List 40,
Gospodarske stvari.
Shod vinorejcev in vinska razstava
na Dunaj i.
Poroča prof. P o vse.
Le malo sem videl obiskovalcev v tem shodu iz naših slovenskih pokrajin. Menda ga ni bilo, posebno is Kranjskega, razen gosp. Ogulina, ni enega, ki bi se bil vdeležil tega zborovanja, v katerem je bila marsikatera razprava vredna, da jo izved6 cenjeni Čitatelji „Novicu. Ne maram sicer trditi, da je bilo vae izvrstno in da je razstava zadostovala na vsako stran , a važno je izvedeti, kaj se je govorilo, kaj sklepalo v shodu avstrijskih vinorejcev, kajti sklepi izročili se bodo pismeno c. k. visoki vladi in državnemu zboru, ki se bo več ali manj oziral na te sklepe, kateri se bodo smatrali kot sklepi strokovnjakov.
V razpravo je došlo 12 važnih vprašanj, med katerimi je posebno tretje vprašanje, to je: Kaj je umetno vino in ali se umetno vino izdeluje v Avstriji? občinstvo zanimivaio. Al prav to vprašanje se je rešilo le enostransko; shod je izrekel, da v Avstriji se nikjer ne izdeluje umetno vino! Bilo je namreč v shodu le maio vinorejcev-posestnikov, ampak večinoma so biii vinorejski učenjaki, veliki vinski trgovci.
Predno pa pričnem poročati o zborovih razpravah, naj ob kratkem povem, da je bila ob priliki tega shoda tudi vinska razstava, v kateri so bila razstavljena razna kletarska orodja, razni pripomočki, katere nam podaja učenost pri kletarstvu, in razna vina. Al tudi tu sem pogrešal vina iz južnih slovenskih vinorodnih pokrajin.
Priredjen je bil tudi oddelek za pokusanje vina; al le malo jih je bilo, ki so se udeležili vinske po-kušnje. V Mariboru bilo jih je 4krat toliko, kakor na mogočnem Dunaji. Se ve da tudi tu nisem našel kranjske vinske kapljice, kateri bi razvajeni Dunajčani očitali, da je kislo, da nima buketa, cvetlice itd. Dunaj-Čanom je le bolj po všeči „unser heurige", ki je bled in pa ima buket, da diši po rizlingu, ne zmemvsi se, ali je petiol, kojemu je umetno dostavljen kemiško prepariran rizlingov buket. Ne obžalujem torej, da se kranjski vinorejci niso spustili v tekmovanje na dunajski vinski razstavi, ker kranjska, če tudi zdrava in dobra vina itak nikdar ne bodo našla kupca na Dunaji. Iz Primorskega bilo je razstavljeno nekaj isterskega te-
rana, katerega so presojevalci ostro grajali; bil jim je pretrd, pretrpek. Naše primorsko črno vino ima res preobilno tanina, pa ni ga, ki bi mi mogel ovreči trditev, da tvarina (Stofr) naših terdnov je nepresegljiva rnemo drugih avstrijskih vin. Za domačo rabo je treba t*ko kuhati teran, kajti prepričal sem se, da mehko kuhanega terana niso hoteli glavni kupci Tržačani priznati za teran , ampak so rajši dražje plačali navadni trpki teran. Vendar ne morem si kaj, da ne bi tudi pri tej priliki opozoral primorske vinorejce, ki pridelujejo žlahni teran, da naj se ozirajo na želje onih kupcev iz se verni si h pokrajin, ki ljubijo manj trpka vina. Ko bi v tej razstavi in kongresu ne bil ničesar koristnega slišal aH se naučil, zadostuje mi en izrek nekega imenitnega vinskega trgovca o naših primorskih črnih vinih. In ker mi je ta izrek čez vse veljaven, hočem ga takoj dane3 v prvem članku svojega poročila navesti , tem raji, da ga izved6 primorski vinorejci iz „Novicu še o pravem času, ko bodo trgali grozdje in iz njega izdelovali žiahno božjo kapljico „teran". Povabljeni so bili obiskovalci vinorejskega shoda od prvaka vseh vinskih trgovcev, to je, od gosp. Leibenfrosta v Dobiingu poleg Dunaja, da pregledajo njegove vinske kleti. Ne bom popisoval tega velikanskega hrama, pravega labirinta, rečem le: tako velik je, da, kdor ga ne vidi sam, ne veruje, če mu ga še tako živo opišem. Poin je žlahnega vina, katero se jako umno kletari ; snažnost je v tem podzemeljskem vinskem ,,kraljestvu" izvrstna, in njega priprava zgledna. Tu vidiš stroje za izpiranje sodov, — tam čistilnike, tu zopet pumpe itd. A kar je meni bilo čez vse ljubo, je izrek bil tega slavnega starčeka Leibenfrosta glede črnih naših južnih vin, posebno glede Dalmatinca, katerega on posebno dobro poznd.
Ko smo prišli v pogovoru na primorska vina, rekel je^ skušeni vinski trgovski prvak Leibenfrost to-le: „Skoda, da pri vas ljudje tako neusmiljeno ravnajo z izvrstnim svojim črnim grozdjem, katero daje vino polno izvrstne tvarine, katero je črno tako, da mi tu nikdar ne moremo kaj enacega pridelati". Pravil nam je potem, da je poslal sina svojega v Dalmacijo, kjer je pokupil grozdje in sam s svojimi ljudmi izdelal vino, katero je potem, ko je prestalo glavno vrenje, prepeljal v svoje dunajske kleti, da je ondot dobro iz-zorelo in za kupčijo pripravno postalo. Rekel je potem: „Primorska črna vina so izvrstna tvarina, katera, umno pripravljena, so neprecenljivo bla g6. To ni vino fino za mizo ali sposobno za butelje, ono je me-dikamentalno  vino — pravo  zdravilo.    Jaz do-
------    316    —
bivam letos sto in sto naročil iz Nemčije) Ruskega, Švedskega itd. za „DalmatiDca{(, katerega nemški zdravniki zapisujejo rekonvalescentom, posebno onim, ki so bolni za bledico, torej takim, katerim primanjkuje dobre krvi. Zagotovljena je bodočnost tem vinom , in, Vi gospod — tako mi je rekel — ker ste učitelj v teh pokrajinah, učite vaše vinorejce in odprite jim oči, da bodo umeii ceniti, kar jim je Bog v tako lepi priliki podaril."
Da bi bili primorski vinorejci, katerim sem tolikokrat enake besede govoril, tega moža slišali, morda bi jih vendar taka beseda, izrečena od častitljivega vino-; trgovskega velikana, predramila! Slovenski primorski vinorejci! vzemimo si k srcu te besede, ozirajmo se na okus severnih vinopivcev, skrbimo , da spoan&jo naia črna vina, in bodočnost vaša bo srečna. Moja skrb pa bo s pripomočjo gosp. Leibenfrosta najti kredit našemu teranu, katerega bodo imenovali „zdraviino vino".                                                               (Dal. prih.)
-----    324    -----
Shod vinorejcev in vinska razstava
na Dunaji.
Poroča prof. P o vse.
(Dalje.)
Ker sem uže omenil velikanske vinske kleti gosp. Leibenfrostove, naj takoj omenim tudi velikansko stavbo mestne nove hiše, katera bode več milijonov goldinarjev stala. Pod celo velikansko stavbo sezidane bo podzemeljske kleti in sicer v namen, da bodo mogli v teh me3tuih kletih shranjevati vinorejci svoja vina namenjena za prodaj. Tu tedaj bo velikanska stalna (permanentna) zbirka najrazličnisih vin, in kupci bodo vedli, kje najti obilno zbirko in dobro blago. Ako bo prišlo oskrbnistvo te kleti v prave roke, ni dvomiti, da bo mogočno vplivalo to na razvoj avstrijske vinske kupčije.
Preidimo na vinsko razstavo:
Prostori za to izbrani so bili v pohištvu dunajskega vrtnarskega društva. Rizni predmeti bili so razvrsteni v več oddelkov: I. vino; II. grozdje; III. obrtnijaki izdelki iz vinskih odpadkov ; IV. trte; V. kietarska orodja ; VI. vinogradska orodja; VIL tvarine za kletarsko porabo; VIII. učni pripomočki, znanstvena dela in literatura, zadevajoča vinorejo.
V   I. oddelku bilo je videti sicer precej vina za pokušnje, a nadejal sem se tu na mogočnem Dunaji najti večo zbirko, posebno pogrešal sem vinske pokuanje iz južnih pokrajin, ia Goriškega, Isterskega , Dalmatinskega, posebno pa iz Kranjskega, od kodar ni bilo nobeno vino razstavljeno. Najbolje je bilo zastopan) niže avstrijsko vino, katero se je nasio v obilni meri v pokuševalnici (Kostb&lle), kjer so nekateri vinski trgovci dajali pokušati vina po 10—15 kr. malo kupico. V tem oddelku zapazil sem, da se je marsikateri obiskalec razstave najdalje mudil, ker žalostno je bilo gledati prazne razstavljene steklenice, ko je v pokuševalnici vsakater mogel zadostiti želj * za par grošev. Duoajčan je zmerom radovoljen in res bilo je tu kaj živahno, ko se je pri znanstvenih oddelkih le malo obiskovalcev nahajalo.
V   II. oddelku bila je zbirka raznovrstnega grozdja. Posebno odlikovala se je zbirka kr. hrvatsko slavonske gospodarske družbe (v Zagrebu),   ki  je  200  sort prav
lepega, zdravega in dobro dozorelega grozdja razstavila. Sploh je bil ta oddelek dovolj dobro zastopan ia je obiskovalcu podajal lepo priliko, seznaniti se z raznimi sortami grozdja.
V  III. oddelku je bil razstavljen vinski kis, vinska kislina, vinski kamen; oinantni eter, vinski cvet, esenca ali izvleček iz grozdnega cvetja, ekstrakt ia grozdnih peč k, konjak, vinsko žganje, tropinovec, ja-beičnik, hrušev penečevec (Obatchampagner).
