Katollftk cerkven list. Danica i:'.hniH vsak petek na celi poli, in veli A. po poŠti z» celo leto 4 gld. 60 kr., ta po leta 2 gld. 40 kr.. /a .'*T»rt I« J« 1 plu. :»(• kr. V tiskarmci jprejeroana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold., ako zadene na ta dar praznik, izide Danica dan poprei. Tečaj XXV. V Ljubljani 19. mal. travna 1872. lA*t 16. Maj Je Ar str i/i najbolj potrebno ? Avstrija je imela to nesrečo, da po svojih politiških velikanih je svoje naj veči sovražnike božala in čeh-Ijala. Cehlj&la jih potem, ko so ji rano vsekali, ali pa med tem, ko so ji jo skrivaj vsekovali. Koliko so katoličani , konservativci in federalisti svarili in grajali Beustovo in pozneje tudi Andraševo italijansko politiko; in zdaj — celo laški časniki priznavajo , kar se je že davno govorilo, namreč: zvezo med Prusijo in Italijo. Na kraljevem lovskem gradu pri Neapelnu, piše „Vtld.", kakor vse kaže, je storjena zveza pri shodu pruskega princa Karola in priča Napoleona z Viktor-Emanvelom, Kakor sta Kavur in Bizmark z Napoleonom nekdaj v Biaricu kovarila zoper Avstrijo. K temu pa tudi časniki pišejo, kako Rusija na novo dela ob Cernem morji in gleda stopati k zverševanju svojih starih osnov na Ju-trovem, zverševati jih v porazumljenji s Prusijo. - V pojasnjenje tacih muharij je v Berlinu prišel na dan zemljevid, kteri bode veliko-neračurjem serčno veselje delal. Na tem zemljevidu so k pruskemu cesarstvu pri-taknjene nemške dežele avstrijanskega cesarstva in pa zraven še Terst in češko kraljestvo (da smo mi Slovenci vmes, tudi „poprusani" na unem papirji, je komaj dvomiti). Južno Tirolsko, Dalmacija, Savoja in Korsika — vse to je k „novi" Italiji primaknjeno. Galicija in Po-znansko bi pripadlo Rusiji. Nočemo zaznamnjevati še nadaljnih, za vsacega poštenega Avstrijanca tako v dušo žaljivih in gerdobnih sanjarij, temuč klicati je dolžan vsak poštenjak: Mir in sprava med avstrijanskimi narodi, da se sanje ne začenjajo kje vresničevati! Tudi pred franco-sko-prusko vojsko 1. 1870 je bil v Berlinu prišel zemljevid na dan, na kterem ste bile Elzacija in Lorena k nemškim deželam djane. Pustite pri miru, kar vam ni nič na potu: Cerkev z njenimi pravicami, in delajte to, kar je naj veči in zadnja potreba, delajte mir med narodi, kteri ste res Avstrijanci in ne sovražniki! Čudno je, da se še več poštenim možem nočejo oči odpreti, da bi vidili, kako sovražniki strežejo katoliški deržavi — Avstrijo in Francijo — še bolj poškodvati in razdjati in v njuno škodo razširiti krivoverske, razkolniške in veri sovražne dežele. Ko bi se omenjeni zemljevid v djanji izveršil, potem so nastopili za katol. Cerkev v resnici Antikristovi časi. Po eni strani bi terla vero laška framasonska vlada, po drugi nemško trajmavrarstvo in protestanštvo, po tretji pa rusko razkolništvo. Cerkev I>i morala iti skor pod zemljo, kakor perve čase. Res je, da tudi tolika huda poskušnja bi Cerkev le še bolj vterdila. kakor vse preganjanja; vendar škoda za posamezne odpadnike bi bila silo velika. Naj veči škoda pa bi bila za vladarje same, kteri sc zdaj rogo-vilstvu ne ustavljajo. Cerkev gre na novo vterjena in obnovljena iz vsake vojske. Čemu samostani f Sovražniki sv. Cerkve so tudi sovražniki samosta nov. Vsem „fortšrittlerjcm" (laži napredovalcem) se tema dela pred očmi, če slišijo govoriti o samostanih in samostanskih ljudeh, in če druzega ne vedo, pa pravijo: „Ti samostani! Cemu neki samostani?'*' Odgovor je prav lahek: Samostani so Cerkvi za to, za kar je deržina gospodarju, za kar so pomočniki mojstru, za kar so pravdosredniku pisarji: samostani pomagajo Cerkvi na vse strani na zemlji, da more ložje svojo nalogo doverševati. Pomagajo Cerkvi blagoslov Božji na zemljo klicati. Samostani so zato posebno kraji molitve. Nevernim , se vč, je to prikrito; zakaj oni nič ne vedo od blagoslova Božjega, nič od moči molitve; vernikom pa ni nič bolj znanega, kakor da je k vsakemu delu milost (gnada) Božja potrebna, ktero pa le z molitvijo zamoremo doseči. To so posebno tisti časi spoznali, ktere tako radi temne čase srednjega veka imenujejo, in kteri so vendar razmero Boga k ljudem in ljudi k Bogu veliko glo-bokeje in odkritoserčneje spoznavali, kakor dandanašnji. Da bi zamogli neprenehoma moliti, so tisti krat na samotnih gorah in po oddaljenih gojzdnih globinah zidali velikanske hiše Božje in pobožni samostanski prebivalci so se oddaljeni od sveta zraven trudnega dela noč iu dan pečali s pobožnimi vajami v molitvi. Spoznali so takrat, da je zaupljivo pečanje z Bogom blago in prelepo opravilo, in da ljudem ni manj koristno, kakor rokodelstvo ali cnomerno delo v kaki tabriki. Tako se je zraven dela, študiranja, podučevanja divjaških narodov silo silo veliko molilo. Svet pa današnje dni milosti in pomoči Božje nič manj ne potrebuje, kakor kdaj; in če zdaj molitev mnogi zaničujejo in jo celo opušajo, jc še toliko bolj potrebno, da drugi zanje molijo. Marsikaka revna samostanska cerkvica z Najsvetejšim na altarji, pred kterim noč in dan redovne sestre kleče molijo, rodi celi okolici več blagoslova, zemlji več rodovitnosti, kakor mar-siktero tako imenovano splošno koristno društvo, čegar udje veliko zaupaj* sami nase , malo na P»'»ga, ali kakor marsiktera slavna doraoroilna vstanova, ktera vse preveč po dobičku in vžitkil hrepeni. Delo je potrebno, pa tudi molitev je potrebno delo za najviše blago. ..Delaj in moli, moli in delaj!" To je resnično pravilo. Človek brez molitve j«; kakor suha klada brez vej iu zelenja, brez cvetja in sadu. Cerkev dalje potrebuje samostanov za svoje težke dela in opravila. Komu hoče izročiti apostoljsko pridi-garstvo? K«»ga hoče poslati med nevernike vero ozna-novat? Kdi» je bolji zato, kakor redovniki? Oni, prosti vsega posvetnega, so naj bolj zmožni veliko delo oliko-vanja in sprcobračanja narodov rodovitno opravljati z vdanjein, kteremu nobeno darovanje ni pretežko, z edinostjo, pred ktero naj manji različnost zgin ja, z zedinjeno močjo, ktera nazadnje vsako težavo premaga, da more veliko delo j iv.bračanja nevernikov z vspehoin opravljati. In kdo bo v velikem ohranil sveto vedo z vsemi drugimi zuanstvi in vednostmi, ki ji služijo, če ne velike duliovske družbe, ki so se vendar vselej s tem pečal«*, od nevodnež''V, nevošljivcev in ošabnežev mnogo zaničevani samo-tai.i, kt« ri >o nam vse zaklade vednosti iz starod;ivno>ti rešili in ohranili. In k temu prišt« j se tolik.