Zaključni račun za leto 1977 Poslovanje v letu 1977 lahko smatramo kot uspešno, saj so ga vse temeljne organizacije zaključile s pozitivnim rezultatom, pa tudi primerjava z letom 1976 in planom za leto 1977 je pozitivna. Tako kot prejšnja leta, tudi za leto 1977 velja, da je bilo prisotnih nekaj negativnih vplivov, kot podražitve osnovnih proizvodnih materialov in povečanje raznih družbenih obveznosti. V razmerju do leta 1976 so se bistveno povečale cene za hlodovino, iver-ne plošče, vezane plošče, furnir in razni ostali materiali in storitve. Bistveno večje so tudi obveznosti za razne davke, prispevke SIS in druge pogodbene obveznosti, saj je na primer v letu 1977 dohodek porastel v primerjavi z letom 1976 na zaposlenega za 30 %, razne obveznosti iz dohodka pa za 45 %. Pozitivni rezultat je v glavnem posledica ugodne tržne konjunkture, tako da je zaradi velikega povpraševanja po naših izdelkih, dosežena za 31 % večja prodaja kot leto prej in za 16 % več kot je bilo planirano za leto 1977. Večja proizvodnja, povezana z boljšim izkoriščanjem materialov in večjo storilnostjo je ugodno vplivala na razmerje fiksnih stroškov do obsega prodaje in s tem tudi na ugodnejši ostanek dohodka za osebno in skupno porabo ter akumulacijo temeljne organizacije. V Bohinju se največji del proizvodnje nanaša na opažne plošče, ki jih je bilo izdelanih 586.000 m2 ali za 18 % več kot v letu 1976 in za 2 % manj kot je predvideval plan. Žaganega lesa je bilo proizvedenega 27.394 m3, kar je enako kot v letu 1976 in kot je bilo predvideno po planu. Manj kot v letu 1976 in manj kot je bilo planirano pa je bilo proizvedeno iso-span zidakov, kar pa je posledica izrednega pomanjkanja cementa. V Bohi- nju je še posebno treba poudariti, da je za opažne plošče na domačem trgu v veljavi nižja odobrena prodajna cena kot jo dosežemo v izvozu na konvertibilno področje, kljub temu da je cena izdelavnega materiala na nivoju svetovne cene. Na Rečici so seveda glavni proizvod vratna krila in podboji, ki jih je izdelala za 35'% več kot v letu 1976 in z 20 % več kot po planu ali skupaj 155.000 vratnih kril. Žaganega lesa je bilo proizvedenega 19.187 m3 ali za 11 % več kot v letu 1976 in za 10 % več kot po planu. V Mojstrani je sicer dosežena za 29 % večja prodaja kot v letu 1976, vendar pa za 7 % manj kot je predvideval plan. Vzrok je v manjši proizvodnji garažnih vrat, saj jih je bilo proizvedenih v letu 1976 1750 kom., plan je predvideval 1500 kom., dejansko pa je bilo proizvedenih v letu 1977 1392 kom. Proizvodnja je tudi nižja pri MIKO garniturah, ki jih trg še kar ne sprejema v predvidenih količinah. Kljub vse- Nekaj naosnovnejših podatkov iz bilance temeljnih organizacij pa najbolj nazorno pokaže uspeh poslovanja — podatki so v tisoč novih dinarjev: TO 1976 Plan 1977 Realizacija 1977 1977 1976 1977 plan 1. Celotni prihodek Tomaž Godec 129.204 154.135 161.318 125 104 Rečica 117.072 121.548 149.986 128 123 18 720 25 782 24 074 129 93 Podnart 20.233 21.991 35.008 173 159 Trgovina 36.413 41.453 55.181 152 133 DSSS 17.867 19.844 20.746 116 105 Skupaj LIP 339.509 384.722 446.313 131 116 2. Dohodek Tomaž Godec 39.897 47.309 56.218 140 119 Rečica 28.031 30.704 40.901 146 133 Mojstrana 4.432 4.673 5.472 123 117 Podnart 6.479 6.351 9.625 149 152 Trgovina 3.826 3.690 4.742 124 129 DSSS 9.870 11.095 11.853 120 107 Skupaj LIP 92.536 103.823 128.811 139 124 3. Čisti dohodek Tomaž Godec 33.271 39.717 45.473 137 115 Rečica 21.541 24.529 31.251 145 127 Mojstrana 3.783 4.018 4.671 123 116 Podnart 5.244 5.280 7.500 143 142 Trgovina 2.992 2.915 3.359 112 115 DSSS 8.824 9.922 10.379 118 105 Skupaj LIP 75.655 86.382 102.633 136 119 mu pa je Mojstrana v glavnem izpolnila program za odpravo motenj, ki je bil sprejet na osnovi polletnega negativnega rezultata in dosegla ob zaključku leta pozitivni rezultat. Dokler pa v Mojstrani ne bo izboljšano kritje (razlika med prodajno in proizvodno ceno), ki je močno izpod povprečja ostalih temeljnih organizacij, ni pričakovati bistvenega izboljšanja položaja. V Podnartu so si z dodatno proizvodnjo oblog iz ruskega borovega žaganega lesa položaj močno izboljšali. Plan za leto 1977 je namreč izkazoval razmeroma slab rezultat zaradi omejenih količin surovin. Proizvodnja žaganega lesa je znašala 6.684 m3, kar je za 14 '% manj kot v letu 1976 in za 8 % manj kot po planu. Nasprotno pa je proizvodnja oblog znašala 231.000 m2, kar je dvakrat toliko kot v letu 1976 in za 19 % več kot je predvideval plan. Ugodna tržna konjunktura se odraža tudi na doseženo prodajo v naši TO maloprodaje. V razmerju do leta 1976 je bila dosežena za 52 % večja prodaja in za 33 % večja od predvidevanja po planu. Delno pa je k temu že prispevala nova prodajalna v Murski Soboti, ki je začela poslovati v drugem polletju 1977. Izvoz je bil dosežen v višini 4.921.000 dolarjev, kar je za 3% manj kot v letu 1976 in 10 % manj kot je predvideval plan. Z omenjenimi količinami lesne surovine so tudi izvozne možnosti omejene in je rešitev v kvalitetnem premiku proizvodnje za izvoz. Taka usmeritev se zadnja leta že izvaja, saj žaganega lesa že ne izvažamo več in je razen nepomembne količine žaganega lesa izvoz dosežen s finalnimi lesnimi izdelki, predvsem opažne plošče in masivno smrekovo pohištvo in TO Tomaž Godec. Večja proizvodnja in prodaja je vplivala na večji ostanek dohodka ali čisti dohodek za razpolaganje v temeljnih organizacijah. Na zaposlenega je bil dosežen sledeči rezultat: Na enega delavca odpade: Leto Dohodek čisti dohodek OD in skupna poraba Akumu- lacija % OD od čist. doh. Tomaž Godec 1976 95.906 79.978 40.442 9.536 88 1977 128.059 103.583 85.469 18.114 83 index 134 130 121 189 — Rečica 1976 103.055 79.135 68.585 10.550 87 1977 139.119 106.296 87.633 18.663 82 index 135 134 128 176 — Mojstrana 1976 86.302 74.176 68.156 6.020 92 1977 103.245 88.132 80.755 7.377 92 index 120 119 118 123 — Podnart 1976 101.234 81.337 63.094 18.243 78 1977 131.849 102.739 83.671 19.068 81 index 130 126 133 105 — Trgovina 1976 255.067 193.466 121.333 72.133 63 1977 263.444 186.611 112.526 74.085 60 index 130 96 93 103 — DSSS 1976 126.538 113.128 105.987 7.141 — 1977 150.038 131.379 131.379 — — index 119 116 124 — — LIP skupaj 1976 103.276 84.436 73.169 11.267 87 1977 134.599 107.245 90.052 17.193 83 index 130 127 123 153 — Iz razpredelnice lahko ugotovimo, da smo v primerni obliki razdelili čisti dohodek na osebne dohodke in akumulacijo. S povečanjem čistega dohodka na delavca v razmerju do leta 1976 za 27 % smo namenili za OD 23 % več, za akumulacijo pa 53 % več. Pripomniti pa moramo, da kljub večjemu deležu za akumulacijo, znesek komaj zadošča za pokrit- je obstoječih obveznosti za posojilo za nerazvite republike, za rezervni sklad temeljnih organizacij in za del lastnega poslovnega sklada. Večji del akumulacije je namreč namenjen za razne namene izven temeljnih organizacij ali pa je uporaba namenska in omejena (npr. rezervni sklad). Dosežena akumulacija je namenjena: za nerazvite republike za rezervni sklad TO za skupne rezerve občine za skupne rezerve republike za delež temeljne banke - za združevanje za gradnjo cest - za združevanje za elektro-energet. za združevanje za luške zmogljivosti za poslovni sklad TO 5.586.000 din ali 34 % 2.260.000 din ali 14 % 454.000 din ali 3% 673.000 din ali 4 % 1.200.000 din ali 7 % 796.000 din ali 5 % 1.045.000 din ali 6 % 1000.000 din ali 1 % 4.339.000 din ali 26 % — skupaj akumulacija 16,453.000 dini ali 100 % Skupina Podrte gore z Zg. Vogla (Nadaljevanje na 2. strani) Zaključni račun za leto 1977 Delež čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo je namenjen: 1976 1977 1977 1976 — za osebne dohodke 60,450.000 76,443.000 126 — za stanovanjsko gradnjo 3,528 3,252.000 92 — za drugo skupno porabo 1,581.000 6,485.000 410 skupaj 65,559.000 86,180.000 131 Izplačani osebni dohodki na zaposlenega na mesec so znašali (za 182 ur na mesec): 1976 1977 1977 — Tomaž Godec 3.353 4.135 123 — Rečica 3.428 4.261 124 — Mojstrana 3.518 4.153 118 — Podnart 3204 4.036 126 — Trgovina 3.856 5.105 123 — DSSS 5.055 6.469 128 Skupaj LIP 3.536 4.382 124 V zgornjih zneskih ni upoštevano izplačilo, ki bo šele izvršeno — v višini 1.400 din na zaposlenega, tako da bo skupno povprečje za leto 1977 znašalo 4.498 din neto na mesec. Razmeroma dosti večji znesek je razporejen za ostalo skupno porabo. Znesek je večji zaradi regresa za družbeno prehrano, ki se do sedaj ni pokrival iz skupne porabe in pa zaradi predvidenih jubilejnih nagrad po sindikalni listi, ki jih do sedaj tudi nismo izplačevali. Večja izplačila za osebne dohodke in skupno porabo so bila možna samo zaradi ugodnejšega poslovnega rezultata, zato naj bo to tudi vzpodbuda in vodilo za nadaljnje poslovanje. Splošni pogoji poslovanja za leto 1978 niso lahki, zato si bomo svoj osebni standard lahko izboljšali samo z bolj prizadevnim in uspešnim delom. Ne smemo pa tudi pozabiti na sredstva za razširjeno reprodukcijo, saj je od njih odvisen nadaljni razvoj temeljnih organizacij in s tem tednejši položaj na tržišču. Jože Lipnik Kaj pa je tebe treba bilo ? Tako