Bodi pošten in zvest, pa te bo Bog blagoslovil
(Konec.)
Kakor pa morska nevihta rtaglo in nepričakovano prihrumf, ravno tako naglo zopet potihne in se urniri. Komaj kaki dve uri po tej žalostnej dogodbi izbudi se Andrejc iz omedlevice, ter vidi, da leži na peščenem morskem obrežji nevede, kako je tu siin prišel. Žalosten se ozira okolo sebe in čaka, kedaj bodo še katerega izinej nesrečuih svojiL  tovarišev zagledal.   Ali zastonj je njegoro
- 178 —
pričakovanje; le nekoliko desk in še nekaj druge drobnine razbite ladije ležalo je pri njegovem znožji. ,,Moj Bog, ali je res, da sem izmej toliko ljudi, ki so bili z mano na ladiji, k jaz sam ostal še pri življenji?" vzdihne ubogi Andrejc ter se plaho ozira okolo sebe. Polhen hvaležnosti do Boga verže se na koleni ter se mu iz globočine serca zabvaluje za srečno rešitev svojega živijenja. Kmalu potem vstane in vzdihne rekoč: ,,Kje pa je Jurij, moj prijatelj in skerbni moj tovariš? Dobro se spominjam, da me je prijel baš v onem trenotku, ko me so hoteli požreti siloviti morski valovi. Jaz sem se ga terdno oklenil, — a zdaj ga ni tukaj." Tožnega serca hodi zdaj Andrejc ob morskem obrežji gori in doli ter išče, da bi našel kje katerega izmej svojih tovarišev, ali — uikogar ne najde. Eritke solze se mu vdero po obrazu, ko vidi, da je vse njegovo iskanje brez vspeha. Po dolgem iskanji zagleda precej daleč na suhem majhno germovje. ,,Ko bi vendav kedd tam le bil" mibli si Andrejc ter naglo stopa proti germovji.
In glej, njegova lioja ni bila zastonj. Našel je Jurija, svojega dobrega prijatelja, ki je na zelenaj tratici za germovjem ležal in prav terdno spal. Po-zabivai vse terpljenje iu trud, ki ga je prestal, sklene zdaj Andrejc svoji roki, povzdigne oči proti nebu in livali Boga, da mu je oliranil rešitelja, njegovega zvestega in dobrega prijatelja. Ker ga ui hotel buditi iz sladkega spanja, vsede se poleg njega, ter čaka, da bi se sam probudil.
Dobro uro je morul čakati, da se je Jurij izbudil iz terdnega spanja. Ko se _-je izbudil, bil je njogov pervi klic: ,,Andrejc! inoj ijubi Aiidreje, kje si?" • Andrejc, ki je sedel pri njegovib nogaii, ia ga Jurij na pervi bip ni mogel vi-deti, skoči zdaj veseio po konci in pravi: ,,I>ragi moj rešitelj, tukaj sem pri tebi!" Jurij ga veselo na svoje persi pritisne in se joka. Veselje in žalost ob enem sta poinili njegovo ciuteče serce.
,,Kje je blugi kapetau, kje so mornarji in popotniki, ki so bili z narua vred na lepej ladiji," vpraša zdaj Jurij m žalostno pogleda Andrejca. ,,Bogu bodi potoženo," rece Audrejc, ,,berž ko ue, so vsi v valovih žalostno smert sto-rili. — ,,Idi, idi Andrejc, greva je iskati, morda vendar še koga uajdeva pri življenji," reče Jurij, prime Andrejca za roko ter ga vleče se sabo.
Hodila sta precej dolgo ob morji in gledala na vse strani, pa nikjer nista našla žive duše. Siloviti vaiovi pokopali so kapetana, mornarje iu popotnike z ladijo vred v globoko morje; le sim ter tja je plavala še kaka deska razbite la-dije po morji. Izmej vsega blaga, kar ga je bilo na ladiji, našla sta le dva soda z živežem in en zaboj z dragotinaini v skaiiiatej votlini ležati; bitro sta bitela tja, da spravita vsaj to na kak varen kraj, predno morje nastopi.
