskim Šnopsom. Vsem soobčanom kličem: V občinski odbor naj bodo voljeni možje, ki bodo res skrbeli za blagor občanov. Zatorej možje, na dan volitve vsi volilci na volišče! Na glasovnice zapišite le imena trezno mislečih mož in zmaga bo naša. — Volilec.
1 Hrastje-Mota, Dne 27, avgusta so pogorela v vasi Hrastje poslopja pos. Iv. Ritonju. Zgorelo je tudi vse žito ip kmetijsko orodje.
1 Vuojuvas na Murskem polju. Tukajšnje Kmet. bralno društvo priredi v nedeljo 10. septembra ob pol 3. uri popoldne veselico. Na vsporedu je petje moškega zbora, deklamacije, dve gledališki igri in času primeren, zelo važen govor iz kmetijstva. K obilni udeležbi vabi sosede in domačine odbor.
Slovenj graški okraj.
s Šoštanj. Učitelj Smolnikar se po uašem mestu pritožuje, da bo župnik v Zavodnjah vse Ziavod-nje „poklerikalil". Prosimo pa g. Smolnikarja, da nas tukaj doli zaradi tega ne napada, ker tega nismo mi krivi, ampak on sam.
Velenje. Meseca septembra hočejo zopet pri nas izzivati mirne Slovence razni hajlovci iz vseh mest in trgov. Dosedaj smo vedno mirno gledali ta nemški direndaj, pustili smo jih na miru in jih prezirali. Za plačilo smo želi izzivanje po trgu in psova-nje Slovencev, Dobro se Še spominjamo, kako drzno so lansko in predlansko leto kričali po trgu ti pri-vandrani tujci in izzivali Slovence, Ob otvoritvi društvenega doma so se-* posilinemci celo drznili zmerjati došle goste iz Ljubljane, torej Slovence na slovenskih tleh.
s Velenje. Nemški listi agitirajo z veliko vnemo za veliko udeležbo pri vsepemški izzivalni veselici dne 17, septembra v Velenju. Nag poslanec dr. Verstovšek priredi za nedeljo, dne 17, septembra velik ljudski shod na trgu v Velenju ob 543. uri popoldne. Pridite vsi slovenski Velenjčani, pa tudi Slovenci iz Šaleške, Mislinjske in Savinjske doline. Pokar žimo, da smo zavedni Slovenci!
s Skale. Huda bolezen se je polastila naših liberalcev; v želodcu jim je obležal neki dopis v „SI. Gospodarju", kateri je opisal tisti lepi, kres na Ple-šivcu dne 14, junija. V najhujši bolesti se baje zvijata dva naprednjaka, ki sta se ga menda malo preveč navlekla. Svetujemo jima, naj gresta na Plešivec tavžept-rože brat, te naj kuhata in tisto vodo pijeta. Kot dopisnika sumijo take, ki so obiskovali višje šole, a so se daleč zmotili, ker liberalno modrost in nerodnost pač zna popisati tudi tak, k.i obiskuje plešiv-Ško Šolo" Dopisniku ne priznavajte tolike Časti, ker je obiskoval le ljudsko Šolo. Možje! Pamet, pamet, pa ne streljajte takih kozlov, potem si vam ne bo treba lomiti zobov nad dopisi, ki vam ne ugajajo.
s Šv. Duh na Ostrem vrhu. Pri nas sta obhajala pred kratkim zakonska Peter in Ana Stampfer v krogu svojih prijateljev zlato poroko. Slavljenca sta clala prenoviti križ ob cesti, katerega so ta dan naš vlČ. g. župnik blagoslovili in razložili pomep zlate sv. poroke. Kot vrlima Članoma našega naroda kličemo: Živio! — Malokdaj se iz na|šega kraja kdo oglasi v „Slov, Gospodarju", a sedaj nas je že nekaj, ki kljub okornim rokam radi poročamo novice v naše priljubljeno katoliško slovensko glasilo.
Konjiški okraj.
k Konjice. Veselica Bralnega društva dne 3. septembra se je vrlo dobro obnesla. Krasno vreme, lep vspored, zlasti pa prijaznost in požrtvovalnost mnogobrojnega občinstva, ki je prihitelo od blizu in daleč, vse to je pripomoglo, da je prireditev goste vsestransko zadovoljila. Že okusno prirejep veselični prostor je obetal prijetne urice, zato je bil pa tudi prenapolnjen. Deklamacija „Naš čolnič" je vzbudila splošno pozornost. Mešan pevski zbor je proizvajal pevske točke umetniško. Jedro cele veselice je bil govor poslanca dr. Korošca, ki Je navdušil vse; želimo
le, naj bi iz življenja vzete jasne resnice prišle povsod v življenje. G. govornik hvali, skupen nastop, u-deležbo, zanimanje zavednega žeostva, preide mimo izobrazbe v očetovi hiši in v Šoli na izobrazbo v društvih in. zvezah.. Dokazuje potrebnost, važnost in korist delovanja naše organizacije v S. K. S. Z Krona veselice je bila igra „Vestalka", Igralke so z lahkoto in zavestno gotovostjo vršile svoje vloge; vžitek je bil izreden. Na vsak način se mora reči: Igralci in vodstvo igre je pokazalo svojo spretnost. Med posameznimi točkami je pridno svirala godba. Ko se je stemnilo, so se proizvajale na platnu krasne slike iz svete |ležele s pomočjo na novo nabavljenega skiop-tikona. Sledila je Še prijetna prosta zabava s šaljivo poŠto. Pohvalno moramo omeniti še to-le: 1. Vsa prireditev se je vršila mirno. 2, Pokazala se je nadarjenost, živahnost, družabnost, zavednost in pogumnost našega ljudstva,. 3. Nemško prebivalstvo se je obnašalo mirno. Vsem prirediteljem kličemo: dobro ste naredili, Bog vas živi!
k Konjice. Žrtva alkohola. Franc Langus, 63 letni čevljar, je zapustil hiralnico v Vojniku, prišel k nekemu rojaku iz Vitanja, dobil od njega 2 kroni, v nedeljo 3. septembra se je zvečer nasrkal žganja' v ponedeljek so ga pa našli mrtvega. Glejte žganje-toči, kako človekoljubno delo opravljate, obesite vendar za svoj Ščit mrtvaško glavo, njeno podobo pa na stekleničico. Prav res: mrtvaška glava je varstvena znamka za vse Šnopsarske izdelke. Ljudstvo, ali nič ne vidiš, zdravstveni svet, ali si slep, ali ti ni mar, če v človeški družbi pada ud za udom alkoholu v žrelo. Nasprotniki zmernosti, bodite (vsaj sovražniki vražjega Špirita-žganja!
k Prihova. Naša hranilnica in; posojilnica je prejela brzojav iz Mute, da je Lizi Kolar ukradena vložna knjižica, na katero je vloženih pri nas 1400 kron. Tem potom opozarjamo druge hranilnice na nevarnost, ki je mogoča v slučaju, če bi Šla katera tatu na limanice in mu izplačala znesek.
Celjski okraj.
c Celje. Da se dobi pregled škodljivih posled-kov suše in potrebnega obsega državne pomoči, je sklicalo glavarstvo za danes v Četrtek, dne 7. t. mes. ob 8.. uri dopoldne za sodna okraja Celje in Vransko, ob 10. uri dopoldne za sodni okraj Laško, ob 2. uri popoldne za sodni okraj Šmarje sejo pomožnega odbora. Povabljeni so poslanci in župani!
c Celje. Vpisovanje v I» razred c, kr, samost. nemško-slovenskih gimnazijskih* razredov v Celju se bo vršilo dne 16, septembra t. 1. od 8. do 10. ure dopoldne.
Žalec. Se vedno širijo liberalni mešetarji vest, da je tudi naš župnik hmelj naprej prodal in dal s tem slab vzgled. To je laž. On ni ničesar naprej prodal, Čeravno je bilo pri njem vedno mešetarjev kot muh. Pa ni Šlo!
c Savinjska dolina. Hmeljarji že hrbet obraČar jo judom, Ker so bili hmeljarji v St. Ilju pri Velenju toliko previdni, da niso prodali hmelja naprej, zato je prišla pred kratkim cela kopica judov kupovat hmelj. A hmeljarji so bili toliko pametni, da so obrnili hrbet judom in, prodali svoj hmelj rajši g. Žiga-nu iz Polzele, a judje so Šli z dolgim nosom. Čast zavednim Sentiljčanom!
c Polzela. Vsled nastopa poslancev Slovenske kmečke zveze so res obljubljali mešetarji in prekupci napitnino, nekateri so rekli, da bo znašala do 150 K, ako bo hmelj lep. Zato pa se vsi čudimo, kako morejo sedaj liberalci in glavarstvo trditi, da to ni res. Naši prekupci so celo dali več kot 150 K; nekateri so nam hmelj kljub predprodaji plačali tudi po dnevni ceni. Kaj pa imajo liberalci in glavarstvo od tega, da hočejo utajiti obljubljeno napitnino. Mi pa v tem boju dobro vidimo, kje so naši prijatelji. Ako bi ne bilo poslancev Slov, kmečke zveze, bi nihče ne stal ob naši strani, in kdor je predprodal, bi piti kronice ne dobil več.
c Iz gornjesavinjske doline. Deželni odbor Štajerski v Gradcu je z odlokom z dne 14, junija 1911 u-kazal vsem županstvom, da se ima na Štajerskem prešteti vso sadno drevje. Kot vzrok Štetja navaja, da bo štetje v splošno korist sadjarstva, oziroma sadne trgovine. Za nas Slovence, posebno SavinjČane, bi se pokazal napredek v tej najkoristnejši panogi kmetijstva, ako bi se vršilo to Štetje po resničnem stanju sadnega drevja. A žalibog, da to ni, ker so prebivalci vsled pritiska davčne oblasti z raznimi, kakor z osebnimi, dohodninskimi, najemninskimi in drugimi davki zbegani. Ko se je dotični razglas javno razglasil, je ljudstvo začelo enoglaspo govoriti, da se bode sedaj naložil zopet davek na sadje. Nekateri dolžijo celo župana, da, si je župan to izmislil, nekateri zatrjujejo, da bodo sadno drevje raje posekali, kot bi je dali vpisati. Ker deželni odbor zahteva, da se ima pri štetju iti posestnikom na roko, so odredili nekateri župani štetje na nedelje, na ta način, da posestniki, gredoČ v cerkev, naznanijo pri županstvu število sadnega drevja, da s tem ne izgube Časa, občina pa nima stroškov. Pa žalibog, posestniki povedo polovico manjše število, kot ga resnično imajo, nekateri površno, in drugi celo popolnoma zataje sadno drevje. Ako pa bi se vršilo Štetje po od županstva določenih osebah, bi isto stalo občino precej denarja. Iz tega je razvidno, da je to Štetje malovredno, ker se ne bo pokazalo pravo Število sadnega drevja. Dobro bi bilo, da bi se poučilo ljudstvo pa raznih shodih, v društvih itd., da Štetje sadnega drevja nima nikakega vpliva na visokost davkov, in da je za Slo-
vence velikega pomena za napredek v kmetijstvu, d» se sadno drevje natančno prešteje.