* potrebe keršanskega ljudstva, kt-rim mora *'erkev zadostiti, potrebe v pod-učevanji, v postrežbi pri ubogih in bolnih, toliko dušnih |N»moe — kdo jih more tako dobro, tako z voljo osker-bovati, kakor redovniki in redovnice, ki so se edino takemu poklieu darovali? V resnici, le kdor bi rad za-t<-rl delavnost sv. Cerkve, zamore samostane čertiti in po ganjati. Naj bi ti godernjači enkrat brez strasti in predsodkov poskusili samostane opazovati; morebiti bi ravno to spoznali, kar je spoznal pesnik gledaliških iger Mcrcier, kteri je v bukvah „novi Pariz" takole pisal: ..Nikoli nisem tako poskusil, kako močno samota človeka za verske misli in občutke pripravnega stori, kakor v kartu/ijanskem samostanu v Grenoblu. Tam je ("•'••vek tako rekoč od sveta že ločen, ali je še na svetu z..ko, t:a njegovo praznoto napoluujc, in njegovo neči-nn-rnost spoznava. Kjer sc druzega nič nc sliši, kakor uiolkli glas zvona, se človeku zdi, kakor bi ta zvon dušo klical iu jo v večnost peljal. Kjer druzega ne vidi i no, kakor od pokorjenja obledele ljudi, vedno v premišljevanji ali m »litvi zatopljene, tu človeka posilijo resne premišljevanja in trese se celo pri zavesti svoje lastne nedolžnosti. Kjer drugam ni stopiti, kakor na kraj kacega groba, serce čuti, kako nestanovitna je podlaga vsega premoženja, vse sreče in vsega tega, kar ljudje sebi privošijo in drugim zavidajo. Pri pogledu belih senc, ktere krog žalostnega pokopališa hodijo, navdaja misel: človek j«: grob. da se zopet neumerljiv iz njega vzdigne. O, tukaj bi imeli pot življenja končevati; tukaj bi se mogli učiti sklepati večer, za kterim več jutra ni. Tukaj je človek prost ljubezni do sveta ?n njegovih sleparij : tukaj vidi resnico v vsi njeni svetlobi." Po V. Z. OnlM t»o Siorenshetn in rtonisi* 1% Ijuliljanc. ,,|>ie deiilseliliberaleii slini wril eiiltVrnt /.il gerilianisireii." ,,Vorstadtzg." — Okrajni šolski s v«* t za ljubljansko mesto je na IS. dan aprila sklical učitelje mestnih ljuških šol v posvet. Druga točka tega posveta je tale: „Vpe|janje pripravnih nemških slovniškili bukev (deutsche Sprachbiicher) v 3. in 4. razredu mestne Iju-ške šole." Po jasnilo te točke pravi : ,,Glede na drugo tvarino, ki pride v posvet, se vodstvu naznanja, da srenjski svet ljubljanskega mesta je v seji T. sušca 1*72 protestiral zoper nadaljno rabo slovniškili bukev „druga in tretja nemška slovnica" v mestnih ljuških šolah in prosil je okrajni šolski svet, naj si prizadeva, da se z začetkom prihodnjega šolskega 1. 1 *7"J .1 v 3. in 4. razred vpeljejo učni osnovi in nemškemu učnemu jeziku primerne, učenje nemškega jezika pospeševalne slovniške bukve." Ali je pač ,,svobodomiselni'4 mestni svet pomislil, zoper kaj je protestiral? Mestni svet hoče tedaj pri slovenskih otročičih nemški učni jezik, — hoče od vsih previdnih šolskih mož že davno zaverženo „tormentur metodo" na dan izloči in jo postaviti v Šole ubogih slovenskih otrok, hoče jih ko liščike na orgei jcah tako dolgo uriti, da bodo pozabljivši svoje matere sami sebe imeli za nalošance druzega naroda in ne bodo ne tič ne miš ! Ali niste vender ze dosti tujčili in terpiučili Slovencev? Ali ne privošite, da naš narod ostane slovensk ? Iiazun Bizmarka in njegove neb lage pritikline — tudi po Avstrijanskem — v našem času že vender skoraj vsak umni človek spozna, da potuj če vanje narodov gre v tiste čase, ki jih „liberalci" tako radi imenujejo »mračnjaštvo« in ,,barbarstvo." Celo „Vor-stadtztg." seje undan pobahala: ,.die De u t s c h - Li b e-ralen sind \vcit entfernt zu germanisircn, sie thun viel-mehr das Gcgcntheil" (?!_). Vsakemu poštenemu in pravičnemu možu je pot do olike ta, da se mladina, kterega si bodi naroda, po pametni metodi sicer nauči tega ali unega jezika, ki mu utegne v življenji koristiti; sicer pa po narodovnosti to ostane, kar je, ter sc narodu svojemu ne izneveri. Iz-nevčrci so navadno potlej ,,janičarji," ki svoj lastni narod tlačijo, s potuj če vanj em terpinčijo in ga išejo pozobati. Vsakemu narodu dati in pustiti, kar je njegovega, to je pošteno, to je keršansko, to pelje k zaželenemu miru, k zadovoljnosti. Naj se tedaj spolni beseda: „die Dcutschliberalen sind \veit entternt zu germanisircn." Iz Javorji, U. mal. travna. M. J. — 8. dan t. m. sem prejel pismo od g. Luka Možina iz Amerike, v kterem meni in svojim staršem naznanja, da je bil 24. febr. mašnik posvečen, in da je imel .'i. nedeljo v postu slovesno novo mašo pri gospodu Vertinu. Jezikov ame-rikanskih še ne zna zadosti, zato je prosil mil. škofa, da ga niso že bili v adventu posvetili. Vesel je pa, ker so mu škof marsiktere reči iz zapuščine ranjkega mil. škofa Baraga podarili. Poslali ga bodo v Hancock, u p p c r - M i c h i g a n, kjer bota z nekim angleškim duhovnom oskerbovala Nemce, Francoze in Irce. Upa, da so bode kmalo izučil v osebnem občevanji potrebnih jezikov. Koncem se priporoča v molitev, in ko bo na novi službi, nam bo že več pisal. Pri nas imamo letos precej bolnikov, in ker še mojega soseda popotnika doma ni, se moram šc bolj doma deržati in varovati. Bog pa tudi varuje duhovnijo sv. Lenarta, ker do včeraj ni bilo treba iti na št. Lenarško stran obhajat. Naš veliki altar je razun zidanja menze dodelan; pričakujem, da bonm tablo sv. Tilna v kratkem dobili iz Kranja. Noben Šubicevili ni dobil deželne podpore za umetnike, *) in Janez, ki je bil zdaj v Benetkah, je tam zmalal podobo Matere Božje za Krašinj-sko farno cerkev, ki jo bodo potrebovali za šmarnično opravilo. Pregled kerške škofije. (Pomanjkanje duhovnov.) Po letošnjem duhovskem imeniku ima Kerška Škofija v 25 dekanijah: 200 fari (5 praznih vmes), 88 kuracij in ekspozitur (24 praznih), kuratnih kanonika-tov in kaplanij 150 (med temi 70 praznih), 18 beneficij (7 praznih), 410 dušnih pastirjev (med njimi 10 redovnikov) 80 duhovnov v druzih službah (med njin.i 02 redovnikov), 37 duhovnov v pokoji in onemoglosti. Umerlo je preteklo leto 19 duhovnov, na novo v dušno pastirstvo stopilo pa samo 8. Že iz tega silovi- *) Kolikor vemo, ne Mir. Tomec in ne Jau. Šubic, oba mlada in goreča slikan*., nimata nobene pomoči od dežele ali od koder si bodi. Tudi J. Subic ostane nekoliko časa Ae doma in priporoča se za delo ter mu naj bi v Poljane nad Loko naznanil, kdor iuu hoče kaj dela naročiti, to