m
Am limmUTM) UMUM FBMPT (Wo. BM) yrrgommp BTmiCTOr OCTOm g.ltl7. OW WIJS AT THE POST OfTICE OF NEW TOK. W. Y. By order	of the Preside^ A. B. Burleson, P. M. OemT
Z'irr^I	n AQ \T APHF! A
Z* pol leu................ S.oo	\ I I J L 7 1 J^L I 111 W I W	Issued every day except Sunday«
Za New York celo leto..., 7.00 [	^^ ^ ^ A W ^V-^ -At.	and legal Holiday..
z* inotemrtvo ceio leto... 7.00 j	jj^ slovenskih delavcev v Ameriki,	| 75 000	^
TELEFON: 2876 COETLANDT.	Entered at Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, nnder the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 202. — ŠTEV. 202.	NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 27, 1920. — PETEK, 27. AVGUSTA, 1920.	VOLUME XXVUI. — LETNIK XXVm.
NOVOSTI IZ POLITIČNIH TABOROV
- (
HARDING IN SLEPI VOJAKI — PROTEST DEMOKRATOV. — | ALICE ROOSEVELT ZA KARDINGA. — W ATS WORTH BO BA-! JE ODSTOPIL — FUZUA PROTI 80CIJALIST0M — ZAČETEK ;
REPUBLIKANSKE KAMPANJE.
Marion Ohio. 2fl. avjruftta. — liva vojaka, ki sta v bitki v Ar?o-fcih izgubil* vid, sta pi išla včeraj * neko delegacijo na doni senatorja llardingu in v/l i< »-n Vvled pogleda na ta dva vojaka, je izjavil rt|niblikai<»ki pr**d»eUiii*ki kandidat. da iic l>o nikdar zastava ka k«- nad države, kot fn horf ustvariti LigA narodov, viLrala nad ame-t »ko zastavo. (To je seveda bluff'.
< harb-s Kv«ii> Hughes je izdal danes tukaj izjavo, v kateri se da se bo po njegovem pr«*pri«~an ju Amerika poti predsednici vom Hnrdii.ja vdele/.iLa ustanovitve svetovnega sodisča. llu^hes in senator Hardin*? »tjj in.i la včeraj dolgo posedovanje glede Lige na-rodov in senator je zagotovil. da bo Rootov načrt gled«* svetovnega sodiiea predstavljal veiik jiel predsedniške kampanje.
( lani republikanskega narodnega komiteja so včeraj izjavili, da imajo dokaze za 'o, do je prove mer fox šele potem nastopil proti financiranju republikanske kampanje, ko so njegovim lastnim agentom obrnili hrbet bogati ljudje, ki so plačali jui zadnjo predsedniško kampanjo W'ilsona velike svote. Tozadevni dokazi bodo prihodnji ponedeljek v Chi aru predloženi senatnemu podkomiteju, ki preiskuje kampanjske fonde različnih strank.
red rpham. zaUadničir republikanskega narodnega komiteja, je izjavil, da je d«.bi! komitej dosed a j v celem približno $900.000 in da je od tega denarja prišlo iz New Vorka v eelem $210.000. Komitej prieakuje iz Neu Vorka v eelem približno dva miljona, iz cele oežele pa prihlir.no r.edein milijonov.
Predsednik White demokratičnega narodnega komiteja zagotav-l.ia da je dobil doNed:<j komitej le $100,000 prispevkov za kampanjo governe rja <'o\a. Fond zadnje kornpauje za predsednika Wilson a je znašal >2.000,000, is ie bilo treba pozneje pokriti deficit $000.000. Politični opazoval« i pravijo, da bo prišla eela kampanja Coxa v fi-i iiiM ne zadrege, ee ne l,o napravil ^ svojem prihodnjem govoru do-brega utiša.
Chicago, 111., 20. avgusta. — Dne 17. septembra se bo pričela pra-\si republikanska narodna kampanpja. 2T».000 govornikov bo pričelo pojasnjevati volileem nazore senatorja liardinga. Med bojevniki za Hurdinga se bo nahajala tudi Mrs. Aliee Roosevelt Longworth, hčerka za m t lega hi\šega predsednika, ki bo skušala pridobiti državo Ohio /a Harding«.
Ellenville, N V , 2f>, avgusta. — C.eorge Henry Payne je včeraj tukaj irjavil, da bo senator Wadsworth odstopil na korist llughes-a eli kakega «lrugega kandidata.
Nameravana fuzij'j proti soeijalistom najbrž ne bo oživotvorje->ia, v>«j kot kažejo znamenja v Bronxu v New Vorku. Senator Peter Abeb«, se je namreč branil odpovedati se svoji kandidaturi, in tudi demokrati niso hoteli s svoje strani sprejeti kandidaturo Abelesa, ki je republikanec. (Š-tii je.) Demokrati izjavljajo, da bi podpirali vsakega drugega kandidata le A be,lesa ne.
19, AMENDMENT JE ŽE PODPISAN
Državni tajnik j« podpisal izjavo,
•	katero proglaša pravomočnost
ženske volilne pravice.
Washington, D. C., 26. avgusta.
•	- V državnem department!! se je zbralo danes že zgodaj zjutraj dosti voditeljic v gibanju za žen-j »ko volilno pravico, da prisostvu-, jejo prizoru, ko bo državni tajnik Colby {»odpisal izjavo, m katero se proglaša žensko volilno pravieo. j <Vrtifikat govemerja iz Tennesee' je dos^iel včeraj zvečer.
kakorhitrn pa ko T>ile žen*ke /brane v državnem department!!, se je i/kazalo, da je državni tajnik Colby podpisal amendment že ob^ osiuih zjutraj v svojem stano-
0BS0DBE NA DEBELO.
Za sodnika Holmes v zveznem okrajnem sodišču v New Yorku j je bila sreda zelo "bizi" dan. Pred seboj je imel uboge grešnike, katere se je dolžilo, da ne upoštevajo osemnajstega amendmenta. 73 salonerjev je moralo plačati v celem $7oOQ. Vsi so skesano priznali, da so kršili Volsteadovo postavo in sodnik je obsodil vsakega na globo $7">.
Vsi obsojeni so seveda takoj
posegli v žepe ter plačali globo,
nakar so .šli domov, da prodajajo
ae naprej prepovedano tekočino, i____________
vanju, takoj potem, ko je dospel (certifikat governerja iz Tennessee. Očividno se ni hotel obotavljati. ker se je bal, )a bodo storjeni sodnijski koraki, s katerim se bo skušali preprečiti podpisa-nje.
Pranistiti dobro, komo boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnja listka.
Sedaj živimo v čaan negotovosti in zlorab«, vsak akni« posta*
hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentjo in aakdt ni bankirji raattjo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh Časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za P reke starim ix kužen itn in premožnim tvrdkara; kako bo pa maliv r.eizkutenim zavetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljo be, je veliko vpraianje
Naie denarne poiiljatve m zadnji «aa po nor! zvezi in na nori način primerno sedanjim razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in zane* Ijivo izplačujejo.
Včeraj smo računali sa počiljatve jugoslovanskih kron po sls dečih cenah:
300 kron......$ 3.75	1000 kron......$ 12.00
400 kron......$ 5 00	6000 kron......$ 59.00
600 kron......$ 625	10000 kron......$117.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna pr*j Mi računamo jk* eeni istega dne, ko nam podani denar dosp« ▼ roka.
Dmmr warn jo podati aajbolj po DwiiHi Mo—y Orte, aH p» torn Tmk Wmk Draft
Trrdka Priak Bakiaf, ^	_1 J M Oortlandt BL, V«w Tort; M. T.
JI^BBI^iBB IflA 1Mb
General Haller, — povelin^k severre naliske armade, s svoiim itahom
NOVA ZAGONETNA MORILNA ZADEVA
Na Palisadah v New Jersey so našli truplo mlade ženske, ki je za. pustila v soboto svoj dom v Bronxu.
Frank Solni I z, ki stanuje na iz-točni 13.'». eosti v New York, star liS let ter uslužbenec* neke newyor-ske poulične železnice, je pozitivno identifieirfil obleko in solnčnik ženske, koje truplo so našli v bližini Palisade Amusement Park kot ono svoje žene. Blanche, state 21 let, katero je pogrešal Izza pretekle sobote zjutraj. Rekel je tudi, da ima njegova žena znamenje na lirbtu in policija je ugotovila, da se nahaja na truplu umorjene ženske.