nekako bi vprašal Prešeren, če bi živel danes, ob pogledu na našo decimimico. Ima vsa svojstva nedonošenčka, ki noče in ne more zagledati luč sveta, kot bi se sramoval svojih zametnikov. Spočetje decimernice se je začelo precej v tajnosti, hitro so bili sprejeti plani in odobrene investicije, pričetek gradnje, postavitev osnovnih strojev in nič več. Danes pa se zvijamo v porodnih krčih, da bi spravili na svet plan, pa decdmirnica ne more in ne more roditi. Verjetno bo potreben carski rez. Kirurg pa bo moral biti zelo pazljiv, da se ne bo zarezal, kajti lahko sledi infekcija. Obratovanje decimimice sem želel prikazati kot nesrečno žensko, ki seveda soupada z dnevom žena. Če bo porod srečen bomo povabili v imenu inioiatorjev vse kume in kumice k slavju, da bodo poželi priznanje in čestitke, saj redki v nadaljevanju ne bomo imeli dosti dela, ker to je zelo pameten otrok zelo razgledanih staršev. Jaka Nevarnosti s snegom že nekaj let nazaj nam zima ni nasula toliko snega kot prav letošnje leto. V Bohinju je namreč padlo od meseca novembra 77 pa do marca letos nič manj kot 350 cm snega skupaj. Nič čudnega, saj je ob koncu vikenda vsak teden padal sneg in to od novega leta dalje. Zaradi tega smo imeli v našem TOZD »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici veliko nevšečnosti z odstranjevanjem snega. Vloženega je bilo veliko dela pri kidanju snega, prav tako pa so nastali veliki stroški z odvozom snega, kajti ves sneg s prometnih poti po tovarni je bilo potrebno odvoziti v bližnji potok, ker ga enostavno nismo mogli nikamor več plužiti in odstranjevati. Vsak ponedeljek in torek je bilo v tovarni vse pod snežno odejo debelo od 30 cm — 80 cm. Vloženih je bilo vsak teden veliko naporov, ko pa je bilo ob koncu tedna vse urejeno, je padel ponovno nov sneg. Zato je bilo porabljenih v mesecu januarju preko 800 ročnih delovnih ur na kidanju snega, kar nekateri v vodstvu podjetja osporavajo, češ da je teh ur preveč, da bi bilo lahko to drugače urejeno in celo to vprašanje se je pojavilo, zakaj se sneg mora odvažati iz tovarne. Vsekakor se naša temeljna organizacija v tem primeru ne more primerjati s TO Rečica, delno se pa lahko primerja s TO Mojstrana in TO Podnart, kjer pa so bile tudi opravljene ure kidanja (ca. 300 do 400 ur), čudno zvenijo te besede, ali je potrebno toliko ur kidanja? Nič čudnega ne bi bilo za člana kolektiva, ki bi prišel v podjetje iz južnih krajev in za razmere zime ne bi vedel. Ne more pa tega trditi občan, ki je doma na Gorenjskem. Druga stvar pri tem pa je, da bi se stroške odvoza in kidanja lahko poskušalo omejiti, toda samo z enim pogojem, žagan les, skladišče izdelkov in repro-material vskladiščiti pod streho. Nič kolikokrat je bilo že omenjeno, da NAŠA TOVARNA nima niti osnovnih skladišč za re-promateriale, kaj šele za izdelke, da o žaganem lesu posušenem niti pomisliti ne moremo v sedanjem stanju finančne zmogljivosti v podjetju. V ta oreh ne ugriznejo niti vodilni v TOZD, niti samoupravni organi, niti vodstvo podjetja. Vsi ki poznajo našo tovarno vedo, da ima tovarna veliko prevoznih poti, da viličarji po zasneženi poti ne morejo voziti (pri 5 cm snega je prevoz onemogočen) z verigami po suhem in snegu hkrati. Vse skladiščne opeke ISO-SPAN je na prostem in ga je potrebno do tal odki-dati in to ročno, ker s strojem ne moreš plužiti med vrstami opeke. Poraba žaganega lesa za opažne plošče je velika, zato je potrebno odkidati veliko skladovnic na skladišču, prav tako pa odkidati veliko leg za žagan les, ki se nosi iz žagalnice na zalogo. Želja nas vseh je, da se delno skladišče ISO-SPAN pokrije, da bi imeli odstavno lopo za suh žagan les in skladišče repromaterialov in izdelkov pohištva, ki bi bilo suho in zaklenjeno. Zelo čudno zveni, če analiziramo, kako negospodarsko delamo z našimi izdelki in materiali. Oddelek pohištvo je nabavil embalažo in ker jo niso imeli kje vskladiščiti je ostala na prostem, da jo je zapadel sneg (embalaža iz lepenke?). Izdelki iz pohištva so bili deponirani na snegu pod milim nebom, ker drugje ni bilo mogoče vskladiščiti. ISO-SPAN je vskla-diščen na prostem in ker je oddaja v zimskem času tudi velika, se pri tem poškoduje veliko zizdakov, ker so primrznjeni na tleh in tudi vmes med zidaki je led, ki nastane iz topljenega snega. Tako se je poškodovalo v mesecu januarju letos in predvsem v mesecu februarju ca. 2.000 kom. opeke kar znese v denarju 6 starih milijonov. Mar ni tak odnos skrajno neodgovoren. In če to vemo vsi, da počenjamo take stvari, predvsem na skladišču ISO-SPAN že vsa leta, kar tovarna obratuje, bi verjetno imeli že plačano eno pokrito skladišče. Kdor vsemu temu ne verjame, se lahko prepriča na licu mesta v tovarni, v prihodnosti pa se bo menda ja kdo našel in stvar pre-okrenil na boljšo gospodarsko pot. Kako uporabiti sončno energijo Na svetu se vlaga vedno več naporov — lahko bi skoraj rekli — v vedo, ki se ukvarja z uporabo sončne energije za ogrevanje stanovanj, uporabne sanitarne vode in podobno. Dežele, ki so pretežno vezane na uvoz tako-zvane primarne energije, so še posebno prizadevne pri iskanju nadomestnih virov. Problem preskrbe s primarno energijo v bodočnosti bo vedno težji in zato je tesno povezan prav z izkoriščanjem sončne energije. Predno bi o izkoriščanju sončne energije bolj obširno spregovoril, naj povem, da so nekatere dežele na svetu v času energetske krize uvedle celo vrsto ukrepov za manjšo potrošnjo primarne energije. Ker je ogrevanje v tej uporabi udeleženo npr. v ZRN kar s 40 % (podatkov za Jugoslavijo nimam), so bili seveda tu napravlejni prvi koraki. V stanovanjski izgradnji so se pri- čeli uporabljati boljši izolacijski materiali. Oskrba s toplotno energijo se je racionalizirala s toplarnami, ki toplotno napajajo naselja, dele posameznih mest itd. Drugi ukrep pa je bil v razpisu za iskanje nadomestnih energij. Ena takih in verjetno najstarejših zato pa do danes zelo malo izkoriščanih je sončna energija. Poglejmo, kaj nam sonce nudi za izkoriščanje Na zemlji imamo na razpolago sončno energijo v dveh vrstah sončnega sevanja. Prvo imenujemo direktno sevanje, katere jakost znaša na zunanjem obodu ozračja približno 1400 W/m2. Pri prehodu skozi ozračje pa se zmanjša, tako da znaša na zemlji max. 800 W/m2. Seveda lahko dobimo to le pri popolnoma jasnem nebu in čistem ozračju. Imamo še difuzno sevanje, ki je 3 — ohišje 7 — izolacija rezultat razpršitve direktnega sevanja. Intenzivnost difuznega sevanja znaša pribl. 200 W/m2 in je neusmerjeno sevanje, ker prihaja iz vseh strani. Direktno sevanje je usmerjeno sevanje. Vsoto obeh sevalnih komponent imenujemo globalno sevanje. Navedel bom nekaj povprečnih letnih vrednosti: npr. Berlin 1000 kWh na m2 in leto, Dunaj 1100 kWh/m2 in leto. (Žal za naša mesta ne moremo dobiti podatkov). To je velikost sončne energije, katero imamo in ki bi jo lahko izkoriščali. Naprave za spreminjanje sončne energije imenujemo kolek- torje (zbiralce). V osnovi imamo dva različna tipa: ploščate kolektorje in fo-kusvrstne kolektorje. Zadnji so znani po tem, da imajo vrsto leč, ki zbirajo sončne žarke ter jih koncentrirajo na stenah z veliko toplotno absorbcijsko močjo. Te vrste kolektorjev uporabljamo tam, kjer želimo pridobivati paro. Za ogrevalne sisteme niso primerni, ker ne morejo zajemati tudi difuznega sevanja, ki je posebno pri oblačnem nebu interesantno. Princip ploščatega kolektorja Absorber 6. Sestoji se iz plošče, ki ima na določenih odstopanjih kanale za pretakanje medija za odvzem toplote. Kot medij nam lahko služi voda z dodatkom snovi proti zmrzovanju (antifriz) ali pa zato prirejena specialna tekočina, ki se odlikuje z visoko točko vrelišča in nizko točko zmrzovanja. Absorber je na spodnji strani pokrit s plastjo toplotne izolacije. Na sprednji strani je pokrit z enojnim ali dvojnim steklom ter posebnim transparentnim materialom, ki preprečuje toplotne izgube v obliki odbojnega žarče-nja od absorberja. Konvektor je obdan z okvirjem takšnih oblik in dimenzij, da ga z lahkoto vgradimo na streho. Te kolektorje vgrajujemo na južne dele stavb, po možnosti v nagibu 40—45°. Franc Lap (Nadaljevanje prihodnjič) Q5cez cene Občni zbor OO sindikata TO Mojstrana Osnovna organizacija sindikata TO Mojstsrana je sklicala v februarju občni zbor, ki se ga je udeležil poleg članov TO tudi predstavnik občinskega sindikalnega sveta Jesenice Sandi Kotnik, predstavniki iz zD: sekretar sveta ZKS Franc Maček, predsednik IO KOO sindikata Stefan Banko in predstavnik TO Rečica Anton Kristan. Posredovana so bila obširna pordočila o opravljenem delu. Vsa prizadevanja so bila usmerjena za boljšo organiziranost in za odločanje delavcev. To pomeni, da poleg dobrega, samoupravnega organiziranja ne sme- mo zanemariti dela in izkoriščanje delovnega časa. Na vsa podana poročila je bila nato zelo živahna razprava, kjer so člani kolektiva zelo kritično spregovorili o problemih, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju. Sandi Kotnik je zaključil, da ses že vrsto let udeležuje našega občnega zbora in ugotavlja, da kolektiv iz leta v leto bolj vestno spremlja dohodke v TO kakor tudi izven nje. Pohvalil je aktivno delo vseh; s tem pa ne smsemo biti že zadovoljni, temveč moramo stremeti in delati na tem, da se stanje še izboljša. Anton Noč Prodajali smo svetlobo po kosih. Ponujali smo svetlobo tisočerih sonc. Včeraj so trkati na vrata kupci, dobri ljudje z dobrimi očmi. In oči so sijale vedra hrepenenja. Nikjer žalostnih senc ni bilo. Le jutro ožarjeno je mimo šlo. Kupci so šli, za njimi je ostala svetloba, po kosih iz sonc. In kjer je danes v jutri spremenjeni čas, smo se prodajalci spremenili v cenilce, iz številk smo stkali vrata in kupci trkajo nanje kot bi iskali svetlobo tisočerih sonc. Odpremo, prodamo svetlobo po atomskih kosih in potem gledamo skozi okna za zavesami skriti kako odnašajo v košarah svetlobo, stkano iz tisoč rožnatih niti. VESNA Sklepi samoupravnih organov DELAVSKI SVET DO (25.2.1978) 1. Potrdil je predloženi izvleček službenih potovanj v tujino. Zavzel je še sklep, da je treba v bodoče o teh poročati tromesečno. 