Zanimiva bila je razstava tovorničarja K o 11 e r j a, ki s* bavi v svojih tovornicah z izporabo tropin, drož itd. Tu je bilo videti izporabo vinskih odpadkom , kako se tropine in drože žg6 ali destilirajo, kako se špirit čisti, kako se potem iz teh ostankov še izdeluje vinsko kislo apno itd.
V IV. oddelku so bile razstavljene cele trte s koreninami vred. Kes so bile nekatere prav iepe, a take rasti nikakor niso , kakor se pri nas na Primorskem trte nahajajo, kar je tudi naravno, ker južna zemija je pravo stališče za trte.
V   V. oddelku bila je zbirka raznih vinogradarskih strojev in orodij. Posebno obilna je bila zbirka raznega blaga od Klosterneuburške „Weinlaube".
Grozdni mlini Josipa Hlubeka so občno dopa-dali, ker so dobro narejeni in ne predragi. Grozdni mlia z lesenimi ^ajarji velja 23 gold., oni s železnimi pa 28 gold. Hlubek ima svojo zalogo v Ptuju (Pettau) na Stajarskem. Feitzeimaverjeve (tovoraicar Fei-tzelmaver v Požunu (Presburgu) vinsko stiskalnice bile o res hvalevredne.    Cena jim je 280 gold.
Kiosteroeuburška razstava je obsegala: grozdne mline, vinske stiskalnic?, trtne škarje, trtoe žage, razno orodje za obdelovanje vinogradov, na pr. krampe, pi-kone itd., pihalnike, žveplalnike itd.
V  VI. oddelku bila je najznamenitniaa zbirka meha-nikarja Heinrika Kappelerja na Dunaji, ki je razstavil svoje proizvode, kakor: aparat za merjenje sladkorja in vinske kisline, kakor tuii alkohola.
Kazen tega so bile razstavljene razne vinske posode, vinske pumpe, steklenice itd.
Zopet v tem oddelku razstavila je klosterneu-burška „Weinlaube" obilno število raznega blaga, tako da je njena zbirka veča bila od vseh drugih razstavljavcev. Naštejem le nekatere reči : Renska vinska pumpa, aparat za ogrevanje vina, razni fiitrirni aparati a!i precejalniki; nategače, vrhne cevke in vehe; pol-nilne steklenice, žveplalniki; stroj za napolnjevanje steklenic itd.
VII. oddelek pa je imel nekatere tvarine razstavljene, katere niso nič kaj spričevale , da vinu ne pri-mešavajo tvarine, njemu ne lastne, toraj škodljive, na priliko: tu si videl vinsko črno barvilo (Rothwein = cou* ieur), tu barvilo za rumeniti vino, tu rizlingov, tu mu-škatni buket, tu glicerin. Prašam le pri tej priliki: ali je vino še naravno in pošteno, če je bilo hudo kislo, ctkasto, in da se mu dostavi glicerin, ki mu ne odpravi kisline, ampak jo le zakrije, blizo tako, kakor dostavljamo siadfcor pretrpki limonadi; sladkor le zakrije limonino kislino , ne da bi jo odpravil. Se bolje je ta slučaj: Primorska črna vina se jako drago prodajajo, ko so bela vina veliko nitja v ceni. Vzamem belega vina , dodam mu mrvico tanina in barvila is maivenm cvetfe napravljenega, in tu imaš črni teran !
Prašam le, ali ni to u m e t n o — bolje rečeno — sleparsko ponarejevanje vina? Uže v uvodu sem omenjal iareka slavnega Le i be nf r o sta, ki je imenoval črna južna vina ,zdravilna vina". Ce pa pride slepar in mi pobarvano in s taninom dostavljeno vino proda za teran, ali nisem mar prav grdo opeharjen?
-----    325    ____
A pustimo to in povrnimo se zopet v razstavni VII. oddelek. Tu je bilo vid* ti razna čistila, noji klej, gelatino , apertovi čistilni pral) , tanin , filtnrno ogljr, žveplo , kaoiin , vinsko kislino itd. — vse to tvarine, potrebne za cistene vina, toraj poštene, k?r le vino čistijo in se pri čistenji zopet iz vira ločijo. Največ je bilo vinskib kemikalij za ,,kurirarrje" vina razstav-ijenih od cei^skih fabrikantov, kakor od firme ,,Carl Jac bs Mainz", Ni ne čuda, če na Nemškem pij<S le umetna vina.
V VIII. oddelku slednjič so b:la znanstvene stvari, zadevajoče vinorejo in kletarstvo, zastopane.
Zanimiva je bila zbirka adjuakta bar. Thiimena, ki je obsegala L5 sort glivic, katere prouzrocujejo raziične bolezni na trtah. Vsa zbirka velja 9 goid. in dotična knjiga 3 gold. Sicer pa ni bil ta oddelek kaj posebno zastopan.
» Kedo je dobil svetinje, darila, priznanja od presojevalce komisije, katere ud je tudi bil g. Ogulin iz Novomesta, kot zastopnik kranjske kmetijske družbe, tega ne bom razpravljal, ker naših vin ni bilo nič razstavljenih, torej tudi nobeno ni bilo obdarovano.
(Dalje prihodnjič.)
332
Shod vinorojcev in vinska razstava
na Dunaji.
Poroča prof. PovSe. (Oalje.)
«
Preidimo zdaj Da obravnave, katere so ao vraile v shodu vinorejcev.
V razpravo je bilo doalo 12 važnih vpraSanj , katera hočemo po vrati, kakor so se razpravljala in rešila, našim čitateljem popisati.
Po primernem pozdravu od strani gosp. predsednika grofa. Kin8ky-a in c. k. namestnika barona Ivonrad-Eibesfelda se je najprvo za predsednika izvolil gosp. dr. Mu 16 iz Maribora.
Prvo   točko:   „kutere   80   najnovojSo   pozvedbo   o
trtni uSi in o sredstvih za nje pokoo^avanje'^ je ras-pravljal gosp. dvorni svetovalec vitez dr. Ha m m. U njegovega govora smo posneli, da je Francija popolnoma oiiužena s trtoo u.\j6 (phylloxero), da v Avalrijijo imamo v okraji kloaterneuburškem, na Ogerdkem pri Pa o če vi in kakor je vodja Molnžir iz Oger^kega v zboru objavil, tudi v okraju Ermelek-u. Prav tako se je ta strašanski sovrag razširil in vgnjezdil po Por-tugalakem, kder raste izvrstno Portno vino; po Špan jolakem je poaebuo okraj „Malaga'^ ofiLUžen. Tudi Italija, Sicjiijansko ni proso te uai, ^akor tudi Nemčija in Švica ne. Uradno sicer ni proglaaeco, a skoro gotovo je tudi Krimsko na Ruskem po trtai usi okuženo. Da je cela severna Amerika poioa te uai, je splošno znano.
Pač žalostni prizor! Gosp. poročevalec nam je ob javil raznovrstne poskudnje in sredstva, s katerioii poskušajo phjUoK^iro vničiti , pa nič novega nismo sliš^li^ kar o tom ne bi bili uže čitali po raznih časopisih. Nad 2000 sredstev je uže bilo poskušenih; francoska vlada je 300.000 frankov razpisala danla za onci^a, ki bi vedel objaviti zanesljivo sredstvo za pokončavanje teg-i mrčesa, pa vse je zastonj. Ni je do zdaj še pomoči zdatne in ob enem takošne, kater^ bi le trtoo ui pokončala, trti pu ne škodovala. In v tem oziraje položaj evropske vinoreje paČ žalosten. Francozi so najhuje Kčideti po phylloxeri, al oni so tudi najsrčniši, ia namesto obupati s > vae poskus.li ter se proti njej neu-strašljivo in neutrudljivo borijo. Na Francoskem so s^idaj 4 najgiavnisi načioi za polcončevanje te škodljive usi v porabi: 1. vs v iž e n j e, 2. po vod e n j e, 3. po I i va oje z žveplenim ogljencem, 4. s pr ece p i j e n j em. Poskus nje 80 dokazale, da ph^lloK-ira v ostrem svižu ali pesku ne more vspevati, ko ji veliko bolje ugaja teŽko zvezna zemija. Izvršile so se po-»kušuje s tem, da so ae odk;o-pale trte do spodnjih korenin, na katerih ta uš najrajši živi in množi, in obsulo s finim ostrim peskom. Vspeh ni bil sicer ravno slab , pa silno predraga je ta manipulacija, toraj neiavršljiva.
Boljše je sredstvo povodenja, katero je seveda le v ravninah izpeljivo. In prav v vinogradih strmih, sploh po gričih raste najžlahniša vinska kapijica, t^ko da to sredstvo za veČino trtoreje nima oikakorane veljave. V^ode se mora saj za 1 ped visoko na vin(»grftd napeljati in mora 40 dni ostali, da potonijo vae phyllo-xere. Dum o nt je na Francoskem izdelal naČrt, po katerem bi ae iz glavne reke ,jKhonti^* izpeljal velik kanal, ki bi vodo dopeljaval za one vinograde, katere je trtna uš napadla.
Ob obalih morjn, kjer se bolj peščena tla nahajajo, zasajajo se prav marljivo novi vinogradi, ker v pe&čeni zemlji ni pravi dom za phylloxero in tudi voda bi se • lahko v siii in potrebi spustila na nje. Znuni francoski učenjak Dum as, najimeuituiši kemikar, si ne obeta preveč od povodenja ter trdi, da se v aemlji napravljajo zračni meliurci, v katerh more trtna uš lahko pretimiti. Dokler pa je le ena sama ua še živa, je vse brez-vspešno, saj je njono neizrečeno hitro  mn«)žonje znano.