Braslovče. V Narodnem Listu" Štev. 37 z dne 17. avgusta 1911 smo brali sledeče: ,JV zadnjem času nas je že dvakrat prišel dražit dr. Korošec s svojim nesmiselno hujskajočimi političnimi pridigami. Na Sv. Petra in Pavla dan je pridigal pri nas in dne 15. t. m. zopet. Seveda ste bili obe pridigi skoro sar mo o volitvah in sama hujskarija. Gospodu dekanu, ki smo ga doslej spoštovali kot vzor duhovnika, povemo samo toliko,, da nam to odslej, ne bo mogoče, ako bo Še nadalje pripuščal Koroščeve hujskarije v naši cerkvi." Da je to napisal nekdo,, ki niti pri pridigi ni bil, je gotovo. Vstok količkaj pošten liberalec, ki še včasih pokuka v cerkev, mora priznati, da dr. Korošec niti z eno besedo ni omenil volitev, niti napadal onih, k'i so stali ob času istih v sovražnem taboru. Če pa je svaril pred drznim početjem onih go-lobradih mladeničev, ki mislijo, da so zato, Če rogo-vilijo po dobro znanih gostilnah in udrihajo po pošteno mislečih ljudeh, že v ognju preizkušeni liberalci, je bil opravičen. Naš preljubljeni gospod dekan pa mislim, da nato, Če jih taki mladeniči spoštujejo ali ne, ne bodo dosti polagali in se mogoče radi tega vznemirjali. Sicer pa je pripravljeno nad dva tisoč lju-rM, ki so res vestno poslušali pridigo, izjaviti, da je liberalec, ki je dopis skrpucal, lažnjivec. Če vam izraz ne ugaja, pritožite se v prihodnji Številki vašega laži-lista. — Več faranov.
Dobrna. Dne 8. septembra popoldne po večer-nicah se vrši v gostilni g. Korena v Dobrni velik političen shod. Govori dr, Korošec, Pridite mnogoštevilno !
c Gornji Grad. Dne 27. avgusta je začel goreti gozd, ki je lastnina gornjegrajskega gradu, in sicer oni del, ki spada pod občino Luče. Zgorelo je baje 80 hektarjev lepega sečnega gozda. Sumi se, da je nekdo nalašč zažgal. Dežju in napornemu delu delavcev se je zahvaliti, da se je ogenj ugasil.
c ltoginska gorca. Naš občinski odbor je dne 27. avgusta t. 1. v svoji seji sklenil, da se ima pri tukajšnjem občinskem uradu zanaprej samo slovensko* uradovati. Zopet ena slovenska občina več!
Sv. Frančišek v Stražah. V nedeljo dne 10. sppt. ob pol 3. uri pop. se vrši v prostorih pri Martinovcu narodna veselica. Vspored : Pozdrav, igra „Trije tički", pesmi, govor posl. dr. K. Verstovšeka, občni zbor kat. bral. in izobraževalnega društvo Prosta zabava. Vstopnina, sedeži 80 vin., stojišča 40 vin.
c Nova Štifta pri Gornjemgradu. Dne 10. sept. shod S. K. Z. po opravilu zjutraj v cerkveni hiši. Pride drž. in dež. poslanec dr. Verstovšek.
■O v. vi . i	•
Brežiški okraj.
b Zabukovje. Nek liberalček iz Zaver S v Zabu-kovju je dobil en teden zapora, ker se je na dan shoda, dne 23. julija t. 1. dvignil proti Č. g. Gabercu, kaplanu v Rajhenburgu. No, bodo vsaj naši liberalci spoznali, da niso naši gospodarji, mi pa njihovi sužnji. Povsod dobijo dolgi nos, naj se obrnejo na e~ no ali pa drugo stran.
Vestnik
mlad. organizacij e.
Našim mladeničem!
Ponovno vabimo naše somišljenike organizacije na občni zbor Zveze slovenskih mladeničev dne 10. septembra 1911 v PetrovČah. Vsaka zveza, vsako društvo naj pošlje vsaj enega ali dva zastopnika na zborovanje. Zlasti vabimo kraje, ki imajo namen, ali pa vsaj upanje, da si v bližnji bodočnosti ustanove svojega Orla. To so naša mesta), trgi in industrijski kraji. Pa tudi popolnoma kmečki okraji, ki so narodno ali pa politično ogroženi, bi mora1) misliti na u-stanovitev: Orla. Baš Orlova organizacija nam boliie vzgojila junake, prave Sp|artance, za boj proti nem-škutarstvu in liberalizmu, nam bo vzgojila vzorne može, značajne, verne, kakoršnih tako zelo potrebujemo v, času, ko hočejo naši narodni nasprotniki s Šnopsom in denarjem, liberalci s surovostjo in brez-verstvom okužiti našo moško mladino.
Ptuj. Zelja naših katoliško-nar, mladeničev se dušimo za Orla, da damo v ustanovitvi Štajerske Zveze Orlov podlago za krepek razvoj Orla) na Štajerskem.
Zelja naših katoliško narodnih mlajdeničev se je izpolnila. Shod, ki se je vršil v nedeljo dne 3. septembra pred poznim sv. opravilom, je pokazal, koliko moči Še ima: katoliška misel v ptujski okolici med mladeniči; kajti na tem shodu se je ustanovil telovadni odsek Orel, za mesto Ptuj in okolico. Shoda se je udeležilo veliko število mladeničev, izmed katerih je pristopilo k drušitvu takoj 36 novih bratov Orlov iz okolice in Ptuja. Mariborski Orel je pbslal k ustanovitvi novega odseka svoje zastopnike, ki so se razveselili tolikega števila mladeničev, ki so Vstopili v njihove vrste, da ste bojujejo proti nemSurstvu in svo-bodomteelBtvu. Ob enem se izreka prav prisrčna zahvala vsem gospodom govornikom in, sklicateljem shoda za resnične in jedrnate beseSde. Istotu|ko se zahvaljujemo za bratsko brzojavko gra&kega Orla, v smislu katere hočemo tudi delovati v bodočnosti. In vsem bratom kliče novoustanovljeni Orel krepki Na-zdar! Odbor je sledeči: predsednik I, Frenjkovičt
namestniki F. Petrovič, načelnik M. Menoni, tajnik A. Krajnc, blagajnik F. Ratek, odbornika pa O. Ceb in I. Skaza.
DekliSkl shod pri Sv. Petru bri Radgoni. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil pri nas velik dekliški shod. Da je organizacija naše mladine ravno pri nas najnujnejša, ne bo dvomil noben zaveden Slovenec. Razveselil nas je nepričakovano uspeh shoda. Udeležilo se je shoda okoli 500 deklet, ne samo iz domačega kraja, ampak tudi iz sosednjih župnij. Posebno vas je razveselil prihod prekmurskih deklet, ki so se bile združile Še komaj lani pod zastavo dekliške zveze. Ob. '/¿10. uri se je pričela služba božja. Slavnostno pridigo je imel obče znani organizator mladine, g. dr. Hohnjec, ki je, oziraje se na nedeljski evangelij, priporočal Čistost srca, iz katere izvira mir vesti in angeljsko službo nasproti bližnjemu. Sv. Mašo/ je služil primicijant g, Fr. Paulič, Po končani službi božji se je začel shod na vrtu g. Osojnika. Shodu je predsedovala mladenka Antonija Kovačič, V pozdrav je navdušeno deklamovala predsednica dekliške zveze, Nežika Osojnik, nalašč za- to slavnost zloženo pesmico, C. g. dr, Hohnjec je v slavnostnem govoru pov-darjal izobrazbo, ki jo naj prešinja pravi krščanski dujtt, osvetlil program slovenskih in drugih liberalcev in naslikal sadove liberalnega gibanja, kakor se kažejo na Francoskem in Portugalskem. Primerno našemu shodu je tudi posebno opozoril na gospodinjsko izobrazbo naših deklet. Sledili so govori domačih članic dekliške zveze: Anice Gomilšek in Pepce Strah. Nato so sledili pozdravi deklet sosednjih župnij: Radgone, Kapele, Sv. 'Jurija ob Sčavpici, Svetinje, Sv. Križa, Ljutomera, Sv. Antona, Sv. Benedikta v Slov. gor. in Negove, ki jim je s primerno in občudovanja vredno spretnostjo odgovarjala predsednica tukajšnje dekliške zveze, Nežika Osojnik, Tako je končal shod v veselje in zadovoljnost vseh navzočih. Želimo le, da ostane tudi v bodoče Sv. Peter trda skala, na karieri se naj razbijajo vsi sovražni napadi.
Kolera.
Sitna in muhasta je postala kolera. Cim bolj poročajo listi, da je v katerem kraju prenehala, tiem prej se pojavi zopet. V Budimpešti, v Trstu, Reki in drugih mestih se sedaj pa sedaj sliši, da se je pojavil kak nov slučaj kolere. Vendar prav resnih slučajev ni. V T u r Č i j i pa razsaja kolera dan za dnevom hujše. Na stotine ljudi umrje za kolero vsak dan. Oblasti na Turškem vse premalo skrbe za red in snago. Kolera razsaja zelo tudi med ondotnim vojaštvom. Zadnje tri dni je umrlo okrog 300 vojakov in več častnikov na koleri. SliČno je v Italiji. Nevarnost kolere resno preti tudi Benetkam. V Nea-polju, Chioggiji, Carpengi in drugih mestih umrje za kolero na dan po 40 do 70 ljudi. Po nekod bodo celo ustavili železniški promet. Vročina Še pomnožuje nevarnost okuženja. V podrajini Novibazar ob bosanski meji umrje na dan po 30 do 40 oseb na koleri.