—	To je moja Blanche, — je zakričal nesrečni človek, ko se je ozn na obleko. — -laz sem mož te umorjene ženske in kakorhitro bom našel morilca, bo šel tudi ou v mrtvašnico.
Povedal je nadalje, da je videl svojo ženo zadnjikrat v soboto zjutraj, ko je odšel iz hiše pred njo. Ona je bila zaposlena v neki krojaeniei no 5. Avenue in 14. eesti. V soboto zvečer sta hotela iti na dom njene sestre v Kevport, N. V. Zapustila mu je listek, s kateri pa je obvestila, da je nesla likat njegovo obleko In da naj se pripravi, da jo spremlja, ko se bo vrnila domov.
Ona pa se ni vrnila in m.r?, ki je domneval, da je šla s sv>jo materjo in možem slednje na ladijo. na kateri je zadnji kapitan, se ra-ditepa ni vznemiril ter postal vznemirjen šele tedaj, ko se ni v nedeljo prikazala v stanovanju svoje sestre. On se je nato vrnil v New York ter obvestil policijo na neki policijski postaji v Bronxu.
Schulz je izjavil, da je imela njepovo žena pri sebi $.V>0 in da je nosila pet prstanov pole^ po-roeenepa. Čital je povest o umorjeni ženski v sredo popoldne ter so takoj napotil s svojimi prijatelji v CJrandwod, v koje«?a bliž-ni so našli truplo.
Rolčnik svoje žene je takoj spoznal. Rekel je. da je brl darilo njene matere. Polieija mn ni dovolila, da bi videl truplo. Opisal pa je plombirane zobe svoje rene in policija izjavlja, da soglaša cie-irov opis z zobovjem umorjene žen-ske. fHg^ t	•
—	Nikdar se mi zdelo, da bi bil kak možki pozoren napram moji ženi, — je izjavil. — Portv čila zva se pred tremi leti in poL
SVEČENIK iN DETEKTIV
Diiics prične izhajati na zadnji strani lišta roman pod zgoraj-šnjim naslovom. Prepričani smo, da ga bodo čitatelji spri-dom čitali, ter bo vsakemu, kdor ga bo prezrl, žal za ve-' lik duševni užitek. Roman jc i delo enega najboljših angle-I ških poznavalcev življenja. V, njem nastopita dva nasprotna si elementa — duhovnik in detektiv — ter poskušata s svojo t bistroumnostjo in delakovid-, nostjo drog drugega premagati.
Čitajte, pa boste videli, kako se bo z a vršil ta boj.
VELIKO POVPRAŠEVANJE PO
HMELJU.
; -
Rome, X. Y.. avgusta. -— |I>omači pivoVarji. ki so se pojavili v sled uveljavljen ja prohibieije, l, od o obogatili srednji del države
New York. Povpraševanje po lune Iju, ki daje pivu oni posebni okus, j« večje kot je bilo kedaj pyprej. IV eč kot dva tisoč funtov hmelja se prirakuje. cd akra zemlje. Za 'funt ponujajo prekupei en dolar. Ker stane farmerja funt hmelja centov, prinese aker približno M1."»(X). Številni farmer j i imajo do 14M) akrov posejanih s hmeljom in veliki producenti bodo napravili do .4r_>(X).(MX) dobička na leto.
Ona je bila rojena v bližini Pou^rh-1 keepsie ter imela v New Yor'.,i le malo znancev ali prijatelji". Porodil naju je pastor Mueller v pro-testantovsko-luteranski cerkvi ra 1156. eesti v Bronxu. Nosila je s seboj najine prihranke ter bi morala vložiti v soboto $550 v banko, ! česar pa očividno ni storila. ! Schulz je izjavil časnikarskim poročevalcem, da sta živela srečno z ženo, a policija v Grand-! ' wood pravi, da ji je Schulz povedal, da sta se večkrat prepirala in da sta enkrat celo živela Točeno. Nekoč je ona igrala na odru in pozneje je služila pri Gimbel Bros. j Dr. William Ogden, okrajni zdravnik, ki je izvršil avtopsijo,} pravi, da je bil vrat umorjene , ženske prerezan.
| Policija ima vsakovrstne teorije glede načina, kako jc bila umorjena ta ženska, a vse to so le domnevanja in prava resnica ne bo ' priala najbrž nikdar na dan.
—------ h
UMOR ECKERTA IN
NOVA RAZKRITJA
_ ji
Nova razkritja glede whiskey rin- ; ga involvirajo sorodnike visokih
uradnikov in policijo.
- 1
Max Katz, star 27 let in šofer,!1 je bil stavljen v sredo zvečer pred 1 sodnika Mullin pod tehnično ob- 1 tožbo sovdeležbe pri umoru Fre-'; detirka P. Eckerta, bootlegger-jai in načelnika gange, katerega so j našli mrtvega v nekem avtoinobi-j lu na neki samotni cesti na Staten . Island.	tj
Katz jc "nova priča", koje ime ,-je dosedaj zadrževala policija. Re- ' kel je, da je dflal z Eckertom in ! da sta prevažala velike množine!1 žganja. On je tretji človek, ki jej1 zaprt v zvezi z umorom. Policija je v družbi z okrajnim pravdni- 1 kom sedaj prepričana, da napre- 1 dojeta z oziroma na rešitev mo- ! • nine zadeve in ozirorn na raz- I kritja, tikajoča se žganjarske za-S rote, ki je bila neposreden vzrok . tega umora.
Policija Še vedno išče moža, ki ] se imenuje Whalen, Thompson ali!, Horsey in ki se je mudil na Staten , Island v doti<'ni noči. Išče nada-> I je nekega drugega človeka, koje-j ga ime pa ni še prišlo v javnost. Oba »"loveka. ki sta zapustila avtomobil, v katerem so pozneje našli mrtvega Eekerta ni policija še identificirala.
V	odgovornih krogih se je iz- ^ javilo, da sta bila neki sorodnik 1 visokega okrajnega uradnika in neki polieist zapletena v zaroto, koje namen je bil dobavljati sa-lonerjem na Staten Island žganje.
]
MOTORIZIRANA POŽARNA BRAMBA.
V	torek so zadnjiknat nastopili konji newyorske požarne hrambe in še dotični alarm se je izkazal kot napačen. Vsi konji so sedaj nadomeščeni z motornimi vozovi.
Bizi parnik "Pesaro"
(prejšnji parnik Hamburg-Ameriške proge "Moltke")
*
odpluje v Genovo 1. septembra
Vožnja za 3. razred stane % 98.50 Vožnja za 2. razred stane $168.65 vštevši vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta.
Kdor želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj piie sa pojasnila.
* Trrdka Frank lita«
: JUSTIČNI DEPARTMENT IN PREMOGARSKI BARONI
JUSTIČNI DEPARTMENT PRAVI. DA BO PRIJEL PREMOOAR &KE BARONE ZA UŠESA. — CENE PREMOGA BODO BAJE PADLE "AL PA NE \ — POVSOD BODO BAJE UVEDENE STROGE PREISKAVE.
Washington, 1). t'., lNJ. avgusta. — IVadniki ju-tične-a .kpnrt j men ta so i/javili, da je \ kratkem pričakovati pnlj-j v e«nali \>\ mo-ga in Meer radi **obinn Ijene akt ivi.o ti" v kampanji proti prof. tirj»-m. K*-r se je prtniukeija premoga povečala, je p«» mnenju ur:».l-n kov jii>t iriit-LTa dopai t meni l pričakovat i, da bo premog kmalu >ledil vzgledu sladkorja in da ImmIo eetie premoga \>i»-d tejra adle.