Tretjo sredstvo je žvepleni ogljenec, a katerim se nekako zemlja ostrupi, da potem v nj«j ne morejo živeti trtne uši. TuHi v Klosterneuburgu se je to sredstvo rabilo, se ve da so ob enem vinograde prekopali in vse trte pokončali. Pozneje pa se jo pokazalo, da je boljo v mali množini polivati to tvariuo, pa večiirat, ker tako je mo;*oČ9 ohraniti trto pri življenji, katero pri obilni mn(jžini žveplenegH ogljenca takt»j zgub/. Ta t^a-rina se pa rabi sedaj v 2 oblikah; Rohartove kocke so po Francoskem splošno v rabi. Kocke so uava'ina 1 kubičen palec velike ia se pri gl /bokem prok<»pavanj| vinograda   pod   koroniko   polagajo.    Kmaio   so   raitmoČi
-T
ooka in ib oje se rasvijajo sopuhi Žveplenega ogljenca, i pumori trtne u&i^ ki se navadno na koucli korenin ihajajo. Učeni Oastin pa priporoča pusebtsn aparat, i 86 sabode v semljo in iz njega se izceja žvepieni »Ijenec. Potem se zopet aparat potegne ia zemlje in nkoa z zemljo zasuje. Pri tem načinu se sopubi bleja razvijajo, pa tudi kmalu pogubi. Na Francoskem iko Vdi , tudi revni mali vinorejci ravnajo in se bra-ijo proti sovragu, da se vsaj t^ko zeJ6 ne more znre iti. Se ve da je prav močno gonjenje neobhodno po-ebno, da n« vaahnejo trte. Kjer se ne pridruži obiluo Dojenje, ondi je tudi vlivanje žveplenega ogljenca brez-ipešno in le zavržerio delo. Vsaki trti se prilije do 60 ramov žveplenega ogljenca, kar precčj stane in to to-ko bolj, ker treba globv.ko prekopavaci zemljo. Stroški Itako veliki, da navadni vinogradi ne bi mogli pre-išati poleg obilnih navadoib stroškov še to precej •ago delo. In prav ta vzrok bo moral po phyiloxeri oškodovane vinogradnike prisiliti, da se bodo poaluže-ili četrtega sredstva, katero bo najmanj stroškov pri-idevalo, in to je, da bodo zaaajali amerikansi^^e ^•te, katere bodo pozneje z domačimi žlabnimi trtnirai IpiČi pocepili.    Amerikanske trte  so   sicer tudi tej uii
Edvržene, pa tako krepke in čvrste so v rašči, da jih »vd obro pretrpe in pri vsem tem, da na njih koreninah 'jilno uai visi, poganjajo polno lepih zelenib mladik, ^|tere dovolj grozdja rodč. Pa te amerikanske trte rode ^Dzdje,   iz katerega   se kaj  neprijetno vino napravlja;
Inda tudi najhujši pijanec bi rajši vodo pil kakor tia vino. Ker je tako krepka, se tedaj more prav "^ Ibro rabiti za podlago, da se čvrsto vkoreninene trte '3[b6. Da pa bo grozdje dobro, se pa p oži ah ni j o s i piči žlahoih domačih sort. O vspehu se ne more še storiti, ker ta način je še premlad. Dokler tedaj no ^|do obrodile amerikanske pa z našimi trtami pocep-line trte, ne moremo jim še izreči hvale. Na Franco-nem   80   uže   nad 14,000 hektarov  vinogradov zaaadili
I tem načina. Edino ta način bo zdaten pripomoček :toti trtni uši in vsi se ga moramo poprijeti, kjer se je diaejala phylloxera, ker ž'njo bodo morali živeti, proti jsej se boriti ter skrbeti, da bodo z umom in delom od ?le pridobili grozdja in vina. Potrebno množino trtnih l>l(5ev lahko dobimo iz Amerike,   kar za kraje,   ki so
j okuženi po phylloxeri, tako ni več nevarno.
I   Govornik   sklepa   z   izrekom   enega   najslavnejšega
lancoikega u<?enjaka — vinorejca Barral-a: Kolikor ^'Mloise BO naše preiskave, poskušnje in pozvedbe o ?iylIoxeri, toliko gotoviše je prepričanje, da ne bomo vkdar popolnoma mogli zat^eti trtue uši in da moramo
.'ivaditi se živeti ž njo ter da nam ne ostaja druzega, iikor   odločna   srčnost  bojevati   se   neprenehoma   proti
j skodljivki.
Predno pričnemo govoriti o drugi točki, moramo fivesti še nasveta, katerega je vodja Gothe iz Mari-Dra stavil. Tudi on priporoča prav toplo vpeljavo ame-: kanskih trt in poudarja, da se tudi v naših avstrijskih ^rajih  tu in tam že amerikanske trte  nahajajo, ter da
I on uže par tisoč kolči narezal ter ob enem s cepiči t4lahnine** pocepil in v trtnico zasadil. Letos ima uže tfTVO grozdje, katero je popolnoma dobro, okusno in po-tjDliioma enako v dobroti domači „žlahnini''. Cepijo naj
I trte ali fcbruarija meseca, predno pričnejo sočne biti,
li pa potem meseca maja. O sočni dobi cepiti jih se Likdar delo ne spone^e. Njegove skušnje učč, da se Jipljenje o maju še najbolje sponese. Tudi gospod ''gulin iz Dolenjskega pritrdi temu mnenju.    Gospod
<'Čojak iz Ist e pa trdi, da njega uč6 skušnje, da jo joljbo cepljenje o sveč niči.    Jaz   po   svojih skušnjah
i| raenim, da je oboje dobro in gospodu iz Istre se je hJpljenje  bolje   o   svoČnici   sponeslo,   kakor ono   maja
333
meseca, ker je v Istri maja meseca uže velika tuSa, ko je mladi   naraščaj   od   februarija do spomladanske suše se dobro   očistil.    Onim gospodom   pa   iz   mrzlejih   pokrajin je svečan Se pretrd, maj pa uže prav ugoden za. tako delo.
Baron Babo priporoča kot najtrpežnišo sorto amerikanske trto „vitis extivalis" in tudi on uže odgojuja tako bilfe v trtnici.
Konečno se sprejme predlog ^osp. Gothe-a, da se naprosi visoka vlada , da naj skrbi za obilno množitev amerikanakih bilf, katere naj se v državnih trtnicah pocepijo in tako razdele onim vin^rejcem, kateri jih potrebujejo. Gospod Gothe je stavil še drug predlog, narorfč , da bi vlada v državnih vinogradih izvrševala poskušnje o grubanji, ki^korano jevAlzaciji navadno, l^Ler tako delo trte stori silno močne, torej tudi proti uši trpežniše. Pa ta predlog je padel, ker mu manjka pravega utemeljenja.
Nič kaj ni mi bilo všeč slišati jako različna mnenja o tem, ali bi vincarji v okolici klosterneuburški hoteli od vlade vzeti v darilo amerikansksh pa pocep-Ijenih trt, da bi ž njimi poskušnje napravili v vinogradih, ki so od phylloxere bili napadeni in sedaj raz-kopani.
V zadevah phyllox rnih pooblaščeni vladni komisar ministerski tajnik Ile rzma n o vak y je trdi, da vincarji jih ne )3odo hoteli vzeti, kakor so tudi bili silno nasprotni proti zapovedi, vsled katere bi se jim vinogradi polivali z žveplenim ogljencem. Baron Babo in dunajski popotni učitelj Jablanci pa nasprotno trdita, da vincarji so hvaležni za vsakotero pomoč in da bodo radi sprejeli amerikanske cepljene bilfe. Zakaj se vendar gospodje, ki so skupaj skoro vsaki dan, poprej ne pc-govorč o takih vprašanjih , ampak da svetu kažejo noedinotitV
O drugi točki, katere postavne določbe so potrebno, da 80 zabrani daljno razširje vanj e phylloxere, je poročal dr. Kodler. Kratkega poročila konec bil je ta, da v državnem zboru pred 2 letoma sklenjena postava o phylloxeri popolnoma zadostuje in da se vlada naprosi le ostro po njej postopati in izvrševati jo. V tej postavi pa bo izostal, kakor se je vlada sama sedaj v vinogradih državne šole klosterneuburške prepričala, oni paragraf, ki veleva, da se imajo okuženi vinogradi skopati in trte vničiti, ker zdaj za trdno veljd, da je boljo vinograd obilno gnojiti, ali pa amerikanske cepljene zasajati.
Prevažna je bila tretja točka: ,,kaj je umetno vino in ali se nahajajo v Avstriji tovornice, katere izdelujejo umetno vino, in katere postavne določbe bi bile potrebne v hrambo domači vinoreji in vinski trgovini.**
(Dalje prihodnjič.)
List 43.
Shod vinorejcev in vinska razstava
na Dunaji.
Poroča prof. Po vse.
(Dalje.)
Najobširniša bila je razprava o tretji točki pr<r grama:  Kaj prav za prav je umetno vino?
AH ae nahaja v Avstriji obrtnija umetnega po-narejevanja vin in katere postave bi bile o slučaja te obrtnije v obrambo vinoreje in vinske kupčije prav potrebne?
------   342   ------
Poročevalec tej točki bil je gospod Mach, vodja vinorejske šole na južnem Tirolskem. Iz njegovega obširnega poročila posnamem sledeče: Najprej je poudarjal, da je ljudstvo jako različnega mnenja; od sto o tem poprašaaih oseb dobimo gotovo skoro sto različnih odgovorov o umetnem vinu.
V občinstvu sploh in pri malih vinorejcih (kmetih) je uže vsakoršno vino, katero je bilo s pripomoČjo umnosti oskrbovano, umetno ali ponarejeno vino, čeravno je tako izboljšavanje posebno v slabih letinah, ko grozdje ne dozori popolno, ne le umno, temveč naravnost potrebno, da dobimo dobro vino. In prav one države, ki najbolj slovč o izvaževanji vina in sploh o vi-noreji, kakor Francija, Italija, Španija, se umnih pripomočkov za zboljšavanje vina poslužujejo, ne da bi jim kedo očital, da so „pančarjiu in ponarejevalci vina.