Kolera na Dunaju. Včeraj, dne 6. t. m. sta na Dunaju oboleli dve osebi na koleri.
Strašne vesti o koleri na Laškem. Da je ognjišče kolere na Laškem in da se je od tod zanesla tudi v Avstrijo, je splošno znano in dokazano. Prav tako pa tudi ve ves svet, da store na Laškem vse, da se ne bi izvedelo, kako narajvnost strašno je razširjena ta bolezen po vseh italijanskih mestih skoro brez izjeme. Dočim se pri nas v Avstriji javnosti ne prikriva niti en sumljiv slučaj, molče italijanske oblasti in listi kafkor nemi, Čeprav se je kolera v posameznih mestih že tako razširila, da grozi pokončati vse mestno prebivalstvo. Nek Avstrijec piše iz Livor-na: „V našem mestu razsaja kolera, da je prava strahota. Danes je obolelo na koleri 84 oseb, dočim je še par dni preje obolelo na tej bolezni samo 9 do 24 ljudi na dan. Kolera se je pojavila celo v tukajšnjem otroškem zavodu; kar 20 otrok je obolelo naenkrat in ni dvoma, da bodo vsi postali žrtev strašne morilke.
V mestu vlada med prebivalstvom nepopisna panika; ljudje beže trumoma iz mesta, oblasti so popolnoma brez moči,"
Iz zgodovine kolere. Ni še niti sto let, odkar je v Evropi znana kolera, ki je sedaj na dnevnem redu. Od davnih časov udomačena v Indiji, se je začela kolera Še-le leta 1847 širiti in potovati. Kitajska, Perzija, azijska Rusija so v dvajsetih letih minolega stoletja trpele od te bolezni, ki se je zelo močno poja(v)-ljala. Leta 1829-30 je kolera prvokrat stopila na evropsko ozemlje v ruski Poljski, leta 1831 v Nemčiji. Ruska vlada je koncem leta 1829 razpisala nagrado 75 tisoč frankov za najbolje delo o naravi, vzroku in zdravljenju kolere. Leta 1832 je silno razsajala kolera na Francoskem in Angleškem, od koder so jo zanesli v Ameriko.
Tedaj so bili proti bolezni popolnoma brez vsake moči, ker se pri njej ni moglo ničesar storiti s puščanjem krvi, „medicino proti vsem boleznim", in tudi z drugimi raznimi sredstvi, ki so jih tedaj rabili v boleznih. Že tedaj so pa z uspehom rabili za pobijanje kolere opium, potem med in kamilčni Čaj. Beseda kolera prihaja iz grškega jezika? cholera pomeni proliv. Nekateri izkušajo to ime izvajati iz hebrejskega Chole ra, kar bi pomenjalo slaba bolezen, ali to ni točno.
Najnovejše.
* Našim naročnikom. Naznanjamo, da se bode prihodnja (40.) številka „Slov. Gospodarja" ustavila vsem tistim naročnikom, ki Še naročnino do konca 1. 1910 niso poravnali. DotiČnim ¡naročnikom smo zat znamovali pred kratkim rudeč križ na ovitek. Tudi mi imamo plačila, zatorej prosimo, da gg. naročniki naš poziv upoštevajo.
Štajerski deželni zbor. Včeraj, dne 6. septembra je imel štajerski deželni odbor sejo, v kateri se je sklepalo, ali se štajerski deželpi zbor skliče k zasedanju ali ne, Z večino glasov se je nato sklenilo, da se priporoča vladi, da stori potrebne korake za sklicanje deželnega zbora. Nemški listi z vidnim veseljem povdarjajo, da je stališče Slovencev posebno glede zahteve o delitvi deželnega šolskega sveta radi pisave liberalnih listov o tej zadevi, otežkočeno. To veselje nemških listov je prezgodnje, ker stališče naših poslancev je še po zadnjih državnozborskih volitvah utrjeno. Kdo se pa na Spodnjem Štajerskem še zmeni za mnenje liberalcev in pisavo njihovih izdajalskih glasil.
Hmelj.
Hmeljarji, pozor! Piše se nam: „Nar. List" kaže veliko veselje, da mešetarjem ni treba dajati napitnine do 1% K. Zato tudi pozdravlja,, da je c. kr. okrajno glavarstvo poseglo v tai boj in sicer tudi na korist mešetarjem in prekupcem. Dobili smo razglais okrajnega glavarstva v roke, kjer trdi, da ni „utemeljeno^ ako zalhtevajo vsi predprodajaJci na vsak način doplačilo po 1% K." Mi pa pravimo, da je zelo u-temeljeno, kajti hmeljar dobi v letošnji suši 2 K za hmelj, prekupec. pa ga proda za 8 K in Še višje. Da pa se naši hmeljarji ne bodo tožarili, ako kupec noče dati napitnine, je samoumevno, ker dobro vedo, daje ta napitnina popolnoma prostovoljna. Vse, tudi okrajno glavarstvo, hoče sedaj uplivati na hmeljarje, naj nič ne zahtevajo. Taki so prijatelji ljudstva. Neresnična je tudi trditev okrajnega glavarstva, da niso kupci obljubljali deloma do 154 K napitnine. Sami smo na lajsttna ušesa slišali, da so to obetali, in liberalni zaupnik Piki je na Zuževem vrtu to izrecno potrdil. Okrajno glavarstvo rabi sicer namesto beseite napitnina besedo doplačilo, katere niti govorniki, niti letak ni rabil. Zakaj taka sprememba v izrazu, si razlagamo le tako, da je na ta način okrajno glavarstvo lažje nastopilo proti hmeljarjem. Beseite, napitnina, katero rabi kmečki letak sama že vsebuje prostovoljnost in se ni treba bati pravd, posebno ne, ker je nage ljudstvo razumno. Vse to je dokaz, da niti dr. Korošec, niti letak S. K. Z, niso na laž postavljeni. Samo glavarstvo je pisalo neresnico, kateri je dalo nekoliko verjetnosti s tem, da je zamenjalo samovoljno napitnino z doplačilom. Vsi neprijatelji našega hmeljarja so pridno na delu! — Dostavek uredništva: Na razglasu glavarstva je podpisan Müller, kar terega pa niti doma ni. Kako je prišel ita podpis na razglas, o tem se bode. tudi moralo govoriti.
Hmelj. Poročilo zateŠkega Hmeljskega trga od dne 1. septembra: Od našiega zadnjega poročila od dne 29. avgusta so se cene hmelja dvignile za 30 do 40 K. V vsakdanjem prometu je bilo do 300 bal. Dne 1. t. m. pa je zrastel promet do 600 bal, kar je z ozi-rom na letošnji hmeljski pridelek izredno visoko število. Prišli so ino- in izozemski trgovci. Cena srednjemu hmelju je bila 430—440 K, za dobri hmelj se je plačalo 460—475 K za 50 kg prima kakovosti. Promet je proti koncu znatno oslabel. — O tujih hmeljs-kih vrstah ni veliko govora, ker se iste vsled izredno visoke cene domačega hmelja, v zelo majhni množini spravljajo n-a zateški hmeljski trg, vsled česar notira tuji hmelj maloftene iste cene, kakor zateŠIki. — Na deželi se je razvila živahna kupčija, prodanega je že naid polovico letošnjega pridelka. Del produ-centov še čaka na morebitno zvišanje cen. Splošno se je dajalo tekoče dni od 430—460 za 50 kg. Partija najboljšega hmelja je dosegla celo višlino 470 K. Poleg izo- in inozemskih kupcev so nastopale tudi pivovarne. — Vreme je zelo soparno, huda vročina traja naprej; zaicinje dni je padlo nekaj dežja, vendar v zelo majhni meri. — Norimberk. (Brzojavno poročilo.) Potom železnice je dospelo na trg 400 bal, povpraševanje je zelo zaspano, razpoloženje je mirnejše.
Iz celega sveta.
lllletna starka. V ameriški državi Georgia živi v meMtu Barton v neki borni kočici lllletna babica Mary Trawick Proctor, ki živi s svojo 901etno hčerjo in 721etnimi vnuki čisto osamljena in pozabljena od vsega amerikanskega sveta. Leta 1800 rojena ženica se je leta 1819 omožila z veteranom revolucije Hiramom Proctorjem. Pod 25 različnimi predsedniki amerikarnska republike živi stoletna starka, ki vživa od vlade naravnost smešno pokojnino: 12 dolarjev na mesec, vsled Česar je njena hči prisiljqr na, pečati se z vrtnarstvom, da se kolikortoliko prerinejo skozi večer življenja. Vendar so se spomnili dobrodušni sosedje, da naberejo nekaj prispevkov, s
katerimi upajo razveseliti ali osladiti lllletni starki večer njenega življenja.
Strupene muhe. Iz Zagreba poročajo: Vsled velike vročine se je v južnih" krajih pojavila v velikih množinah golumbaška muh^ katere strupeni pik dostikrat smrtno učinkuje. Med prebivalstvom vlada vsled pojava tega mrčesa velik strah, zlasti še m^i kmetijskim, ker so postali žrtve te muhe že mnogi ljudje, kakor tudi živali. Sredstev proti temu mrčesu skoraj ni, ker se j ako hitro v velikih množinah po-plodi.
Vrednost inserata. Z ozirom na dvodnevno stavko, ki je preprečila izdajanje časopisov dva 'dni v Berolinu v veliki obliki, piše nemško strokovno glasilo izdajateljev Časopisov: Trgovci se radi izgovarjajo, kadar se pri njih nabirajo inserati, da z inseri-ranjem ni bil dosežen vspeh in da inserirajo zgolj glede na konkurenco. Berolinska stavka je te trditve popolnoma ovrgla. Po velikih berolinskih trgovinah je trpela trgovina, ker niso izšli inserafi. Več trgovcev je odkrito priznalo, da so trpeli znatno Škodo. In neka največjih berolinskih tvrdk je izdala takoj in razdelila 600.000 najznanil, za kar je plačala 5200 K, med tem ko bi bila plačala za celo stran, inserata po vseh največjih listih samo 3800 K in je vspefr Še večji, kakor vspeh naznanila. Berolinsikai stavka je sedaj praktično pokazala vrednost inseriranja.