Ko sta si potlej mokro obleko na solnci posušila in so z jedjo uekoliko okrepčala, reče Jurij: ,,Zdaj pač ne yem, kje sva; idiva tedaj iiitro ua oni brib tam le v bližini, morda zagledava kje kako vas, da si pomoči poišceva."
Hodila sta skorej celo uro, predno prideta na veth omenjenega hriba, od koder zagledata v svoje veliko veseije ravno v znožji hriba inajhuo vas, a dal«č proč od vasi v neizmeniej planjavi veliko ia lepo uiesto z nebrojnimi iiiSa,mi in visokimi stolpovi.
,,Hvala Bogu!" zavpije veselo Andrejc, ,,mislil sein, da sva v kakej puš-čavi, a, zdaj vidim, da nimava daleč do ljndi. Le urno hodiva, da prideva po-prej tja." — ,,Šla bova tak6j v vas," rece Jurij, ,,aii poprej morava še nazaj, da ^odov^ iu zaboj spraviva v varen kraj, da jih nama ked<5 ue vzaine.   Nesti
— 179 -
jih tako ne moreva, zato je treba poiskati ljndi,  da je nama pomagajo lastniku izročiti."
Kazaj pnšedsa pospravita ostalo blago v germovje ter je z vejaini iii mahom pokrijeta. Ko sta bila s teni delom gotova, podasta se na pot v bližnjo vas. Ker sta v raorji izgubila svoje klobuke, morala sta potovati goioglaia. Jutranja hladna sapa igrala se je z njuninii dolgimi lasmi, da so jima visoko po zraku vihrali. Andrejc je bil zal in čverst mladenič, ki se je vsakemu na pervi po-gled prikupil, a Jurij je bil čokast in bolj resnega obraza, lepe obnaše in vsega spoštovanja vredea starec.
Ko dospeta v vas, zagleda Jurij pred kpim in velikim poslopjem majhno kapelico in v njej znamenje sv. križa. ,,Tukaj prebivajo kristjani" reče obernivši se, k Andrejcu; ,,ničesav se nama ni treba bati, kar naiavnost stopiva v bišo." To vekši stopi v vežo in poterka na vrata. Vrata se odprti in mlad vratar v španskej obleki ju vpraša, kaj želita.
Jurij mu v gladkej angleščini pripoveduje, da sta nesrečna moraarja, ki pomoči dobrih ljudi iščeta. Mladi vratar se začne prav prijazno v angležkem jeziku ž njima pogovarjati ter ju miluje, da sta morala toliko prestati. Naposlcd jima reče: ,,Bodita Bogu hvaležna, da je vaju k nam kristjanoin pripeljal. Sto-pita v sobo, da se malo oddahneta, potlej boni vaju naznaiiil svojemu go^pndarju, ki jft jako dober in usniiljen človek."
Ko se v družinskej sobi malo odpočijeta, pelje ju vratar k svojemn gospo-darju, kakor jima je bil obljubil. Oba se tujemu gospodu spodobno prikloneta in ga prav uljudno pozdravita. Gospod ju vpraša, od kod sta doma in kaj je namen njuuega popotovanja. Jurij je gospodu vse na tanko razložil od kod pri-deta in kako se jima je godilo na morji. Judi Andrejc se je moral s prijaznim gospodom pogovarjati.
Klavdij, tako je bilo posestniku ime, berž ukaže, da gre eden njegovib hlapcev po blago, ki je sta Jurij in Andrejc ob morji pustila. Jurij je moral s bJapcem, da rau je pokazal kraj, kjer je bilo blago shranjeno, Andrejca pa pelje gospod k svojej soprugi, da jej predstavi zalega in čverstega mladeniča. Klavdijeva sopruga je bila liči evropljanskili starišev, in blizu tam doma, kjer so živeli Andrejcovi stariši; zato jo je tudi zel6 veselilo, da zopet enkrat čuje T daljnem, tujein kraji svoj niili materini jezik. Kadovedno je poslušala, ko je Andrejc piipovedoval od domacili krajev, od svojih ljubih starišev in bratov, katerih ni mogel pozabiti; posebuo se ji pa je zali mladenič prav v serce smilil^ ko je pripovedoval o strašnej nevibti ua morji, in o žalostnej smerti, ki je nje-gove tovaviše zadela.