Umetno ponarejevanje vina je le tedaj, ako se vinu podobna pijača izdeluje iz vode, špirita in drugih mineralskih snovi, ali tudi če se s pripomočjo majhne množine tropin taka pijača pripravlja. Takoš-nih tovarnic pa v Avstriji ni, in potrebno je, da shod vinorejcev glasno izreče, da jih ni, ter s tem izrekom pomiri po lažnjivib besedarijah vznemirjene kupce naših vin. In zato naj se tudi poudarja, da naj postava ostro čuje nad tem, da ne pride nobena pijača kot vino v kupčijo, katera je z dodatki zdravju vinopivca škodljivimi ostrupena; zato naj postava vse one tvarine, katere se v naravnem, poštenem vinu ne nahajajo, odločno uvrsti sleparskim, kazni vrednim.
Poročevalec je v poštev vzel razne pritožbe vinorejcev, ki pravijo, da z raznimi načini zboljšavanja vina škodo trpi naravno vino , ker se s takimi fabrikati po-množuje množina vin. Temu pa protistavlja nasvet, naj vinorejci marljivo svoja vina zboljšujejo, naj bolje pazijo na umno kletarstvo, snažno vinsko posodo, spioh na to, da bodo imeli trpežna, zdrava in prijetna vina. Omenil je na dalje, da večina onih naravnih vin, katera je dobil v preiskovanje na svojem zavodu, so bila pokvarjena po plesnjobi, ciku in zavrelici nepitna naravna vina. Ker pa je v obstoječi postavi dovolj priskrbljeno za postopanje proti onim, ki vinu dostavljajo zdravju škodljive tvarine ali primesi, zato nasvetuje, naj se ne zahteva od vlade posebne postave, kakoršna je bila od nekaterih državnih poslancev v zadnji sesiji predložena in od rasnih vinorejskih občin naprošena.
Dr. Bersch, kemikar, ostro biča nekatere brezvestne (?) agitatorje, ki šuntajo nevedno ljudstvo in mu trobijo,   da  se  vino  ,,panča".
Dr. Diensti iz Kremsa pa meni, da je prezgodaj izreči, da ni pri nas umetnega ponarejevanja vina. Zastonj je mož poskušal o tem smislu govoriti, velikanska večina zbornikov bila mu je nasprotna.
Na to se oglasi dvorni svetovalec dr. Ha m m, ki javi, da je vlada razposlala okrožnico, v kateri je po-prašavala, ali se umetno vino izdeluje, na vse kupčijske zbornice, kmetijske družbe in razne politiške gosp6ske, a da je od vseh prejela odgovor, da ni umetnih vinskih ponarejevalnic. Isto to trdi prof. Landsteiner, kot referent dunajskega magistrata, da se je prepričal, da se na Dunaji ne nahajajo vinske ponarejevalnice.
Dr. Hamm navaja v dokaz tega, koliko je nespametno sčuvanje in obrekovanje škodovalo naši vinoreji, to, da je neka kupčijska firma iz Nemčije vsako leto po 8000 veder vina v Avstriji kupila, a sedaj ga ne kupuje več, ker meni — tako se je neki gospodar sam izrazil — da tu pri nas se le umetno ponarejeno vino nahaja.
Dunajski mestni odbornik Hofer meni, da novi načrt  kazenske  postave   more  prav   dobro  zadostovati
proti vsemu ponarejevanju  vina;   temu mnenju se   pridruži tudi poročevalec Mach.
Zbor sprejme potem sledeče sklepe:
1.     Umetnih vinskih ponarejevalnic ali vinskih fa-brik ni v Avstriji;*)
2.   z zboljšanjem trtnih plemen in trtoreje splob, posebno pa z umnim kletarstvom ter z umnim sodelovanjem vinorejcev in vinskih trgovcev, kateri vsi naj delajo na to , da se v občinstvu zgubč nesrečni predsodki o umetnem vinu, bode mogoče žalostno stanje vi-noreje zboljšati ;
3.    ako hočemo, da bode vinska kupčija cvetela, mora se jej pripustiti prostost, da umno izdeluje vino, katero neizdelano prejema od vinorejcev, ter ga umno pripravlja, kakor ga okus vinorejcev zahteva, ter da dobi kupce tudi v drugih državah;
4.   v skupnem interesu vinorejcev in vinokupcev, pa tudi vinopivcev je, da pazijo na to, da se sleparsko vino javni pravici ovadi in njega lastnik ostro kaznuje. Posebno ostro naj postopa pravica proti onim, ki prodajajo vina, v katerih se nahajajo človeškemu zdravju škodljive tvarine.
No! reči moram, da sem pričakoval hude in velike borbe o tej razpravi umetnih vin, a ni je bilo, izvzemši onega trenutka, ko je dr. Diensti opominjal zbor, naj se   prenaglo   ne   izreče,   da   se   nikjer ne izdeluje umetno vino.    Stala  je   velikanska večina zbornikov trdno za to, da v Avstriji se ne izdelujejo umetna vina. Jaz   nočem   tajiti ,    da   so   zagovorniki   „poštenih   vin" imeli tudi v enem oziru prav,  kajti hoteli so svetu, posebno Nemčiji,   ki  je   do^edaj mnogo avstrijskega vina pokupila,   kazati,   da  vsa  dotična   obrekovanja so iaž-njiva, in da se pri nas v Avstriji lahko mnogo dobrega vioa dobi. Zlata pot je vendar srednja pot, in tako pot bi bil tudi jaz rad koračil. Res je, da nekateri sleherno umno   oskrbovanje vina   uže   kot   ponarejevanje,   „pan-čanje" obrekujejo,  — drugi nasproti pa — in prav shod vinorejcev po  svoji  večini  je   zopet to potrdil — še le to priznavajo za umetno ponarejevanje vina, če se vino, po zgledu vinskih fabrik na Pruskem, izdeluje iz vode, špirita, tanina, barvila itd.
Prvi nimajo prav, ako obdolžujejo umnega vino-rejca ,,pančarja", ki vino čisti na pr. z jaičjim beljakom. Poznam jih mnogo, mnogo, ki pravijo: ,,To vam je slepar ta gostilničar, ker slišal sem, da je ponoči svoje vino očistil z jajcjim beljakom". Ne malokrat se mi je pripetilo, da so prišli vinorejci k meni s prošnjo, da jim pošljem svojega učenca, ki bi vino sčistil, in če
*) Kaj  pa   pravijo tisti vinski   trgovci ,   ki trdijo,    da v Avstriji se ne   fabricira   ,,nič   umetnih"   ali bolje rečeno p o -narejenih vin , k temu,   kar je razglasil   državni poslanec, kmet in   vinorejec   g. Turenkranz v   Langenloisu   na   doljnein Avstrijskem? Sodarsk delavec, ki je na Dunaji služil, povedal je gosp    Turnkrancu to le:     Služil je  pri nekem velikem  dunajskem vinskem trgovcu ter ondi sam s 24  drugimi sodelalci pomagal vino delati.    V kleti je stal kotel,  ki je držal 50 veder.  Pod njim se je noč in   dan kurilo, izvzemši nedelje in praznike,  da se je cuker   topil, navadno   cuker krompirjevec. Blizo je bilo posode 210   štrtinjakov.   Vsaki   dan so naredili vina za 15 štrtinjakov.    Za narejanje   te pijače niso potrebovali niti kapljice naturnega vina.    Marveč pripeljalo se je  10 štrtinjakov vode in tej  sejepriiilo iz kotla 5 štrtinjakov stopljenega cukra.    Vse se je potem v posodo stočilo in tukaj  dodala mešanica „špiritusau, barv in pa nekaj  dišav.    Omenjeni delavec je tudi v zapisnik dal zapisati, da je poizvedel še za dva   jednaka   velika vinska   trgovca   dunajska,    kojih vsak je imel po 25 delavcev kletarjev za delanje vina brez   vina. No ! kaj je to ?                                                             Vred.
___    343   ------
sem rekel, da pride zjutraj, hitro me je doletela prošnja: „ne ne po dnevi, zvečer, ko bo že trda noč, naj pride, da ga ne bo nihče sosedov videl". Ako se mi je zdelo potrebno rabiti za popolno izščisčenje vina filtrirni aparat, bilo je še več opovir, ker kako pripeljati stroj, ne da bi ga sosedje videli!
Zdaj prašam le: ali je čiščenje vina napačoa vinu in vinopivcem škodljiva reč? Ali ni prav to zdravju basljivo , da ee iz vina spravijo one klejnate ali beljakovinske tvarine, katere delajo vino motno, težko, raznim vinskim boleznim podvrženo?
Zakaj pa zdravnik priporočuje bolnikom in starčkom piti staro vino? Ali ni med ljudstvom znano, da mlada, še motna vina rada napenjajo zarad v njih še navzočih beljakovin, kajti one so, kakor sploh beljakovine živalske, težko prebavljive?
Nasprotno so pa stara vina čista in zdravju prav zaradi čistosti hasljiva. Nekateri menijo, da stareja vina imajo veliko več alkohola; od kod pa? če se mu ne dostavi po umetni poti špirita. Izdelujejo se in čistijo, in razvija se tako v njih enaotni ali vinski eter, ki jim daje lepo cvetlico, to je, prijeten duh. Da vino hitreje dozori, treba mu je umetno pomagati in sicer s pogostim, večkratnim pretakanjem, posebno pa s filtriranjem in čiščenjem. To so ne le nedolžna, ampak naravnost jako koristna in potrebna kletaraka opravila. Ko bi vi-norejci pridnejše pretakali in svoja vina čistili, ne bilo bi toliko bolnih vin,  zavreiic, cikov, vlečljivosti itd.
Večinoma se taka vina vkljub vsemu temu popij6 in prašam: ali ni to zdravju vinorejcev škodljivo?
(Dalje prihodnjič.)
-----    350-----
Shod vinorejcev in vinska razstava
na Dunaji.
Poroča prof. Povše.
(Dalje.)
Veliko sem po kmetih v raznih deželah popotovati moral in mnogokrat sem našel zavrelico, katero so gostje mirno požirali in za njo „zlate kebre" šteli,   pri
tem pa si za dragi denar zdravje kvarili. Ne zastonj, da se drugo jutro eden drozega pomilujejo, da ga glava bolf itd.