Liga nove mode se je osnovala v ateljeju nekega znanega pariškega umetnika, ki je takoj osnovala bojni načrt proti vsem izumiteljem dosedanje brezmi-selne mode. Ta liga namerava prirediti meseca novembra veliko modno razstavo. Vsem kupcem, ki hite iz vseh delov sveta v Pariz, v to veliko modno mesto, se hoče nuditi priložnost, da volijo med nenaravnost-jo in naravo, da popravijo svoj, že davno pokvarjeni okus ob vzorcih prave umetniške obleke. Na razstavi bo postavljenih v vrstah 600 kipov, katerih vsak bo oblečen v odejo, ki ne bodo izdelana v izložbah modnih mojstrov v Rue de Paix, temveč bodo izvršena po načrtih znamenitih pariških slikarjev, kiparjev in risarjev. Poklicni krojači bodo od razstave popolnoma izključeni. Vsak umetnik bo izvršil izvirno risbo, po kateri bo izdelana obleka posameznega kipa. Iz mode preteklih stoletij izmišljeni kostumi, ki se morajo smatrati v današnjih modernih časih le za pred-pustne Šale, morajo izginiti. To je nafmen nove lige. Umetniki zaupajo le svoji domišljiji, ki je izšolana ob mojstrskih delih umetnosti, Slog in kroj toalet, okrasje, naj bi bili priprosti, naravni in neprisiljeni. Ta načrt je vzbudil med umetniškim svetom v Parizu splošno navdušenje. Veliko Število znamenitih mojstrov se posveča zelo resno navedenim namenom. Novi ligi so pristopili Številni Člani, ki so se lotili dela po določenem programu. To je boj proti prenapetosti, in v tem boju se Čutijo pariški umetniki kot poklicani branilci lepote in zdravega okusa.
Grozna nesreča. Nekje blizu Curiha v Švici se je podrl most. Most je bil še v delu in je delalo na njem 80 delavcev; izmed teh je 25 podsutih. Dosedaj so zvlekli iz razvalin še le 13 trupel. 10 delavcev je težko ranjenih, ostali so več ali manj izven vse nevarnosti.
Danes meni, jutri tebi. Znani londonski gledališki ravnatelj George Edwards, ki je vodja gledališča Gaiety, je nekoč rekel pri skušnji neki l'épi, a nekoliko nerodni igralki: JVi plešete kot slon; pojdite raje domov." 'O tej malo uljudni kritiki je čul tudi milijonar Frank Gould. Posledica vsega je bila, da je muhasti milijonar lepo igralko poročil. Kot poročno darilo pa je pripravil svoji nevesti lepo presenečenje. Na tihem je pokupil vse akcije gledališča Gaiety ter jih podaril mladi ženi, ki more sedajj strogemu ravnatelju diktirati svoje želje. George Edwards je moral pač svojo odpoved vzeti nazaj in v bodoče bo nastopala v gledališču mlada umetnica kot vodilna zvezda, čeprav pleše po mnenju ravnatelja „kot kak slon.4*
Zgodovina kave. Kava je danes pijača miroljubnosti; v starih časih pa je radi nje marsikdo izgubil svoja ušesa. Turki so poznali kavo že ob času Mohameda, Na Nemško pa je prišla Še-le leta 1620. Prinesli so jo tja Španski vojaku V Lipskem na Nemškem so dobili prvo kavarno 1. 1670. Le najbogatejši in najplemenitejši ljudje so si mogli to rujavo lužo privoščiti. Kmalu pa so jih začeli posnemati obrtniki in kmetje. Posebno ženske so vedno bolj zaničevale staro dobro „prežgano, juho" in pile rajši dražjo kavo, vsled Česar so preproste družine mnogo zapravile. Zato so tedanji nemški knezi izdali proti kavi stroge in krute postave, ki so določale, da se odreže uho onemu, ki bi pil kavo. Leta 1870 je na Nemškem umrl neki profesor Büschel, ki je vedno rad pripovedoval, da je v svoji zgodnji mladosti doma poznal moža, ki ni imel ušes, ker so mu jih radi kave odrezali. Stroge in neusmiljene so bile tedaj postave, a dobro so hotele ljudem. Ljudje pa so že taki, da čim bolj je kaka stvar prepovedana, Čim dražja je, Četudi slaba, rajši jo imajo.
Grozna posledice „šale" s puško. V vasi Stop-pach pri Coburgu se je pripetila te dni grozna nesreča vsled lahkomiselnega igranja z nabito lovsko puško. Neka lovska družba se je bila zbrala pred hišo nekega kmeta, da bi odšla na lov. Lastnik kame-noloma, Träger, je za Šalo pomeril na kopico otrok,
Se enkrat : Mladeniči, nedeljo v Petrovče !
ki so se igrali pred hišo. Naenkrat se je puška sprožila in enoletni otrok' se je mrtev zgrudil na tla, drugi otrok, ki je ustreljenega pestoval, je težko ranjen. Ko je videl Träger grozne posledice svojega čina, je hitel za hišo in se ustrelil s svojo lovsko puško.
Nova nalezljiva bolezen. ¡Na Kitajskem se je pojavila nova, dosedaj Še neznana nalezljiva bolezen, katere znaki so glavobol, bruhanje in izguba govora. Smrt nastopi v dveh do treh dneh. Bolezen se je po Kitajskem že zelo razširila.
Velik požar. V Mali Aziji v mestu Aidinu je izbruhnil velik požar, ki je uničil 1,500 hiš in 250 trgovin, dve mošeji, tri židovske templje in dve šoli.
Deset zapovedi proti in pri požaru. 1. z ognjem in lučjo ravnaj previdno; 2. svetilko napolni in uredi vedno po dnevi; 3. pred pečjo, na peči in za pečjo ne nakladaj ne drv, ne drugih gorljivih reči; 4. v podstrešju, v kleteh, na sljopnjicah ali hodnikih sveti samo s svetilko; 5. pljuvalnike napolnjuj samo s peskom; 6. tleče užigalice ali smodkine koščke vrzi vedno le v peč; 7. v hiši imej vedno vodo; 8. na umivalniku v spalnici imej vedno pripravljeno luč, u-žigalice in obleko, da si v eni minuti pripravljen za odhod; 9, ključe shranjuj vedno le na določenem kraju; 10. vnaprej moraš vedeti, kaj ti je v slučaju požara pred vsem treba storiti, in si zapomni kot pravilo: Domače zbuditi! Otroke in bolnike iz hiše!, 0-genj naznaniti in skusiti sam pogasiti! Denar, dragocenosti in trgovske knjige spraviti pa varno! Ce ne moreš več na stopnjioe, zberi svojce pri najbolj dostopnem oknu, odpri okno in mirno čakaj na pomoč!
Opice namesto delavcev. Na nekem posestvu v Savani namerava namesto delavcev delavcev posestnik uvesti opice. Opazoval je namreč mladega Šim-panza, ki je ob pobiranju bombaža pridno delal. Med tem, ko so zamorci delali, jih je šimpanz pozorno o-pazoval. Ko je zapopadel, za kaj da gre, je hitro posnemal njih zgled in je delal za tri zamorce. Neki naravoslovec iz Londona sodi, da bi lahko opice delale, samo preddelavci ljudje bi morali biti pridni, da bi opice ne postale lene. Tako se vsaj poroča iz Amerike.
Od kmečkega fanta do generala. List „A Nap" poroča: Leta 1893 je umrl na Dunaju upokojeni generalni major Štefan Bus. Zapustil je 12 milijonov premoženja, in ker se niso oglasili nobeni dediči, je zapadel denar erarju. Sedaj pa se je izkazalo, da je prišel Bus 1. 1820: k vojakom kot priprost kmečki fant in je vsled izrednih zmožnosti postal general. Oglasili so se sedaj nekateri njegovi stričniki in strični-ce, ki nameravajo tožiti erar za dedšcino.
Ker je petelin pel v zgodnjih jutranjih urah in tako zbudil zaspane Amerikance, je ovadil sodišču nek hišni posestnik nekega mesta v Ameriki zaradi kalenja nočnega miru ne petelina, pac pa posestnika petelina. Modri sodnik je razsodil: Nalaga se obtožencu, da preskrbi, da njegov petelin ne> bo smel peti pred 6. uro zjutraj, sicer bo on, lastnik petelina, zopet klican pred sodišče.
Glavo je odrezalo. Na bojni ladji „Radecky je hotel dvigniti neki mornar težko sidro. Pri tem pa mu je težka veriga odsekala glavo. Glava je padla v morje.
Koliko je bolnikov! Dragi čitatelj, ali kedaj premišljuješ, koliko revežev je priklenjenih v tej grozni vročini na bolniško posteljo? Nimamo pri roki številk zadnjih let, ampak iz 1.. 1901. Tedaj je bilo v Avstriji 683 bolnišnic s 47,646 posteljami in, 511.0G4 bolniki. Tedaj je znašalo število bolnikov po bolnišnicah nad pol milijona. Danes jih je mnogo več. Se mnogo, mnogo več pa jih trpi in medli po posteljah v revnih bajtah brez zdravnikov, brez postrežbe in dostikrat v pomanjkanju. Kako malo se človek meni za to skrito bedo!
Kako so tihotapci potegnili financarje. Zagrebška finančna straža je dobila pred kratkim ovadbo, da se z večernim vlakom vtihotapi iz Broda v Zagreb velika množina bosanskega tobaka. Seveda so potnike navedenega vlaka na zagrebškem kolodvoru z vso skrbjo sprejeli številni financarji; vsak, količkaj sumljiv potnik se je natančno preiskal. Mimo fi-nancarjev prideta tudi kmet in kmetica s težkima košarama-, naloženima s sadjem tako zvrhano, da bi kmalu padalo po tleh, in sicer je imgl eden hruške, drugi pa breskve, Financarji so ju seveda pustili v miru; toda ko so kmalu nato videli, da si je kmečka dvojica najela fijakerja in se hitro odpeljala, se jim je začelo nekaj svitati, tem bolj, ker preiskava potnikov. ni imela nobenega uspeha. Zasledovali so stvar in dognali, da sta jim kmet in kmetica pod breskvami p i hruškami res pred nosom odnesla lep tovor tobaka; kam, pa le niso izvedeli. Zagrebški kadilci pa se financi škodoželjno smejejo.