Ko Aiidrejc neba pripovedovati, oberne se gospa k svojemu dvanajstletnemu sinu in mu pvavi: ,,Glej Dominik, ta tujec je prav blizu onega kraja doma, kjer setn jaz, tvoja mati, peivič beli dan zagledala. Prav voselilo nas bode, ako delj časa pri nas ostane. Zdaj ga pa pelji v spodnjo sobo, da se malo odpočije in z jedili okrepča, in potein preobleče v suažno obleko, katero mu sem že pripra-viti dala."
Čez nekaj časa potem pride Jurij iu pripelje rešeno blago. Tudi za njega je bila ined teiu obleka piipravljena, katero je inoral zameuiti se svojo umazano. Zdaj vzame Andrejc kJadivo in odbije zaboj vprido Jnrija in prijaznega gospoda Klavdija; vsi so radovedni, kaj je v ujem, iu koum je blago uameajeno. Pove-
— 180 —
dal je sicer rajnki kapetan Juriju in Andrejcu, da so v zaboju same dragotine, ali tega, kar sta zdaj videla se veudar nista nadejala. Z velikim začudenjem sta pregledovala najdražje sviluato blago in sredi njega je bilo povito vse polno zlatenine in dragih. kamenov, ki niso bili prav nič poškodovani. Tudi list so našli verhi blaga, iz katerega se je videlo, da je vsa ta roba namenjena bogatemu tergovcu v velikeni rnestu Verakrus v južnej Ameriki.
Gospod Klavdij, ki jima je stal za herbtom in je opazoval njiju dejanje, reče jima šaljivo: ,,Glejta, dobra človeka, kako Bog za vaju skerbi! Zdaj sta pač srečna in tako bogata, da še sama ne vesta, koliko iznaša vaše obilo premo-ženje. Mislil sem si, da bosta vsaj nekaj tednov pri meni ostala, a zdaj vidim, da se vama zaradi tolike imovine pri meni ne bode dopalo. To blago, ki je v tem zaboji, vredno je več nego tri sto tisoč goldinarje?." Ali vestni Jurij, ko sliši te besede gospoda Klavdija, oberne se k njemu in reče: ,,In ko bi to blago bilo vredno tudi milijone, vendar ni najino, nego onega, katerega ime stoji za-pisano v listu; najina dolžnost pa je, blago njegoveinu pravemu lastniku izročiti. Ako dovolite gospod, bodemo še denes tergovcu N. v Verakrus naznanili, da je njegovo blago srečno rešeno, in da mu je bomo še te dni na dom odposlali."
,,Vse prav, dragi prijatelj," odgovori Klavdij ;;ali poslušajte me dalje. Ve-rakrus je od tukaj po morji še pol dne liodd., a po kopnem dober cel dan. Tudi je oni tergovec 7&I6 bogat in za vse svoje blago, ki ga je imel na ladiji, dobro zavarovan. Njegovo blago rešila sta vidva in po tukajšnej postavi ne spada ni-komur drugemu nego vaina; obderžita je tedaj brez vsega pomislika in vesela bodita, da je vama kaj takega v pest prišlo."
,,Brez zamere, gospod," reče zopet Jurij, ,,to blago ni naše in ga tudi ne bova zase obderžala; dala ga bova lastniku, katerega je, če bi ga tudi morala sama tja znositi."
,,Prijatelj!" povzame zopet gospod Klavdij besedo, ,,to bi vi sraeli storiti, ako bi bili sami blago našli, ali pomislite, da gre polovica vašemu tovarišu An-drejcu, in ta bode gotovo modreji od vas, ter bo svoj delež zase obderžaL"
Poštenega Andrejca, ki je do zdaj mirao poslušal vse, pri teh poslednjih besedah Klavdijevih rudečica izpreleti ter pravi: ,;Bog me varuj kaj tacega! Tega ne bodera nikoli storil. Tudi jaz hočem rajše lakote umreti, nego se s tujim blagom okoristiti.   Za voz bodem prijel in ga pomagal Juriju v Verakrus tirati."