Njihova zdrava in čvrsta narava edina jim je v pomoč, da morejo brez hujših nasledkov pretrpeti tako zavrelico v svojem želodcu. Gotovo pa je, da zavrelk ne bi bilo, ako bi bila vioa prosta beljakovin, drož, saj zavrelico silno delajo male glivice, katere imajo svoj sedež in dobivajo svojo hrano le v drožah, ki so polne beljakov io katere so poprej vino motao delala. Kar se tedaj po naravni poti ne more tako kmalu pričakati, to naj se pospešuje z umom, to je, s Čiščenjem. Sicer je pa treba dokazati, da čiščeoje nikakor ne more biti škodljivo vinu.
Ako filtriramo ali precejamo vino po žakljih, v katerih se par žlic fiaega, v prah stoičenega bukovega oglja dostavlja, vidimo, da vino nič ne sprejme, le iz sebe oddaja svoje nesnago. Ce rabimo za čiščenje vina ribji klej ali jajčji beljak, res dostavimo vlečljivosti vinu nekoliko njemu ne lastne tvarioe, pa ta se v malo dneh združena z beljakovinami, katere zgrabi, vleže na dno posode. Umna vinoreja zato uči, da se očiščeno vino mora v 8 —14 dneh pretočiti.
Ce se rabi ribji klej, je toliko bolje, ker za čiščenje enega hektolitra vina zadostuje 8-10 gramov kleja, tedaj tako silno malo, da, ko bi tudi nesnage v vinu kaj ostalo, bi nikakor ne moglo škodovati človeku; sicer pa se vsa iz vioa vsede na dno.
S temi besedami upam, da sem dokazal korist čiščenja in pa, da krivo sodijo oni, ki čiščenje vina zaničujejo.
Prav tako se ne sme smatrati za goljufijo, če se vinu dostavi nekoliko tanina, pa tudi če se mu doda nekoliko pa finega iz vinskih drož izdelanega alkohola, kateri je popolno rektificiran ali očiščen, torej popolno enak onemu alkoholu ali vinskemu cvetu, katerega ima vino v sebi. Na Francoskem veleva celč posebna državna postava, da mora sleherno vino, katero se iz Francoskega čez mejo v ptuje države izvaževa, imeti vsaj 10—12% alkohola, in če ga nima, mora se mu dostaviti za toliko, da ima predpisano množino.
Šibka vina se le slabo hraniti morejo, ker prav alkohol je v viou odo sredstvo, katero pospešuje stanovitnost vina. Sicer se po alkoholu ni bati velike kvare, ker alkohol je drag in prav slabemu Cvičku se pač ne bi izplačalo , dodajati alkohola, ker bokal prav finega vinskega alkohola velja biizo 1 gold. in en bokal alkohola za vedro ni preveč. Al še enkrat povdar-jam, da le popolnoma fioi, iz vinskega izdelani alkohol je sposoben za to; špirit, vulgo „šnops", izdelan iz krompirja, smrdljiv po svoji patoki (fuzel), je vinu v kvar, pa tudi lastniku vina, ker še tako neveden človek bo poznal takoj, da je vino šnopcu podobno. Sicer pa bo itak moral vinorejec skrbeti, da mu ne bo treba alkohola dostavljati, ki je drag. Z zasajanjem rano zo-rečih trt, s primerno pozno trgatvijo in nizko pritlično odgojo in marljivim okopovanjem bomo po naravni poti dosegli, da bodo naša vina imela dovolj alkohola. No, sicer pa mi je v pomoč moje trditve o alkoholu tudi knjiga „umno kletarstvo" gosp. dr. Vošnjaka, katera tudi priporoča alkoholizovanje.
(Dalje prihodnjič.)
Shod vinorejcev in vinska razstava
na Dunaji.
Poroča prof. Povše. (Dalje.)
Nikakor pa ne morem pritrditi drugi stranki, kateri se ne zdi „pančanje" to, če se vino umetno barva. Kje je belo vino imelo v sebi črno barvo, katero ima po dodanem črnilu, izkuhanem iz malvenih cvetlic? S to dostavo zadobi pa belo vino toliko višo ceno, — ali ni to goljufija?
Prav tako zametujem dodatek glicirina, pa tudi petioti zo vanje vina. Res je, da umno petiotizovano vino more biti dobro in zdravju primerno , al s takim ravnanjem se vino umetno pomnožuje in vsled veČe mase, posebno bolj nizkega vina, kakorsno je petiot, ki tudi ne stane dovolj, padajo cene vina, in ubogi trto-rejec, ki se je trudil s pridelovanjem vina, mora svoje blago za nižjo ceno prodati, tako, da se mu ne izplača obdelovati vinogradov, od katerih mora plačevati visoke davke, naj pridela kaj ali nič. Oni pa, ki ,,petiot" na-pravlja, potrebuje le malo tropin, na katere nalije vode, kateri dostavi cukra ali alkohola in — vino je narejeno* Kdor za domačo rabo deU petiot, svobodno mu! al kdor ga prodaja za pravo vino, je pa slepar, ki po krivem prejema denarja za blago, katero ni to, za kar veljd. Ker je petiot, dobro pripravljen, prav prijeten in posebno, dokler je mlad, sladek, proda se lahko. Znan mi je slučaj, da je nekdo prodal vedro naravnega vina za 16 gold., iz ostalih tropin pa je napravil petiot, ka-
358  -----
terega je prodal že v moštu za 17 gold.    Mar ni to po krivični poti pridobljen denar?
Omeniti to nekoliko bolj obširno, se mi je pa zdelo potrebno, da se med občinstvom razjasnijo pojmovi o umetnem in naravnem vinu. In prav bi bil storil tudi shod vinorejcev, ako bi se bil izrazil, kaj vvr-stuje med poštena sredstva o oskrbovanji vina, kaj pa v sleparska, torej kazni podvržena sredstva. Sicer pa se sliši, da bodo državni poslanci Hohenwartove stranke stavili predlog za vpeljavo postave*) proti ,,pančanjuu vina, in tam se bode morala stvar natančno razpravljati.
Praktična je bila 4. točka, katero je znani veliki vinski trgovec g. Roraer na Dunaji razpravljal. Glasila se je: ,,kolika colnina bi bila primerna za vvaževanje in izvaževanje vina."
Najvažniša država, katera je dosedaj največ naših vin pokupila, je Nemčija, in prav zato je za našo vinsko trgovino najvažoise vprašanje to: v kaki colnin-ski razmeri je Avstrija s to državo? In prav ta država je nedavno na naša avstrijska vina, katera pridejo v Nemčijo, strašansko visoko culniuu določila. Z vpeljavo avstro-ogerske avtonomne colnine obrnila se je dosedanja avstrijska čolna politika gotovo v silno škodo domači vinoreji. V obrambo naše domače vino-reje je bila colnina, ki je veljala do leta 1878., popolnoma zadostljiva. Govornik cel6 meni, da bilo bi praktično , še znižati jo, ker bi potem tudi druge države svojo colnino primerno znižale. Toda vino se je smatralo le kot finančni dohodek, zato se tudi močno ob-dačiio, in sicer po 12 gold. v zlatu za vedro vina in 20 gold. za fino vino v buteljah.
Ne bi hotel trditi, da ni že takrat Nemčija mislila na povišanje colnine, a tajiti tudi nihče ne more, da je Avstrija s svojo povišano vinsko colnino Ne m či j i pot pokazala. Letos je namreč Nemčija zvišala colnino na vino, katero se v Nemčijo vvažava, od 16 mark za navadno vino na 24 mark, in za buteljsko vino za 48 mark (za 1 mtr. cent), toraj zvišala je colnino za 50 in pri buteljah za 200 odstotkov! Res je tako visoka colnina uže pred 1. 1868. veljala, pa je po dogovoru potem bila 1. 1869. znižana na 16 mark; vsied te znižane coluine se je izvožnja naših avstrijskih vin iako pomnožila, kakor spričujejo statistični izkazi. Leta 1868. je bilo izpeljanega vina v Nemčijo 310.000 centov. Nikakor se ne more meriti naša država s francosko, katera največ vina izvažuje, pa pri vsem tem skušnje uče , da pri nas se lOkrat več vina izvažuje kakor se ga vpeljuje U drugih sosednih držav. Naše finance so si toraj silno malo pridobile z vpeljavo tako visoke colnine, ker le 1/l0 od vsega vina se je vpeljalo, in 9/l0 pa izpeljalo.
Nova colninska postava, veljavna za celo Nemčijo, katero je Bismark s&oval, pa je tako visoka, da je naravnost smešno, misliti še na izvažanje naših nizkih vin v Nemčijo, ker avstrijsko vedro plača colnine 9 gold. in 1 butelija 50 soidov!! Vsaj doma smo zadovoljni, če moremo posebno v dobrih letinah prodati vedro vina za 9 gold. Colnina bi toraj bila viša od izvirne vrednosti vina; poleg tega vožninski stroški, riziko itd. tako, da bi moralo vedro navadnega vina v Nemčiji prodati se vsaj za 25 gold., kar pa ni mogoče misliti, — Nič bolje ni pri finem vinu, katero se razprodaja v steklen cnh ali butelijah. Za vsako steklenico je treba plačati 50 kr. colnine. To je tolik znesek, da vniči sleherno kupčijo z buteljami. Dandanes, ko je nadlog povsod, — ko si obrtnik  ne  prisluži toliko,   kakor pred
*) Se je uže zgodilo.                                           Vred.
leti, ko je pri ljudstvu veljavo zadoblo pivo in žganje, se le srednja vina, katere so priobčila kupčijske zbornice na Pruskem , spričujejo, da le v nizkih vin h je bilo največ kupčije.
Naša država izpeljuje v S vaje o prav lepo rano* žino vina, ker Svajca jemlje le l^gld. colnine od vedra vina. Ali bi pa bilo mogoče v Svajco naša vina pošiljati , ako bi tudi ona po zgledu mogočne Nemčije pobirala po 9 gold. colnine?