Suša.
Letos je strašna suša! Da pride toplomer do 50 do 52 stopinj C., je to nekaj nenavadnega! Take vročine so navadno v Arabiji, v Sahari in Srednji Avstraliji. Poglejmo malo vročine in suše prejšnjjh let.
N. pr. leta 869. po Kr. je bila na Francoskem taka suša, da je bilo vse polje uničeno. Vsled tega je nastala taka lakota, da so ljudje tuintam drug drugega napadali, morili, spekli in jedli. Se umrli niso bili varni. Leto nato se je suša ponovila in zopet s takšno toploto, da so kosci in žanjice padali in umirali pri delu. Leta 1083 je bila taka vročina, da so ri-
be poginjale. Leta 1135 so se posušile reke in studenci in velikansko reko Ren na Nemškem so otroci lahko prebredli. Leta 1137 je tu in tam od vročine zemlja gorela! Zavladal je grozen strah! Leta 1188 je vsled strašne vročine vrela voda brez ognja. Leta 1288 so kuhali jajca v pesku. Leta 1464 so ljudje umirali lakote, trume ljudi je tekalo okoli ter vpilo po živežu. Po potih ležali so umrli lakote. Leta 1442 je bila od aprila do junija taka vročina, da so ljudje v srajcah hodili in delali. Leta 1472 si na Ogrskem lahko pre-bredel reko Donavo, tam, kjer plavajo parniki. Leta 1615 je bilo posebno v Evropi nenavadno toplo; na tisoče hiš je zgorelo vsled vročine. Leta 1644 je bilo tako toplo, da so celo v morju poginile ribe! 30. junija leta 1705 je bila v mestu Moptpellier taka vročina, da so se morali ljudje skrivati v kleteh, da niso pomrli. Isti dan je večina trt zgorela. Leta 1530 je vsled vročine sadje dvakrat rodilo, prvo o sv. Jožefu, drugo v jeseni. O sv. Jožefu si dobil sad, katerega si hotel. Leta 1718 je bila grozna vročina zlasti na Goriškem. Celih pet mesecev ni bilo dežja. Tisto leto je bila strašna lakota in suša. Strašna suša je bila tudi leta 1793. Zdaj sto let, leta 1811, je bila tudi strašna suša, vendar se je vina toliko pridelalo, da ga je pilo po dva krajcarja bokal! — Letos pa kaže vse
slabo in ne bo ne tega ne onega. In vendar se ljudje ne zmenijo veliko za to! Ob nedeljah in praznikih so polne krčme: vse pije in vpije!
Listnica uredništva.
Velenje: Članek dobili za to št»vilko vrepoano. Nova cerkev pri Ptuju, Rogatec, Savnica: Prejeli že le ob s'depu uredništva. Kar ni zastarelo, prihodnjič. — Sv. Trojica: K nagilstvu vendar ne smemo svetovati.
Listnica upravniStva.
Gospod Lenart v Ptuju: Inseratovo besedilo se zamore spremeniti le Se torek; do torka popoldne se še edino sprejemajo inserati.
Poročil* o sejmn goveje živine ▼ Gradca
dne 31. avgusta.
Prignalo se je 114 volov, 121 bikov, 150 krav in 14 telet. Cene za 100 kg žive teže: lepi pitani voli 102 do 110 K, srednje debeli 92 do 100, suhi 86 do 92, biki 86 do 98, debele krave 82 do 92, srednje debele 64 do 78, suhe 48 do 82. Tendenca: Prignalo se je 60 komadov manj kot prejšnji teden. Cene trdne.
Poročilo o sejmn zakhnih svinj in telet v Gradcu
dne 1. septembra.
Pripeljalo se je 1771 svinj in 64-i telet. Cene za 100 kg, glede na kakovost: teleta 120 do 142 K, svinje 134 do 162, ovce 100 do 102. Tendenca: Pripeljalo se je 122 telet in 384 svinj manj kot prejšnji teden. Promet miren. Cene so nazadovale.

Zahvala.
Vseni, ki so spremljali dne 29 avgusta rajnega
Jerneja Deučman-a
pri Sv. Ani na Krembergu k zadnjemu počitku, posebno veleč. gg. Trsteojaku in Lorenčiču naj prisrčnejšo zahvalo. Žitce pri S?. Ani, dne 30. avg. 1911.
943	Žalujoči ostali.
Javna zahvala.
Podpisana sva bila še-le nekaj mesecev zavarovana pri banki „Slaviji" zoper požar. Dne 17. julija t. 1. nama je vsled strele pogorela hiša in nama je banka „Slavija" po njenem zastopniku Leopold Hrvatu v Vurbergu, odškodnino tako hitro, pošteno in točno v najino popolno zadovoljnost izplačala, da sva bila vsled tega res iznenadena. Zatorej se pa čutiva dolžna, banki „Slaviji", oziroma njenemu generalnemu zastopstvu v Ljubljani za njeno kulanco, katero je pri naju pokazala, najprisrčneje zahvaliti.
Kari in Marija Svoboda, posestnika v Mestnem vrhu.
Potrjuje: občinski urad v Mestnem vrhu dne 12. avgusta 1911. — Andrej Soret, župan.
za lOmesecni kmetijski tečaj na deželni kmetijski šoli v St. "J ur ju ob južni železnici.
Ta tečaj se začne početkom novembra t. 1. in traja do konca avgusta pr. 1. Sprejme se 28 učencev,, med temi 10 brezplačno. Drugi plačajo za celi tečaj po 280 K v polletnih obrokih "naprej. Od sledpjih si lahko nekateri izprosijo tudi Štipendije od okrajnih zastopov, posojilnic itd., ki so te velikodušno dovolile. Za ta znesek dobijo.učenci v zavodu pouk, stanovanje, hrano, pranje perila ter zdravniško pomoč. Razne Šolske in druge potrebščine si morajo nabavljati sami. Natančneje se razvidi iz štatutov, kateri se pošljejo na željo.
Sprejemajo se le najmanj 16 let stari Štajerci, ki so s povoljnim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo stareji od 16 let, ki so že dalj pri kmetijstvu sodelovali, zlasti če hočejo ostati kmetje.
Lastnoročno pisane prošnje za vsprejem naj se pošljejo najkasneje do 25. t. m. podpisanemu ravnateljstvu. Prošnjam naj se priloži: krstni list, domov-nica, odpustnica, oziroma druga šolska spričevala, zdravniško spričevalo glede telesne sposobnosti in zdraivja, spričevalo o nravnosti in pa za deželno prosto mesto tudi spričevalo o premoženjskih razmerah. Kdor je pripravljen vstopiti na lastpe stroške, naj to opomni v prošnji.
Ravnateljstvo dež. kmet, šole v St. 'Jurju ob juž, žel. Dne 1. septembva 1911.
• ,	I. Belle.

F rane
mm «ire^Bs®.
m

priporoča po najnižjih cenah svojo bogat« zalog» »tekle»« 4® gmmk&amt<-posode* svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip i» okvirjev »a podobe.
Pre^-zstJ» vseli ^rsfeits si®l ppi ©©s*few»ts i» papie^ ©t&^šs-ssfe.

15
8IB
««♦C**»«*»«"
zahtevajte in pijte samo Tolstovrško slatino,
ki je edina slovonska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov:
TolstovrSka slatina, poŠta GuStanj, Koroško, kjer je tudi gostiln», letovišč* in prenočišče
--- OgT' Svoji k svojim! "■*"*"*
Pojasnila o inseratih
daje upraunišfoo samo tistim, hi priložijo BprašanjH znsm^o za 10 v.
i
!
Loterijske številke:
Dne 2. septembra 1911.
Gradec . 80 34 44 53 74 Dunaj . 84 3 71 32 52
Krojač, 32 let star, ledičec, išče nevesto brez otrok, kjer bi bila prilika za rokodelstvo. Tajnost strogo zajamčena. Resne ponudbe pod „Prijaznost" na upravništvo Slov. Gospodarja.	939
Novozidana vila
z lepim vrtom in mizarstvom, je radi prevzetja večjega mizarstva pod ugodnimi pogoji po nizki ceni na prodaj. Naslov pove upravništvo lista._988
Proda se zaradi bolezni lepo malo posestvo pri Sv. Petru pri Mariboru, z vsemi premičninami, ter z lepo letošnjo trgatvijo. Jako ugodni plačilni pogoji. Več pove Matija Knup-lež, pri Sv. Petru, p. Maribor. 942
Učenec iz poštene hiše se sprejme v trgovino mešanega blaga. Frary'o Rozman, trgovec Veržej, pošta Kriiovci.	941
Šivati hi se rada učila deklica, z* plačilo, ali da bi se dalje učila. Zeli hrano in stanovanje. Hedl Juliiana, Metava 30. Sv. Peter niže Maribora.	937
Učenec, od poštenih starišev, z zadostno šolsko izobrazbo, slovenščine in nemščine zmožen, prijetne zu-najnosti in živahnega temperamenta, Be sprejme v manufakturni trgovini Vinko Šket, Ilirska — Bistrica — Notranjsko.	936
Absolventlnja trgovskega tečaja s prav dobrim ižpričevalom, vešča slovenskega iu nemškega jezika, stenografije ter strojepisja išče primerne službe. Naslov pove upravništvo Sliv. Gospodarja. 935
Lahek zaslužek doma za fante in
dekleta že od 13. let naprej. Ako želite delati za mene predmete, pri katerih si lahko zaslužite na dan 2—4 K, delo je lahko in brez posebne učenosti, za daljša poročila in vzorec od dela pošljite 60 vin. v znamkah, katere se Vam pa ako de'.o sprrjmete nazaj vrnejo Izrez-Ijarska trgovina. Poljčane 50. 932
Izurjena kuharica išče službo v kakem iu nišču. Pismene ponudbe pod naslovom: „Kuharica" Urbani-gasse št. 20. Maribor.	943
Hiša z vrtom, pripravna za uradnika ali zasebnika, s štirimi stanovanji, 20 minut od mesta Celje se takoj iz proste roke proda. Več se izve pri Rok in Marija Skorjanc, Spodnja Hudinja 37. Celje. 931
Dobri majerskl ljudje iščejo službe. Vpraša se: Šveiger Hof, p. Pesnica.