* -ne so dejanski padle v Baltimore. Lj.-r so zm/:J agenti pričeli z nabiranjem dokazov proti kouibiuaeijl prodaja!«•«• v. ki v«» jLaje višali eene premojru s pomočjo številnih transakeij. Sli,en na-jpad na profitirje je bil tudi ourejeii v Hampton Koads, kjer se nalia-I .njo največja skladišea premoga ob iztočni obali Združenih držav, [številne pritožbe so pogosin prihajale tako iz Baltimore, kot i/, liamflon lioails.
v'eprav je bilo tudi v številnih krajih v notranjost I d«/. 1.- o-paziti pretirane eene i»renio«jra, se je vendar ugotovilo, da so •• flagrant ne kršitve*' Levt rjeve postave omejene predvsem na Atfanti-.ko <>i»;i 1. Jiističui tlep: rlinent pa hoče pričeti s preiskavami vsepovsod in tajnik justi.'nega departmeiita je poslal vsem pravd .iliom Združenih držav navodila, naj preiščejo položaj jrlede eeu premoga ter u gotove, če so bil.' eene premoga zvišane s pomočjo umetnih in zaporednih tranškaeij. (To je zopet ena onih "preiskav", katere vpri-arja od časa do čas.t justični department, ki pa ne dosežejo ničesar dru^ejra kot da se jim dejanski profitirji smejejo ter se :.očuj« jo i/ njih. 1'ilaree s pali.-o po vodi in nič drugega.)
SOVJETI SO SE ODPOVEDALI DELAVSKI MILICI
;ENA KLAVZULA MIROVNIH POGOJEV JE BILA UMAKNJE | NA. — POLJAKI SO ZAVZELI OSTROLENKO. — BOLJŠEVIKI ZBIRAJO BAJE NOVE ČETE. — ENAJSTURNA ^ITKA USPES-
NA ZA RUSE.
i Paris, Francija, avgusta. — Soglasno z brezžičnim brzojavnim sporočilom je sovjetska vlada opustila pogoj pri mirovnih pogajanjih, da mora Poljska vzdrževati 200,(XX) mož delavske m i lire.
Varšava, Poljska, 20. avgusta. — Ob Hereziji i, kjer se je nriče-jla zadnja ruska ofenziva proti Varšavi, se baje zbirajo velikansko mase sovjetskih čet. Vojaški opazcvalei tukaj so mnenja, da nameravajo boljševiki vpri/oriti novo ofenzivo pr<»ti središču {»oljske fronte. Za mogoče se smatra, da se Lodo boljševiki tam ustavili, č.-bodo nadaljevali Poljaki z zasledovanjem umikajočih se sovjelskih armad iztočno od Bugu na jugu in severno od Orodna na severu.
Poročila, ki so ravnokar dospela semkaj, izjavljajo, da so Pnlja-1 ki neprestano za petami umikajočih se sovjetskih čet.
Varšava, Poljska. avgusta. — Ostankom četrU' boljš,-viške armade, ki je bila odrezana v bližini Kotno vsied prodiranja 1'olja-'kov, se je posrečilo priboriti si po deset ur trajajoči bitki pot proti j iztoku. Tozadevna noviea j«* vsebovana v tukaj objavljenem oficijel-|nem sporočilu. Sovjetske čete so izvedle manever novega grupiranja ;in posrečilo se jim j^ izkopati se iz zagate, čeprav so t-- čete še ved-,iio obdane od močnih jioljskih oddelkov.
Sebastopol Krim, L'«;, avgusta? — Južnoruske čete, katerim ]»<>-vel j nje general W'rangel, so zavzele važno mesto Novo Kosijsk. '!«• mesto predstavlja zadnjo p«»sfajo železnice ob Črnem morju, ki teče jiztoično proti Jekater'nodarju, v gubemiji Kuban. Oete Wrangla s<» l aje tuili zasedle premogarski okraj Donee. Poroča se, da je prebivalstvo tega ozemlja ?.x\ Wrangla in da bo južno-ruska vlada kmalu : tlobda v svoje roke kontrolo nad premogovniki v dotičnem okraju.
London, Anglija. L'ti. avgusta. — Poljske čete so včeraj pn te/ kem boju zavzele trdnjavo Ostrolenko, ki leži 22 milj južno zapad-jio od Iiomze. Izsilile so tudi prehod preko reke Na rev, kot se glasi |\ poročilu varšavskga poročevalca Central News agenture.
BOLJŠEVIKI SPREJELI ANGLEŠKE PREDLOGE
Pripravljeni so storiti vse, samo da zavlada na svetu mir. — Rusija noče t njega ozemlja.
London, Anglija, 2G. avgusta. (Poročilo Ass. Press.) — Ruska sovjetna vlada je odgovorila danes na noto Artlmrja Balfoura, lordskega predsednika Lige narodov glede sovjetnih pogojev Poljski.
Angleži pravijo, da je sovjetna vlada zahtevala, naj dajo Poljaki orožje dvestotisočerim delavcem na Poljskem. Sovjetna vlada to vest odločno dementira.
Moskovska vlada pravi, da je pripravljena storiti vse, samo da zagotovi svetu mir.
Ruska delegacija v Londonu je mnenja, da te koncesije popolnoma zadoščajo željam angleške in italjanske vlade.
60,000 SOVJETNIH BEGUNCEV.
Berlin, Nemčija, 26. avgusta. — Vsled ruskega umikanja na Poljskem je pribežalo v Prusijo nad
hO.(XXJ Rusov. Nemčija je v veliki ! zadregi kaj storiti žnjimi, ker še sj i ia zase nima dovolj hrane.
j DENARNE POSlLJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlja, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošilja- , tve italjanskih lir po sledečih! eenah*
50 lir...... $ 2.90
100 lir ...... « 5.40 " !
300 lir ...... $ 15.60
500 lir...... $ 26.00
1000 lir...... $ 51.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepr. ako« vano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna-prej.
Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe % roke.
Denar uun je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, al) pa New York Bank gfejh« i
Trrdka Frank ftakser, ^ 81 Oortlandt gt, X«w Yofc ft, JQ
"GLAS NAHODA"
TW.OVKNIAN OA1LY1 » owm4 m4 PuMlaM by "
^ BLOVZNIO PUBLISHING COMPAHT W
(• HlfPM lllUll)
iAKIlB, ymMwrt_'___LOUIS BENIDIK, Twmiwr
PUc« of ButliMM o* t h« Corporation and AddrtMM of Abov* Offlclorat _HCwtlM« ltr*«t. Borough of Manhattan, Naw York City. N. V.
_**Qiaa Narsia« Uhaja vuk din imtmil nedelj In praznikov.
K« aoio lato volja Hot sa Ameriko	£m Now York za calo loto	C7.0*
In CanaSe	tS.M	za pol lata	S3.S0
Za pol lata »3.00 Za Inozamatvo za celo loto 47.00 Za imtrt lota_41A0_za pol teta_13.50
OLAI NARODA
(Volem of the Pwoole) * leeuH wiry da v except Sundays and Hofldaya r
»uhocrlptlon yeaHy 44.00_
Advortloomont wn agreement
DtfM braa podplaa in OMbnuatl mm no prl«WuJ»Jo. Denar naj oo bla*trroH poMlJatl pm Money Order. Pri aprtmembl K raja naročnikov prowl mo. da ao nam tudi projl-
njm blvallA^* i>untnl, da hitreje najdemo naslovnika.
OCAS NARODA 44 Cortland* Stroet. Borough of Manhattan. Now York. N. V. Telephone: Cortlandt 2*71
Ruska politika.
m>	-
Konferenca 111»'. 1 IJoyd (ieorge-om in italjanskim ministrskim predsednikom (iiolitti-j* m v Iaicemc gotovo ni zanemarila italjaii-skih interesov. 0 tem smo laliko trilno prepričani. ltuljunskl interesi so bili glavna briga itaijanskega ministrskega predsednika. Ituljan-
ski listi so stavili te i 111 • rese v prvo vrsto. y posebnih sporočilih iz i.iio-rriit na ne\vyorški italjatiski list "II 1'ropresso'' je najti deset j I ts»d glt-de jadranske«.*,-, vprašanja proti eni l»ese«ii Poljaki iu l{ii-;ji. 1'redno j.* liiolitti zapustil Him se je olieijelno izjavilo, da bo zavzel svoje stališ« •• j_'lede Londonskega pakta. Ta sevrf»a 11I priznaval zahtev Italije glede Keke. Sedaj pa se je pokazalo, da se je (iinlitti zavzel /a priznanje Reke kot prostega mesta od strani zaveznikov. Vsa linija jadranska vprašanja pa naj bi se rešilo potom i medsebojnega dogovora. Treba je priznati, da je to v ver j i meri pobožna ž»*|jh kot pa uravnava.