2. Ugotovil je, da so o delitvi čistega dohodka razpravljale vse temeljne organizacije na delovnih skupinah in nato še na DS. Vse tu so predlagano delitev sprejele brez pripomb. 3. Na osnovi sprejetih sklepov DS TO o delitvi čistega dohodka in sprejemu zaključnih računov TO, je ugotovil, da je zaključni račun za leto 1977 sprejet. 4. DS je poleg predlagane delitve čistega dohodka razpravljal tudi o predlogu izplačila po zaključnem računu. Sprejel je sklep, da se izplačilo razdeli vsem enako, in sicer po 2.250 din bruto — bruto oz 2.000 din bruto ali približno 1.400 din neto in se obračuna v mesecu marcu 1978. Kriterij za delitev je število prisotnih polnih mesecev v DO LIP Bled v letu 1977. V število prisotnih polnih mesecev se šteje tako delo kot tudi bolovanja. Dodatno izplačilo se obračuna vsem delavcev, ki so bili 31.12. 1977 v delovnem razmerju, pa tudi tem, ki so bili v letu 1977 v DO, pa so delovno razmerje med letom prekinili. Delavci, ki so med letom 1977 sklenili delavno razmerje v naši DO in ga tudi prekinili, se v obračunu ne upoštevajo; izjema so tisti, ki so prekinili delovno razmerje zaradi odhoda na odsluženje vojaškega roka. Izplačilo se izvede v mesecu marcu 1978 tistim, ki so zajeti v plačilni listi za februar, tistim, ki pa jih v plačilni listi za mesec februar ni (so odšli), se le-to obračuna 1 mesec kasneje (zaradi obračuna na računalnik). 5. Sprejel je predlog korekcije normativov: (zmanjšanje v %) — Mehanska obdelava lesa 20,95 — Skladišče 23,27 — Plošče 15,69 — Iso-span 16,62 — Kovinski oddelek 19,32 TO Tomaž Godec 17,11 — Žaga 14,70 — Sobna vrata 23,46 TO Rečica 20,49 — Žaga 16,93 — Predelava 21,43 TO Podnart 20,14 — Vhodna in garažna vrata 17,49 — Uslužnostno žaganje 30,00 TO Mojstrana 18,53 DO LIP 18,85 Predlog kovinskega oddelka iz TO Tomaž Godec za 12,06 % zmanjšanje normativov ni bil osvojen. DS je predlagal, naj tega pregleda tehnološka priprava dela in izdela eventuelno korekcijo posameznih normativov, vendar pa v globalu le-ta ne sme biti nižja od 19,32%. 6. DS je sprejel še vse predložene korigirane normative (statistične). 7. DS DO je sprejel novo vrednost točke, ki izhaja iz korekcije normativov, povečanja OD in povečanih prispevkov iz bruto na neto OD. Bruto vrednost točke se poveča za 30 %, kar pomeni v neto znesku 25 %. — nova bruto vrednost točke je 0,220, povečanje je 30,18 % — neto vrednost točke 0,1486, povečanje je 24,98% Nova vrednost bruto točke 0,220 velja od 1.3.1978 dalje. 8. Na predlog plansko analitskega sektorja je sprejel naslednje spremembe meril za obračun OD: — Konstanto zaradi vplivanja meril pri posrednih in neposrednih delih se zmanjša za 20 %, tako da je nova konstanta 5 %. Konstanta se prišteva k izračunanemu % po merilih za uspešnost dela v posrednih delih v proizvodnih TO, DSSS in TO trgovina. — Nadomestilo za dopuste in praznike (redni, izredni, študijski, krvodajalska akcija, mladinska delovna akcija) se obra: čuna po osnovni obračunski postavki, povečani za 3 %. — Dodatek za WF normative: — dodatek za izenačitev povprečnega doseganja je 0 %. — dodatek za povečano storilnost je 12 %. — Dodatek za delo na višini znaša 4 din/h bruto. Spremembe meril veljajo od 1. 3.1978 dalje. 9. Sprejel je dodatek k nagradam vajencev, ki bo odvisen od učnega uspeha učenca, in sicer: — za dober uspeh 60,00 din na mesec — za prav dober uspeh 120,00 din na mesec — za odličen uspeh 180,00 din na mesec Stimulacijo za doseženi učni uspeh prištevamo k nagradi in se skupaj izplačuje skozi vse leto enako, torej tudi za čas šolskih počitnic in odsotnosti zaradi bolezni. Službo za izobraževanje je še zadolžil, naj za vse poklice vajencev, ki so v naši DO, izdela program dela; tega pa bodo morale TO tudi izvajati. 10. V komisijo za vrednotenje zahtevnosti dela v DO so bili imenovani: 1. Mirko Smukavec, DSSS, predsednik 2. Ivan Bernard, TO Rečica, član 3. Jože Repic, TO Tomaž Godec, član 4. Anton Noč, TO Mojstrana, član 5. Jože Mulej, TO Podnart, član 6. Marica Gričar, TO trgovina, član DS predlaga DS TO, da za koordiniranje dela imenuje posebne delovne komisije za posamezna področja v TO in DSSS. 11. Na osnovi novega zakona o delovnih razmerjih je DS DO določil 12-mesečno pripravniško dobo za diplomante visokih in višjih šol ter 9-mesečno pripravniško dobo za diplomante srednjih šol. 12. DS je dal soglasje k vlogam za dodelitev kredita za dograditev stanovanjski hiše v individualni lastnini iz sredstev stanovanjske skupnosti. Zanj prosijo Ludvik Mencinger, Franc Mencinger in Lovro Vojvoda. V kolikor bo še kdo zaprosil za soglasje, pooblašča DS splošni sektor, da tega izda. 13. DS je soglašal z odprodajo stanovanj, ki so last LIP Bled: — Stanovanje v Vintgarju — Podhom 60 (Pogačnik Milka) — Leseni stanovanjski objekt v Spodnjih Gorjah (Jan Jurij) — Stanovanjska hiša Bled, Triglavska 23 (Arh Silvo) — Stanovanjska hiša Obme 17 (Soteska) (Kovačič Marija) — Stanovanjska hiša z izsipališčem v Soteski (Klavora Milan) — Kotlovnica v Soteski Imenoval je še komisijo za odprodajo, ki jo sestavljajo: — Anton Sedlar — Zdravko Knaflič — Jelka Kunej — Ivan Robič Stanovanja naj se prodajo na prvi licitaciji, ne glede na število interesentov. 14. Odboru za zgodovino artilerije IX. korpusa NOV in POJ Ljubljana je DS dodelil denarno pomoč v višini 2.500 din za prispevek k izdaji knjige. — Ugodno je rešil prošnje naših delavcev za ugodnosti pri nakupu izdelkov LIP Bled in uslugah, v kolikor izpolnjujejo zahtevane pogoje. Prošnje so poslali: Franc Žerovc, Alojz Mencinger, Jože Klančar, Franc Globočnik, Anton Zalokar in Anton Murovec. 15. Namesto Jelke Kunej je DS imenoval v volilno komisijo za volitve v samoupravne organe DO Ivana Robiča. 16. Sprejel je sklep o nadaljevanju dela Slovenia Bois v Centralno Afriški republiki: — Na temelju ne 13.1.1976 sklenjene pogodbe o ureditvi medsebojnih odnosov in drugih skupnih zadev v zvezi s poslovanjem sklene DS, naj podjetje Slovenia Bois S. A. R. L. Bangui, CAC nadaljuje z delom. Podjetje je registrirano pri ZSZT pod št. 339. Udeležba v vloženih sredstvih v podjetje Slovenia Bois ostane nespremenjena v višini, kakor je razvidno iz sklepa ZSZT št. 17-1479/3 z dne 6.4.1976. — Pooblašča se DO Slovenijales-trgovina v Ljubljani za predstavljanje in zastopanje ustanoviteljic oz. vlagateljev v podjetje Slovenia Bois in nalaga obveznost, da uredi vse potrebno v smislu prvega odstavka 116. člena Zakona o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini tako pri republiških, kakor tudi pri zveznih organih. — Nalaga se DO Slovenijales-trgovini v Ljubljani, da po izvršitvi sklepa pod 2. zgoraj uskladi medsebojne odnose in druge skupne zadeve z določili 13. člena zakona o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini. Zasedanje DS TO Lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica (24. 2. 1978) 1. Sklepa glede: sprejema sistemizacije delovnih mest v neposredni proizvodnji in obravnave vprašanja investicij in investicijskega vzdrževanja — se preneseta na eno od prihodnjih sej DS TO 2. Razveljavi se sklep zadnjega zasedanja DS TO, ki se nanaša na predlog soudeležbe pri združevanju sredstev za izgradnjo prodajnega centra in centralnega skladišča Slovenijales Ljubljana: »Znesek soudeležbe naj bi združile vse TO v razmerju realizacije proizvodov, ki jih bodo posamezne TO prodajale preko prodajnega centra in razmerju koriščenja ostalih pravic, ki si jih s soudeležbo pridobimo.« Soglasno pa se potrdi predlagani sklep, ki se glasi: »Znesek soudeležbe bi združile vse TO v razmerju realizacije ki ga po planu za leto 1978 predvidevajo«. 3. Člani DS TO so ugotovilii, da je bil zaključni račun za leto 1977 obravnavan na vseh 15 delovnih skupinah in bi bil tudi povsod soglasno sprejet. Dana je bila pripomba s strani delavcev kovinskega oddelka, naj bi se v bodoče presežke ugotavljalo in poračunavalo mesečno oziroma tromesečno. Mnenje članov delavskega sveta je, naj bi se predlagano izplačilo čistega dohodka, po zaključnem računu — 1.400,00 din na zaposlenega — izplačalo po prebiti delovni dobi oz. času zaposlitve v DO v letu 1977, ne glede na bolovanje. 