je, Uko, da bi v Beiiedkah delal, kedar so bo jnvernil. Oba, Tomec iu Šubic, sta bila mogla zarad vojaaine domu priti. Vr. tega razločka, kakor tudi iz toliko praznih duhovnij in kaplanij se vidi, da jc pomanjkanje duhovnov veliko. Prijatelsko pismo pravi v tem oziru: Versta djanskih dušnih pastirjev se v naši škofiji zlasti letos od tedna do tedna huje prazni, — od novega leta skoro ni tedna, da ne hi pokopali tu ali tam duhovna. Težko se pričakuje čas, da hi izpraznjena mesta z novimi mašniki oskerbeli. Pa žalostno, da jih je od leta do leta manj! Liberalci s svojim brezobzirnim postopanjem do du-hovstva naj si na vest pripišejo, ako bode ljudstvo z velikanskimi koraki v divjaštvo se nogrezovalo, potem ko se bode z dolin in hribov zastonj klicalo: ..Dajte, dajte nam duhovnih pastirjev!" Sliši se zopet lotos, da so celo množico dijakov v vojašino poterdili, in to pri vsem tem, da vidijo, kako se število gimnazijalcev od leta do leta man jša, odkar so nove postave in mora vse v vojašino. S tem se vender ne bode ne olika in ne sreča množila v cesarstvu, /a vojake naj se v>taiwvijo vojaške naprave s potrebnim oskorhljonjoni in pri-boljški po večih mestih, imeli bodo čisto gotovo zmiraj dosti mladine za ta namen, in odgojali si bodo boljši častnike in poveljnike za vojsko, kakor pa so taki, ki morajo neradovoijno k vojašini, ker jim tako rekoč spred ust odtergajo drugi stan, ki so si ga po silnih stroških in velikoletnem trudnem nauku veči del že radovoljno odtnenili. Dobra in močna deržava bo le tista, ki skerbi modro in previdno za vse stanove in kakor skerb na mati gleda, da nc dc!a ne krivice in nc žalosti derži-nam svojega prebivavstva. V tem oziru naj kaj store gg. poslanci, ki jim je blagor narodov res na sercu, v tem naj vlada „reforme" dela in vidila bo, kako zadovoljni, hvaležni bodo očetje, matere in sinovi. Pflilldvajsrllolllira prevzv. gosp. teržaško-koperskega škofa Jerneja Legata se je 11. aprila obhajala s prav obilnim vdeleževanjem občinstva, i'. aprila so bile po vsih mestnih farnih cerkvah slovesne sv. maše za blagor višega Pastirja. V cerkvi Marije Device Pomočnice so bili premih škof osebno pri sv. maši. Ob 11 so začeli sprejemati vošila od preč. korarstva in duhovstva. Preč. gosp. prošt dr. Šneidcr je imel o tej priliki prelep latinski govor, in bila je škofu izročena spominica s podpisi vsega duhovstva teržaško-koperske duhovske vladi jo. Nasledovalc so vošila naj viših politiških, mornarskih, vojaških, učeniških in mestnih gospostev; vošila je teržaško-škedenjska katol. družba; dr. llrast v imenu goriškega vik šega kneza-škofa in duhovstva, in mnogi drugi. V škofijski pisarnici pa sc je med tem podpisovalo brez števila meščanov in zunanjih osebnost ter so ondi oddajali svoje pisma in listiko. Omeniti moramo zvezčiča s poezijami v raznih jezikih, ki so na prizadevanje dr. Glavina na svitlo dane in so bile Njih Milosti izročene. Bogoslovsko učeništvo proslavlja v latinski „odi" škofa med drugim kakor začetnika lastnega semeniša, ki se je pričelo 1. 1*49 in jc odgojilo že *J1<> mašnikov. ,,Hexametron" koperskih gospodov kanonikov sc izteka z vošilom : Vive din, Pater, ac rani t os Te servet in annos Omnipotcns; ipse et Tua cuncta incepta secundet. Te ducat tandera super Aethcra tarda seneetus, Laetus ubi nobiscum cinctus tempora lauro Es divina in Sede triumphaturus in aevum ... Drugi „hexametron" Koperčana J. de F. A. med drugim obžaluje sedanje napake: — Malesana licentia, justae Nomen, amietum, jurarpie libertatis adepta, Jura negat itd. Kanzona dr. J. Loserjeva prepeva škofove viharje na morji sedanjega življenja in se sklepa s prošnjo k Bogu: Lass, zu des Glaubens und der Kraft Belcbung In dicsein unsrem langen, harten Streite Den frommen Bischof lang' an unserer Seite! Gieb uns den Gei>t der kindlichen Ergelmng, l'm willig in der Leiden sclmeren Tagen Das sohuere Kreuz dem Heiland nachzutragen! Celo „hebrcjka" je prišla med vošila, namreč od slovečega lingvista g. Št. Kocijančiča v (iorici. Ne le da je pesem hebrejsko zložena, temveč je zraven tako umetno osnovana, da perve čerke v ver-ticah zaznani-nujejo ime in primek preč. škofa: ,.l»a r - To 1 m a i Legat" Začenja se: „Baruk Elolienu — nomar kulanu"... Hvaljen bodi naš Bog! recimo vsi, živi Bog, ki je zvišal moč Očeta našega, teržaškega -kota itd. Za dvema laškima popevkama nasledvata dva slovenska soneta od F. C., in sklep jc ilirska |<-limo za pastirstvo 'ožje, 1'terdi zdravje. sreM<* pridjala , K sv.'tvaUtvu skrivnemu po/vala, I /viaenosti stol podala. laotuvo vtre Se zasluge 0<«tu znane v vernosti , S>» pisane že v bukve dru^e; |*lai'ilo bo / p ibodiij«»<«ti : Olimp k« rSmiski jib hranuje, |)a vidi sv« t, da prav kraljuj«1, tukaj gr«»bovja, ki plačuje. — Tako pulit«' iz s.Tt* platnerib Kdinc-mu Bogu naproT Ravnin, gora in mest slovečih Jadran«Vih mest se »H | v« s »kotijsV i kr«.g. Si »voli , grota Kimssega- , ... . ... « .. . . ■ i- . Trikratni /ivi, Blagor, Mava! K , Asolio Suo ..a a i i -t , ,, , . i« \ am klice dam s dol. \ i^ava. Kdin .,1 relata ln»n« ga >|^ks slavne 5e naslove daje. I*, ^t- I metnosti preiinost spozna'e. Usmilite se in pomagajte tudi nam. blagi dobrotniki! Že bo o Binkoštih dve leti preteklo, kar je na Tncu r» posestnikov pogorelo; ali sinili se Bogu! do današnjega dneva še nobeden, pravim, prav nobeden ni mogel prav nič narediti, ker ubogi siromaki, čeravno smo v sredi gojzda, in tudi ljudje svoje pravice do tistega imajo, potrebnega lesa do terde zadnje jeseni niso bili dobili. Grajšina ga ni ho tla dati, in tudi srenja ne v svojem delu odkazati, da so bili reveži izverženi vsim vremenskim nevihtam, vse zidovja tolikrat premočene, ker tudi njih stanovališa so bile ravno za nar veči silo s krajci toliko pokrite, da je pri vsakem deževju ua reveže teklo, in je zidovje od zunaj in znotraj od mo- •) Po besedi: ,,ki j« povzdignil r.jg1', bebr. ,.kiren". ^ krotc vse zelenkasto. Kdor je to reč zaderževal, naj gleda , kako se bo pred Bogom odgovarjal. Zakaj , če že tega serce boli, ki le včasih in le raemogrede te po-dertije vidi, kako mora še le tiste, ki so prisiljeni blizo dveh let v taistih prebivati! Uboštvo je že sploh tukaj doma, ker so pridelki pri naj boljši letini pičli, kaj še le zdaj, ker nas ni le samo slaba letina, ampak na enem koncu še celo toča nekaj zadela; pomoči