Te zadeve so sicer važne, a plede važnosti jih daleko prekaša prihod skupne ruske politike, ki predstavlja glavno stvar, vsebovano v oficijelneui skupin ni ugotovilu, izdanem v Lucerne. V enem odstavku tepa ugotovil«. zavzemajo zavezniki določno stališče, "da l e more nobena prosta > !ada niti priznati, niti imeti nobenega opravka s sovjetsko oligarhijo", če bodo bol jševiki še naprej vstrajali v svojem sklepu, da se vmešavajo v poljsko neodvisnost.
To je dejanski prehod k politiki kot jo je objavil ann-rt5ki državni department. Llcjd George .ie povedal časnikarjem v Lucerne, da je bil po njegovem mnenju predsednik Wilson ''nrorosleden" v svoji politiki napram kusiji. \' Parizu jt bil Wilson pripravljen po-! gjjati se / Leninom ali njegovimi zastopniki, d očim no?e rrneti se-i daj noben« pa opravku z njim. Vrjetno je, da l»o predsednik Wilson v j stanu odgovoriti na ob^ol/be nedoslednosti, prihajajoče iz ust Lloyd j <»eorge-a. Odkar sta se oba (iraccha pritožila radi upora, nismo doživeli še ničesar, kar bi bilo tako razveseljive nesramno.
< > hi bilo treba j ojasiiiti vprašanje o izpreniinjanju nazorov glede Kiisije, hi moral i Italija pojasniti marsikateri svoj korak. Njen minister /a zunanje ztdeve je prt-d nedavnim časom izjavil, da je pripravljati sprejeti sovjetfcketra poslanika v Italiji. £>edaj pa je njegov naeelijik. iiiolitti. j j* s n o namignil, da italjaiiska vlada pod goto-\ imi po troji ne bo hott ,a imeti nobenega opra\ka in nikakih diplo-titatičnih odnosajev s m vjet>ko Kusijo.
Kar - ■ tiče angleškega ministrskega predsednika se Je slednji I nahajal na v se h stra.ieii vprašanja. Treba pa je priznati resnici na | ljubo, da se je njegov zadnji govor glede ttega predmeta v angleški j' poslanski zltoraici koma! r izivom na naslov sivjetske vlade. On siji zeli miru z Kusijo. a ee bo nadaljeval Lenin s svojim blaznim tekom j ter pokazal, da hoče izzvati naprave, od katerih je odvisna prostosti K v rope in njene civ ilizaeije. se bomo se stali z jjjim na bojišču. j Predno je gov oril ministrski predsednik v poslanski zbornici, j1 ;e je sestal Z delegacijo "delavskega si v jet a akcije". Ti gospod je j so hili zelo razburjen i;.di skrivnih sil. ki so na delu v Evropi, po-1 sehno pa v Evropi, da se prepreči pravično uravnavo z rusko repu j blikn. s svoje strani so bili tam. da zaprete z direktno akcijo proti I
vlali, če bi storila slednja kake korake, ne le vojaške odredbe pro-1 •» , 'i ti svojim tovarišem v Itusiji.
Llovd (ieorge j" takoj stavil vprašanje neodvisnosti Poljske, j kjer je tudi najti tovariše de I »ve**. Vprašal je:
< e ho sov j.n.» Rusija storila. k.ir je storila car isti«" na Kusi-j ja, ali ne bo «lelo v t»-j deželi dovolilo vladi, tla odpošlje vsaj par' čevljev narodu, ki se bori za svojo prostost! (Zakaj pa je bila Anglija velika prijatelji« a earističrie K uiti je?
Nekoliko presene«(iii zastopniki direktne akcije so rwlgovorili l oiu čno, da bo d« lo zavzelo svoje stališče, ko s«' bo taka prilika po- , javila.	,	,
1st«) stališi-e je /.avze) Lloyd Ceorge tu«li v parlamentu ter izsi i lil od delavskega volitdja <'Ivnes izjavo, da <»n in delavski člani , parlamenta prt/.navaj". da je neodvisnost poljskega narotla bistve- i neg« pomena za ohr..n«tev miru na svetu iu ila bo morala zavzeti delavska stranka drugačno stališče, če bi bila neodvisnost Poljske « ogro/eua o«l sovjetske Knsije.	"	h
Hazveseljivo je. da so prišle vs»- velesile sedaj do prepričanja, če- 1 prav ne javno izra/.e ,ega. da je politika, katero zasleduje vlada Zdr. • držav napram sovjetski Rusiji, edino prava. To je hands off politika z ozirotn na notranje razmere v Kusiji.
tVh svet obsegaj.»če ambicije moskovskih diktatorjev so ravnokar doživele velik poraz in Evropa je dobila časa, tla se zedini glede 1 politike, katero naj zasleduje napram sovjetski Rusiji. Glavna stvar 1 pa je, kot že rečeno, «la soglašajo sedaj zavezniki z Ameriko glede ' politike, katero je treba zasledovati v tem oziru.
i
o	»"V	- .
Dopisi	i
Irwin, Pa.
Dolgo že ni bilo mvbenega d«»pi-sa i* našega kraja. Kam nr> vetu. j kaj je temu vxrok. Tukaj delamo r vsmk dan, zaslužimo p« toliko, da š so polteno preži vi mo. \ druhtve- I tmmu oziru prav dobro napreduje- li mo. Tudi peelamki k hib je na t trdnem, ker nas je tukaj dotiti | prflarjer, pečlarir pa manjka ( Zadnjič sem eno vprašal, če bi me k vzela, pa je odvrnila: "Pečlarja n pm ne, rajse cigana." Vidite, tako 1 se nam godi. PoadraYl	r
K.,; m ■„.	' Jiw-ocnik. n
Oirard, Ohio.
Tem potom naznanjam vsem prijateljem lepih slovenskih pes ! mi in lej»e godbe, da posetite na-J] io naselbino dne 6. se«ptembra na I I^b«»r Day popoldne ob 2. uri,j kjer bodo jugoslovanska pevska I dništva napravila srvoj izlet ob < priliki koneerta v Youngatownu, CHiio. Pevci nam bodo zapeli ne- i kaj lepih svojih pesmi, godba ] nam bo pa igrala lepe komade, i Torej pridite vsi na ta dan v Gi- i rard, ker ta dan bo najlepši za i naa vse. Saj ta dan je tudi praz- i
. ,-'	.	C	i."	jm
GLAK NARODA, 27. AVG. 1920
nik vsega delavstva, zato pridite!
v Slovenski Dom. Vstopnice boste kupili lahko par dni pred pri-; reditvijo ali na dan iste.
i
% sem girardskim Slovencem na-! znanjam. da imam še nekaj vstopnic za one, ki bodo obiskali jugo-j slovanski koncert m banket v. Voungntownu. Takoj kupite vstopnice, da si zagotovite prostor. Program bo pravočasno objavljen. Na svidenje!
Frank Kramar, I 1022 State Street j
Lorain, Ohio.
< 'itam .skoro bi rekel vse slovenske časopise prav vestno, ki prinašajo vsakovrstne dopise in j»o-ročila, namreč o delavskih razmerah. o pečlarskih klubih, kako temu ali onemu žene kažejo lige ter odhajajo z drugimi iskat slepo muho; kak«i tega ali onega zala-pij<» pri prepovedanem delu v saharski dolini, ko kuha ali prodaja uiunšaju; «» napadih nemoralcet na ženski s|»ol. o umorih, samomorih. o nesrečah z avtomobili, na pouličnih železnicah, na vlakih in drugih vozovih ter še po zračnih ladjah in morju, o bojih in smrtnih slučajih, o porokah in : rojstvih. «> žalosti in veselju. Pa se veliko drugega bi laliko navedel. kaj vse dobimo v časopisju. Po mojem mnenju pa najpogla-vitnejša st\ar pri vsem tem izostane, ker se je noben d<»pisnik ne dotakne niti od daleč ne. In to so bordarji.
V pravem pomenu besede je bordar pol tiea pol miši. Prosil bi Zgagovega Petra, da bi on tudi kaj povedal o tej važni stvari.'
Le tu in tam se d«»bi kaka bolj srečna duša, da ima malo več besede pri mizi. dočim vsi drugi jokamo. Ako se ti godi krivica, saj veš. kje je zidar pustil luknjo, pa | pojdi! To je naša t«>lažl>a. Kam! T«> je vprašanje.