,,Tako je prav in lepo, verla človeka! Zdaj še le vaju poznam. Moja so-pruga je sestra bogatega tergovca, čegar blago imata pred saboj. Oj kako bode vesela, ko jej bodem povedal o vajinej poštenosti," reče Klavdij veselo.
Ko Jurij in Andrejc zaboj zopet pokrijeta in zabijeta, pelje ju Klavdij v sobo, kjer sta morala ž njim južinati. Ni mogel izterpeti, da bi ne bil povedal svojej soprugi in sinn Dominiku, kako poštena človeka ima pod svojo streho. To se ve, da se jima je tudi gospa Klavdijeva prav lepo zahvalila za njiju poštenost.
Čez dva dni potem se poslovi Jurij od svojega kvariša Andrejca ter gre s Klavdijem v Verakrus, da izroSi rešeno blago njegovemu svaku. Andrejc je ostal pri Klavdijevih, kjer si je kmalu pridobil ljubezeu in spoštovanje v.-eh, ki so bili pri hiši. Posebno se je pa Dominiku tako priljubil, da brez nj«ga skorej ni mogel biti, ter sta ves dan od zdre do mraka skupaj okolo hodila.
Pri vseh dobrotali, ki jih je Andrejc tukaj užival, vendar in mogel pozabiti gvojih Ijubili starišev. Vsak daa se je nanje spominjal in vselej mu je bilo bridko
— 181 —
pri sercu, ko je pomislil, da je fcako daleč od njih in da jih bo težko še kedaj videl Dominik videvši, da je njegov prijatelj vedno žalosten in otožen, vabil ga je, da naj hodi ž njim v bliznji gozd na lov divjih zveri, katerih je onod vse polno. Ali Andrejca pobijanje zveri ni nič kaj posebno veselilo, in le zaradi varnosti pred kakim napadom divjih Indijanov vzel je puško saboj in je sprem-ljal Dominika na lov.   Tudi Aleš, Dominikov zvesti tovariš, hodil je ž njima.
Tako je Andrejcu minulo štirnajst dni v prav prijetnej zabavi, a vendar so mu bili dnevi dolgi, ker je željno pričakoval onega dneva, ko bode mogel svoje stariše videti in je na svoje gorke persi pritisniti.
Med tem je Jurij v Verakrusu svoj posel prav dobro opravil. Klavdijev svak ga je iz hvaležnosti za rešeno blago tako obdaril, da bi bila lehko obedva plačala prevožnjo čez morje do svoje domačije, pa bi jima bilo se nekaj ostalo. Tudi je Jurij zvedel, da bode kmalu jadrala neka pama ladija v Evropo, ter bi se tako prav lehko pripeljala v svojo domovino.
Klavdij ju nagovarja in prosi, naj ostaneta pri njem, ker se jima bode prav dobro godilo; pa Jurij se zahvaluje in pravi: ,,Zamene je pač vse eno, ali osta-nem tukaj ali grem domov, kajti na vsem svetu nimam nikoger, na katerega bi mi bilo serce navezano. Ali eno dolžnost imam izpolniti. Ko je bila nevihta na morji najhnjša, izročil rni je kapetan Andrejca rekoč: ,,Jurij! vem da se botno težko rešili; skerbi tedaj, da rešiš vsaj Andrejca in ga pripelješ zopet nazaj k njegovim starišem." Obljubil sem kapetanu, da hočem njegovo željo izpolniti, ako naju Bog pri življenju ohrani."
Tudi Andrejc se Klavdiju za prijazno ponudbo zahvali in pravi, da je njegova otročja dolžnost, da se poverne k svojim starišem in jim pomaga na stare dni. Na daljno prigovarjanje Klavdijevo sta vendar obljubila, da bosta ostala še nekaj dni v njegovej hiši.
Da jima ni bilo dolgčas, vzel ju je Klavdij večkrat saboj na svoja posestva, kjer je imel velikanske njive s kavo obdelane. To se vč, da sta se Jnrij in Andrejc nemalo čudila, ko sta videla, kako se kava prideluje. Tudi sta morala večkrat spremljevati Dominika in njegovega tovariša Aleša, kfidar sta šla na lov, ter gledati, kako se je mladi gospodič v strelanji vadil. Andrejc se za lov ni veliko brigal, a Jurij je vendar včasih rad vzel pusko v roke in pomeril na kako zv^r, ker je bil že od mladih nog vajen lova, in se mu je tudi puška prav dobro podala, čeravno je že mnogo let rabil ni.