pa ti ubogi siromaki prav do zdaj čisto od nobene strani niso dobili, razun da je g. okrajni glavar iz nabranih darov ukazal za pogorelce 36 gl. županstvu odšteti. Ti ubogi siromaki niso le enkrat, ampak dvakrat ob enem do tal pogoreli, in so zares vsega usmiljenja vredni in potrebni. Prosim toraj v njih imenu, pomagajte, blagi dobrotniki, ki kaj pomagati zamorete, tudi njim , da bodo zamogli svoje stanovališa pokriti. Gotovo, gotovo bo vsaki snldek hvaležno sprejet, da tudi dobro naložen, in bo pred Bogom tisučerc obresti nesel. Na Uncu 15. apr. 1872. Jernej Babnik, duhovni pastir. Pristave k. Na izročilo tega pisanja je iz zbirk ,.Zg. Danice" preč. g. Babniku za ondotne reveže posebej podeljenih 30 gl. v pap., 3 vel. tolarji po 2 gld. den., 2 gl. v sr., 2 st. dvajs., in 21 star. šestič. Vr. V Jeruzalemu, 2*. sušca. V Jafo smo srečno prišli, morje je mirno, samo o bregovji velike valove dela. Ko pridemo že blizo kraja, hoče imeti brodnik naprej plačilo, in bilo je dosti besedovanja, preden nas do kraja pripelje, ker ni mogel čolnič do kraja, nas znosijo na h'»rbtn na suho. Gremo na samostan očetov frančiškanov, inašujemo tam v zahvalo, da smo srečno prišli na suho. in zapojemo zahvaljeno pesem. Po zajuterku ogledamo mesto, kraj kjer je sv. Peter imel prikazen, predsednik bere iz djanja a post. dotično zgodbo, molimo, še ene kraje ogledamo, po kosilu ob eni popoldne odjezdimo iz Jate. Ko zasedemo konjiče, bilo je „bakšiš" slišati, in eni. ki se niso liotli odkupiti, so imeli spremljevavce še daleč iz mesta. Kraj okoli Jate je zares lep. Jezdili smo dolgo časa memo lepih vertov ograjenih z velikanskimi kaktuzi, verti so pa polni poiuorančinih dreves, z debelimi pomarančami. Jezdimo čez Lido v Kamle, kamor pridemo ob 5 popoldne, ogledamo kraj podertc cerkve 4«» mučenikov. Drugi dan, 17. sušca, ko zgodej odmašujeino, gremo naprej, en čas še po lepih krajih, ali kmalo pridemo med hribe, ne ravno visoke , pa žalostne, ker ne vidi se druzega, kakor skalovje po redkem obrašeno z malimi germiči. Cesta je lepo speljana, se vije med hribi, a ni ga viditi voza, sami jezdici na konjih, mulah ali oslih; nisem še ves čas voza vidil. Proti 11 pridemo v Abngoš, zunaj vasi stopimo raz konj, pod široko staro oljko bila je miza pogernjena, vležemo sc okoli pogernjenih pertov, in se pokrepčamo z južino, ki nam jo je dragoman prinesel iz Jeruzalema. Bili smo močno ntrudeni, to se je naj bolj vidilo, ko smo hodili raz konj stopivši. Počivši si vzdignemo se naprej, šlo je zopet čez hribe. Ko pridemo v Terebintovsko dolino, nas tam čaka častiti oče Luka, poslan od samostana ,.San-Salvatore" v Jeruzalemu; malo časa potem nas sreča vodja avstrij. hospica, ki je nam tudi prišel na proti. Naša karavana se je tako močno narastla, ker imeli so ti gospodje tudi svoje kavase (vradne služabnike, seboj. Slo se je čez ene hribe, in kar je naše serce želelo, po čemur je naše oko kopernelo, odperlo se je pred nami. Jest in amerikanski misijonar bila sva perva, ki sva zagledala sveto mesto Jeruzalem, kmali pridejo drugi za nama, stopimo raz konj, pokleknemo, poljubimo tla in molimo, solzo so nam zalivale oči, popisovati tukaj, kar človek občuti po dolgem popotvanji, ni moj namen; samo to moram reči, da človek pri pogledu „svetega mesta" hitro pozabi na vse poprej pre- stane težave. Ko odmolimo, se podamo naprej peš pol ure hoda. Z molki v rokah gremo proti mestu, moleči rožni venec. Pred nami gresta dva kavasa z lepo okovanima palicama; ljudi je veliko ob cesti; skozi Jafske vrata pridemo v mesto, gremo na ravnost v cerkev Božjega groba, tam molimo, potem se podamo v naše stanovalise v avstrijanski hospic. Zares hvaležni moramo biti, in vsak romar zadovoljen in hvaležen velikodušnim dobrotnikom, da se je moglo tako veliko delo doveršiti. Hiša, terdno zidana, veči del iz rezanega kamna, z ver-tom na okrog, je blizo vstava Katisbonovega Sijonskih hčer, ravno pred vratmi je tretji štacijon križevega pota, zaznamovan samo z na tleh ležečim kamnitim stebrom. V hospicu je prostora za 60 romarjev, in leto in dan je vedno kteri romar tukaj, sosebno za Božič in Veliko noč. *) 18. sušca grem maševat na Oljsko goro v kraj, kjer je Jezus kervavi pot potil. Skoz Štefanove vrata pridem čez dolino Josafat memo Marijinega groba v votlino, kjer je Jezus kervavi pot potil. Kolikokrat sem mislil na ta sveti kraj, kolikokrat sera hrepenel ga viditi, in zdaj zaraorem ravno tam nekervavo daritev sv. maše opraviti, kjer je Jezusova sv. kri tekla, kakor kervav pot, tekla tudi za moje grehe. Po sv. maši grem v vert Getzemani, brat frančiškan me obdari z lepimi cvetlicami iz tega verta. Dopoldne se gremo skazat patri-jarhu Jožefu Valergu. Predsednik mu je v nagovoru srečo vošil k veselemu godu, ki gaje driigi dan obhajal. Ljubeznjivo se z nami pogovarja, nam postreže s černo kavo, in z neko drugo pijačo. Patrijarh je častitljiv mož z lepo belo dolgo brado, že precej pri letih, vender še precej gibčen. Od tod gremo še k o. kustos-u v samostan „San Salvatore" se poklonit. Popoldne gremo k slovesnim večernicam v patrijarhalsko cerkev. Ta cerkev je nova, še le to leto posvečena; vkusno v gotiškem zlogu zidana. 19. sušca mašujera v cerkvi ,,Ecce-homo."**) Ratisbon sam me oblači. Veliki altar je ravno pred tistim obokom, na kterem je stal naš Gospod Jezus Kristus, ko ga je Pilat pokazal ljudstvu. Verh oboka stoji Kristus K c ce -h orao lep bel kip. V duhu sera mislil, kakor da bi slišal jude spodaj kričati: „Križaj ga!" Vse je tako milo žalostno. V kupli nad obokom je napis: „Ecce Rex vester". Petje, zvonjenje, vse človeka milo budi k žalosti. O poli devetih gremo vsi v patrijarhalsko cerkev k veliki maši patrijarhovi. Terpela je maša in pridiga v arabskem jeziku nič več kakor 3 ure in pol. Preden so se vsi pred altarjem oblekli, je že precej časa preteklo, petje je bilo brez konca in kraja, cerkev močno razsvetljena. 