Jaz bi priporočal, da bi tudi mi : bordarji vst&novili svoj klub in j obenem tudi poseben odbor, ki naj bi imel nalogo in polno moč. da ak«> se temu ali onemu bordar-ju pripeti kaka neugodnost, da hi ta odbor priskočil nesrečnemu na pomoč in y,reskrhel drugi hord.
Torej Zgag«>v Peter. kak<» vi, mislite, koliko oseb bi bilo po-i trebno v tem odboru, da bi vsaj} površno zadostovalo za vse ne- j zgode, ker t«> tlelo je v zvezi z velik Lmi težkočami.
Prav lahko dobim vrata na ste-žaj odprta in kuferček pri vratih ter listek na njeni z vsebino: "Še jutri imaš plačano, potem pa od-i«li, kamor veš in znaš," Kaj si j kdo ijii.sli, kaka usoda je zatlela ned«>lžno bitje.
Seveda, e.ni trdijo, da imajo komarji parklje, drugi zopet, da imajo mačke kopita in da ima krava prste, kar pa ni res, pa ako je res. nič zato. Naj bi pa še bordar imel malo več veljave.
Užaljeno bitje L. P.
Iz Slovenije.
Obsojeni tržaški veleverižniki.
V Jugoslavijo so prihajali tržaški veleverižniki z manufakturo. katero s«» prodajali ljubi jamskim manufakturistom z ogromnim do-j bičkom. Te dni so organi verižni-| skega urada zaplenili treni tržaškim verižnikom manufakture, i vredne 30.00l> lir, pri kateri s<j j nameravali zaslužiti 54.O00 kron. Pri svojem dobičku so odšteli vse stroške in tudi carino. Na veriž-niškeiu uradu so bili obsojeni Jia zaplembo blaga v vrednosti 30 tisoč lir, vsaki v dva meseca zapora in na globo lu,000 kron.
Sin tožil očeta.
Ivan Kožuh iz Ladje pri Medvodah je sprt s svojim očetom Franeom Kožuhom; prepirala sta i se zaradi žita, katerega ima oče izgovorjenega s sinom. Tisto soboto po sv. Rešujem Telesu je oče vpil nad sinom: 'Baraba! Lump!* Prod sodiščem je dejal stari K«>-/.uJi : "Mu lahko dokažem, da je res! — "Take besede ne morete dokazati", pouči sodnik o«'eta.— "Žita mi ni dal. kakor bi ga moral." — "Oče mi niso vreč poklali. žit«» imam še vedno pripravljeno". pravi sin. — Ker ni bilo mogoče s<»dniku doseči sprave med «M-etom ill sinom, je «>bs<»dil sodnik očeta zaradi razž^iljenja časti na 14 dni zapora. Takšne to-žarije so slaba znamenja.
Tatvina v Čabračah.
Rudolf lVternelj iz 1'abrač se je zagovarjal pred ljubljanskim »leželiiini sodiščenr, ker je bil «»b-tožen, da se je na večer 1,">. a]>rila t. 1. vtihotapil sk«»zi podstrešje v zaklenjeno hiš«« Valentina Peter-nelja v Čabračah v času. ko je Valentinova rfnlbina večerjala in da mu je odnesel iz omare g«>to-vine iu denarnico y vrednosti 4 tisoč kron. Ker ni bilo dokazov, je s«m!iš*V Peternelja oprostilo.
Vloma.
Na Bleivveisovi cesti v I^jublja-ni so vlomili neznani zločinci v kleti. Pri Travnu so razbili ključavnico in pokradli vino. Vlomili so tudi v klet Roberta Moskoviča in odnesli 10 kg masti in 300 jaj«-.
Mariborsko slov. gledališče
l»o začelo n^vo sezono letos že 1-"». septembra iu sicer z novitete tro-<lejansko drama "SužnjiGle-dališčni vodja Nučič je angažiral mnogo prvovrstnega osebja zlasti od tržaškega gledališča in je že pričel z vajami.	i
I
Učitelj varnostne straže.
Dne 26. julija je bil aretiran čevljarski mojster Anton Zalar iz Rožne doline. Ob pol 12. uri ponoči je vstavil v Židovski ulici v Ljubljani službujočega policijskega organa in zahteval od njega ime ter pristavil: "Prokleti policaji. vam. bom ie pokazal in vas naučil vaio službo!" Ker le ni dal
T W	-V*
uiiru, da je stražnik aretiral, nakar je Zalar zakričal: "Kar aretirajte me, če se me upate; jaz imam brata pri sodruji, vam bo že pokazal!" Na policijskem ravnateljstvu so Zalarja po primernem nauku kaznovali na globo 300 K( v korist mestnemu ubožnemu za-' kladu, oziroma na petnajst dni« policijskega zapora.
Nedostojno vedenje na ulici.
Anton K opri v ee iz Horjula je pred polnočjo pred Narodnim Domom v Ljubljani klical: "IV licaj! In prišla sta dva stražnika, ki sta dobila Koprivca močno vinjenega ležati na tleh. Pripovedoval je straži. <la sta ga dva ne-1 znanca podrla na tla. kar pa ni! bilo resnično, ker so ljudje povedali, da je Koprivee sam vozil barko in «la je sam padel. Prepeljali so ga v policijske rapore. Ko se je dobro prespal, je moral plačati 150 kron globe.
Naval gostov v Rogaško Slatino,
ki je bil nekaj dni pojenjal, se začenja znova. Dan za dnem prihajajo gostje, meti njimi znani politiki, ministri in generali. Dne L avgusta se je pripeljal tu«li ge-i neral Vasi«', poveljnik III. armade j
Mestno kopališče.
V Mariboru so «lne 4. avgusta z«»pet otvorili mestno kopališče.
Iz tržaškega požara -vstaja Feniks!
Tržaška "Edinost" z dne 31. julija prinaša članek, ki dokazuje neupogljivost našega zivlja na zasedenem ozemlju. Članek se glasi: Naša moč. "Ko se ideja o svobodni domovini ali pa narodno stremljenje prikaže kakemu ljudstvu, nobena sila je ne more več vdu-šiti ali preprečiti njen več ali manj počasni progresivni razvoj dc zmagoslavja. Narodnosti so nepremagljive kot vest: uspavate jih lahko za kratek čas, udušiti jih ne morete nikdar!" Giuseppe Mazzini (1857). DaneS ko se je razburjenje po žalostnih tržaških dogodkih v našem narodu pomirilo in sta ostala na dnu srca Ie bridek spomin in tiha žalost ki ne izgine nikdar; danes, ko s hlad nim razumom motrimo vzroke in posledice strašnih dejanj: danes se zavedamo, da nas je požig "Na-rodega doma očistil vsakega o-mahovanja, vsakega obotavljanja, vseh dvomov in malodušja! V platnenih "Narodnega doma" se je naša moč postoterila, potisočerila! Sijaj požara je obsinil vse naše vasi Gregorčičeve Soške doline, ■ prelepe Vipavske, kršnega Krasa, naše Notranjske; zasijal je v temni noči, vse preko tnžne Istre
Peter Zgaga
Vsem onim, ki imajo avtomobile. naznanjam, da sem imel priliko prepričati se o naslednjem: j Tisti pomožni obroč, ki ga ima-t te pripetega zadaj na kari, drži Pi ravno tri kvarte.
•	o *
j Nekdo je iznašel dobro zdravi-j lo zoper dobičkalovce. j Pravi, da bi jih bilo treba linča-t; Lepa stvar, toda zlodja, kje bi . vzeli linčarje. čt bi hoteli linčati
j vse profitirje?
*	* *
i Ko je sodnik nekega kandidata za državljansko pravico vprašal, j .kje je bila podpisana izjava neodvisnosti je možak samozavestno j odvrnil:
_j — Zdi se mi, da spodaj, v le-. vem koncu papirja.
•	o •
V godbi ljubezni se imenuje , "poljub", v godbi zakona pa . "smrčanje".
*	♦ *
i Ženske so dobile volilno pravi-i co ali "ballot", kot pravijo Ame-likanci.
» Stavim, da marsikatera ženska i premišljuje, kaj je to balot. Sta-i vim. da je marsikatera radovedna, > če se ta stvar zapenja spredaj ali - zadaj.
* * •
Osemnajsti amendment nam je v;:el pijačo.
Devetnajsti amendment nam je vzel ženske.