933
Proda se lepo posestvo v Lugatcu, s poslopjem in premičnino vred, meri 17 oralov, rodovitna x*mlja, v prijetnem kraiu blizu šole in krčme. Cera nizka K ipci se naj oglasijo pri A»di-o»s Bassa v Lu-gatcu št 12. p. Cmurek. 930
Mlin na dva tečaja se proda ob studenčni vodi, pol ure ni nobenega mlina blizu, pol ure od mesta Celje. Pri mlinu je hlev za dvoje guved in dva svinjska hleva, poslopje je vso zidano, z opeko krito, tri četrt orala travnika in vrt za ze'enjavo, cena 2600 K, 1800 K j« hranilnice vknjižene, kur,i lahko, kdor ima le 800 kron, proda se zavoro neizkušenfga miinarja. Več pove matevž Šilovšek, kovač, Za -gradom, p. Celje.	929
Naznanilo.
Kupujem vsake vrste zrno is tndi les po najboljši ceni; tudi s* menja zrnje z moko. Janez Špes, posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti dragonske kasarne, Magdalensko predmestje. _ 150
Učiteljica, s prostim stanovanjem
in kuijavo, blizu vičjega mesta, menja službo s tovarišico ali tovarišem. Kje se zve pri uprav. Slov. Gesp.	780
Slikarski in pleskarski učenec se
sprejme Brandisgaase 3, Jurij Ju-teršnik, Maribor.	821

Štefan (atfiaiR
trgovina z želesnino
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne ttotike in lopate dobre kosa in srpe, pravo štaj. železo po najnižji cenf in so-23 lidni pčstrežbi.
Ena nova, zelo elegantna, mala Vila s studencem, s najboljšo pitno vodo, z lepim, velikim vrtom ob cesti, za vsako obrt pripravna, se takoj za 9 tisoS kron proda. Na-tacčceje se izve pri posestniku ia gostilničarju Ivanu Novak, v Slov. Bistrici.	859
Na stanovanje in hrano se sprejmejo deklice iz poštenih ¡hiš. Več se izre pri hišniku, Nagyulica 8 v Mariboru	840
Posestvo!
katero leži l1/» ure od Ptuja. na sredi vasi, 10 minut od farne cerkve, novozidano poslopje, z opeko krito zraven travnik, 3 lepe njive, hiša je primerna za kakšnega rokodelca, gostilno in trgovino; kdor želi knpiti, naslov: Jan6z Toplak, Sv.' Martin pri Vnrbergn. 903
Priden, ukaželjen in ubogljiv fant se želi naučiti ključavničarstva Vto svrho si želi dobrega, ljube-znjivfga in prijaznega mojstra, ki ga bo navajal k vsem dobrem. Pojasnila posreduje upravništvo tega lista.	904
Krepkega mlinarskega pomočnika sprejme takoj Joh. Böhm v Framu (Frauheim—Kranichsfeld). 902
Novozidana vila se proda. Vpraša
se naj v Werkstättenstrasse št. 32 Studenci pri Mariboru.	905
Učenec iz poltene rodovine se sprejmejo z vso oskrbo v svečami Franca Duchek v Mariboru. 872
Zdrtiv in priden u*enec, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme v moji trgovini s špecerijskim blagom. Oto Svaršnik, Majšperg pri Ptujski gori, Ptuj.	875
Orehova debla se iščejo za zdaj in za pozneje v nakup. Tudi se kupi večja množina oglja. Ponudbe z naznanilom množinet cene in dolžine in debelosti debelj naj se naslovijo: „Trgovec z lesom Ivic" na uprav. Posredba se nagradi.
865
Seno
in
otavo
kup po najboljši csni vsako množino	900
Franjo S. Krepek,
Maribor, Glavni trg 4.
Kdor želi kakšno manjše sli večjo posestvo, gostilno, hišo ali gozd kjekoli dobro in hitro kupiti, prodati ali za drugo zamenjati naj se blagovoli zaupno obrniti na Franc Peteline, Zg, Polskava pri Pra-garskom.	906
Sprejme se za svojo, pošteno 14 do 20 let staro deklico. Naslov pove upravništvo.	889
Kolarski pomagač se sprejme pri g. Retzer-ju, kolarskemu mojstru v Št. Petru pri Gradcu št. 5. 887
Absolvent dež. meščanske šole, vešč slovenščine in nemščine, 19 let stir, želi priti kje v pisarno, a!i v eno primerno službo. Naslov po 7e upravništvo „SI. Gosp.". 892
V Sp. Radvanju št. 53 se proda
prav po ceni posestvo, 4 hiše, lep travnik, gozd, par njiv, ter veliko bri\jd, letos ee pridela 5 polovnja-kov vina.	894
Deklica za vse
ki zna tudi dobro in samostojno po meščansko kuhati, ki ima letna spričevala, se sprejme pri dveh ljudeh proti dobri plači in lepem ravnanju. Služba je stalna in se lahko takoj, ali pa tudi pozneje nastopi. Za olajšajo v hišnih o-pravkih je še ena sopomoč. Sprejme se le pošteno, zdravo in solidno dekle. Naslov pove uprav. 897
Stroj za izdelovanje zarezne strešne opeke, kakor tudi zidne strojne opeke skoraj nov, se po ceni proda. Zelo pripraven za manjše opekarne, kjer še ne izdelujejo zarezne opeke, ker se lahko geni z roko. Vpraša in oglasi se lahko pri Fr. Kolarju v Logarovcih, p. Križevci (ŠtajJ	891
Proda se lepa zidana hiša z vrtom, 10 minut cd postaje Šentjur n. j. žel. oddaljena primerna za vsako trgovino ali za penzijonista. Več se izve pri županstvu okolica Št. Jur.	888
Proda se prostovoljno jako lepo posestvo, 81 oralov veliko, 55 oralov gozda, ostalo travniki in njive, v najlepši legi hočkega Pohorja. Več pove Th. Pečar v Hočah. 890
Priden viničar, oženjen, brez o-trok, mlad, išče dobro viničarijo do zadnjega septembra t. 1. Naslov prve upravništvo.	888
Prada se gostilna s popolno koncesijo, z žganjetočem, ležeča ob glavni cesti in v vasi, — lepa lega za izletnike; oddaljeno je 20 minut od mesta Ptuj. Zelo sposoben pro3tor za kakšnega tr-ovca. Zraven je blizu 6 oralov zemlje, t. j. njiv, sadnega vrta za zelenjavo. Natančni naslov se izve pri upravništvu tega lista.	898
Učenca sprejme Franc Lorger, čevlja? ski mojster, Zreče pri Konjicah	899
Enonadstropna hiša na oglu z gostftno * Zum
Stern", Koroška cesta 48, v Mariboru se zaradi rodbinskih razmer proda PO Ceni. Natančneje se izve tamkaj pri lastnici.	893
Išče se
m m sodar ■ m
ki je resen, pošten, zanesljiv in dober delavec. Izdeloval bi sode, največ pa bi bil v kletarstvu. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo pod naslovom „Sodar".	885
Ugodna prilika! Na prodaj je po; polnoma ohranjen čevljarski stroj znamka (elastisch patent) po zelo ugodni ceni. Več pri trdfcvi M. Sbil v Mokronogu na Dolenjskem.
910
Kuharica se išče, vešča vsega gospodinjstva Drugo po dogovoru. Za naslov se zve pri upravništvu. 907
3 vegoni češpelj za žganje se kupi. Jozip Schwarz, hišni posestnik v Gleisdorf-u.	909
XXXXXXXXXX
Odda se takoj lepo stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje, shrambe, kleti itd. najbolj pripravno za kakšnega penzijonista, tik cerkve. Kje pove upravništvo lista. 908
Priden učenec se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom in se meni. M. Berdajs, Maribor, Sofijin trg.	855
Sukno
mn&ke volneno i»
za mošne, >
ženske obleke in
.sssa»
«Si
K, »eti
V Celin.
Vzorci zastonj-
Odda se s 1. nov. t 1. služba organista in cerkovnika pri Sv. Dnhu v Ločah. Prednost imajo prosilci samskega stanu, ki snajo kako obrt ali se razumejo na trto-rejo. Oglasiti se je osebno pri cerkvenem predstojništvu.	926
Gostilno v myem ali tudi na račun v kaki vasi ali pri cerkvi želita sprejeti dva zakonska srednjih let, brez otrok. Našlov v upravništvu. •	920
Gostilna s posestvom na Voseku št 15 pri Sv. Marjeti ob Pesnici se proda. Vpraša se Miihlgaise 15 Maribor.	9-23
Dobro ohranjen, malo rabljen glasovir po zmerni ceni ima na prodaj Anton Kocuvan, trgovec v Šoštanju.	924
• Vi najdete •
po rešitvi ngank najboljšo pot do
@ blagostanja. •
Pošilja rešitve ugank zastonj: B Patent- Vervesltungs Gesell-schaft Fr. Heimbaeh & Co, Čoln am Rhein. 9i4
Viničar z 4 do 5 delavskimi moči mi se sprejme pod zelo ugodnim-pogoji pri Ogriseg-u v Leiters-bergu.	917
liče se viničarja za vinograd pri Mariji Snežni. Prosto stanovale, v čistem denarju nad 600 K na leto, mleko od ene krave, prosta kurjava in užitek od ene njive. Ponudbe na upravništvo. 921
Viničarja, oženjenega, še krepkega za delo, sprejme Martin Pirtovšek župan v Smartnu ob Paki, plača na leto 160 K, cela hrana in prosto stanovanje. Tudi ima za prodati lepo belo kravo marijadvor-ske pasme, katera je dobila drugo darilo po 40 K.	913
Kolarski učenec se sprejme pri kolarskem mojstru Hackl-u v Št. Petru pri Gradcn. Natančneje pri mojstru.	927
Učeneo za slikarsko in pleskar, sko obrt se sprejme pri Franc Zelezny, pleskar in s ikar, Maribor, Scmidplatz.	912
Uraraki učenec iz dobre hiše, ki razume nekaj nemški, se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji pri M. Ilger sin, Maribor, Poštna ulica 1.