20. sušca, ko zgodaj odmašujera v cerkvi bičanja Jezusovega, se proti 8 odpravimo na pot proti Jerihi. ***) Komaj da pridemo male pol ure od mesta, začne dež in sodra, konji niso hotli naprej, moramo čakati na cesti, da se malo preleti, ali deževalo je še celo uro. Pri studencu aposteljnov se malo okrepčamo, in šlo je naprej po dolgočasnih potih. Imeli smo seboj zraven dra-goraana beduinskega šejha s pušo dvocevko na rarai, zraven njega je šel beduin peš z dolgo beduinsko pušo. Prav vstrašil sera se, ko pridemo na verh hriba, malo naprej od hiše podertine evangeljskega Samarijana in se prikažeta iz votline dva beduina z dolgima puškama, zagorela, in komaj na pol života oblečena, kakoršni so beduini; toda nista bila nam v strah, temuč čakala sta, da sta nas naprej spremila. Od tukaj je šlo navzdol. *) V novih bukvah „Popotvanje v Sv. Deželo" glej pot od Jafo do Jeruzalema str. 2—35. **) 01. „Popotvanje" stran 47 in dalje. *••) Gl. „Popotvanje" str. 117—140. v enih krajih močno navzdol, ali vender ni tako nevarno , kakor so nas strašili; so pa pota tod popravljena. Dva tovarša sta pa vender konjema čez glavo na tla butila in si malo nosove okervavila. Po dolgi ježi pridemo proti 4 popoldne lačni in žejni v Jeriho. Z ve-seljem pozdravimo šotore, ki so bili že pripravljeni nas sprejet. Bilo je postavljenih 5 šotorov; trije za spalnice, eden za obednico, eden za kuhinjo. Imenuje se ta kraj Jeriha, ali od Jerihe nismo nič vidili, razun nekih slabih bajt. Proti severozahodu gledamo puščavo, kjer se je Jezus 40 dni in noči postil. Po večerji pridejo be-duini, ter začnejo svoje narodno petje in nekake igre. Med petjem je bilo večkrat slišati „bakšišna Jutrovem naj bolj priljubljena beseda, s čemur so nas opominjali, po kaj da so prišli. Ce pa rečem narodne igre, se nc smejo misliti take igre, kakor postavim v kaki slovenski čitalnici, ko se Slovenščini na čast pije, pleše in nemškuje, temveč te narodne igre so tako le : Rakih 12 možakov stoji v versti, na čelu stoji junak z mečem, se obrača zdaj na desno, zdaj na levo, suče se v okrogu, in po teh znamnjih se drugi zdaj naprej, zdaj nazaj pomikajo , ali v takem redu, kakor da bi jih kak „star koprol" uril in vadil. Ko ti odidejo, nastopijo gospo-dičine iz Jerihe in okolice, tudi tc poj o in se prav gibčno sučejo, imajo dve vodkinji, ena z mečem v dolgi obleki, druga brez meča posnema žabjo godbo, in se poskuša ž njimi, žabami, ki so v bližnji okolici svoj glas čversto povzdigovale. — Pogled na šotore in okolico je romantičen. Na sredi pet šotorov, pred šotori konji, mule in osli, vmes beduini pri ognji sedeči, ki so stražili, na eno stran lepa ravnina proti Jordanu , na drugo stran stermi Karantanski hribi, prava pušava, pri milo šura-ljajočim potoku preroka Elija, ki je z lepimi cvetlicami obdan, zraven še jasno nebo in tiha luna, — vse to je delalo res Čuden pogled. — 21. sušca zgodaj odrinemo proti Jordanu. Slo je po dolgi planjavi, slabo obdelani, memo Cahejeve sinokve in še drugih zanimivih krajev, ter pridemo čez dobre dve uri do reke Jordana. Tukaj se ustavimo pod širokim drevesom, naredimo altar, imeli smo vso pripravo seboj, eden služi sv. mašo, v okolici slavček in drugi tički lepo prepevajo in z nami vred Boga hvalijo. Po sv. maši ponovim«) kerstno obljubo, si umijemo roke, noge, obraz, eni se še kopljejo, vzamemo si v spomin vode iz Jordana, in šlo je naprej proti mertvemu morju po lepi, pa žalostni ravnini, kjer ni več nekdanjih mastnih pašnikov, ampak sama pusta zemlja, da še travicc ni zagledati. Ccz pol drugo uro pridemo k mertvemu morju. Res žalosten pogled, nekdaj lepe mesta s prijetno okolico, in zdaj mertvo morje, v kterem nobena žival ne more živeti. Tukaj se človek lahko prepriča strašne sodbe božje nad nespokornim grešnikom, sosebno nečistnikom. Tukaj se malo okrepčamo, med tem pride francoska karavana od Mar-Sabe. Tudi od tukaj si vzamemo vode v spomin. Dalje nas pot pelje po ravnini, ali kmali so se začeli hribje, jezdili smo po silno slabih in tudi nevarnih potih, nad globokimi prepadi; ali kon- i'iči so navajeni teh potov in šlo je dobro naprej od iriba do hriba. Tudi danes sta dva raz konj cepnila, toda ne da bi se bila kaj poškodovala. Popoldne okoli 4 pridemo do samostana ,,Saba"; kakih 10 minut proč postavijo šotore kakor včeraj in tam ostanemo čez noč. (Konec nasl.) Iz Amerike. (Pisma naših mladih rojakov.) (Dalje.) V torek 5. okt. odpravili smo se spet naprej do št. Pavla, 208 milj. Ob 6 zvečer bi bil imel priti parobrod od št. Louisa, pa se je bil zapoznil, tako, da je prihropel še le ob 11; kmalo smo imeli kajuto vbrano, vsi štirje smo prišli v eno. Ko smo odložili robo in kište spravili v red, se jc šlo ven na shodiše, ki je okoli in okoli salona, gledat, kjer so nakladali vsakorŠno blago. Občudovali smo pri takih priložnostih urnost zamurcev, pa tudi obžalovali res žalostni stan teh ubozih ljudi, ki, čeravno so prosti, nimajo zapopadka o pravi prostosti, in sc tudi tukaj na barki še večkrat obnašajo, da je res milovanja vredno. Zmiraj se le še polena boje, kot bi bili še sužnji; če pride kapitan, pogledujejo ga tako od straui kot spla-šen vol hlapca, ki ga preklinovnje pretepa. In če >e potlej ko obdelajo, vležejo tje po barki po tleh, se sme-jajo in obnašajo tako čudno, da p» res milovanja vredno. — Spominjal se sem prav živo, kar sera bral o stric Tomažu in drugih. — Ob pol 3 zjutraj 6. okt. odrinili smo od La Crosse. Vožnja jc bila silno lepa. Reka prekrasna , ker je bila tako velika, lepo široka. Toraj smo tudi lahko precej hitro vozili in ob pol 11 zvečer bili smo že v št. Pavlu. Do dne smo še ostali na parohrodu, zjutraj pa smo p »-iskali naše očete pri nemški cerkvi Matere Božje, p. p. Klemena in Otmara, ki so nas prijazno sprejeli. Po maši smo nekoliko pogledali po mestu, popoldne pa o pol 3 odrinili smo proti št. Klavdju 78 milj. Tukaj se neizrečeno počasi vozi, tako da navadno rabi za teli 7S milj dobrih 5 ur, čeravno bi v štirih tudi lahko izdelal. O pol osmih zvečer smo prišli v Klavdij, pa kolodvor je nekoliko od mesta preč, in ker smo imeli kište , morali smo še voz najeti, in toraj je bilo treba spet plačati zase 2") in za kišto 25 centov. 