#	o •
No, če ste kaj prebrisani v ra-custvu. pa izračunajte tole:
—	Če da Villa svojo ženo mehi-, škemu predsedniku v jamščino, J koliko je stara Villova žena?
*	o •
t Egipt bo postal neodvisen, li Predno bodo dobili Egipčani ne-odvisnost, bodo morali najbrže še i »en krat iti skozi Rdeče morje svetovne vojne.
*	o *
Koliko stane v vašem listu o-? glas. da je m«jj mož umrl.
I	— To je odvisno od velikosti.
—	<'e se ne motim, je bil velik
pet čevljev in tri'inee.
•	*
♦
Država Tennessee je dala polno-
. i moč devetnajstemu amendmentu.
II
i Petnajstega amendmenta, ki do-I leča enakopravnost zamorcev, pa št sedaj noče priznati.
I Nevvyorski farmerji prodajajo j.ibolka po "entu.
Veletrgovci jih prodajajo po tri cente.
Ljudje jih morajo plačevati po . šest. i * » *
Po dvorišču neke horišnice je (hodil človek ter vlekel za seboj • j obrnjeno samokolnieo.	.
—	Zakaj pa imaš obrnjeno samokolnieo? — ga vpraša zdrav-
i nik.
—	Ce bi je ne obrnil bi mi gotovo naložili eegla vanjo.
• . •
Stvar se je čudno zasukala. Namesto, da bi Skaza blagoslo-^i! konvencijo K. S. K. J., mu je dala konvencija zasluž.eni blagoslov.
In tako je prov!
* o *
Od Čikage do Žoljeta, * pot se trnjeva obeta. Prej bo v raju pater Skaza moral svete bilje peti, prej v raju kot v Žoljeti. (To ni laž, nobena fraza.)
tja do Učke ?n Kvarnera: tisoči in tisoči jugoslovanskih duš so vztre petali v nemi grozi; težka, silna bol jih je objela in združila v eno samo ranjeno srce.
Če se nismo bili, smo postali eno zdaj. Kruti udarec je storil cudo: med nami ni več razlike, ne poznamo več Go-ričanov, ne 1st ran ov, ne Krasev-cev in ne Hrvatov, imamo samo eno ime, ki smo ga prejeli v ognjenem krstu : sinov svojega naroda ! Kaj so hoteli storiti? Videli smo sredi Trsta krasno palačo, simbol nase moči in volje do življenja. NdKa društva so bila v njem, naša Talija je skromno razvijala svoje moči, da bi nudila našemu narodu vedno lepših umetniških užitkov. Glazbena Matica, Čitalnica, Sokol — vsi, k! so zavetje našemu naroda. Nešteto spominov, lepih in bridkih, je hranila ponosna stavba, s katero je hil
—1 ■■' ■■ ■"■"■■ "1 ■ —~ ■—t SugosUmaitaka	3Katnl. Sfctourta
Ustanovljena L 1898	Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
•rsdasdnlk: mihaal rovahSm* «&bgob j. po&BNTJl, Baz 179. 9K
Bok 251, Oonemsugh, Pa.	Dlamood, Was*. _
■odpredsed.: iiou18 BALAfJT, Bok LEONARD BLABODOTK, Box 10C, Pear A?e&ae, Loraln. O.	Ely, Minnesota,
fcjnd: JOSEPH pishlbb, By, JOHN SUPNIK. s. K, baz M, IibU Minnesota.	Pa.
oiojnik: o BO. l bbozigh, Bly,	— ^_______ ^
UlnMmti
tucajnlk »euplaam« rn^t lou-	^^ *** ~
18 OOSTKLLO.	Ooio.	joSJmot^N. K4-2M Art, IMWh
,	Minnesota.
viasisj zoravaBL	matt, pooosmlol i w. Ma<y— ml
JOS. T. QRAHEK, 848 B. Ohto Chlcs^o, DL Stissc. b. b. Pitt«burgn, pa.	oa«r
_ . -.	RUDOLF PERL)AN, 9029 ft, <>«4
na—■!■!	| Arenue, Cleveland, Ohio.
OHH BOUZB, Ely, Minnesota. j FRANK 6 K RAB EC, SflM Washlnrtel LBTHONT MOTZ, 0941 Arenas M. St., Denrer, Golo. Sa Chicago, DL	GREGOR HRESČAJC, 407 & St« At*.
VAN VAROGA, 6128 Natrona Alley, Johnstown. Pa.
Plttaburgb, Pa.	Jednotlno giasuo? "SLAB baboda*
v« stvari tikajoit so oradnih aadev kakor tndl denarne polllJateT aa|
t poilljajo na glavnega tajnika. Vse pritoibe naj se poHlJsjo na predaš* Ika porotnega odbora. Profinje sa sprejem novih (Dano? In sploh m sdrar*
lika sprlSevala me naj pofilljajo na vrbovnesm adramtk^.
Jngoslovanaka KatollSka Jednota se priporoča rsem Jngoelovanooi m
hDen pristop. Jednota posluje po "NaUonil Fraternal Congress" lestrlaL ▼ ilacsjnl ima okrog f300,000. (trlstotlsoC dolarjev). Bolniških podpor, o* kodnln. Jn poemrtnln Je lzpUCala Se nad poldrugi mil Jon dolarjev. Jednota teje okrog 8 ti noč rednih članov (k*) tn okrog 3 tiso« otrok v Mladlnaken oddelka. Draitva Jednote se nahajajo po rasnih slovenskih naselbinah.
"■"t	ith 8® bt priporočamo vstanovlt«v dotIIl Kdor Seli poeta ti (ua
aj se Iglast pri tajnika bltfaega drnStva jskj. Zrn vaUnnvltev novih drnSCev e pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drnftvo se lahko vaanovl s 8 Sani
11 Menicami.
ozko spojen ves gospodarski, narodni in kulturni razvoj tržaškega Slovenstva. In so šli v svoji slepi strasti in so jo zažgali, v tipanju, da uničijo vsako našo sled" v Trstu, da nam zaž«ro — srce. In še več so videli: naše knjigarne, naše denarne zavode, naše gostilne in kavarne, naša zbirališča, naša društvena stanovanja iu naše šole; videli so slovensko življenje.' k; ga niso hoteli priznati nikdar, ki ga niso hoteli priznati nikdar, ubiti! Kaj so dosegli.' Sežirali. razdejali, uničili so samo vladne znake naše moči. Duše se niso dotaknili, ideje niso zatrli. Ne. vsak u darec, vsak plamenček, vse delo razdejanja in opustoševanja je to našo misel poglobilo, ojačibt. oje klenelo. Potrebna je bila ta trroz-tla preiskušnja, da smo dokazali svojo nepremagljivo moč, svoje življenje, ki se ne da zatreti, voljo do obstanka, ki se ne da zlo miti. Nespametni! Kdaj so še slišali, da so uarodno idejo sežgali na grmadi ali ubili s sekiro? Al' in vedo, da so mučeniki bili in so š^ največji srlasuiki vseh dob. vseh narodov, vseh idej in najboljši porok. najplodnejša tla. iz katerih je vzklila zarja v>tajenja * Najbolj živ dokaz za to nam je zgodovina italjanskega naroda samesra, ki se je združil po stoletnem hlapčeva-njn, po velikih žrtvah in mučeni-štvu njegovih najboljših mož. Ali naj jim povemo, mi, da bi brez trpljenja, brez zatiranja, brez niuče ništva zilvomili nad našim naro-doin. obupali nad boljšo bodočnostjo.' I "sod» polni torek. lo. juliji. je našemu narodu na zasedenem ozemlju prinesel najtežji u-darec. najhujšo žalitev, ker je ni zaslužil. Prenesel je vse mirno, brez odpora, s stisnjenimi zobmi in bridkostjo v sr«-u. Dokazal je s (»m, da stoji neprimerno više nad onimi, ki so prišli, da nam prinese dvatisočletno kulturo. Dokazal je, da je zrel in vreden — narodne svobode! In zgodilo se je drugo čudo: zaničevani in teptani >u-ženj je dokazal, da je silen, ker leži njegova mož v ljubezni do rodne grude, d.) domovine.... Ho teli so .sežgali naš dom — dobili smo vse lepšega, vse ogroinnejše-jra, ker je v njem ena duša, ena volja! Hoteli so zadušiti naše kulturno življenje — to pa vstane lepše, še plodovitejše v prospeh vsega človeštva! Hoteli so nas izgnati — vse globlje smo se zarili v zemljo, to našo lepo zemljo, z našim znojem, z našo krvjo napo-jeno! Hoteli so nam ubiti ljubezen do svobode, do življenja — vse silnejše je zagorela v nas vse močnejša, v ognju preizkušena je vstastala in ostne! Hoteli so zatre-t: in vdušiti idejo — vse višje je zaplapolala ;n nas objela vse do dojenčka na materinih prsih! — Bolj, nego kedaj poprej, se oklepa naša ljubezen naših skal. naših gora, uaš+*ga morja in našega jezika. Iu jih ne izpusti več! Fo-nižnani in razžaljeni smo — zmagali. To so dosegli! Sežgali so nail
dom. Toda nrokleto dejanje se je ihašeevalo nad njimi samimi; porušena iu požjrana stavba je sim-lol našega trpljenja; gole in oka-jtue ste kriče vse bolj glasno od naše bolesti v svet in pričajo, kako se nam godi. In kot v posmeh se nočejo podrediti, nočejo iztri-niti — so kot ranjena vest, živ o-poiuin, kliear naše lepše in boljše bodočnosti.... Na razvalinah je vzklil o novo življenje, lepše in
boljše od prejšnjega,>ker smo je
plačali s srčno krvjo, z brezmejnim trpljenjem. Iu v tem tiči naša moč neupogljiva, nepremagljiva !