4. Tov. Žnidar Antonu, Bitnje 2 se odobri 1 mesec neplačanega dopusta, s tem, da najprej izkoristi svoj redni letni dopust. 5. Potrdi se predlog komisije za ocenitev poizkusnega dela in sklep odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu z dne 1. 2. 1978, ki se glasi: Tov. Cesar Jožetu, zaradi nezadovoljivo opravljenega poizkusnega dela, v skladu s SS o MRDZD preneha delovno razmerje v naši TO in sicer z 3. 2. 1978. 6. Člani DS TO so soglasno potrdili predlog komisije za ocenitev poizkusnega dela, ki se glasi: Tov. Adamovič Vladu, z ozirom na to, da poizkusnega dela ni v redu opravil, preneha delovno razmerje v naši TO z dne 5. 3. 1978. 7. Za podpisovanje listin plačilnega prometa sta bili predlagani in soglasno imenovani še: — Peterman Marija — samostojni referent za sklade in kredite — Cilenšek Anica — samostojni referent za finančno likvidaturo. Informacije zborov SO Radovljica Družbenopolitični zbor je sprejel naslednje sklepe: 1. Sprejel je osnutek proračuna občine Radovljica za leto 1978 in ga dal v javno razpravo, ki bo potekala od 2. do 20. 3. 1978. V okviru razprave so bili na seji sprejeti še naslednji sklepi: — dohodki proračuna iz 0,5 (davek na osebni dohodek) naj se porabijo oz. v proračunu v izdatki prikažejo kot a) za dotacijo krajevnih skupnosti 4.000.000,— din b) za financiranje LO v krajevni skupnosti 1.280.000,— din — pripraviti se mora poročilo o uporabi sredstev za triglavski narodni park v letu 1977 — komisija pa volitve in imenovanja mora pripraviti: a) pregled OD voljenih in imenovanih funkcionarjev v občini Radovljica b) predložiti mora pravilnik o nagrajevanju po uspešnosti dela 2. Obravnaval je prioritetne naloge samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za leto 1978 s prispevnimi stopnjami: — poročilo o predlaganih programih in prispevnih stopnjah je vzel na znanje — razprava o predloženih dokumentih naj se organizira obenem z osnutkom proračuna — izvršni svet je zadolžil, da preveri usklajenost predlogov z občinsko resolucijo. 3. Razpravljal je o programu razvoja malega gospodarstva in ga podprl z dopolnitvami predsedstva SZDL, in sicer: — za storitveno obrt se mora začrtati dolgoročnejša razvojna politika: nove lokacije je treba zajeti v urbanistične načrte. Po krajevnih skupnostih naj se izvede anketa o potrebah po posameznih obrtnih dejavnostih. Zavzel je še naslednje: — določena stališča se morajo zavzeti do »šušmarstva«. — daje se podpora ustanavljanju POZD — v občini naj se organizira ustrezna služba za spremljanje razvoja malega gospodarstva 4. Sprejel je predlog odloka o obvezni uporabi in obveznem plačilu komunalnih storitev v občini Radovljica v predloženem besedilu. 5. Prav tako je sprejel predlog odloka o izdelavi zbirnega katastra komunalnih naprav v občini Radovljica in predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane 6. Sprejel je osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve in ga dal v javno razpravo. 7. V javno razpravo je dal tudi osnutek odloka o odločitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Radovljica. Zbor krajevnih skupnosti pa je posredoval v javno razpravo dva osnutka odlokov: — o registraciji plovnih objektov in o varnostnih ukrepih na Blejskem jezeru ter uporabi teh v rekreacijske namene — o organizaciji in poteku pogrebov v občini Radovljica. INDOK Sklepi samoupravnih organov DS TO, lesna predelava REĆICA (24. 2. 1978) 1. DS ugotavlja, da so zbori delavcev v TO Rečica obravnavali in sprejeli predloženi zaključni račun TO in DO za leto 1977, ter potrdili ugotovljeni dohodek ter njegovo delitev na zakonske in pogodbene obveznosti, OD in sklade, kot je ugotovljeno v poslovnem rezultatu. 2. Sprejme se samoupravni sporazum o temeljih dolgoročnega plana zavarovalne skupnosti Triglav za obdobje od leta 1977 do leta 1985 in samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana industrijske rizičine skupnosti za obdobje od leta 1977 do 1980 v besedilu, kot je bil predlagan v obravnavo in sprejem. Za podpisnika obeh samoupravnih sporazumov se poblašča Janeza Cundriča. 3. Sprejeto je bilo soglasje za odpravo in razhodovanje osnovnih sredstev, katera niso uporabljiva za proizvodnjo, kakor tudi ostala, ki so dotrajana. 4. Iz programa investicij za leto 1978 se nabavijo oz. izdelajo sledeča osnovna sredstva: 1. Krožna potezna žaga 2. Transportne rolce , 3. Ventilatorji za odsesavanje (3 kom.) 4. Elektromotorji 18,5 kW (3 kom.) 5. Ureditev presesovanja lesnih odpadkov hala vrata — silos žaga 6. Sekirostoj za žago 5. Smučarskemu klubu Bled se odproda kombi Ford Tranzit KR 456-29, ki je za naše potrebe neuporaben. 6. Pripomba Gros Leopolda iz lakirnice na 104. člen pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke v TO Rečica se odstopi komisiji za sestavo samoupravnih aktov v DO LIP Bled. 7. Za podpisnike žiro računa DO LIP Bled za finančne zadeve se dodatno predlaga še Cilenšek Anico in Peterman Marijo. Delo izvršnega odbora OOS Tomaž Godec Na občnem zboru OOS, ki se je vršil 18. 2. 1978 v hotelu Stane Žagar, se je zbralo okrog 260 članov naše TO. Izvršni odbor je podal sledeče poročilo za preteklo leto. Znano nam je, da osnovna organizacija sindikata deluje po načrtu. Za nami je pomembno naprej predvidenem in sprejetem programu, oziroma delovnemu obdobje uspešnega razvoja samoupravnih odnosov v združenem delu. Minulo leto nam je prineslo velike uspehe na področju družbenopolitičnega delovanja, saj pri graditvi samoupravnih socialističnih odnosov v širšem smislu sodelujejo vsi naši delovni ljudje. V vsakodnevnih konkretnih akcijah na podlagi zakona o združenem delu, delegatskega sistema ter drugimi oblikami samoupravnega združevanja in organiziranja naši delovni ljudje neposredno usklajujejo svoje interese in tudi odločajo o njih. Prepričani smo lahko, da bodo nadaljnji uspehi v graditvi celotnega sistema socialističnega samoupravljanja odvisni od organiziranosti vsakega posameznika. Sodelovali smo pri obravnavi vseh samoupravnih sporazumov in ostalih samoupravnih aktov, katere smo predložili v obravnavo in sprejem zborom delavcev. Skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami je izvršni odbor sodeloval pri obravnavi celotnega gospodarskega poslovanja po periodičnih obračunih. Zelo aktivno smo sodelovali pri evidentiranju kandidatov za zbor združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in ostale samoupravne organe v temeljni in delovni organizaciji. Vršili smo kandidacijske in predkandidacijske postopke na demokratičen način kandidiranja. Predlagali smo večje število kandidatov za zbor združenega dela, SIS ter samoupravne organe in druge organe pri občinski skupščini, krajevni skupnosti, kjer smo evidentirali okrog 180 kandidatov. Delegatski sistem je potrebno še naprej razvijati, saj zakon o združenem delu daje temu poseben pomen. Zavedati se moramo, da boljše rezultate dosežemo le z izobraževanjem delegatov. Predvsem pa s hitrejšim in točnejšim informiranjem, si cer pa lahko trdimo, da so naši delegati uspešno delovali na vseh področjih. Osnovna organizacija sindikata je delegatsko vezana v izvršni odbor konference LIP. Uspešno smo sodelovali tudi z občinskim sindikalnim svetom, ki nam je pri delu nudil potrebno pomoč. Na področju gospodarske stabilizacije izvajamo določene ukrepe na podlagi izdelanega stabilizacijskega načrta, ki temelji na prizadevanjih in odgovornostih slehernega člana naše delovne skupnosti. Gledati bi morali za čimmanj še stroške, predvsem pri porabi materiala in čimveč-jo produktivnost dela. Na področju kadrovske politi ke aktivno sodelujemo predvsem pri obravnavi sistemizacije delovnih mest, predvsem pa o pravilniku o osnovah in merilih osebnega dohodka. V naši TO je uspešno organizirana družbena prehrana. Za oddih naših delavcev imamo počitniški dom v Seči, ki pa današnjim razmeram povsem ne odgovarja in bo v bodoče potrebno na tem področju nekaj spremeniti v korist in boljše počutje našega delovnega človeka. Naša OOS tekoče spremlja stanovanjsko politiko, sodeluje s samoupravnimi. organi pri obravnavi prednostne liste prosilcev stanovanj ter posojila za izgradnjo stanovanj za naše delavce. Na pobudo medobčinskega sindikalngea sveta za Gorenjsko je bil uspešno izvedena akcija za nabavo aparata za odkrivanje raka. Na podlagi poročila sta bila nabavljena dva aparata, ki eden že deluje od julija 1977 v splošni bolnici Jesenice, drugi pa ča ka še zapakiran v Kranju »nadaljnje usode«. Ob priliki krvodajlske akcije na področju Bohinja se je le-te udeležilo v novembru kar 142 naših delavcev. Organizirana sta bila tudi dva izleta v Zagreb in München. Obeh izletov se je udeležilo 121 članov. Na pobudo Občinskega sindikalnega sveta, krajevne skupnosti in osnovne šole dr. Janez Mencinger smo sredstva, name- njena za obdaritev otrok ob novem letu namenili za nova učila osnovne šole v Srednji vasi. V okviru naše OOS deluje tudi organizacija ZSMS na -vseh področjih. Uspešno se vključujejo v politični, kulturni in športni dejavnosti. Smatramo, da za vse izvedene akcije in delo zaslužijo še posebno