25 bi jiii bil pa skoraj še rad dal, da bi bil le z voza, kajti čeravno je imel kočij až luč, vozil nas je vendar kdo ve kje okoli ; časi je šlo na kviško, pa spet doli, pa smo nagnili na stran, pa na drugo, kakor bi bilo vse skup božjastno. V 6 minutah bili bi vse lahko opravili, mi smo pa že četert ure, če no več, šlevili okoli. Nazadnje je vendar voz gladko zderčal čez most Misissippov in kmalo so luči švigale memo nas. In mož je bil res tako dober, da nas jc pripeljal tik pred farovž in potlej počakal tako dolgo, da so nam o. Maj nul posvetili z voza v svojo stanico. Po večerji smo se zgovarjali precej dolgo, in ta čas je jelo deževati. Nismo veliko marali za to, iu ker smo bili vsi trudni dolzega popotvanja, zaspali smo kmalo prav sladko. Ko sc pa zbudim po noči, divjalo je zunaj in gromelo, da je bilo strah, in dež je lil, kar je le mogel. Tako je bilo do jutra in zjutraj je bilo mraz in blata toliko, da sc je vdiralo globoko. Po maši smo še ogledali novo cerkev in farovž, ki tistikrat še ni bil dodelan. Zdaj že očeta in brat stanujeta v novem farovžu, v starega pa so prišle sestre O. S. B. Dva patra namreč stanujeta tukaj; eden za mesto, drugi za bližnje misij one. — Le 12 milj smo imeli še do samostana, pa vendar nas je skerbelo pri takem vremenu. Celo pot smo imeli lepo vreme, in ravno zdaj na koncu nam sc je zmedlo. Do št. Jožefa je 8 milj in se toraj v treh urah prav lahko pride, mi pa smo hodili od 10 zjutraj pa do 4 popoldne. Zaboje in vse smo pustili v št. Klavdiju in smo odrinili. Koj je šlo dobro in hitro; pa v blatu in v vodi tofati vendar utrudi človeka in zraven je gore-nec tako bril od strani, da je bilo včasi res skoraj težko priti naprej. Pa včasi, ker je pot zelo zvožena, še na široko voda stoji kot jezero in je treba iti, kdo ve, kako daleč okoli. Enkrat se nam je vse zapcrlo, kamor sem pogledal, povsod voda in precej široko. Naravnost bresti je bilo treba, in ker sem delal malo veči korake, odtergal se mi je jermen pri raavhi in cmoknila mi jo v vodo. Bila je tista, v kteri se jo dal Šifrer fotografirati v Bremenu. Vse sorte sera mislil, kakor je sploh v navadi, če človek malo nevoljen v deževnem vremenu mora kam hoditi. Mislil sera, da rai je ta pot morebiti podoba za drugo bolj važno itd. in skušal sem ustavl jati se nevolji. Vendar pa mi je v merzlem vetru stopil pot na čelo in poldne je bilo odzvonilo, ob 2 smo prišli v hišo, kjer smo imeli pozdrav zročiti materi in celi der-žini od sina, ki je benediktin v št. Vincenciju. Ljudje so nas kaj prijazno sprejeli in napravili nam lepo kosilo, ktero nam je še precej dobro dišalo. Tri milje smo še imeli do št. .Jožefa, pa gospodar jc bil tako dober, «!a nas je naložil in peljal do št. Jožefa. Ob štirih smo se oglasili pri o. Korneliju O. S. li. v št. Klavdiju, tu so povsod benediktini. Prav do našega samostana pa nismo mislili iti, ker je I ilo preveč mraz in smo bili vsi mokri. Toraj sva mislila midva ostati pri materi čez noč, ki stanujejo 1 miljo od št. Jožeta pri Pogačniku. Ali ko je bil ravno eden iz samostana tukaj, naložil nas je št; ta in prišli smo v samostan ko so ravno večerjali. Ko smo odložili, odšli so uni že od mize v kapelo, mi pa smo pristopili. Kmalo pridejo g. opat k nam in nas blagoslovijo; ostali so pri nas ves čas in potlej nas spremili v našo sobo. .Se ve, da mokri smo bili čisto vsi, pa nobeden nič ni imel, da bi se preoblekel, in moral sem se smejati, kako so nosili vkup, vsak nekaj, kar je ravno imel pri rokah , da so nas saj pre-obuli. V ponedeljek 11. okt. naredili smo 3 svoje perve obljube. — V četertek potem 14. oktobra pa so nam petim podelili 4 perve blagoslove, in tako smo zdaj ,,Clerici O. S. B.4' Sest klerikov nas je zdaj, 3 imamo pa Še v novicijatu. Ob letu, če Bog da, nas bo tedaj 9. l'e Bog da svoj blagoslov , bo že. Koj , kakor so mi pravili, tukaj v Minesoti niso imeli veliko sreče, zdaj pa je na enkrat Bog ozerl se na nas in v malo letih se je naša opatija, ki je bila še le 1;"». marca 18»>7 vstanov-ljcna, jako povzdignila, ter ima res veliko zaupanje. Kes, z Bogom vse premoremo, brez Boga pa nič ne. — ('astiti oče, le to še Vas prosim , sej me poznate, kako sem počasen, odpustite mi; v resnici sem mislil, da bom lahko veliko pisal o vseh Svetih. A komaj sem začel, že pridejo g. opat in pravijo, da naj se pripravim za „ceremonarija" na vseh Svetnikov dan, ker brez ceremonarija tukaj nič ne opravijo. Jest pa ceremona-rius, na to še nisem veliko mislil in toraj nič druzega kot knjigo, ceremoniale v roke in učiti se. — To je minulo. Kar me pokliče P. Aleš v svojo sobo in me praša, če bi ne hotel z njim brati Virgilija in Livija. — Nisem se mogel ustavljati in zraven sem še mislil, to mi še prav pride, da se v latinskem bolj izurim. Tri ure sem učil tega Nemca, ki ne umeva dosti angleškega, da bi se učil z angleškimi. - Kar me spet pokliče P. Aleš in mi da brati angleško aritmetiko. Se ve, da sem dosti slabo bral — pa vendar je bilo še predobro ! O vou can read good enought (O ju ken rid gut enof. O ž«- dost dobro berete), mi je rekel in pristavil: you must take the aritmetieal elasse (Vi morate številski razred prevzeti). Tu se sem pa branil in branil, pa ni nič pomagalo; knjižico pa tablico, kot sem jo imel v pervem razredu na normalki, mi je prinesel in moral sem se podati, čeravno mi še tako težko gre v angleškem in imajo tudi saj nekoliko drugo metodo v aritmetiki. Toraj sem moral še od konca vse ponoviti in sem se res pridno pripravil, ker sem imel že čez malo dni začeti. Nekega večera pridejo pa g. opat in ker me ravno ni bilo v sobi, pošljejo poine. Ko pridem, pa berž: Fr. Bernard! duhovne vaje bodete morali imeti! Tu sem pa v resnici ostermel. — Jutri pojdete v št. Džo (št. Jožef) eksercicije imet, pravijo dalje. — Nisem mogel verjeti in odreči nisem smel; zmiraj sem mislil, da govorijo le v šali. Na zadnje mi pravijo, da ima Vincencijeva sestra biti preoblečena in da ne razume dosti nemškega, da ji toraj jest moram nekoliko povedati o redovniškem stanu itd. (Nasleduje popis ceremonij itd.) Tako je tedaj tuai dosegla namen, zavoljo kterega je šla tako daleč iz doma. Silo veliko je že terpela. Od začetka celo nič ni razumela in morala je živeti čisto med tujkami sama; nikogar ni imela, da bi jo bil tolažil; le P. Buli so jo na kake 3 mesce obiskali; pa premili Oče nebeški je tudi zanjo poskerbel, in ji skazal veliko milost, posebno v jeseni, ko je bila v velikih dvomih, kar pridejo P. Buli, jo spovejo in tako potolažijo, da še nikoli ni tacega veselja občutila, kakor zmiraj pravi. Po zimi enkrat je nesla malega jagnjička v hlev. Pa ga je nekako prenaglo spustila, da je z glavo na tla ali na kamen padel, in se udaril tako, da je kar zijal in bercal, ter je mislila, da bo koj ,,umeri", kakor je sama pravila. Pobere ga in nese v kuhinjo, in vse so tudi mislile, da bo koj po njem. Tako sem se ustrašila, pravi, potlej sem pa šla