Avstrijski jetniki se vrnejo iz Rusije.
V Avstriji je državni urad za zunanje stvari obveščen iz Moskve; Ljudski komisarijat za zunanje stvari naznanja, da nobena •»tvar več ne ovira odhoda nemško avstrijskih vojnih ujetnikov iz K lisi je. /. obzirom na izmeujai-t.o pogodbo, sklenjeno v Koda-njn. je ruski centralni urad /a fijetiiiške stvari dobil nalog, da takoj zopet začne odpošiljati nemško avstrijske ujetnike. Prt>«.i se, da bi se čim brže repatriirali ru-->ki ujetniki, ki nahajajo v N»-ui-ški Avstriji. — Kaj pa jugoslovanski ujetniki?!
Dogodek v Berlinu.
Na dan obletnice francoske revolucije se je 7.<rodii v Berlinu naslednji slučaj: Nekdo je bil splezal na streho francoskega poslaništva in je snel med splošnim smehom občinstva francosko tro-bojnieo. Nato je izginil. Berlinska policija ni genila s prstom.... Na protest poslanika so trobojnico kmaln nato — dobili.
Proti draginji.
Na Francoskem s<» nastopili k met ovale i sami odločno proti temu. da bi vlada določala ceno žitnim pridelkom na previsoko svoto. Podpirajo jih pri njihovi akciji delavske strokovne zveze.
Izgovarjava angleških besed?
Doctor Kern je pred leti kot dijak vodil večerno šolo za ^ngle-šino in učil rojake v Clevelandir. Izkušnja mu je pokazala, kako naj v besednjaku označi izgovar-javo angleških besed, da jo bodo Slovenci umeli in z lahkoto rabili. Ce se zanimate za ameriški jezik, vam bo besednjak velika pomoč. Cena knjigi je pet dolarjev. Ta denar se vara obrestoval tisočkrat, če boste rabili knjigo.
Naročite besednjak na sledeči naslov:
Dr. F. J. Kern
6202 St- Clair Ave., Cleveland, O.
Istotam lahko naročite Zorma-nove pesmi, ki bodo v&č zlasti mlajšim rojakom in nežnemu »polu. Cena je SI .25. Obe knjigi
z enim naroČilom dobite za 6 do-
_____ • ^
Zrtva ljubosumnosti.
N'ovrlii. — Spiral «ir. Svojan.
j
Hilo je tretjo n*iit-ljo po Vneli •vetih. K met j«* ie bil poMpravil! a polja. Polne je imel skrinje in!
nUmiM-e dobre reje /.a živino, p«»l-j tie mj biic tij**K««\e ku»t>* li*»((*te-ira iita in polue tudi kleti rtiue-;
iieica vinea. Tudi litija si je ir bili nagrabil za »teljo in nalepil mnogo drv za limloco zimo. Saj jej bilo t»a	tin<'-ako\ at i hudeira
m raz ti. Nena>lno h »t rt* «*< > bili uaiu-j re»- oillnteli /rjavi in	v toplej
j min* kraje; ill	*» se bile toj
poletje v jako obilnem številu it-rojile in sadje tako zelo ob jed le. kuk<>r «*«• nobeno leto ne. kar po-1 inmjo *ivi utarri in žen**. Tudi planinski osat m* je bil leti»s plo-t <k>vito zannlil in je toliko vntar-j kov )h>ranjal. da m» m* Vsi kar eu-dili nad tem neljubim zeliM-eut.; Vsa ta vremenska znamenja pa.j katerim naa l i»»»-t bolj veruje n^ J »f<> s\«»ji "ptatiki *, pr*-ts.kova-' la dol»« in hudo zimo.
In res. sneg se je hitro prika-i /al. Solner se je zgixlaj skrilo za' fcuato meglo in vsa narava je jela , rano xpavati svoje zimsko spanje. <Hl Vseh svetih do danes ni bih« A wleti niti rtiHfa ^»lnenega /Jirka.
Na »lanaanjo msb ljo pa jx>luka' z<-pH ljubo, zlato sol ne tee Hkozil gostit uieglteo na Ik*1o Zeniljo. A', kako življenje s*> hipoma vr.bu-j dih zlati žarki! Sneg jame ta-' liti. Vodene kaplje ] Kidajo t/.[»odi h treh h. Človeku me zdi, kakor da! ne je narava za nekaj trenutkov! prebudila i/, svojega mrtvega spa-
A to izpremetnbo <»!*-uti tudi' žival. \'»*>*-li» skakljajo pipeta pof dvorisn u ter s* kljujejo i.-kaje si zaieb-iie hrane v razkopauem snegu. Tu s.- jtni ptidruži predrzni \ rabfr ter Lt n-i od samega vese-. Ija, ako je prišel do dobrega zrn-1 ea. Tam se zo|>et raduje M*ni<-iea b kak Ija je veje na vejico s svojimi tovarnif-auii.
Zvonilo je ravno poldne pri' bližnji podružnici sv. Benedikta.' Zdaj m« prikaze na pragu Cvet-j kove hL>e si ara gospodinja »lera. Tiho je molila angeljsko eeieenje.| Od moli vši j>a se pobožno prekriža,! h«2e v beli zastor. katerega je imela ptegain-nega, ter pozove kuretino pred Iiištii prag. V tre-j notku spozna domača žival pri-l jetni glas svoje »lobre gos]K*dinje, in kokoši priletijo s petelini in purani vrtni takoj pred njo. Z nekim \ iilniin dopadetijem in notranjim Veseljem potr«*<i potem žena gladni kuretiui obilo zrnja |m» Miegu, govoreča na ^rlas:	l
"Tudi ve, pieike, morate dan«-*,! ko je inulelja. dobiti nekaj bolj-t^'ga. Zakaj bi tudi žival ob netle-Ijah m praznikih ne imela kaj vee in boljšega prigrizniti!"
S»- enkrat jim potrosi gospo«li-nja velik ku|»ček pšenice iu koruze ter ogleduje pazuo domačo kuretino. Saj bi rada z«»p« t enkrat videla, kako kaj redi in debeli njena perutnina.
"Ti-le trije ali štirje purani so kaj lepi' . misli si nato žena. "Ti bodo prav dobri za gostijo. Saj jih je pa .tudi treba. Ako ne najdejo svatje pri nas velikega in imeiiitn.-ga gostovanja, kje bi ga pa š,-! Saj ni daleč na okrog take kmetije, kakorina je naša!"