Te številke dokazujejo , kako zelo škodljivo je za našo vinorejo in vinsko kupčijo, če tudi naša država povišuje colnino na vina. Skrbeti mora naša državna vlada, da bode mogoče, naša vina po nizki eolnini iz-važevati, sicsr propade vsa naša vinska kupčija. Govornik po vsem tem predlaga: „sh od v i no rej cev naj izreče, da zelč obžaluje sedaj veljavno c o 1-ninsko postavo, katera bo izvožnjo naših vin zel6 znižala, če ne popolnoma vničila; na korist naši avstrijski vinoreji je, da naša vlada skrbi za to, da zopet v veljavo pridejo eolninake določbe, ka-koršne so bile do 1. 1878."
Temeljito poročilo ni potrebovalo daljne razprave, in zbor je gospodu govorniku zasluženo priznanje ska-zal ter njegove nasvete soglasno odobril. — Dr. Hoffer je le izrazil mnenje, da more ne toliko ministerstvo kup-čijstva, kolikor bolje ministerstvo unanjih oprav to vprašanje rešiti. Ker je ravno knez Bismark na Dunaji, ki gotovo velika prevažna državna vprašanja z našimi državniki razpravlja, meni govornik Hoffer, bilo bi prav, da izrazimo željo, naj bi pri teh državnih razpravah tudi avstrijske obrtnije in kmetijstva ne pozabili! Tu se ravna svetu in vladi javno proglasiti, da naši vinoreji propad preti, Če se ne predrugači colninska postava.                                                            (Dal. prih.)
List 46,
Gospodarske stvari.
Shod vinorejcev ia vinska razstava
na Dunaji.
Poroča prof. Po v še.
(Dalje.)
Iz poročila gosp. Leibeofro3ta posnamemo  sledeče: Vprašanje:   ,,Katero   priprosto oskrbovanje ali ravnanje z vinom se more malemu vinorejcu priporočati, da izdeluje vino pripravno za vspešno vinsko kupčijo?" je rešil se sledečimi nasveti:
1.    Naj se vpeljujejo boljša trtna plemena, iz katerih se siadkejši mošt dobiva in po takem tudi moč-neja vina, kajti le taka imajo v kupčiji, posebno v iz-važevanju veČo veljavo,
2.    Naj se vinorejci ne prehiti s trgatvijo, ker za 14 dni pozneje trgano grozdje se obogati s sladkorjem (cukrom) in nasprotoo dokaj izgubi na kislini.
3.    Naj se zasaja več črnih grozdnih plemen, ker kupčija s črnim vinom je boljša in gotoviša.
4.    Naj skrbijo vinorejci za dobre hladne podzemeljske vinske hrame, in sploh za umno kletarstvo, ker le s takim moremo narejati žlahno vino.
Ko so razni govorniki v enakem smislu govorili, predlaga ravnatelj Roth, da treba v prvi vrsti skrbeti zato, da bodo vinorejci imeli priliko izuriti se v umnem kletarstvu. Kako neki hočemo zahtevati, da bi naši priprosti vinorejci umno kletarili, če niso imeli nikdar prilike v tej stroki izučiti se !
Ker je, kakor so vsi govorniki soglasno trdili, od umnega kletarstva vse odvisno, zato je treba skrbeti za glavni pogoj vspešnega napredka v kletarstvu, in to moremo le doseči spodukom. On nasvetuje tedaj :
SI. kmetijsko ministerstvo naj se naprosi, da prav zdatno podpira popotno podučevanje o vinoreji ter da mnogo popotnih učiteljev med vinorejce pošilja, ker le tako bo mogoče, dt» se tudi odrasli vinorejci seznanijo s potrebnimi vinorejskimi vednostmi. Ob enem naj visoka vlada skrbi za to, da se med vinorejce razdeli mnogo popularno spisanih knjižic o praktični vinoreji, kakor tudi, da naj razdeluje umna k 1 e-tarska orodja med vinorejce.
Zbor soglasno odobri ta predlog, pa se tudi vjema z nasvetom dr. Mule j a iz Maribora, ki nasvetuje, da bi se vrelni hrami priskrbeli s pečj6, katera je neobhodno potrebna v mrzlih jesenih , v katerih je toplina tako nizka, da mošt ne more popolnoma povrati.
(Dalje prihodnjič.)
Shod vinorejcev in vinska razstava
na Dunaji.
Poroča prof. Povše.
                              (Dalje.)
Šesto vprašanje: Kaj je dosedaj znano o vzrocih nove pa hude trtne bolezni, ki se zove ,,kozeu (9foeI osporium ampelophagum) in pa o sredstvih zabraniti ali odpraviti jo? — je razpravljal baron Thiimen, sloveči mikolog na dunajski visoki kmetijski šoli.
Če je to vprašanje bilo zanimivo za vinorejce splob, toliko zanimivejše bilo je men* in sploh našim južnim vinorejcem, kateri uže poznajo to hudo nadlogo žaiibog iz laBtnih skušioj. S tolikimi uimami ima se bojevati trtcrejec in zdaj se mu bliža še druga nova nadloga, to je, koz a vos t trt, pa tudi filoksera se vedno bliže pomika proti našim južnim mejam , kajti uže je grozovita us v Monci na gornjem Italijanskem se prikazala !
Predno pristopim na nasvete, katere je gosp. poročevalec zboru podal, zdi se mi potrebno, kaj več povedati o tej bolezni, da bodo častiti bralci toliko bolje mogli razumeti razpravo in dotične nasvete poročevalca
Thumena.
Ta bolezen nastaja po neki gljivici, kater* se je dosedaj najbolj v južnih pokrajinah pokazala. Najprvo so jo zapazili na Italijanskem, in ker je niso poznali, krstili so jo po znamenjih, katera pušča na napadenih bolnih trtah in so podobna kozam, trtne koze. Spomladi, ko začenja trta poganjati, se uže prikažejo prva znamenja te bolezni in sicer na zelenih mladikah , na mladem perji in kotnih vrvicah. Ta gljivica more razvijati se in živeti edino le na zelenih delih trte in se dosedaj še ni nikdar starejši les našel okužen po kozah. Na teh mladih zelenih delih torej se čedalje hujše razvijajo v začetku okrogli, majhni, rujavi madeži. Ces nekoliko dni  se  madeži  spremen6  in   postajajo   bolj  vzdignena
-----    374     -
oblike in jasne pepelaste boje z neko bledorudečo pre-prego. Na spodnji strani peres pa so madeži rudeče-rujavi in v primeri se zgornjo stranjo nekoliko vdob-ljeni in z ozso temnorujavo črto obrobljeni. Navadno so kozavi madeži na vrveh 5krat veči od onih na perji. Ako se razvija ta gljivica na najmlajših mladikah, vsabne vsled tega ves vrh in včrni. Krožcu podobno obliko ohranuje kozavi madež dolgo časa. Ko pa jenja razvijanje trosov, se madež nekako potopi ter kaže rano vglobljeno, kakoršna se pri človeških kozah nahaja. Na perju se ne more to tako razločno videti, ker je pretenko; zato se pa na njem vidijo cele iztrgane votline.
Na jagodah se prikazuje ta gljivica uže meseca julija. V začetku so madeži jako majhni, vendar se hitro razraščajo, v začetku so temno-rudeči; ko so se pa trosi razvili, imajo enako b- jo, kakoršna se nahaja na napadenem perji. Čudno je, da se pogostoma le ena stran grozdja napadena kaže. Vsled teh madežev postaja kožica jagodne lupine trda in rajava, pa tudi znotranja mezdrovina in celo peske postanejo bolne in trde.
Sploh ima ta gljivica dokaj enoličnosti z gljivico, katera prouzročuje palež. Vendar se razlikuje od te po tem, da ostajajo dolgo časa nje madeži krožcu podobni, ko se nasprotno palež tako vglobljen kaže.
Na Francoskem imajo sicer tudi neko trtno bolezen, katero imenujejo ,,trtni prisad". Ali je ta bolezen ista, kakoršna je naša trtna kosava bolesen, ni še znano. Go8p. Thlimen meni, da se morda ti dve gljivici pre-minjate. Toliko je gotovo, da obe ti dve bolezni se nikdar ne nahajate ob enem in istem času.
Koze napadajo le bolj trte v južnih deželah, palež pa je tudi po severnih vinorodnih pokrajinah le predobro znan. Planine menda delajo meje med tema boleznima.
Rastlinoznanci so pridjali tej gljivici ime „gloeoi-porium ampelopaghum". Leta 1876. opazoval ga je prvi prof. Passerini v Parmi, ter ga v začetku imenoval „megla na grozdji in trti". Pa kmalu se je tako silno razširil, da so ga učenjaki le predobro mogii opazovati. V južnem Tirolu in pa po Goriškem se ta bolezen uže kakih 20 let, vendar le po malem prikazuje. Le ko je leta 1876. se grozovito naznanila, so se učenjaki jeli baviti ž njo. Vsakako so še neznani vzroki, ki pospešujejo njeni razvitek.
Zato je poročevalec v kratkem sledeče posnel in rekel:
Za gotovo se sme trditi, da je kozava bolezen trte več ali manj od nekdaj napadala, a se tako malo razvijala, da je niso vinorejci jemali v poštev. Pa različni, dosedaj neznani učinki so prouzročili, da se je ta bolezen tako silovito razširila, da jo smemo sedaj vvrstiti med najnevarniše, jako grozovite trtne bolezni. Ona sicer različno napada razne vinograde in so pri tem merodajni sledeči učinki: 1. pleme (sorta) trte, 2. način odgojitve, 3. gnojenje, 4. lastnost zemlje in 5. posebno vremenske razmere.