v kapelo, pa sera tako lepo molila, kar sem le mogla, pa se je jagnjiče res ozdravilo, drugih ki niso bili nič poškodovani, pa jih je vendar več od mraza počepalo. Čeravno nočem reči, da bi tu moral čudež biti, obudil ji je vendar Bog veliko zaupanje, kterega ji je včasi primanjkovalo. Spomladi je bila bolna in toraj so ji rekle, da naj gre ven, da se ozdravi, da jo hočejo potlej spet vzeti; pa tako dolgo je prosila, da so ji dovolili notri ostati. — Tako, častiti oče, so tedaj 4 vaših duhovnih otrok v daljni Minesoti oblečeni v redovniško obleko kakor pervenci za Slovence v tej deželi. Aritmetika me je še čakala in predvčeranjem 17. novembra sera res začel. Matematiko sem vedno naj manj čislal, in zdaj ravno to moram učiti in še celo v tujem jeziku. Sicer mi pa še tako gre precej terda, ker se imam zase tudi veliko učiti. Modroslovje imamo (Tongiorgi Institutiones philosophicae), dogmatiko (Peronnetovo) in Alzog-ovo) cerkveno zgodovino (nemško). Vse jemljemo precej natanko in disputacije imamo včasi očitne. Pervo imamo 1. decembra. Tele propozicije imamo obravnati: I. Divina revelatio est possibilis et necessaria. II. Miracula certissiraam divinae ac supernaturalis revela-tionis notam constituunt. III. Prophetia est possibilis. IV. Origo christianae religionis est divina et probatur ex ejusdem mira conservatione. V. Ecclesia a Christo fundata seripturis anterior est. VI. Omnes ac soli j usti pertinent ad Ecclesiae animara. VII. Ad Christi Eccle-siae corpus speetant fideles omnes tam j usti quam pec-catores. VIII. Constituitur Ecclesiae corpus ex hierar-chia divinitus instituta et ex coetu fidelium, seu ex clericis et laicis divino jure a se invicem distinetis. — Disputacije so tukaj zelo v navadi. Posebno pri spraševanji pred škofom vselej kaj začnejo ongaviti. Gene-ralvikar prašancem pomaga, če vidi, da ne gre to ali to prav od rok, začne se prepir, naš P. Aleš pa nasproti in pokajo se, da je kaj. Zadnjič sta celo nekaj stavila, 5 dolarjev ali kaj... Z drugo verniki, se ve da, treba se je vedno disputirati. Sploh se tukaj uče vse bolj praktično, kakor pa se vem spominjati iz Ljubljane. In duhovni imajo ravno tako zmiraj kakšen ,,casus" med seboj. Po raisijonih res človek vse naleti, ali pa kaj zapomni, ko nazaj pride, se pa vsekajo. Jest sem tukaj prav zdrav in vesel, čeravno je precej opraviti. Navajen sem bil koj, ker so vsi prav prijazni. Se ve, večkrat se je treba bilo zatajevati. Pred smo se včasi tudi na jezero spravili; kaj prijetno se je voziti. Mislim, da s časom morebiti napravimo lepo kapelico na otoku; zdaj stoji kapela iz brezovih kož; mene bi kaj veselilo. Zdaj je jezero že za-merznjeno, neizrečeno lepo; pa v prostih urah polno študentov, da jih je lepo gledati, ko švigajo sem ter tje. Sploh je to jezero eno naj lepših v Minesoti in precej veliko, U mili hodravili, da bi molčal k njih počenjanju. Ko so si bili izmislili, da je nekdo Bizmarku po življenji stregel, so pri tem kanoniku nedolžne pa-pirje premetavali \ pa kakor nekriv je bil Kozmian, tako nekriv inladeneč, ki so ga že davno izpustili. Boje se na Kozmiana z Bizmarkom vred naj veči gosj»od je. Grof Eulcnburg, minister znotranjstva, je rekel, da v Poznu raji vidi 2<> republikanskih časnikov in ravno toliko ro-govilskih društev, kakor pa moža, kakoršen je ta Kozmian. Tega kanonika se boji — poslušajte! boji se ga tudi mogočna Rusija. Zato menda zdaj Bizmark še bolji zoper njega dela. Cerkaski, ki je 1. 1*.;;; uboge Poljake v Varšavi ncslišauo terl in stiskal, je rekel pro-sivcem za nekega pregnanega duhovna, da ne le tega, ampak vse v Sibiriji rad jtomilosti, ako mu dajo p«>-močkov na roko, da namesto njih tje jtošlje nekega po-znanskega duhovna, p<> imenu Kozmian>ki. -- Zakaj pa jim je tako na poti? Zato, ker po legalni poti potuhe gospodov biča : zato, ker jim j»od perste gleda, in ker je v zvezi z Rimom, ter po skerbi, da tudi papež zve, kaj se tam gori godi. Konec vsega tedaj je: Rus in Prus se bojita Pija IX! — Pruski deržavni zbor v Berlinu je bil pričet mal. travna s suhoparnim kraljevim govorom. Pričujočih je bilo komaj 100 poslancev, in ta mlačnost se je pokazala pri vsem opominjevanji liberalnih listov k obilnemu vdoležu, kakor javka ,,Allgemeinerica." Iz Ljubljane. V korist sadjuivje na Kranjskem bode naš verli rojak gosp. Fr. Šol maj er čast. gg. duhovne s posebnim listom prosil, da bi mu v številskem oziru sadnega drevja na Kranjskem prijazno po-moč skazali. Reč bode v listu razložena. Prosim tedaj čč. gg., da bi priljudno pomagali gosp. Sohnajer u v omenjeni reči, toliko bolj, ker se veliko trudi za po-vzdigo naše dežele. O tako vgodni priliki še dve — tri besede. Dve reči ste zlasti, kteri bi našo deželo v kratkem prav močno povzdignili, ako bi beseda zalegla. Ti-le dve! 1. Odpovejte se zapravljanju iu z vso marljivostjo se lotite umnega gospodarstva. 2. Sadite sadje. — Za sadje se da silo denara izkupiti; marsi-ktera zadolžena hiša zamore s tem v kratkem premožna }>ostati. Celi Egipt in vsa južna in srednja Palestina, tudi Sirija itd. se lahko oskerbuje s kranjskim sadjem, ker tam ne raste skoraj prav nič našega sadja. Kako se mi je prijazno zdelo, ko sem pred kaj leti na Jutro-vein vidil sadje iz Evrope, najberž ravno iz naše dežele. Nekaj se ga da sirovega, nekaj pa suhega izvažati. Pridela ga lahko marsiktera hiša v 3 — G letih trikrat do šestkrat več kot sedaj. Mladenči, pustite pijančevanje, gerde pretepe in kar je z njimi sklenjeno, in lotite se blage skerbi za take prizadevanja, ki deželi čast in prid, vam samim pa časno in večno srečo pospešujejo. Vladina Laihalicrica je hudo razkačena zarad sklepa j)o!itiško - katoliškega društva: naj se Njih veličanstvu svitlemu cesarju prošnja pošlje, da bi blagovolilo tako ministerstvo narodom dati, ktero v cesarstvu mir in edinost med narodi vstanovi. Celo besedo „hudodelstvo," „verbrechen," za društvom meče, če si ravno ji je med zobmi ostala! Tem ljudem je vse ,.verbrechen", s čimur se le malo drezne v „svetost" vstave, sami jo pa vender spreminjajo, če je treba kako posilno postavo vkljub Slovanom ali katoličanom narediti. Čudo, da niso laibaheričini modrijani še AndraŠa naprosili, naj laško ministerstvo nagne, da Pija IX v Ljub- Ijano na Žabjek pošlje, ker se je nrederznil nekak „verbrechen" storiti s svojo kritiko sedanjih vstavnost. „Laibaherica" našteva dolg zapisnik o zaslugah sedanjega ministerstva. Le škoda, da je pozabila tudi povedati, da z naj večima narodoma cislajtanskima — s Čehi in Poljaki — je vlada še zmiraj v razporu, in sicer ne manjšim kot kdaj poprej; da molčimo o večini druzih Slovenov, Tirolcev, Gornjo-avstrijancev itd. Škoda, da „Laib." molči o pomočkih, s kterimi si iše ministerstvo večino na Češkem pridobiti. .