pohvalo, saj so v občini kar na drugem mestu s svojim požrtvovalnim delom. Še posebej pa je razgibana športna dejavnost. Udeležujemo se vseh športnih tekmovanj, ki jih organizirajo Izvršni odbor konference LIP, Občinski sindikalni svet in ostali športni klubi. Tekmovali smo tudi na zimskih in letnih športnih igrah, kjer smo dosegli uspešne rezultate. Iz naše OOS je v preteklem letu uspešno sodelovalo okrog 80 naših delavcev s približno 280 nastopi na vseh področjih, saj smo prispevali velik delež dobrih rezultatov, tako da se je LIP uvrstil v občini na dobro 5. mesto. Za vsa ta tekmovanja je naša organizacijo TO Tomaž Godec prispevala iz svoje blagajne kar okrog 1,800.000 din. Vsem članom izvršnega in nadzornega odbora kot tudi vsem ostalim članom, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji programa, da je bilo naše delo uspešno, se iskreno zahvaljujem. Novemu odboru želim mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Janez Kovačič Občni zbor OOS TO Rečica Dne 28. januarja 1978 smo se člani OO sindikata TO Rečica zbrali na občnem zboru v hotelu Jelovica na Bledu. Od vabljenih so se ga udeležili sekretar občinskega sindikalnega sveta tov. Matjašič, direktor DO ing. Bajt in predsednik IO KOOS tov. Banko Štefan. Žal se vabilu niso odzvzali predstavniki KS Bled in Gorje, kajti zaželjeno je večje sodelovanje med OO in KS. Udeležba na občnem zboru je bila zadovoljiva, še posebno zato, ker so bile to soboto vremenske razmere zelo slabe. Iz poročila predsednika IO OOS TO Rečica je bilo razvidno, da je IO na svojih sejah največ obravnaval uresničevanje načel zakona o združenem delu, od organizacije javnih razprav raznih sporazumov, pa do izvedbe referenduma. Ob tej priliki je tudi omenil, da nam je že primanjkovalo časa, če smo jih hoteli sprejeti v roku, določenim z zakonom ter da se verjetno v njih nahajajo tudi napake, ki se bodo pokazale v bližnji prihodnosti. Prav zaradi tega je bil mnenja, da je osnovna naloga vseh nas, še posebno pa novega IO, da stremimo za tem, da jih odkrivamo in odpravljamo, ter naše samoupravne akte resnično prilagodimo zahtevam zakona o združenem delu. Naslednja naloga, katero je opravil IO v preteklem letu, je bilo evidentiranje kandidatov in priprava na volitve v delegacijo zbora združenega dela, SIS in druge samoupravne organe, predvidene v naši samoupravni družbi. Ob 8. marcu, dnevu žena, je IO skupno s sindikalno konferenco LIP-a Bled pripravil skromno obdaritev vseh žena, zaposlenih v našem kolektivu. Ker smo imeli v našem programu med drugim tudi zapisano, da morajo sindikati nenehno širiti in utrjevati družbenopolitično zavest svojih članov in to na tradicijah NOB in ljudske revolucije ter prikazati članstvu našo narodnostno pretekelost v smislu utrjevanja bratstva in enotnosti naših narodov ter v počastitev 85. letnice rojstva tov. Tita ter 40-letnice njegovega prihoda na čelo partije, se je IO odločil in organiziral izlet v zgodovinske kraje naše revolucije Bihač, Drvar, Jajce, obisk legendarne Kozare in koncentracijskega taborišča Jasenovac. V letu 1977 je IO sprejel in ugodno rešil prošnjo za solidarnostno pomoč našemu sodelavcu, ki je boloval skoraj leto dni. Ob tej priliki je bilo opozorjeno, da je treba v bodoče za take primere predvideti sredstva in določiti način dodeljevanja solidarnostne pomoč, kar je tudi predlog sindikalne liste. Sredstva, namenjena za novoletno obdaritev otrok, je IO odstopil KS. Za to se je odločil upoštevajoč navodila občinskega sindikalnega sveta in po lastni presoji. Žal se tega dogovora niso v celoti držale vse delovne organizacije in še celo ne vse OO v DO LIP Bled. Od dosti obširnega dela IO je bilo v poročilu omenjeno še tisto rutinsko delo, katero sindikalna organizacija opravlja že vrsto let. To je nakup ozimnice, krvodajalska akcija, izdaja kart za razne kulturne prireditve, smučanje, drsanje in pd. Iz preteklega triletnega mandatnega obdobja so bile omenjene tri večje akcije, v katerih je IO aktivno sodeloval. To je bil nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka, ko so se naše sodelavke odrekle obdaritvi ob dnevu žena. Potem je bila še akcija za vpis posojila za ceste in pa pomoč prizadetim ob potresu v Posočju. Člani IO se aktivno delovali tudi v drugih organih samoupravljanja. Ob koncu svojega poročila se je predsednik IO zahvalil članom kolektiva, ki so kakorkoli pomagali pri delu in zaželel novemu odboru veliko uspehov pri njegovem delu. Sekretar občinskega sindikalnega sveta tov. Matjašič se je pohvalno izrazil o delu sindikata in nam čestital, ker smo tudi v proizvodnji dosegli lepe rezultate, ter zaželel, da bi bili rezultati v prihodnje vsaj taki ali še boljši. Direktor DO je med drugim omenil, da je bilo poleg naporov v proizvodnji vloženo v preteklem letu veliko dela v samo- upravne akte, vendar nas na tem področju čaka še veliko dela. V imenu sindikalne konference pa je navzoče pozdravil tov. Banko. Izid referenduma po njegovih besedah kaže na visoko zavest zaposlenih. Po opravljeni potrditvi novih članov IO, ki so bili izvoljeni po samoupravnih delovnih skupinah, je sekretar IO tov. Kristan Anton podal predlog smernic za delo OO v letu 1978. V povzetku bi navedel samo temeljne naloge: 1. Nedvomno je, da bo največ naporov usmerjenih v nadaljnje uresničevanje načel zakona o združenem delu, ter da moramo vsi še bolj zavzeto sodelovati pri oblikovanju in sprejemanju vseh samoupravnih aktov, s katerimi urejamo dolžnosti, pravice in odgovornosti v združenem delu, kakor tudi rezultate našega dela. 2. Prizadevati se moramo, da z izvolitvijo ustreznih kandidatov v delegacije zagotovimo učinkovito delovanje delegatskega sistema, da bi tako odpravili tiste pomanjkljivosti, ki so se v dosedanji praksi pokazale zaradi slabe izbire delegatov pri preteklih volitvah. 3. Naša prizadevanja morajo biti usmerjena za dosego boljših delovnih rezultatov, tako na posameznem delovnem mestu, kot celotni delovni skupnosti. Bolj racionalno kot doslej moramo koristiti delovni čas, delovna sredstva in materiale. 4. Osredotočiti naša prizadevanja za vključitev inventivne dejavnosti v sam delovni proces. 5. Sodelovati pri poglobljenem razvoju samoupravljanja, posebno delovanju samoupravnih delovnih skupin. 6. čaka nas odgovorna naloga v zvezi s pravičnim ovrednotenjem opravljenega dela tako kot predvideva zakon o združenem delu, to je, da mora biti dohodek oz. osebni dohodek slehernega izmed nas odvisen od izpolnjevanja nalog v procesu dela, od ustvarjenega dohodka TO, DO itd., od uspešnosti vlaganj v materialno osnovo dela — minulo delo. 7. V letošnjem letu praznuje naša DO 30-letnico svojega obstoja. Prizadevati se moramo, da čim dostojneje proslavimo ta pomemben jubilej. 8. Vključiti v predkongresne priprave tako ZK kot zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij. 9. Okrepiti sodelovanje in vpliv sindikatov v krajevni skupnosti. To je pomembna naloga, katera do sedaj ni zaživela tako kot želimo. 10. V skladu z dejavnostjo zveze sindikatov Slovenije in sindikalno listo za leto 1978 moramo zagotoviti pogoje za boljši življenjski standard svojih članov, zlasti družbenega standarda, prehrane, gradnjo stanovanj, izobraževalnih in vzgojno varstvenih ustanov, ter ustvarjanje ugodnih razmer za dnevni tedenski in letni rekreativni oddih in počitek. 11. Vzpodbujati člane in jim ustvarjati pogoje za dodatno strokovno izobraževanje ob delu in jim omogočiti dopolnitev znanja za uspešno delo v sami sindikalni organizaciji, samoupravnih organih in drugih družbenopolitičnih organizacijah. 12. Sindikalna organizacija je še nadalje nosilec prizadevanj v TO za vzbujanje in negovanje kulturnih potreb svojih članov. 13. Pomembna naloga sindikata je v zvezi z varstvom delavčevih pravic. Sodelovanje s službo varstva pri delu, odkrivati pomanjkljivosti na tem področju in predlagati ukrepe, s katerimi se zagotovi osebna varnost ter izboljša delovne razmere. 14. Sodelovati v zvezi z izvrševanjem vseh nalog vseljudske obrambe in družbene samozaščite. 15. Zavzemati za tesnejše sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v TO, DO in SOZD, kot tudi z občinskim sindikalnim svetom. Občni zbor smo zaključili z večerjo in zabavo. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel »Nevtroni« s pevko Meto Malus in za marsikoga izmed nas se je ta »neuradni« del prehitro končal. Odmevi in kritike — Odmevi in kritike — Zakaj tako tovariši? Članki v Glasilu pod naslovom Ko mladina pa doraste nam in ne preveč vljudna polemika me vodi k razmišljanju o kompleksnem problemu medsebojnih odnosov v tem kolektivu. Nestrpnost ni prizanesla niti občnemu zboru 00 sindikata in verjemite, da je bilo nerodno predvsem tistim, ki se pri tem ne čutijo krive, kajti nestrpnost in v zvezi s tem nujni netovari-ški odnosi se odražajo na vseh področjih dela in življenja v kolektivu. Menim, da ni dovolj, če v razpravi omenjamo posamezne napake in brez sleherne odgovornosti in globlje analize vzrokov in posledic iščemo izvor tega zla v odnosih med generacijami. Potrebno in zaželjeno je, da jasno ožigosamo sleherni pojav, ki negativno vpliva na red in medsebojne odnose v kolektivu, vendar moramo to storiti smelo s polno mero odgovornosti, konkretno z opisom pojava in povzročitelja ne glede na starost ali družbeni položaj. Zelo pomemben je motiv, zakaj se odločimo za javno žigosanje napak. Pozitivno je, če kot člani kolektiva ali družbenopolitični delavci žigosamo napake z namenom, da dejansko izboljšamo odnose v kolektivu. Nevzdržno in škodljivo pa je, če brez pomislekov zaradi svojih notranjih napetosti raztrešamo žerjavico vse okrog, kajti v tem dosežemo ravno nasprotni učinek. »Delu čast in oblast« bi raje zapisali, če imamo radi parole, kajti »zgledi vlečejo« v danem primeru ne opravičuje obnašanje ne »starejših« in ne »mladih«. In če se pri iskanju svojih pravic sklicujemo na našo samoupravno družbeno ureditev, potem se spomnimo načel, ki jih je postavil Edvard Kardelj: »Samo človek, ki prevzame tudi odgovornost za svojo svobodo, je lahko svoboden.« Vprašajmo se, kakšno svobodo želimo imeti znotraj kolektiva in v zvezi s tem kakšen je naš delež odgovornosti do svobode, do mirnega sožitja in prijateljskih odnosov v tem kolektivu. Ko bomo našli odgovor na to vprašanje (in ta odgovor moramo poiskati), potem se homo tudi primemo obnašali, razblinilo se bo vsako sumničenje, odnosi se bodo uredili in postali spet tovariški, počutili se bomo dejansko svobodni, kot dobri delavci — samoupravi j alci. Stefan Banko KAJ SO REKLI? »Ljudje so se naveličali poslušati, vsak raje pove tudi svoje, hkrati pa so pri tem vsi pokazali tudi pripravljenost, da se izpostavijo kritiki, se pravi tudi dokazu, da nimajo prav«, (citat: Aleksandra Kernhäuser) Prebrala sem vse tri članke v februarski številki Glasila, ki sodijo v rubriko ODMEVI in KRITIKE. Veliko resnice véje iz vrstic, marsikaj bi lahko povzeli oziroma zaključili. Starejši delavci iz TO Bohinjska Bistrica, Bojana in Stanko gledajo stvar vsak iz svojega vidika. Nekaj pa imajo vsi prav, kar je: odnosi v kolektivu opažnih plošč v bohinjskem kotu so slabi in nič dobrega ne prinaša tornado. Boljši pa ne bodo, če bomo pisali ali govorili, da morajo biti boljši. Zato bi bilo najbolje napraviti red in disciplino, s pametnimi pogovori na strani starejših in mlajših delavcev. Mogoče pa bi lahko pomagala posebna skupina, da bi jih pomirila s pametnimi nasveti, pogovori in rešila probleme. Nekaj pa je le res: prepadi med različnimi generacijami so povsod, doma in v službi. Za življenje s starimi in mladimi pa je treba veliko potrpljenja. Živeti z ljudmi v miru je treba znati, dà se naučiti ta sposobnost, le če je pripravljenost in volja. Mladi pa moramo navsezadnje priznati, da so starejši gradili pot, ki jo nadaljujemo mi. Prav je, da pišemo tudi o naših problemih. Zakaj bi ne povedali resnice, čeprav ta ni vedno rožnata? Zato pa mislim, da bi se z dobro voljo dal problem rešiti, tako da bo za vse prav. Vesna Predstavljamo vam sekretarje osnovnih organizacij ZKS TO in DSSS, ki so bili izvoljeni v mesecu novembru 1977. FRANC BUCAR je bil rojen 1. 10. 1928, zaposlen je v TO Tomaž Godec kot oddelkovodja opažnih plošč. Pri LIP Bled, TO Tomaž Godec se je zaposlil leta 1955 kot KV mizar v takratni zaboj ami; kasneje je delal na DM sušilni- čarja, mojstra mizarske delavnice, izmenovodja v opažnih ploščah, od leta 1975 pa na DM vodje oddelka opažnih plošč. Delal in sodeloval je v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih DO: bil je predsednik in tajnik sindikalne organizacije; predsednik DS, član upravnega odbora; v zadnjih letih pa je bil delegat za občinsko in republiško skopšči-no. AMBROŽIČ VINKO je bil rojen 2. 9. 1943, zaposlen je v TO Rečica, obrat vrata kot skupinovodja stiskalnice. Pri LIP Bled, TO Rečica je začel delati 1959. leta kot vajenec strojnega mizarstva. V sedemnajstih letih, kolikor je zaposlen pri podjetju, je delal na različnih delovnih mestih. Poleg rednega dela pa je opravljal še različne družbenopolitične funkcije. Med drugim je bil v izvršnem odboru sindikata in predsednik delavskega sveta. ANTON NOC rojen 24. 2. 1938 zaposlen v TO Mojstrana na DM vodje priprave dela. Pri LIP Bled je začel delati 1970. leta kot izmenovodja v predelavi v TO Mojstrana; nato je 3 leta delal v TO Rečica kot tehnolog, od 1975. leta dalje pa v TO Mojstrana kot vodja priprave dela. Sodeloval je v različnih družbenopolitičnih organizacijah, v zadnje mmandatu je bil predsednik sindikalne organizacije. JANEZ PETERMAN rojen 31. 7. 1925 je pričel delati pri LIP-u 2. 9. 1946 (takratna Gozdna uprava Bled) kot manipulant žaganega lesa. Kasneje je zasedal DM skladiščnika, pomočnika obratovodja v Boh. Bistrici, obratovodja na Gorjani, odleta 1962 pa DM vodje nabavnega oddelka. Deloval je v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih: v sindikalni organizaciji, sekretariatu ZK, 2 mandatni dobi je bil predsednik upravnega odbora, član DS, sodeloval je v mnogih komisijah; v zadnjem (mandatu je bil predsednik skupščine krajevne skupnosti v Gorjah. Združevanje tehnike m hitro pomoč 18. februarja je bil jubilejni občni zbor industrijskega gasilskega društva Rečica. Zbora so se udeležili poleg gasilk in gasilcev tudi predstavnik DO, obratovodje in mojstri TO. Prisoten je bil tudi predsednik občinske zveze Matija Klinar, sektorski poveljnik Janez Lunar in predstavniki gasilskih društev Gorij, Podhoma, Rečica, Bleda, Zasipa, TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica. Po izvolitvi predsedstva zbora in dmgih organov je občni zbor stekel kot delovna konferenca. V poročilu predsednika IGD Antona Dežmana je bil poudarek na pravilni usmeritvi razvoja gasilstva v TO. Delo v preteklem obdobju je bilo usmerjeno predvsem na izvrševanju sklepov prejšnjega zbora. Poleg sprejetja sedmih novih članov v gasilsko društvo se je devet članov odločilo, da opravijo izpit izprašanega gasilca. Veliko je bilo sodelovanja s sosednjimi društvi in nudena denarna pomoč gasilcem v Posočju. V nadaljevanju je Dežman omenil, da novi zakon nudi možnost, da se formira baza, ki bo sposobna, da nudi najuspešnejšo pomoč ob požaru in drugih ne-prilikah z enoto poklicnih gasilcev. Letos praznujemo poleg tridesetletnico gasilskega društva TO Rečica. V čast praznovanja bo naša posebna dolžnost, da se še bolj strnemo s krepitvijo preventive, z delovnostjo članov, z vključevanjem novih članov v enote in okrepljenim sodelovanjem s sosednjimi društvi. Take in podobne misli je nanizal predsednik v svojem poročilu. Poveljnik gasilcev Pavel Žvan je omenil ,da je v vrstah gasilcev 19 žensk, 45 moških, 2 mladinki in 1 mladinec. V prejšnjem letu je bilo več vaj z veliko operativnega dela. Med drugim tudi demonstracij z ročnimi gasilskimi aparati v prisotnosti vseh zaposlenih. V letu 1978 je predvidenih šest suhih vaj, dve mokri vaji in demonstracija za pravilno uporabo ročnih gasilskih aparatov za vse zaposlene. Ena večja vaja pa bo izvedena v čast obletnice. Pavel Žvan je nanizal še stanje in potrebe po gasilskem orodju in drugih pripomočkih, ki so nepogrešljiv del sodobne gasilske opreme. V razpravi je bilo omenjeno, da bi obletnico praznovali v začetku maja. Proslavo naj bi organizirali upravni odbori s pomočjo organizacijskega odbora za pripravo proslave, ki naj bi 'tudi pripravil program. Udeležence zbora je pozdravil Matija Klinar, predsednik občinske gasilske zveze. Čestital je gasilcem ob uspehih. Prav tako je v imenu odsotnega direktorje DO Franci Bajta pozdravil vse navzoče častni član ustanovnega društva Janez Peterman, ki je prav tako zaželel veliko uspehov vsem zaposlenim na področju gasilstva. Sektorski poveljni Janez Lunar se je v imenu sektorja Bled zahvalil za tesno in plodno sodelovanje in izrazil željo za še večje sodelovanje. Poudaril je, da morajo biti prostovljna gasilska društva tako na vasi kakor tudi v tovarnah sodobno opremljena. Zaradi pomanjkanja sredstev je težko misliti na reševanje problemov gasilstva s poklicnimi gasilci. Ti bi z zahtevnimi napravami, pripravami, dohodki članov porabili ogromno sredstev. S tem bi se osiromašila prosto- «našem glasi! voljna gasilska društva. Glede na razpoložljiva sredstva in tudi drugih vzrokov je zaenkrat računati le na sodelovanje na prostovoljni bazi. Anton Dežman je omenil, da je težko vzdrževati vso opremo (avtomobil, motorko) in druge gasilske pripomočke na prostovoljni bazi poleg rednega dela v tvami. Poudaril je, da se je pri določenih vajah izkazalo, da je določenih gasilskih pripomočkov še premalo (plinske maske in podobno), za uspešno gašenje v zahtevnejših primerih. Matija Klinar je poudaril, da je občina majhna z zelo oddaljenimi kraji, tako da poklicno ga- silstvo na enem mestu ne bi bilo uspešno. Gasilci so uspešni v akciji predvsem v prvih desetih minutah. Na zboru je bilo omenjeno, da tudi iz vidika splošnega ljudskega odpora ne bi bilo primemo centralizirati poklicnega gasilstva. Premalo je bilo narejenega na področju izobraževanja gasilcev, razvoju gasilstva pa bo zelo vplivala tudi oprema centrov, tovarn in društev z VKV oddajniki in sprejemniki. S takimi in podobnimi ugotovitvami in željami je bil