917
Dobro idočs gostilna s koncesijo inventarjem, kegljiščem, z vrtom in gospodarskimi poslopji vred je radi smrti v Mariboru v bližini kolodvora juž žel. na prodaj. Vpraša se v Mariboru, Miihlgasse 16.	925
Trgovina s steklom = porcelanom In kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo solidno in najcen. izvršujejo!
Delavnica za popravila
Dohroi Po oenl !|
Točna postrežba 1
VeHka zaloga ur, dragoce-
ostl.srebrnine in optičnih
stvari po ysaki ceni.
isil ia «koks i lllusfr. senik zastonj Sraaofone sd 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ara K 3'50 Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Hndiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamBtv» -
Nasl. Dietinger
Iheod. Fehrenbach
urar In očalar 447 iaribor, 663posk8 ailoa 2e.
SCepajea zlatnine tn »rabr«. m*
	T—
	1R-—
	4--
•J	3'—
	2,—
	a-—
mnnnunnnnm
Narodno gospodarstvo.
Svinjereja. Največ skrbi povzroča kmetu že sedaj, kako bo prezimil svinje, d'à jih ne bo treba po nizkih cenah prezgodaj oddati. Potovalni učitelji bi naj z nasveti že sediaj Šli med ljudstvo, kajti če pridejo Še le ob Velikinoči z učenimi predavanji o pre-zimovanju svinj, je taka predavanja lepp sliSati, ampak so le akademične vrednosti. Gospott Holz, Iiio Rhodus, bic salta!
Koliko argentinskega mesa se je že razprodalo v Avstriji? V tržaško prosto luko se je doslej uvozilo 4 milijone 215.642 kg argentinskega mesa. Na Dunaju se je razprodalo 1787 ton, v Trstu 291 ton, ostalo pa v drugih mestih države,. Meso, M se v Avstriji ni moglo razprodati, se je poslalo v druge države, večinoma na Angleško in v Italijo, kar je znamenje, da naši soc. demokratje sami radi ne jedo več prekmorskega mesa, Čeravno kričijo dan za dnevom, naj se zopet dovoli uvoz mesa iz Argentinije.
Itazglas. 1. C, in kr_. vojaško oskrbovalno skladišče v Mariboru (EisenstraBe 16) nabavlja po očnem nakupu -do konca svečana 1912 v tedenskih semenjskih dneh (v sredo in soboto) od 7. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izključno pri posestnikih in pri družbah lastnega oskrbovalnega okraja (to je okrožje c. kr, okrajnih glavarstev Maribor, Lipnica, Radgona, Ljutomer, Ptuj, Konjice, Slovenji Gradec, Celje in Brežice). 8000 fl sena, 1500 a nasteljne in 1150 q posteljne slame. Od tega v letu 1911 približno 960 tj sena, 660 <j nasteljne in 50 a posteljne slame, ostanek v letu 1912. 2. Seno in slama mora biti dobre kakovosti, to je dobro, zdravo, tržno blago. 3. Ako oskrbovalno skladišče zahteva, se morajo ponudniki z od občine uradno potrjenimi spričevali izkazati. Tiskovine teh izpričeval se dobijo pri oskrbovalnem skladišču brezplačno. 4. Ponudbe se lahko priglasijo ustmeno ali pismeno. Posamezni posestniki lahko ponudijo do 100 qj, kmetijske zadruge in družbe do 500 <j). Na pismene ponudbe (z eno krono kolekovine) s krajšim nego tridnevnim sprejemnim rokom) se nar vadno ne bo oziralo, Lonudbe se imajo pravilno gla-siti z dostaV<itvijo v skladišče, vendar se pa blago pri popustitvi cene lahko dostavi tudi do kolodvora.
Plačuje se na podlagi prostega dogovora takoj po dostavitvi blaga. 6, Za presojevanje ponudene cene so tržne temeljne cene merodaflne. Temeljne cene se bodo vsak teden določevale in bode vsakokratna veljavna lokalna cena na vhodnih vratih oskrbovalnega skladišča nabita. 7, Natančnejša ustmena pojasnila se bodo v delavnikih ob uradnih urah radevolje dajala, istotako se bodo dobila pojasnila na primerna vprašanja. — Maribor, v avgustu 1911. Od c. in kr. vojaškega oskrbovalnega skladišča v Mariboru.
Rane • in lečilno mazilo = „SIGMA".-
Izvrstno učinkajoče za vsakovrstne rane, opekline, otiske in tv6re na nogah. Natančno navodilo o vporabi je priloženo vsaki tnbi.
Originsltuba: 1 K 20 h, — poštnina 20 h.
Le pristna z varstveno znamko
5E P. F.
Naroča in dobi se pri deželni lekarni
v Slovenski Bistrici.
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse št. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: ksipnatfh cevi, moHa-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
Odda se s 1. novembrom 1911
služba organista
895
pri arhidijakonatski in nadžupnijski cerkvi sv. Juija v Konjicah. Plača po dogovoru. Prošnje naj se predložijo do 1. oktobra 1911. Kompetent mora biti zmožen za uspešno vodstvo večjega pevskega zbora ter biti v ceeilijanskem pet ju izvežban. V Konjicah, dne 26. avgusta 1911. Predstojništvo arhidijakonatske in nadžnpnijske cerkve
Razglas.
C, kr, okrajna sodnija v Mariboru naznanja, da se bo ca predlog lastnikov, vršila pri podpisani sodniji
dne 20. septembra
ob 10 uri dopoldne v sobi št 4, prostovoljna prodaja sledečih sodnijsko na 27659 K 34 vin. cenjenih nepremičnin, obstoječih iz:
1.	35 m dolgega in 8 m širokega tovarniškega poslopja, z 30 konjskih moči močnim vodopadom, sposobno za vsako industrijsko podjetje;
2.	dveh magac no?-;
3.	ene hiše za stanovanje;
4 zemljišče, ki meri 6445 kvadratnih metrov; Vsa ta posest je 5 minut od žel. postaje Bistrica ob kor. žel. oddaljena. Podrobni pogoji se dobe pri tukajšnji sodniji.
C. kr. sodnija v Mariboru,
915	odd. VI., dne 30. avg. 1911.
„Kaplice za svinje" c'f\™rei,ic'"
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Vspeh vrlo povoljni: Gospod Janez K. piše:
Prav dobro pomagalo!
mestna lekarna pri c. kr. orlu 325
Maribor, Glavni trg 15.
„Za 10 vinarjev liter"
najboljšega jaboljčaisa, skoraj jednako pristnemu lahkemo vinu se napravi sama iz najnovejše iznajdbe „Jablus".
Iz „Jablusa" napravljena pijača zdigne (vre), kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna.
1 zavoj „Jablus" z navodilom vred samo K 530 po poštnem povzetju. Prekupci odstotke. Zastopniki se iščejo.
Glavno	I^Uliif'1 Podplat, ^
zastopstvo 99JcIK#III5 Štajersko g
Pojasnila zastonj in franko.
Po zahtevanju dr. Frana Mayer kot upravitelja konkurzne mase in „Ljudske hranilnice, in posojilnice v Celju" bo
dne 23. oktobra 1911
in naslednje dni, izvzemši petka in sobote na licu mesta dražbe sledečih zemljišč po sledečem vrstve-nem redu:
A.	vsako zemljišče za-se v sledečem redu:
1.	vi. St. 25 kat. obč.. Topolšica
2.	vi. Št. 88 kat. obč. Schmersdorf
3.	vi. Št, 208 kat. obč. Schmersdorf
4.	vi. Št. 178 kat. obč. Schmersdorf
5.	vi, Št. 179 kat. obč. Schmersdorf
6.	vi. št. 200 kat. obč. Schmersdorl
7.	vi, št. 201 kat. obč. Schmersdorf
8.	vL Št. 202 kat. obč. Schmersdorf
9.	vi, št.. 203 kat obč. Schmersdorf
10.	vi. Št, 204 kat. obč. Schmersdorf
11.	vi. št, 18 kat. obč. Skorno-SoŠtanj
12.	vi. Št. 50 kat. obč. Ravne
13.	vi. št. 181 kat. obč. Ravne
14.	vi. št. 182 kat. obč. Ravne
15.	vi. Št. 183 kat. obč. Ravne
16.	vi. Št. 184 kat. obč. Ravne
17.	vi. št, 185 kat. obč. Ravne
18.	vi. Št. 186 kat. obč. Ravne"
19.	vi, št, 187 kat. obč. Ravne
20.	vi. Št. 188 kat. obč. Ravne
21.	vi. Št, 189 kat. obč. Ravne
22.	vi. Št. 30 kat. obč. Šoštanj
23.	vi. Št. 399 kat, obč. Šoštanj
24.	vi, št, 45 kat. obč. Šoštanj 25..vi. Št. 77 kat. obč. Šoštanj
26.	vi. Št. 54 kat. obč. Šoštanj
27.	vi. Št. 612 kat. obč. Šoštanj
28.	vi. št. 28 kat. obč. Šoštanj
29.	vi. Št, 613 kat. obč. Šoštanj
30.	vi. št, 1 kat. obč. Skorno-SoŠtanj
31.	vi. št. 47 kat. obč. Skorno-SoŠtanj
32.	vi, št. 58 kat. obč, Skorno-SoŠtanj
33.	vi. št, 102 kat. obč. Šoštanj
34.	vi. št. 18 kat. obč. Šoštanj
35.	vi. Št. 20 kat. obč. Šoštanj
36.	vi. št. 59 kat. obč. Šoštanj
37.	vi. Št. 155 kat, obč. Šoštanj
38.	vi. Št* 342 kat. obč. Šoštanj
39.	vi. št. 365 kat. obč. Šoštanj
40.	vi. št. 277 kat. obč. Šoštanj
41.	vi. št. 287 kat. obč. Šoštanj
42.	vi. št. 343 kat. obč. Šoštanj
43.	vi. Št. 400 kat. obč. Šoštanj
44.	vi. Št. 150 kat. obč, Šoštanj
45.	vi. št, 349 kat, obč, Šoštanj
B.	v skupinah, ki tvorijo posamezne skupine gospodarske enote in sicer:
1. skupina A., obstoječa iz zemljišč vi. št. 1, 47, in 58 kat, obč, Skorno-SoŠtanj;
2,	skupina B,, obstoječa iz zemljišč vi. Št. 102 in 18 kat. obč. Šoštanj;
3.	skupina C., obstoječa iz zemljišč vi. Št. 20 in 59 kat. obč. Šoštanj;
4, skupina D., obstoječa iz zemljišč vi. Št. 155, 342, 365, 277, 287, 343, 400, 150, 349 kat. obč. Šoštanj;
5. skupina E., obstoječa iz zemljišč vi. Št. 50, 181, 182, 183, 184, 185, 186, 187, 188, 189 kat. obč. Ravne;
C. vsa ta zemljišča, naenkrat kot celota. K dražbi namenjena zemljišča so cenjena sledeče:
1.	vi. Št. 25 kat. obč. Topolšica 2641 K 66 vin.