Škoda, da Laibaeherica ni omenila nič o zvezi med Laškim in Pruskim, k i j o nasprotniki sami slabo taje, in o novem „berlinskem zemljevidu", kar si celo ..dobromisleča" Laibaherica morebiti ne bo upala za v god n ost in prijaznost do Avstrije tolmačiti; — in vender sta Beust in Andraši v naj veči britkost Pija IX in katoličanov vesoljnega sveta laški vladi na moč stregla. — Ali Laibaherica čisto nič ne ve, kakošen sad so rodile in ga rode tako imenovane šolske in verske postave? Naj popraša šolske nadzornike po deželi. Ni dolgo tega, ko nam je eden gorenskih šolskih nadzornikov z nadzorovanja vernivše se rekel : „Če bo tako šlo, mora vse (šolstvo) na kup iti." K temu bi se dalo še veliko pisati; Če pa Laibaherica morebiti meni, da po decemberski vstavi je ministerstvo za vse svoje djanje »neodgovorno" ali celo „n e z m o 11 j i v o", naj to reč pove in dokaže, da ne bodo katoličani v svojih društvih zabredli v nevarnost „h udodelst v a" sklepati. Divje rogoviljenje „li-beralcev" pod ministerstvom Hohenvartovim, n. pr. v časnikih itd., zlasti tudi dunajs. študentov, nam je skoraj nasproten dokaz. Kaj pravi „svobodoljubna" Laibaherica Ali je lo vaša kultura? — Do gnječe in še bolj je bil te dni z ljubljansko ,,inteligencijo" napolnovan prostor neke gostarije, v kteri, kakor se mnogo pripoveduje, so tuji glumači z ostudnimi plesi in drugimi pohujš-ljivimi burkarijami občinstvu oči pasli in fantazijo ku-žili. Celo liberalce v eden je prijatlu svetoval: žene nikakor ne seboj jemati! in sliši se marsiktera slana v tem oziru iz teh ali unih ust. — To tedaj gre zmiraj naprej: enkrat „internacijonalstvo", drugikrat nesramnost! — Vprašamo: Inteligencija, ali je to sad tvoje kulture? Potem ste vi mesenjaki in vaša „kultura" ni piškavega oreha vredna. — Gostarije, ako rudečkarskim ali nesramnim počenjanjem potuho dajete, bo vaše poštenje in dobro ime šlo po Ljubljanici. Na V (Tilniki je konservativno-katoliška stran pri volitvah srenjskega zastopa skoraj enoglasno zmagala. Vse ljudstvo je bilo na nogah za dobro stvar. Zastonj je bila kletvinja nasprotnikov. Poterjenje prejetih darov. Prejel sem poslanih 100 gl., za ktere se zopet prelepo zahvaljujem; 40 gold. sem poslal gosp. župniku v Cernomelj za pogorelce v Dobličah , drugo pa v kraje, kjer je revščina naj bolj silna. Bog stokrat vse poverni Vam in dobrotnikom ! V Semiči na Dolenskem 8. aprila 1*72. A nt. Aleš, dekan. Priserčna zahvala za 25 gold., ktere sem po preč. g. d«-kanu Alešu prejel za reveže svoje fare. Odkrito-serčno Ti povem, da tacih revežev, kakor so skoraj vsi moji farmani, še nisem nikjer vidil. Ze tri leta je terta malo rodila, vlani skorej nič ne; tudi drugi pridelki so se tako slabo obnesli, da se nam prav res huda godi. K veliki revšini se mi je pridružila še huda bolezen legar; veliko imam bolnikov brez postrežbe in brez zdravil. Ne vem, kako bi izhajal, ko bi konja ne imel, kteri me pridno nosi ali tudi vleče — zdaj tu zdaj tje. — Skorej se ne more denarna pomoč bolje naložiti, kakor pri mojih revežih. Dobili smo malo krompirja in koruze , pa le malo na enega pride, ker jih je toliko. Moja prošnja je, ko bi hotel v „Danici" s kratkimi besedami v mojem imenu zahvalo izreči za prejetih 25 gold. in še malo poprositi; morebiti bi se kdo še nas usmilil in še kako malo denarno pomoč poslal. — Sila je res tukaj velika! V Suhoru, 12. aprila 1872. M. Tomec, fajmošter. (Na to pisanje je 14. apr. preč. g. fajm. M. Tomcu poslanih 50 gld. Vr.) Orehek, 12. aprila 1872. Preserčna Vam hvala za poslano. Malo je bilo sicer (20 gl.), pa neizrečeno dobro za stradalce naše, kajti sila je bila vže do verha prikipela. Bog poverni tisučero Vara in darovalcem. — Za hrano nam je v tem hipu vsaj za silo pomagano, ali kaj bo za seme? ! Iz Postojne (od vlade) dobila je do zdaj cela velika županija naša, ki se čez Petelinje in Radokovas skoro do zagorja razteza, samo 40 mernikov turšice, da komaj kake pesti na vsacega pride.*) A nt. Dom i cel, ekspoz. V nedeljo sem dobil dar iz nabirk Zg. Dan. 60 gl. naravnost, in po dekaniji 7 gl. — Po pregovoru : „Kdor revežu da, Bogu na obrest da," naj Bog s svojim obre-stimi vse railoserčne darilce obdaruje, posebno z dobro letinjo in z bogatimi sadovi duhovskimi o bližnjih šmar-nicah in z 12 sadovi sv. Duha. Ljuba „Danica" pa bodi vsim sobratom posrednica djanske ljubezni od roda do roda... V št. Rupertu 16. aprila 1872. A. Košir, fajm. Prečastiti gospod ! Po preč. gosp. dekanu Rusu sera prejel veliki teden 10 gl. za revne, pomanjkanje terpeče Radeške fare; prelepa hvala! Ker v zadnji Danici berem, da imate še nekaj nabranega denarja, prosim, blagovolite še nekaj v našo faro poslati, ker posebno v tergu so nekteri pomoči potrebni. Radeče, 13. aprila 1872. Andrej Pavlič, fajmošter. (Na to pismo je 14. apr. preč. g. fajm. A. Pavliču poslanih zopet 30 gl. Vr.) Duhorshe spremembe. V lavanlinski škofiji. Č. g. And. Žurman je dobil župnijo sv. Martinu na Paki; č. g. Jak. K o le d ni k je postal provizor v Crešnovicah; č. g. Jože Pečar je prestavljen za kaplana v Tinje; č. g. Simon Pire gre v Pokoj. Č. g. Ant. Pust je umeri 13. t. m. R. I. P. V kerški skoliji. Č. g. Val. Link je dobil faro Št. Jurje nad Verbskim jezerom. Za provizorja gresta: gg. Jož. Oswald v Koprivno in g. Fr. Lipic v Stokenboj. Dobrotni itarovt Za stradajoč* na Dolenskem in Notranjskem. Iz Ko-vorja farmani z gosp. dušnim pastirjem 8 gl. Iz Dob-ske fare 17 gl. Matija Zupan J gl Gospa M. Z. 2 gl. Z Gorenskega duhoven 1 gl. Iz Dolnepolj 4 gl. 2\1 kr. Čemšeniška fara s čč. gg. duhovnoma 22 gl. — Dr. in prof. Stanonik 10 gl. Za sv. Očeta. Iz Zatične 2 gl. Iz št. Ruperta 5 gl. J. And. 50 kr. - G. M. Z. 5 gl. G. D. Sk. 2 gl. Zu a frik. misijon. Iz Černega verha nad Idrijo 4 gl. M. Karhiis 1 gl. Iz Kovorja 1 gl. Zu Božji grob c Jeruzalemu. J. Kajžar 84 kr. * Na t«, jmmtio zf|»ft pon'ai.'li 20 gl. Vr. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.