zbor zaključen. V nadaljevanju so stekle debate o tem in onem dogodku in problemu, med drugim tudi na področju gasilstva ob kozarcu kapljice in vižah na harmoniko, še daleč v noč. Tand letni obračun gasilcev ii Goril Tako kot povsod so tudi gorjanski prostovoljni gasilci imeli v svojem novem domu redni letni občni zbor. GD Gorje ima 87 članov, mladincev in pionirjev. V lanskem letu so imeli več sektorskih in podsektorSkih vaj, pri katerih so sodelovale še gasilske enote iz Rečice, Podhoma in industrijskega gasilskega društva LIP Bled, TOZD Rečica. Pokazala se je potreba po dodatnem organiziranju vaj, koder bodo prisotni vsi činitelji sodobnega gašenja in reševanja, pa tudi bolj tesnega sodelovanja z oddelki civilne zaščite — na ta način se krepi naša obrambna moč. V počastitev Titovih in partijskih jubilejev so bila organizirana številna medobčinska tekmovanja. Mladinci so dosegli odlično drugo mesto, člani pa so dosegli na tekmovanju v Begunjah četrto mesto. GD Gorje danes razpolaga z dvema motorkama, z novim gasilskim avtomobilom, imajo 225 metrov B cevi, 250 m C cevi, 42 m vrti in komplet delavnih oblek za tri desetine. Na občnem zboru so prejeli občinska odlikovanja za dolgoletno vestno delo v društvu naslednji člani: Anton Čeme, Marjan Vidic, Vencelj Božnar in Blaž Kunstelj. Zbora se je udeležil tudi sektorski poveljnik Ivan Lunar. Povedal je, da bo letos na voljo več denarja za preventivo, kajti bolje je preprečevati kot pa gasiti. Prejeli bodo tudi radiood-dajnike in sprejemnike za boljšo medsebojno povezavo ob vsakem času. Gasilci so sprejeli plan za leto 1978. Ta med drugim narekuje izgradnjo požarnih bazenov, kajti obstoječi so za nekatera strnjena naselja nedosegljivi; požarna varnost pa mora biti zagotovljena za slehernega občana. Jože Ambrožič Zimskošportni Letos poteka -četrto leto gradnje zimskošportnega centra KOBLA in lahko ugotovimo, da je prva etapa gotova. Splošna ocena vseh, ki preizkušamo svoje smučarske sposobnosti na teh smučiščih je odlična. Pred konzorcijem za izgradnjo zimskošportnega centra KOBLA in Turist progres enginering TOZD Smučarski center KOB-ÜA Boh. Bistrica pa je še težka haloga in to dograditev druge etape sistema žičnic in smučišča na KOBLI. Gradnja se bo pričela letos, za kar je pripravljena že vsa tehnična dokumentacija, to so načrti, soglasja itd. Gradnja pa bo potekala takole: izgradnja dvosedežnice Kobla III, ki ima višinsko razliko 425 m in poteka od kote 1040 m do kote 1465 m, ki je najvišja kota smučišča KOBLE. Dvosedežnica poteka kot nadaljevanje dosedanjega sistema Koble I in Koble II ob osi smučišča. Razvita dolžina dvosedežnice je 1 330 m, pogonska postaja je zgoraj. Kapaciteta žičnice je 720 oseb na uro pri zimski obratovalni hitrosti 2,5 m Smučišče na Kobli center - Kobla na sek. Smučišča, ki jih napaja dvosedežnica Kobla III so: Direktna proga je glede na potek in elemente tudi tekmovalna proga za smuk, poteka od kote 1465 m po severnem pobočju vzporedno s sedežnico in se navezuje na obstoječo že zgrajeno progo Kobla II. Dolžina proge je 1600 m, povprečna širina 60 m z višinsko razliko 425 m. Čeprav je proga mišljena v tekmovalnem smislu kot smuk proga, ima takšne elemente, širino, vmesni blažji prehodi, da jo je možno uprabljati kot progo z oznako srednje težka, tudi za masovno smučanje smučarjev, ki obvladajo najmanj plužni zavoj. Druga proga poteka iz kote 1465 za Kravjo črno goro do planine za Malim vrhom, od koder je možna povezava po obstoječi gozdni cesti do spodnje postaje Kobla III. Možno pa bo v nadaljnji etapi izvesti povezavo tudi na široko smučišče nad Ravnami. Dolžina proge je ca. 3000 m. Proga poteka po pretežnem delu po pašnikih, le v enem delu preko strnjenega gozdnega sestoja, kjer bo potrebna krčitev gozda na dolžini ca. 400 m, v širini 60 m. Ob delu družinske proge na odseku za Malim vrhom bo možno za kompletacijo sistema zgraditi dodatne žičniške naprave. Smučišča, ki jih odpira Kobla III. so najkvalitetnejša, ki jih ima center. So v III. snežni coni, kjer leži sneg povprečno od 1. decembra do 15. maja. Povprečna višina snežne odeje pa je 150 cm. Smučišča so vama pred plazovi tudi ob maksimalni snežni odeji. Izpeljava dveh prog iz kote 1465 omogoča, da se lahko občasna direktna proga izloči iz turističnega obratovanja in se na njej izvede tekmovanje. Poleg tega pa bo potrebno zgraditi še elektroenergetske instalacije, nabaviti še en teptalni stroj in zgraditi pomožne objekte. Gradnja se bo financirala z inozemskim deviznim kreditom, ki ga posreduje Ljubljanska banka za uvoženo opremo, z lastnimi sredstvi in kredit Ljubljanske banke. Da pa bo možno najeti te kredite, je potrebno zagotoviti 35 garantnih deležev, za dinarski kredit pa 60 garancijskih deležev. Garancijske deleže naj bi zagotovile delovne organizacije — članice konzorcija in novi člani konzorcija. Rezultati, ki so bili doseženi letos pri poslovanju zimskošportnega centra Kobla pa so nam garancija, da smo naša sredstva dobro naložili. To lahko ugotovimo tudi po prodanih dnevnih kartah našim delavcem, saj telesna kultura oziroma rekreacija delovnega človeka sta pogoj za boljše počutje in večjo storilnost na delovnem mestu. Poslovni odbor konzorcija in Turist progres ingeniring TOZD smučarski center KOBLA pričakujemo, da boste redni gost Smučarskega centra Koble in vam želimo veliko užitka pri smučanju. Lovro Vojvoda Občinsko prvenstvo v veleslalomu 18. februarja je bilo na Kobli občinsko prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo-532 tekmovalk in tekmovalcev iz 85 osnovnih organizacij sindikata. Pohvaliti velja izredno borbenost vseh udeležencev, še zlasti pa nastopajoče iz naše delovne organizacije. Ob taki borbenosti ter veliki udeležbi niso izostali tudi dobri rezultati. Ekipno skupaj 1. Elan Begunje 162 točk 2. LIP Bled 111 točk 3. Veriga Lesce 91 točk Ekipno moški L Elan Begunje 140 točk 2. Veriga Lesce 84 točk 3. LIP Bled 66 točk Ekipno ženske 1. LIP Bled 45 točk 2. Elan Begunje 22 točk 3. Sukno Zapuže 21 točk Posamična uvrstitev tekmoval- cev in tekmovalk iz naše DO pa je bila: Moški do 27 let: 5. Gašperin Matjaž 13. Kočevar Franc 39. Cesar Branko 44. Štravs Marjan 59. Grm Janez 80. Por Bojan 82. Zalokar Zdravko 101, Selan Blaž 103. Knaflič Marjan (uvrščenih — 124 tekmovalcev) Moški od 27 do 35 let: 19. Luskovec Alojz 27. Oblak Alojz 29. Repe Jaka 34. Hladnik Stane 42. Godec Tomaž 48. Kraigher Ciril 52. Smukavec Miro 53. Žmitek Viktor 56. Kobilica Stanko 63. Žvan Martin 65. Ulčar Stojan 74. Puc Tomaž (uvrščenih — 93 tekmovalcev) Moški od 35 do 40 let: 4. Trojar Feliks 16. Repinc Ciril 17. Repinc Tine 38. Ribič Dobran (uvrščenih — 26 tekmovalcev) Moški od 45 do 50 let 6. Zupan Pavel 9. Repinc Viktor 10. Malej Metod 17. Perše Stanko (uvrščenih — 22 tekmovalcev) Zenske do 27 let: 6. Šifrer Ana 20. Gabršček Cirila (uvrščenih — 27 tekmovalk) Zenske od 27 do 35 let: 1. Berčič Ivanka 4. Urankar Marija 9. Pretnar Jasna 21. Godec Ivica (uvrščenih — 23 tekmovalk) Ženske od 33 do 40 let: 4. Veber Anica 5. Ristič Albina (uvrščenih — 17 tekmovalk) Na progi je Anica Veber Rezultati sindikalnega prvenstva UP Bled v smučarskih tekih Ženske do 27 let 1. Poljanec Kati — TOZD Rečica 9.24,3 6 točk 2. Kunstelj Tončka — DSSS 12.50,0 5 točk 3. Terzič Vera — TOZD T. Godec 14.35,6 4 točke Zenske nad 35 let 1. Ristič Albina — TOZD T. Godec 12.25,3 6 točk 2. Praprotnik Ančka — DSSS 13.19,7 5 točk Moški nad 45 let 1. Repinc Viktor — TOZD T. Godec 8.21,9 6 točk 2. Malej Metod — TOZD T. Godec 11.05,1 5 točk 3. Perše Stanko — TOZD T. Godec 11.28,4 4 točke Moški od 35 do 45 let 1. Repinc Tine — TOZD T. Godec 16.04,3 6 točk 2. Lapajne Franc — TOZD T. Godec 17.28,9 5 točk 3. Repinc Ciril — TOZD Rečica 20.46,8 4 točke 4. Gros Leopold — TOZD Rečica odstopil Moški od 27 do 35 let 1. Kravanja Alojz — TOZD T. Godec 17.40,6 6 točk 2. Primožič Drago — DSSS 18.39,6 5 točk 3. Repe Jakob — DSSS 20.50,0 3 točke 4. Kraigher Ciril —• DSSS 20.50,0 3 točke 5. Puc Tomaž — TOZD Rečica 21.02,7 2 točki 6. Ulčar Stojan —TOZD Rečica 22.11,5 1 točka 7. Kelbl Miro — TOZD Mojstrana 22.56,2 1 točka 8. Čufar Franc — TOZD Podnart 24.58,1 1 točka 9. Luskovec Alojz — TOZD Rečica 26.01,0 1 točka Moški do 27 let 1. Mrak Marko — TOZD Mojstrana 13.45,4 6 točk 2. Lapajne Mirko — TOZD T. Godec 14.48,3 5 točk 3. Arh Samo — TOZD Rečica 15.13,4 4 točke 4. Kordež Matevž — TOZD Rečica 15.18,2 3 točke 5. Čebulj Roman — TOZD Mojstrana 18.22,8 2 točki 6. Por Bojan — TOZD Rečica 19.20,2 1 točka 7. Šolar Rafko — TOZD Podnart 20.01,2 1 točka 8. Krivic Djevad — TOZD Rečica 20.36,4 1 točka EKIPNO: 1. TOZD »Tomaž Godec« 47 točk 2. TOZD Rečica 23 točk 3. DSSS 22 točk 4. TOZD Mojstrana 9 točk 5. TOZD Podnart 2 točki Podelitev priznanj za sindikalno tekmovanje LIP v veleslalomu Brez njih ni športa Kolesarski klub Bled z delovno organizacijo želi tesno sodelovatis LIP Bled tem bi gotovo dobili potrebna sredstva za nemoten razvoj kluba. Če bo prišlo do tako tesnega sodelovanja z našo 00, potem lahko pričakujemo v prihodnje vsestransko kvalitetno rast Kolesarskega kluba Bled. Marjan Knaflič Redki