2.	vi. Št. 54 kat. obč. Šoštanj 2898 K 85 vin.
3.	vi. Št. 88 kat. obč. Schmersdorf 6010 K 59 vin
4.	vi. št. 178 kat, obč, Schmersdorf
5.	vi. Št. 179 kat. obč, Schmersdorf
6.	vi. Št. 200 kat. obč. Schmersdorf
7.	vi. Št. 201 kat. obč. Schmersdorf
8.	vi, št. 202 kat. obč. Schmersdorf
9.	vi. Št, 203 kat. obč. Schmersdorf
10,	vi. Št. 204 kat. obč, Schmersdorf
11.	vi. Št. 1 kat, obč. Skorno-SoŠtanj X2{ vL Bt,47 kat, obč. Sk.orno-SoŠtanj
vodna moč tukaj
13.	vi. Št, 58 kat obč, Skorno-Soštanj
vodna moč tukaj
14.	vi. Št. 18;kat, obč, Skorno-SoŠtanj
pritikline
15.	vi. Št, 50 kat. obč. Ravne
16.	vi. Št, 155 kat. obč. Šoštanj
vozna pravica stavbna pravica najemninska pravica
17.	vi. št, 342 kat. obč. Šoštanj
18.	vi. Št. 365 kat. obč. Šoštanj
pritikline
najemninske pravice
19.	vi. Št. 30 kat, obč. Šoštanj
20.	vi. Št. 277 kat. obč, Šoštanj
21.	vi. Št. 287 kat. obč. Šoštanj
22.	vi. št. 343 kat. obč. Šoštanj
23.	vi. št. 400 kat. obč. Šoštanj
24.	vi. Št. 399 kat. obč, Šoštanj
25.	vi. št. 28 jkat. obč. Šoštanj
26.	vl,Št,102 kat.obč,Šoštanj polovica
polovica pritikline
27.	vi. št. 18 kat. obč. Šoštanj
28.	vi. št. 20 kat. obč. Šoštanj
29.	vi. št, 45 kat, obč, Šoštanj
stvarne pravice
30.	vi. Št. 77 kat. obč. Šoštanj
31.	vi. Št. 150 kat. obč. Šoštanj
32.	vi. Št. 349 kat. obč. Šoštanj
33.	vi. Št. 59 kat. obč. Šoštanj
4,055 K - vin, 1907 K - vin. 4452 K 80 vin. 644 K - vin. 1428 K 40 vin. 847 K 95 vin. 1.044 K 80 vin. 44 K 27 vin. 2,269K 48 vin. 1.500 K - vin.
909 K - vin. 1.500 K - vin. 14.562 K 25 vin. 80 K - vin. 28.017 K 30 vin. 77.748 K 80 vin. 400 K - vin. 500 K - vin. 3.000 K — v)in. 194 K 40 vin. 20.223 K - vin. 30 K - vin. 600 K — vin. 3290 K — vin. 4.127 K - vin. 131 K 20 vin. 659 K JO vin. 216 K - vin. 294 K 99 vin. 8.895 K - vin. 12.580 K 37 vin. 228 K - vin. 1337 K 09 vin. 1.967 K 80 vin. 693 K 43 vin.
100 K - vin. 2482 K 56 vin. 3.786 K 20 vin.
2.289 K 06 vin. 1873 K 51 vin.
Varščina ali vddij in najmanjši ponudek zna-
šata kakor sledi:
k Št, 1. ex VI. A 2.
3.
4.
5.
6.
7.'
8. 9.
10. 11. 12.
varščina: najmanjši ponudek: 264 K 17 vin. 1.761 K 11 v
561 K 74 vin, 39 K 33 vin. 405 K 50 vin, 190 K 70 vin. 445 K 28 vin. 64 K 40 vin. 142 K 84 vin. 84 K 80 vin. 104 K 48 vin. 1.464 K 23 vin. 79 K 90 vin.
3.744 K 90 v 262 K 16 v 2.703 K 34 v 1.271 K 34 v 2.968 K 54 v 429 K 34 v 952 K 27 v 565 K 30 v 698 K 54 v 9.761 K 50 v 532 K 64 v
varščina:
	13.	131 K 36 vin.	875 K 74 vin.
	14.	1,304 K 77 vin.	8.698 K 44 vin.
	15.	144 K 96 vin.	966 K 40 vin.
	16.	177 K 06 vin.	1,180 K 40 vin.
	17.	182 K 50 vin.	1.218 K - vin.
	18.	435 K 95 vin.	2,906 K 30 vin.
	19.	26 K 68 vin.	177 K 84 v,in.
	20,	60 K 72 vin.	404 K 80 vin.
	21.	4 K SSTvin.	30 K 56 vin.
	22.	329 K 60 vin.	2.197 K 34 vin.
	23.	29 K 50 vin.	196 K 66 vin.
	24.	6,9- K 34 vip.	462 K 29 vin.
	25.	248 K 26 vin.	1.655 K 04 vin.
	26.	288 K 57 vin.	1.923 K 77 vin.
	27.	1 K 32 vip.	8 K 80 vin.
	28.	871 K 50 vin.	6.810 K - vin.
	29.	18 K - vin.	120 K - vin.
	30.	4 K 43 vin.	29 K 52 vin.
	31.	376 K 95 vin.	2.512 K 90 vin.
	32,	240 K 90 vin.	1.606 K - vin.
	33.	1.280 K 84 vin.	8.538 K 92 vin.
	34.	133 K 71 vin.	591 K 40 vin.
	35.	196 K 78 vin.	1.311 K 87 vin.
	36.	187 K 36 vin.	1.241 K 01 vin.
	37.	7.634 K 88 vin.	60.899 K 20 vin.
	38.	19' K 44 vin.	129 K 60 vin.
	39.	2.025 K 30 vin,	13.502 K - vin.
	40.	412 K 70 vin.	2.571 K 34 vin.
	41.	13 K 12 vin.	87 K 47 vin. v
	42.	65 K 94 vin.	440 K 10 vin.
	43.	21 K 60 vip.	144 K - vin.
	44.	378 K 62 vin.	2.524 K 14 vin.
	45.	228 K 91 vin.	1.526 K 04 vin.
k.	št.l ex B	622 K 28 vin.	4.148 K 51 vin.
k.	Št. D2	1,414 K 55 vin.	9,420 K 32 vin.
k.	št, C3	384 K 14 vin.	2.560 K 88 vin.
k.	št. D4	10.940 K 51 vin.	72.757 K 23 vin.
k.	št. C5	2.801 K 73 vin.	18,678 K 20 vin.
		21.752 K 86 vin.	145,019 K 01 vin.
Dražba skupin zgoraj pod B in C zaznamovanih bode pri spodaj označeni sodniji soba štev. 9 dne 13. novembra 1911 eventuelno sledeče dneve.
Začetek dražbe je vsakokrat ob 9. uri predpold-ne in se bodo zemljišča zaporedoma dražbala,
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami zapisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd., smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi štev. 5 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same,
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe,, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenje-ne sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem okraju sta-nujoČega pooblaščenca za vročbe.
Določitev dražbenega obroka je zaznamovati v bremenskem listu vložkov za nepremičnine, ki jih je-prodati na dražbi.
C. Nr. okrajna sodnija v Šoštanju, odd. 61., dne 9. avgusta 1911.
91*
Oddaja šolske stavbe.
Pri Sv. Lenartu nad Veliko nedeljo se odda stavba novega šolskega poslopja. Stroški so prersčunjeni na 44.400 kron, ter se izroči vse delo le enemu podjetnika. Načrti, stroškovnik in stavbeni pogoji so na pregled razpoloženi pri šolskem vodstvu. Stavba se ima pričeti takoj; še v tem leta se ima dogotcviti sRrova stavba in spraviti pod sreho, do 1. avgusta 1912 pa izročiti v porabo. Za varstvo je položiti 5 odctt. proračanjt>ne vsote. Kolekovaae ponudbe se naj pošljejo do 16 septembra t. 1. na šolsko vodstvo.
Kraj. šol. svet, Sv. Lenart, 31. a?g. 1911. 919	Janez Horvat, načelnik.
Katoličani! Slovenci!
H kateremu krojaču se naj obrnemo ?
Jos. Macuh
v Mariboru, Stolna ul. 5,
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in si. občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn.
ZAHVALA.
spremili gospo
kno kocenar,
posestnico v Središču
k njenemu zadnjemu počitku, iarekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebna hvala pa bodi naši prečastiti duhovščini za tolažbo, katero so dajali dragi rajnki tekom njene dolge, mukotrpne bolezni, vsem onim, ki so ji bili za časa bolezni v kakoršno si bodi pomoč, cenjenim gg. pevcem za nagrobnici ter slavnim ognjegascem in veteranskemu društvu, kakor tudi tukajšnji Marijini družbi za korpoautivno udeležbo pri pogrebu.
V Središču, meseca avgusta 1911.
®25	Žalujoči ostali.
Vsem, ki so