Razna trtna plemena so tudi različno tej bolezni podvržena. Nekatera plemena so silo, druga pa prav nič podvržena tej glivici. Dosedanje skušnje uče , da vdomačene krepke trte so dokaj manj podvržene tej bolezni, kakor pa iz ptujega vpeljane. Najbolj boleha za kozami ,,muš k atelee". Na muškatelcu je slavni prof. Passerini to bolezen najprvo zapazil, in tudi povsod drugod je muškatelec prvi zbolel. Tudi po Goriškem je muškatelec najhujše na „kozahu obolel.— Njemu bližen je v tem modri portugizec, potem trta sv. Ane, Lagrain, modra Frankinja, re-fošk, nemški rizling, malvazija i. d. — Manj tej glivici podvržena so trtna plemena: beli siivanec,
markanin, laška modra, zelenec, ribola. Naj manj so dosedaj trpela sledeča trtna plemena: bel mozlec, rdeči traminec, beli klešec, vlaški rivček, žiah nina, čividin, Briska-Glera, zastavica. Dosedaj popolno pred to glivo obvarovana trtna plemena pa so: modri burgunder, vlaški rizling, kadarka in rdeči vrh.
Iz tega posnemamo, da sta muškatelec in modri portugizec najhujše, — kadarka in burgun dec pa najmanj podvržena kozavi bolezni.
(Dalje prihodnjič.)
Shod vinorejcev ia vinska razstava
na Dunaj i.
Poroča prof. Po v še.
(Dalje.)
Tudi način odgojitve ni brez vpliva na rasvitek te bolezni.
382   ___
Gospod Thumen meni, da je posebno škodljiv način rezanja in razpenjanja trt po okvirih , kakor se to nahaja pri Trstu. Sploh so vsi načini škodljivi, kateri so tako izpeljani, da se trta trte dotika, kajti zanaša se lahko gliva od ene trte do drage. Ob enem ni pravega zračnega prepiha iu solnčni žarki ne morejo vspešno vplivati na zemljo vinograda. Dosedanje skušnje poleg tega uče, da mlade zaaadbe veliko huje trpe po tej glivici, kakor stareje, uže popolnoma vtrjene in krepke trte.
Da tudi gnojenje ima nekoliko vpliva na razvi-tek te bolezni, se ne more tajiti. Vendar niso dosedaj o tem še nikakor znane določno veljavne skušnje, ker ni še znano, je li navadni hlevski ali pa nasprotno umetni rudski gnoj bolj ugoden tej bolezni. Vsakako pa preobilno gnjilično gnojenje pospešuje njen raz-vitek, kakor sploh trtam le pepelikast, nikakor pa preobilno amonijakalen gnoj vgaja.
Gospod Thutnen odločno zametava gnojenje trtam z odpadki, kakoršni se dobivajo pri obrezovanji in mandauji trt, ter trdi, da na teh odpadkih se nahaja na milijone trosov te gijive, in tako prihajajo te gljive v zemljo , iz zemlje pa pri priliki zopet na trte. Zato priporoča, vse te odpadke sežgati in še le pepel porabiti za gnojitev vinograda.
Kolikor snažnejše se vzdržuje vinograd, toliko manj se je bati te bolezni. V slabo snaženih, s plevelom močno preraščenih vinogradih ta bolezin najhuje razsaja.
Naj bi te besede probudile trtorejce, da se mar-ljivejše poprimejo okopovanja in snaženja vinogradov.
Kakor ima gnojenje, tako ima tudi zemlja velik vpliv na razširjenje te gljive. V ilovčnatih in apnenih zemljah dokaj hujše razsaja, kakor v peščenih in sploh lahkih zemljah. Kolikor rodovitniša in bolj sprstenena je zemlja, toliko huje so trte kozavi bolezni podvržene. Pri Ogleju na Goriškem se nahajajo veliki, zgledno zasajeni vinogradi na šutnati zemlji, katera je napravljena iz nekdanjih razvalin starodavnega mesta Ogleja, in na njej se ta bolezen do sedaj ni prehudo pokazala. Najhuje razsaja v Istri, in sicer v okolici p oreški na težki ilovnati zemlji. To tudi je gotovo, da ta bolezen veliko huje razsaja v ravnini, kakor pa v hribih, gričih ali sploh strmejih legah, in da, kolikor vlažniša je zemlja in kolikor bolj zvezana ali neprodirljiva je njena spodnja plast, toliko huje se razvija ta gijiva, katera dosedaj ni še zasedeb v lahki peščemni napadla.
Največega vpliva pa je brez dvombe vlažnost zraka. Uža pri popisovanji zemlje smo povedali, da na mokrotnih, neprodirnih zemljah huje ta gljiva razsaja, a še veČega pomena je pri tem vlažnost zraka. Dosedanje znanstvene preiskave soglasno spričujejo, da je voda*prava razsiriteljica kozave bolezni. Ko je namreč gornja koža nad kozavo hrasto se razpočila, raz-tresejo se godni trosi v velikanski množini iz te odprtine; dež, rosa, celo po vlažnosti nasiteni zrak jih hitro raztopluje. Deževne kaplje sprejemajo obilno teh trosov in ko padajo kaplje na spodnje dele trte, okužujejo se ti po njih. Na teh po vlažnosti tudi razmočenih mladih zelenih trtnih delih kmalu začno trosi kaliti, kateri se zarijejo v notranji del kože. Ce vzamemo v poštev to, da je v eni sami kapljici tisoč in tisoč takih trosov, lahko moremo verjeti in razumeti, zakaj se tako grozovito naglo ta bolezen razširjuje, posebno če nadvladuje vlažno deževno vreme.
Rekli smo, da močno p le vel ni vinogradi so dokaj bolj podvrženi tej bolezni, kakor pa vedno marljivo okopovani. To se da pojasniti s sledečimi razlogi: Na visoko raatečih pleveinih rastlinah se nabira ob deževji brez števila trosov, kateri ee potem pri prvi priliki, na priliko,   po vetru zopet ločijo od teh podlag in se raz-
neao zopet po mladikah trt. Nasprotno se iznad trt ob deževju v zemljo sprani trosi dokaj težje zopet pomagajo kvišku.
Da je močvirna zemlja posebno ona, v kateri zastaja voda, kozavi bolezni najugodnejša, more se a tem razjasniti, da iz take mokre zemlje dokaj obilniše izpuhteva vlažnost, ter prav te brezštevilne vodene kapljice zraka morejo prenašati trose. Najodločnejse pa se moremo o tem prepričati, če vzamemo v pregled vremenska poročila in statistične pozvedbe o te) bolezni* Najobširniše in jako podučne pozvedbe izvršile so se na kmetijskem zavodu v Št. Mihelu na južnem Tirolskem , kateri je silno velike zgube trpel v nogradih, katere je ta bolezen napadla. Leta 1877. so prvikrat zapazili kozavost, leta 1878. pa je uže toliko škodovala, da so komaj polovico trgatve imeli. Letos spomladi pa so se koze na trtah uže aprila meseca prikazale in kmalu tako grozovito razvile, da so bili vsi vinogradi skoro popaljeni. — Ce te letine prevdarjamo in se spominjamo na vreme, kakoršno je bilo leta 1877., 1878. in letos , lahko se bomo prepričali, da je vreme bilo vsemu temu prvi povod. Leta 1878. padlo je dežja za 578 milimetrov, leta 1877. že za 870 milimetrov, leta 1878. za 1128 milimetrov, in v prvi polovici tega leta 648 milimetrov. Torej leta 1878. ni bilo v celem letu toliko dežja , kakor ga je bilo le v prvi polovici letošnjega leta 1879.
Silno deževje je toraj največ vplivalo na grozovito hitri in velikanski razvite« trtne kozave bolezni, kakor nam te številke pač tako jasno spričujejo, da ni mogoče o tem le en hip dvomiti, be bolje se pa prepričamo o tem, če prevdarimo, da so bili do junija vsi vinogradi obupno razmesarjeni, popaljeni. Ni je bilo najmanjše nade, da bi se te trte mogle opomoči. A meseca julija nastopi suho vreme, katero je več mesecev trajalo, in čudovito so se zdajci vinogradi opomogli; zagnale so revne trte na novo obilo perja in zelenih mladičie.
Prav enake so bile razmere pri nas na Goriškem, in če mogoče, še neugodniše, ker še več dežja smo imeli. Leta 1877. imeli smo dežja za 1136 milimetrov, leta 1878. za 2026 milimetrov, in v prvih šestih mesecih 1879. leta 980 milimetrov. Al če vzamemo v poštev drugo polovico leta 1878. in prvo polovico leta 1879., imeli smo dežja 2524 milimetrov, ko smo v 12 mesecih 1.1877. imeli ga le 1136 milimetrov. Kak velikansk razloček! Ni čuda tedaj , da je bil izid letine sploh tako slab. Zato se je tudi pri nas na Goriškem kozavost na trtah posebno v letošnji spomladi grozovito razširila; ko pa je nastopila skoro 3 mesece trajajoča grozovita suša, pogubiia se je, in opazoval sem vse to posebno na trti „Alicauthe", katera je bila grozovito popaljena, tako, da nisem imel nikakoršne nade, da bi se še popravila. Al v suši ozelenela je zopet, se ve da grozdja nismo trgali na njej, pa saj lesa mi je dala za prihodnje leto.
Prav tako se popolnoma vjemajo z načeli gospoda Thumena vsa znamenja te bolezni tu v naši deželi. V Vrtojbi in Bil j ah je ta bolezen posebno hudo razsajala , ker tu je vlažna, ilovna zemlja in trte so po plantah zasajene, toraj v ravnem. Da so griči ali strmi vinogradi v hribih sploh manj podvrženi raznim gljivam, to je istinito, kakor nam to kažejo, na priliko, Brda, v katerih se je trtna plesnjoba, prouzročena po ,,Oi-dmm-u¦', le malo in še le pozno, ko je drugod skoro 15 let uže razsajala, jela razvijati.
(Dalje prihodnjič.)
Shod vinorejcev in vinska razstava
na Duiiaji.
Poroča prof. Povše
(Dalje.)