Bilo je nekega jutra zgodaj, da se podajo vsi štirje v bližnji gozd. Nebo je bilo jasno, zrak čist in miren. Jurij se je že naprej veselil denašnjega pl^na, zato je koračil z Andrejcom naprej, da bi še pred solnčnim vzhodom prišel na svoie stajališče. Dospevši na prijeten holmec, od koder se je daleč na okrog vide.lo, vsedeta se na zeleno tratico in pričakuieta s^D.ja zaostala tovariša. Ali glej, komaj da se vsedeta, slišita na enkrat puško počiti in tak(5j potem žalostno klicanje na pomoč. Berž skočita po konci in tečeta proti onera kraji, od koder se je slišalo milo ječanje. Pa o groza! Pred saboj zagledata koš&to drevo, pod katerim je cela tropa peslajnarjev (ljiidožerov) oboroženili z debelimi koli in svi-tlobrnšenimi sekirami. Nekateri izmej njih so ravno Aleša k drevesu privezovali, drugi so pa imeli Dominika na tleh. Previdno se skrijeta Jurij in Andrejc za bližnje germovje, ter nastavita svoji puški in sprožita tako dobro, da v tera hipu štirji izmej divjakov padejo na tla. Zdaj se zaženeta s takim hrupom in krikom
— 182 —
med ostale, da se divjaki, misleči Bog zua koliko sovražnikov je za ujirni, na vse strani vazkrope, popiistivši Aleša ia Douiinika zvezana pod drevesom. Ko-renjaški Jurij jinia zdaj naglo poreže vezi in ju oprosti.
Domiuik je bil jako ranjen ter ni mogel vstati; divjaki so ga bili s tako silo na tla vergli, da so mu kost v nogi izpahnili. Treba je bilo tedaj prevdar-jati, kako ga bodo iz tega nevarnega kraja dorn<5v prinesli. Pa modri Andrejc jo kuaalu ugane. Mej tem ko sta Jurij in Aleš stražila, nareže on močnih vej in naredi iz njih nosilnico, na katero polože Dominika, ter ga tako neseta Jurij in Andrejc iz nevarnega gazda, Aleš pa gre z orožjem v rokah za njima.
Ko priues<5 ranjenega Doniinika iz gozda na planjavo, postavita Jurij in Andrejc nosilnico na tla, ter pošljeta Aleša v bližnjo vas, da bi poklical neko-liko ljudi na pomoč. Klavdij, ki je bil baš v vasi na svojem posestvu, ukaže berž svojim delavcem, da se z orožjem previdijo, ter gre sam svojemu sirm na-proti. Tja dospevši, vidi svojega sina vsega kervavega m hudo raujenega. Ko mu Jurij ves prigodek razloži, potolaži se nekoliko skerbni oče, ter veselo reče: ,,Hvala dobremu Bogu za toliko milost! Zdaj spoznam, da je vaju sam Bog k meni poalal, da odveme največjo nesrečo od moje Mše. Mojeinu svaku sta rešila lep kos pretnoženja, a meni ste otela inojega edinega sina žalosfcne smerti. Nikakor vaju ne pustim od sebe, ko bi varaa tudi moral dati polovico svojega premoženja."
Na to pripoveduje Aleš, da je Dominik med potjo ugledal lepo papigo, za katero sta šla tako daleč, da sta nevede prišla med divjake.
Klavdij pusti svojega sina na vozu dom6v peljati; Aleš pa gre z oborože-nimi delavci nazaj v gozd na 6no mesto, kjer sta bila z Dominikom napadeua. Tam dobi še tri ranjene Indijane v germovji lezati, katere denejo na voz in je saboj domov odpeljejo. Klavdij, se ni maščeval nad divjaki, ki so njegovega sina malo ne umorili, temveč poslal je po zdravnika, da tudi njim postreže in jim rane zaceli.