intuzijasti, ki se ukvarjajo s kolesarstvom na Bledu, so se leta 1969 odločili, da ustanovijo svoje društvo Kolesarski klub Bled. Majhna skupina tekmovalcev se je skupaj z enim funkcionarjem Tonetom Potočnikom borila, da bi se izkopala iz začetnih težav. Nihče takrat ni verjel kasnejšemu hitremu podvigu iz anonimnih vrst. Že leta 1972 — 3 leta po ustanovitvi je KK Bled tako rekoč dosegel svoj prvi vrhunec, saj smo mladi tekmovalci dosegali zavidljive rezultate doma in v tujini in v državni reprezentanci. Kvaliteta je prišla do izraza tudi na prvenstvu Slovenije, ko smo bili prvi ekipno in posamezno (Lokar), poleg tega pa smo imeli tudi tretje (Rakuš) in šesto (Knaflič) mesto. Tudi na cestnem prvenstvu Jugoslavije smo dosegli navkljub razmeram solidno četrto mesto. Posamezno pa je bil Rakuš tretji, Knaflič deveti Kolesarsko dirko okrog Blejskega jezera, gorsko prvenstvo SRS in nekaj trim akcij — skupaj s TTKS Radovljica). Leta so minila in nekdanji tekmovalci so zopet vračamo kot rutinirani tekmovalci in dobri poznavalci tega športa. Vse svoje izkušnje in znanje želimo prenesti na mlade, ki bi klub zopet povzdignili v vrh jugoslovanskega kolesarstva. Ko smo se zbrali na nedavnem občnem zboru, smo izvolili nov izvršni odbor. Za predsednika kluba smo izvolili Henrika Blažiča, za tajnika Polono Cerkovnik, za gospodarja kluba Staneta Kobilico, trenerske posle pa je prevzel as jugoslovanskega kolesarstva Jože Valenčič. Dogovorili smo se za program dela kluba v letu 1978. Lahko rečem, da imamo zelo optimističen načrt, saj mislimo med drugim organizirati tradicionalno Kolesarsko dirko okrog Blejskega jezera (2. maj), gorsko prvenstvo Vsi na kolo — za zdravo telo in Lokar deseti. Lepe uspehe smo dosegli tudi na gorskem prvenstvu in dirkališču. Po končani uspešni sezoni 1972 smo si zaželeli še boljših pogojev. Tako so nas z razumevanjem sprejeli v naši delovni organizaciji in nam dali finančno pomoč, mi pa smo v zameno nosili naslednjo sezono na majicah in trenerkah napis ISO-SPAN. Izkazalo pa se je, da tudi ta sredstva niso zadostovala, da ne bi močnejši klubi ponudili boljše pogoje in zvabili naše tekmovalce v njihove vrste. Kazalo je že, da je klub na robu propada, toda kdor se začne ukvarjati s tem lepim in zanimivim športom, se le ne more kar tako hitro od njega ločiti. Klub je ostal, čeprav je vsa ta leta bolj životaril in ni beležil tekmovalnih uspehov, kljub temu pa se je izkazal kot dober organizator. Vsako leto so marljivi in zvesti delavci v klubu organizirali SRS na Zatmik in Pokljuko (7.10.), poleg tega pa še nekaj trim akcij skupaj s TTKS Radovljica in vsemi 00 ZSMS. Bolj kot na organizacijsko mislimo na tekmovalno plat. V klubu imamo šest kategorij tekmovalcev od članov A, B, C, starejših mladincev, mlajših mladincev, do pionirjev. Nameravamo se udeležiti okrog 30 tekmovanj širom po naši domovini. Za pionirje pa bomo organizirali šolska prvenstva in tako selekcionirali bodoče tekmovalce. Ob takšnem programu delu pa so potrebna tudi dokaj velika materialna in denarna sredstva. Kje jih dobiti? Potrebno bo kupiti nova kolesa in vso opremo, pa tudi stroški udeležbe na tekmovanjih niso tako majhni. Pri TTKS Radovljica so nam obljubili nekaj sredstev, vendar ta so neznatna, kajti kolesarstvo v naši občini je v III. prioriteti. Sklenili smo, da naši DO predložimo predlog pogodbe za ekonomsko propagando v smislu reklamiranja izdelkov LIP Bled. Bil Jirasek naš je veslač — mu skoraj ni b’lo para, bil on driavni je reprezentant — brez špasov res jejst fant. Tudi sedaj še vedno kaj ustvarja trenutno z nogometom se ukvarja. Tam vodi vlogo funkcionarja — potrudi se, da niso čist brez d'narja. če vprašal bi se, kaj pa drugač, za kljub njegov je vneti navijač. Pozimi iilca ne da mu mira — pri HOKEJ-isith se on tudi zbira. Celo je on tam funkcionar — bori se kje b’ dobil denar, če za šport bi šlo kaj — pa brez zamere — bi šel do Spelee ali pa celo do Vere. Ni kaj — mu treba je priznati če ne drugače — tud’ kakšno mu kolajno dati. Togo Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril. Križanka LiMlTM 18 rešitev. Žreb je razdelil nagrade — knjige naslednjim: 1. nagrado Malči Šlibar, upokojenka 2. nagrado Jani Beravs, DSSS 3. nagrado Martini Dežman, štipendistka Rešitve pošljite do 5.4. 1978 na uredništvo Glasila. 3 izžrebanci pravilne rešitve bodo prejeli knjižne nagrade. Upokojili staso Marija Pogačar, roj. 29. 8.1922, se je zaposlila pri naši delovni organizaciji 2. novembra 1955. leta, in sicer na skladišču žaganega lesa na obratu Rečica. Kot skladiščna delavka je bila zaposlena nekaj mesecev, nakar je začela delati v žagalnici pri večlistni krožni žagi kot pomočnik. Občasno je delala tudi na drugih delovnih mestih, nazadnje pa do upokojitve kot vezalka oblog. Marija se je najprej zaposlila pri državnem posestvu Bled, kjer je delala šest let. Pri LIP Bled pa je delala 22 let. Težka, vremenskim neprilikam izpostavljena dela in druga odpovedovanja pa so Mariji pustila posledice. Ne več dovolj zdrava se je z dnem 28.2.1978 starostno upokojila. Marija bo ostala med nami v spominu kot skromna, pridna in tovariška delavka; posebno delavci iz obrata žage želimo še mnogo zdravih in srečnih dni med svojimi. Tovarišica ARH Marica se je zaposlila pri M. LIP Radovljica, danes TOZD Podnart, 12. 9. 1958 leta, kot delavka na skladišču rezanega lesa in vezalka oblog. Vseh 19 let je opravljala to delo z vestnostjo in marljivostjo. Naš kolektiv je morala prezgodaj zapustiti zaradi obolenja nog. Marica, želimo ti, da uživaš v tvoji sreči malo pokojnino, v skromnosti ki si jo bila vedno navajena! Na saneh je Franci Pikon iz TO Tomaž Godec Dne 4. januarja 1978 smo se na pokopališču Kamna gorica za vedno poslovili od dolgoletne sodelavke Cilke Trpine. Rojena je bila 20. 10. 1920 na Sp. Lipnici. Pred 24 leti se je redno zaposlila pri naši delovni organizaciji TO Podnart. Vse do upokojitve je delala na delovnih mestih, vezalka oblog in sortiranje desk. Že v zgodnji mladosti je morala za kruhom, saj ji mala domačija ni dajala zadosti, da bi preživela bolne in ostarele starše, posebno pa še takoj po vojni. Kot skromna in vedno vesela je prijela za vsako delo, da je skrbela za svoje starše in hčerko rejenko. Prav zaradi njene pridnosti in skromnosti smo jo vsi imeli radi. Življenje se ji je izteklo mnogo prezgodaj, saj je zasluženi pokoj uživala komaj dobro leto dni. Radi se je bomo spominjali kot iskrene in družabne sodelavke. V slovo STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1978 TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 455 delavcev in 11 vajencev TO Rečica 298 delavcev in 6 vajencev TO Mojstrana 57 delavcev in 3 vajenci TO Podnart 76 delavcev TO Trgovina 20 delavcev in 1 vajenec DSSS 73 delavcev Skupaj 978 delavcev in 21 vajencev Rodili so se: Malivojevič Jevtu — sin Pikon Mariji in Francu — sin Medja Ivanki in Marku — hči Tekmovanje v sankanju Osnovna organizacija sindikata temeljne organizacije »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice je v nedeljo, 19. februarja, izvedla sindikalno tekmovanje v okviru temeljne organizacije. Na 1000 m dolgi progi ob zimsko-športnem centru Kobla iz vasi Ravne pa do cilja nad predorom v Bohinjski Bistrici se je pomerilo preko 30 tekmovalk in tekmovalcev s tekmovalnimi in navadnimi sankami v enosedih in dvosedih. Vsi prvouvrščeni tekmovalci in tekmovalke so dobili lepa praktična darila. Škoda je le to, da bi se lahko tekmovanja udeležilo še več članov našega kolektiva, pa jih je najbrž odvrnilo od tega izredno slabo vreme. Ves čas tekmovanja je močno snežilo. REZULTATI: Moški tekmovalne sanke (mlajši): 1. Rozman Franc, Kovinski oddelek, 4.18,8; 2. Stare Srečko, ISO-SPAN, 4.24,5; 3. Pikon Franci, Kovinski oddelek, 4.26,8; 4. Lisec Milan, Žaga, 4.29,7; 5. Sodja Roman, Kovinski oddelek, 4.52.4; 6. Stare Jože, Opažne plošče, 5.06,0; 7. Soklič Janez, Kovinski oddelek, 5.52,5. Moški tekmovalne sanke (starejši): 1. Mencinger Viki, ISO- SPAN, 5.01,4; 2. Rozman Zdravko, Kovinski oddelek, 5.07,0, 3. Rozman Ciril, Kotlovnica, 5.20,1; 4. Mencinger Janez, Kovinski oddelek, 5.26,1. Ženske tekmovalne sanke: 1. Mencinger Cilka, Opažne plošče, 5.53,0; 2. Ristič Albina, Opažne plošče, 7.00,0. Moški dvosedi tekmovalne sanke: 1. Pikon-Rozman Z. 1.22,7; 2. Rozman F.-Soklič 1.25,0; 3. Lisec-Rozman C. 1.35,0; 4. Mencinger V.-Mencinger I. 1.36,8; 5. Mencinger J.-Mencinger J. 1.40,0; 6. Sta-re-Sodja 1.43,2; 7. Rozman J.-Roz-man J. 1.432; 8. Stare-Gardener 1.45,0. Ženske dvosedi tekmovalne sanke: 1. Ristič-Mencinger 1.41,9. Moški navadne sanke: L Pirih Marjan, Kovinski oddelek, 3.43,0; 2. Cerkovnik Janez, Opažne plošče, 3.53,8; 3. Rabič Stanko, Kovinski oddelek, 4.02,0; 4. Korošec Janko, Kovinski oddelek, 4.05,4; 5. Gardener Simon, ISO-SPAN, 4.08,0; 6. Arh Jaka, Opažne plošče, 4.11,4; 7. Fujs Štefan st., ISO-SPAN, 4.34,4. Ženske navadne sanke: L Mencinger Cilka, Opažne plošče, 4.08,3; 2. Ristič Albina, Opažne plošče, 4.31,4 Moški dvosedi navadne sanke: 1. Pirih-Mencinger A. 2.11,6. Ženske dvosedi navadne sanke: 1. Ristič-Mencinger C. 1.41,9. ŽJ