Iz vsega lahko razvidimo, da največ kriva kozavih trt je vlažnost. In prav to nas navdaja z naj večini strahom , ker ravno proti zračnim razmeram smo popolno nezmožni. Močvirna zemljišča moremo zboljsati po drenaži ali z izkopavanjem odvodiinih jarkov; plevela polne vinograde moremo okopati, bolj stanovitna trpežna trtna plemena moremo namesto slabotnih zasaditi , a popolno smo brez moči in vpliva proti zračnim razmeram. Tu vlada le On, ki je gospodar vsega sveta* Vendar pa ne smemo obupati.    Gosp. Thumen svetuje-
------    390    -----
„Ko zapazimo prva znamenja te bolezni, takoj moramo porezaci vae od te gljive napadene mladike in odpraviti iz vinograda, ter jih sezgati. Nikakor pa se te mladike ne smejo za živinsko krmo porabiti, ker živina more vsled take piče hudo zboleti, trdovratne gljivice pa ohranilo pri vsem tem svojo kaijivost, čeravno so bilo v želodcu živine, se ce!6 dobro se počutijo v živin BKetn telesu ter kmalu pridejo z gnojem na dao , kjer se toliko obiloise razvijajo in % gnojem se morda zopet povračajo v zemljo vinograda nazaj. Vse, kar je bolnega na trti , se mora sezgati. S tem saj zabranimo preobilno razširjenje te gljive.
Zaiibog ne ostaja, da, kedar ta gljiva hudo razsaja, skoro ne enega peresa zdravega, tako, da ni mogoče z odrezovanjem bolnih delov pomagati si, ker perja popolno oropana trta živeti ne more. Prav tako je po-treboo , da se plevel ne podkoplje , ampak izruje in p< sušeu sožge, ker tudi on je, kakor smo rekli, navadno zelo okužen s trosi te gljive. Tudi koli, paiadiči morajo biti gladki, ne »korjasti, ker v taki razpokaoi skorji se obiho nabirajo trosi te gljive. (Gosp. Thiimen svetuje Qel6 , če le mogoče, pobarvane kole; a to ni mogoče, ker pre<;b.ini so drugi stroški, ki se uže tako pičlo povračajo vlnorejcu.) Da je to istina, lahko se prepričamo, če odtrgamo staro skorjo na kolu; za njo bomo našli dokaj mrče^oih zaleg itd. Gladke kule pa more vsa-kater ineti. To naj je vinorejcem toplo priporočeno zaradi te gljive, pa tudi zaradi drugih mrČesov, kateri napadajo trte i a kaj radi pokladajo svojo zalego prav v skorjo palddičev ali rakelj.
Močvirne vinograde moramo izsušiti, da iz njih od-vodirno zastajajočo mokroto, katera silno škoduje trt-nemu ra&vitku sploh. Kdor napravlja nov vinograd in nahaja v spodnji plasti dovol) vode, ta naj ne opusti vsaj za pol čevlja globokeje prekopavati zemljo in na dno nametati trdega kamenja, katero se pokrije s šib-jem in ruševjem ter potem zasuje. Tako napravimo odvodni rov, ki mokroto iz vinograda odpeljuje."
Gosp. Thiimen obdolžuje tudi polže kot prenosi-telje trosov te gljive. Nagi polži plezajo po okuženih trtah, na katerih se napolnijo s trosi, kaiere zanes6 potem na druge nižje dele trte. Verjetno je tudi, da polži požrč dokaj teh trosov, katere zopet izblatijo iz se. Dokazano je, da polži z veliko požrešnostjo povživajo gljivine trose. Tako se nahaja na perji češpljevih dreves polno gljivinih razjed, katere požrešno zasledujejo ter povživajo polži. Zato j h moramo pridno preganjati iz vinogradov s tem, da potrosimo po zemlji zelenega vitrijoia, raztopljenega v vodi, ali pa živega apna ali v vodi razstanjšane žveplene kisline.
To pa so le sredstva, s katerimi se more zmanjšati škodljivost teh gljiv. Pravega zdatnega sredstva nam učen st dandanes ne ve podati. Al kakor se je posrečilo najti v navadnem žveplu zdatno pomoč proti grozdni bolezni „Oidium Tuckeri", če tudi pozno, tako upajmo, da bo tudi proti trtnim kozam se katero sredstvo dovolj zdatno našlo.
Dosedaj so se rabila sledeča sredstva: žvepleni ka-lium, žvepleni apnenec, navadno žvepljenje in raztoplina železnega vitrijoia. Navadno žvepljenje, kakoršno se tako vspesuo rabi proti grozdoi bolezni „Oidium", proti kozam ne zda. Razloček med tema boleznima je velik in sicer ta, da grozdna gljiva ,,Oidium" se razvija le na površji, koze „Glocosporium" pa pod kožo. Do prve more torej lahko, do druge pa skoro ne pridreti žveplo, zato je pa tudi učinek žvepijenja pri prvi vspe-aen, pri drugi nezadostijiv. Žvepljenje je vsakako v tem dobro, ker mladi naraščaj gljiv in trosov, kateri se morda še  na površji nahaja,   pomori.    Vsaj mene učijo
skušnje, da sem z žvepljenjem vendarle hitreje videl okrevati kozave trte, kakor drugod, kjer jih niso žvepiili. Gospod Thiimen ima največ zaupanja v železni vi tri j ol, ki se raztopi in s to raztopimo se pomočijo od koz napadeni trtni deli. Železni vitrijol v vodi raztopljen ni premočen in ne vniči trte, vendar pa se vlez© v les, kjer pomori gljive. Vsakako se mora to pogo-stoma ponavljati, ker ta gljiva je s:lno trdovratna in so grozovito hitro pomnožuje. Ako ostane le eja sama gijiva, more iz nje kmalu zarediti se na milijone mladih gljiv.
Znanstvu se bo morebiti posrečilo, pregnati tu ii to nadlogo, katere nas Bog obvaruj! Naši vinogradi so uže tako zeio nadlegovani , da bi se res kmalu smeli misli i, da bi bilo bolje krompir namesti trt saditi, ker krompirja vsaj neka) vsako leto dobimo. Ker sem letos imel priliko opazovati to bolezen v deželi, znam ceniti njeno škodo, zato sem si smatral za dolžnost, opozoriti trtorejce na to nevarnost, katera je poleg fiio-ksere in grojzdne bolezni vicogradom gotovo ena najnevarnejših.                                                 (Dal. prih.)
-     416    -----
        Shod vinorejcev in vinska razstava
na Dunaji.
Poroča prof. Povše. (Dalje in konec.)
O vprašanji: katera trt na plemena so najboljša, povdarja vinorejske šole mariborske vodja H. Gothe, da bo govoril le o skušnjah, katere je izvršil na Staja r s k e m.
Vlaški rizling se močno zaaaja po stajarskib novih vinogradih; to je tudi prav, kajti ta trta je silno rodovitna in čvrsta proti mrazu in boleznim, zahteva pa obilnega gnojenja.
Beli burgundec kmalu bogato in redno tudi v slabih letinah rodi ter daje dobro fino vino.
Rudeči šilhar ia Banata se odlikuje posebno v tem, da tudi v hudi vlažnosti ne gnije, a pozno dozori, zato potrebuje gorke lege in kamnite gorke zemlje.
Prav zgodnja in jaso zadosthiva je trta ,,ezer-jo", katera je na Ogerskem doma. Uže njeno ime dovolj o njej povč, „ezer-jo" je po naše „tisočkrat dobra".
Za rdeča ali črna vina se je posebno prikupila trta Saint Laurent, jato rodovitna in daje vino morda še boljše kakor Burgundec. Tudi laško modro je g. Goethe jako hvalil zarad o;eae ranosti in izredne rodovitnosti , čeravno ne daje posebno finega črnega vina. Malo, pa žlahnega črnega vina daje Car b e ne t. Modro Portugalko priporočal je bar>n Babo, pa ugovarjal mu Rud. Goethe, ki je vodja viaorejske šole na Renskem, kjer so začeli povsod nadomestovati portu-galko, katera je silao podvržena paležu ali kozavosti, s trto „Saint Laurent".
Za južne kraje so se priporočale: vlaški rizling, modri burgundec, ki bogato in redno rodi in tudi fino viao daje, modra Fran ki n j a, katera je neovrgl)ivo najrodovitoiša sorta, katera tudi jako črno in prijetno vino daje. Šsoda le, da je novi bolezni „ko-zavosti" silno podvržena.
Zadnja točka posvetovanja je bila: Kaj uč6 skušnje o raznoterih t^arioah, katere se priporočajo za zbol j tavanje vina? Poročal je o tem profesor dr. Reitlechner in govoril le o onih tvarinah, katere se dandanes le preveč rab jo, ali, bolje rečeno, zlorabijo v kletarstvu. On zametava vse za ohranitev vina priporočene kemične tvarine: timol, sal eilno kislino itd. poudarjajo,   da   tudi najmanjše mrvice  so dale vinu silno
------417    ------
neprijeten okus. Prav odločno je zavrgel toliko bvali-sani kaolin in spanjsko zemljo, katero so nekateri za mehanisko čiščenje vic& priporočali. O kaolin a omenja še, da slabo čisti in da nateguje v-se amonjak iz zraka, kar daje vinu silno neprijeten okus. Zagovarja pa ribji kiej in gelatino, katerih ne bo tako labko katera novost pri čiščenji vina spodrinila. Žveplo svetuje le za ohranitev prazne vinske posode. Odločno zametuje sleparska sredstva za barvanje vina; le „enocianin" zagovarja, kajti ta je izdelan iz lušin črnih grozdnih jagod.
Prav zadovoljen sem bil z nazori prof. dr. Reit-lecherja, bivšega mojega profesorja na akademiji, ker neusmiljeno je bičal sleparstvo , katero cel6 nekateri listi gojč in podpirajo, če tudi ne naravnost pa s tem, da sprejemajo take inserate, kateri zapeljujejo vinorejce k nepotrebnim poskušnjam. Kemija je res prelepa in tudi silno koristna učenost, a zlorabljena ne sme biti. Škoda le, da se ni obširoiše o tem praktičnem vprašanji razpravljati moglo. Zborniki bili so uže utrujeni. Ker je bilo na dnevnem redu še več važoih vprašanj, je zbor vse ostale točke odložil na prihodnji shod vi-norejcev, ki bo leta 1881. v Bol ca ni (Bozen) na Tirolskem.