Eden iz mej ranjenib. je bil kristjan. Prišel je po naklučji mej neverne Indijane, ki so ga ujeli in saboj odpeljali, ter je moral ž njimi-ropati in moriti. Zel<5 je bil vesel, da je zdaj zopet mej dobrimi in domačimi Ijudmi svoje vere. Pripovedoval je tudi, d;i kaki dve uri hoda skozi gozd prebivajo peslajnarji.v skalnatih duplinah blizu dereče vode, kamor se le z veliko nevaruostjo priti more. Klavdij je prebivališče roparskih divjakov takdj naznanil vladi, katera je mnogo vojakdv poslala na omenjeni nevarni kraj, da ujainejo nevernike in je pripeljajo pred sodnijo, kar se je tudi zgodilo.
Dominik je zopet ozdravel na veliko veselje svojih starišev. Perva njegova prošnja je bila, naj bi starisi dobrega Jurija in Andrejca za vselej pri sebi ob-deržali, kajti le njima se ima zahvaliti, da ga divjaki niso umorili. To je bila tudi želja Klavdijeva in njegove sopvuge.
Nekega dae zvečer poklice Klavdij Jurija iri Andrejca v svojo sobo in jima pravi: ,,Sklenil sem vaju, katera mi je Bog poslal, da odverneta veliko nesrečo od moje hiše, za vselej obderžati pri sebi. Bog me je blagoslovil in obdaroval z obilnim bogastvom. Tebi Andrejc izročim s tem le pismom svoje veliko po-sestvo zunaj vasi v tvojo pravo lastnino. Z dohodki, ki ti je bo posestvo dona-šalo boš lehko oskerboval sebe, svoje stariše iu brate. Tvoj dobri tovariš Jurij naj pa do smerti pri meni ostane. Vem da je v svojem življenji mnogo prestati
— 183 —
moral, zato pa naj zdaj na svoje stare dui uekoliko počije. — Jurij iu Andrejc stojita pri teh besedah kakor okameuela tor ne vesta kaj bi odgovorila. Naposled izpvegovori Jurij iii pravi: ,,Andrejc! po mojej misli bilo bi najpametneje, da sprejmeš dar, ki ti ga blagi gospod ponuja." — Andrejc še nekaj časa pomiš-lja, potem se pa Klavdiju in njegovej gospej ponižno priklone, vzame izročilno pismo in pravi: ,,S hvaležnim sercein vzamein uezasluženi dar iz vaših blagih rok, pa bodite zagotovljeni, da vam za to blagodušno darilo nikoli ne bodem ne-hvaležen. Bog naj vam vašo blagodarnost stotero poverne!"
Staremu Juriju stopijo pri teh besedah solze veselja v oči in reče: ,,Dobri njladenie! uioj rajnki kapetan mi je naročil, ia moram zate skerbeti, a zdaj vi-dim, da si dosegel srečo, katero ti je on želel, tedaj me starca več ne potrebujpš."
Ali Andrejc se ga pri teh besedah oklene in pravi: „0 preljubi moj pri-jatelj! nikedar me ne smeš zapustiti. Ostani pri meni do smerti, kakor svo-jega očefca te hočeai ljubiti."
„ Čez malo dni potem gre Andrejc v Verakrus, od koder se je na parobrodu odpeljal čez morje k svojim stariSein. Jurij njegov zvesti tovariš in prijatelj ga ,ie spremljeval na celem potu. Čez štiri mesece potpra je ladija prijadrala zopet nazaj v Ameriko ter je prinesla Jurija, Andrejea, njegove stariSe in brate.
Gospod Klavdij jih je sam peljal na svoje veliko posestvo, katero je An-drejcu podaril.
Dasirarno ]p bil očp Vasiljevič že precej v letib, vendar ni deržal rok kri-žeuiM, ampak učil je uboge lndijane košare plesti, in si ie tako pridobil dobrih in čverstih delavc-jv. Vasiljevičeva drnžina je tudi v tujej amerikanskej zemlji živela po zapovedih božjih in prav dobro se ji je godilo. Andrejc, .Tuvij in Do-minik so se do smerti ljubili kakor bratje, Klavdij in ajegova sopmga sta pa Boga hvalila, da jiraa je tako dobre in blage ljudi poslal v srečo in veselje.
P. Gros