Ponosna in sauia s seboj zadovoljna stopi potem mati .1 era v hišo ter jame pripravljati južino ra domače, ki so bili vsi z Brankom vj-ed »nlšli k pozni maši. l*ro hoda je bilo sicer do farne cerkve, ali vsak čas jih je že pričakovala gospodinja k obedu domu. Saj so pa imeli tedaj tudi takega ''gospoda", ki niso nikdar predolgo pri-digovali. iu to je bilo seveda vsem po volji 1
Iu res, predno je bila ura dvanajst, se je končala že v farni cerkvi sv. maša. Orgle so lepo iu močno donele, skupno petje se je pri zadnjem blagoslovu veličastno razlegalo po cerkvi, da je bilo veselje poslušati ica. še nekaj minut, in takoj se vsuje mnoziea iz božjega hrama. Mladeniči naprej, možje za njimi. l*rvi se vstavijo ob cerk
v enem obzidju pri izhodu. Tu si ogledujejo domača dekleta, ki gredo praznično opravljena in nališpana iz cerkve. Sedaj .so švigali Iskreni pogh<di sempatja, smehljale se ustnice, žarela liea, namežikovale oči. Kaj je bila mladina pa tudi srečna, da se zopet enkrat vidi ter more govoriti med pafcoj. Nedelja je našemu kmet-
skeutu ljudstvu tisti blaženi djm ko pozabi na vse težave in xkrbi. ti »o mu težile s.k<«zi eeli t^den srce iu telo.
Med uajlnilj zadnjimi deklica-tui pri«i»- danes iz cerkve Mohori-*-e\ a \'ida. Stopivša na piano, s»* ozre sramežljivo okrog. A takoj povmi i»'i. Vida je s svojim po-j gledmn nekoga Iskala, a našla ni : nikogar. Kakor pn^teda orel z bistrim o.'-esom hipom. lo plan j a- i vo, ali ni nikjer za..j primernega plena, tako je plavolasa deklica : /•• po prvem pogledu spoznala, da' ni v krogu znanih ji mladeničev' njenega Itranka. Strah obide njeno dušo. rdečiea ji oblije liee, tem- j »o v ji stori pre«l očmi. Kakor i br««lčutna koraka naprej za dru- < gimi tovuršieami.
to je najlepše dekle, ko- ' likor sem jih kdaj videl", opazi l proti svojim tovarišem zali inla-'i denič, \*eh-ški Dragan. "Verja-Ji mite mi. fantje! Ko m>iu hjl pri ] vojakiii. s^-tn videl mat sikateroJ1 deklico |m» mestih iu trgih. Bil.! s'*m na < '.-škem, bil s*-m na Neni-škeni. ali takega dekleta nisem videl nikjer. N> samo devet far. , temveč eel a našji štajerska dežela' ne pr»*inore tako krasnejra dekle- i ta. kakor je naša Vida!"
Mladeniči so verjeli tem bese- i dam. Saj so pa tudi sami občutili. '
in čut lepote je tudi pripro-.l stemu kmetskeniu človeku pri ni-! i j**n, —*la je n-s lepa Mohoričeva' i Vida, ali vsaj »lesetkrat lejtša, ka-'i kor katerasikoli druga deklica na " daleč okrog.
Neskončno jim jo dopadala nje-'1 na šibka, visoka rast. Bila je ravna kakor sveča, tanka kot jelka.'; I slniee s » ji bile rdeče kakor kri.i oči uiiMlre in obrazek takti vre-|' zan. kakor jr najlepša podoba' Matere liožje na Svetih gorah. Po : ramah pa sta ji viseli dve dol^i kiti svetlo-rumenih las doli do pasa.	!
A tudi obnašati se je znala Vida tako prijazno iu priljudno, da • si je sr«-e vsakega, s komur je le enkrat govorila, takoj za vselej 1 naklonila. Njeno kivtauje pa je! kazalo nekaj plemen'tega, vsaka' stopinja nekaj gosposko-vzviaene-j ga. Vse ji je dobro pristojalo. in bila je za vsakega, bodisi star ali! mlad. moški ah ženska, jako zanimiva prikazen.
Nikdo bi ne bil pri njenem po-gledu spoznal, tla je Vida le bolj ubožnih starišev hči in priprosto.l k met s ko dekle. \ vse to svoje oli-j našanje je imela Vida po tem, ker je v svoji mladosti mnogo občevala z otroki giajščaka Ponto-nija.
(i rajši* a k Pontoui je bival blizu Mohoričevih in (Jvetkovih. Nje-g"\i <lve hčerki in sin Vekoslav so se dostikrat shajali v svojih otročjih letih z Vido in CvetkoviiUi Brankom, bodisi pri Pontonije-1 vili ali jia na Cvetkovem in Moho-j ričevem domu.
Vitla je bila prav živahno dekletce. Nje ni nikdar manjkalo v omenjenem društvu. Včasih je bivala tudi ]*> cele dni v Ponto-I nijevi grajščini. Tam je imela' vsega dovolj kakor lastni grajšča-j fkovi otriK'i. Mladina se je igrala l>o svoje med seboj in se dobro imela.
To veselje je bilo sicer nedolžno. ali v mladi Vidi je vendar le vzbujalo nekaj ponosnega. Ilči ubogih starišev se je začela nad-druge kmetske otroke povzdigovati. Že v mlad«»sti si je bila ona; svt-eta svoje lepote. Ali temu se ne smemo čuditi: kajti domača in1 tuja gospitda v grajščini je rada1 in očito pred otroki govorila o] Vidini krasoti tfr jo sploh "lepo Vido" imenovala. Vsled tega pa si je mlado dekletce že domišlja-vaio, kar itak oitroci radi storijo, da ji je odločeno — visoko, go-sjH>vko življenje. Zatorej se ji je tudi meti vsemi domačinu pesmimi najbolj priljubila pesem o mladi in lepi Vidi. Povsod in vselej jo je popevala z neko čudno navdušen o«t jo:
"Hvala, hvala, lepa Vida!
Kaj si želela, si dobila;
Bila si prosta deklica, i Zdaj pa svetla boš kraljica P*
Ta čut se vKfldi Vidi že v prvih dekliških letih v srce, in on ji je tudi ostal, dokler se ni pozneje kot odrastla dekliea prepričala o njegovi ničnosti.
I Nararno je bilo tedaj, da je
GTJiS NARODA. 27. AYG. 1320
mlada Vida Pontonijevega Veko-slava višje cenila nego soseduega Branka ter se le prvemu dobri-kala in prilizovala. A tudi otrok ima čut ljubezni v sebi; tudi otroka boli prezirali je. Branko je imel rad svojo mlado tovaršieo. A •»•poznavši. da ona rajši z grajšča-j kovini sinom igra nego ž njim,t kuietskiin otrokom, je jel c .ra-j žiti svojega Tekmeca. Čestokrat je' t«» mladega dečka tako užalilo. da; je pu sit i vtš.1 i^ro in ^iružlH* šel od
Poiitonijev ih Nam domu. A lia po-! tu se v legel v travo ter jokal! siitii ne vede zakaj. 0*e ga je pa' mati ptuprašala. < hI koti ima taki»j obj(»kane ««"-i, tftlaj pa je molčal fantek, a nato se skrivši še hujše razjokal.
We Jo pa j*' poganjalo v Bran-; ku kali sovraštva do grajščako-vega sina in odločevalo ves Brankov značaj. I>e." k o je postajal tih; in ma I obe sedeli. Nikdar ni seve-| la gov.»ril odkritosrčno o vzroku; »v o je žalosti in tuge. temveč je i vse zakrival in zatajeval, karkoli ira je žalilo. Zatorej .sc jc pa tudi izogibal druge otroške družbe, do-; miš! ju j« -č si vedno, tla ga j>ovsod' prezirajo, t Majal je tedaj Bran-j ko bt»ij sam zase ter ni nikdar mnogo maral za tovaiwijo.
Nj**goVo sovraštvo tl<» Vekosla-va je sToj» a\ '.ikrat ponehalo, koi je grajš-al; Pontoni svoje otroke, v r.iesto v •!" poslal. Sedaj je hibi miss \ da brez svojega "kralj ča' ..-la se je z<»pet za-' nimati z.. o i ga kmetskega to-! variša r -vala ž njim. A kadar-! koli je prijel grajščakov dijak na; poeitniee domu. tedaj pa je imeli naš Branko žalostne čase; kajti j njegova prejšnja tovaršiea ni sedaj več marala zanj. In teh slabih! lastnosti ni bila Vida še kot od-] rastlo dekle celo izgubila.
Dolgo je že obstajala tajna, a i ■foreea ljubezen med Brankom in! V ki o. Vse je govorilo o njiju koti i> zlfočencih. Vida ni sicer zakrivala svoje iskrene ljubezni do' premožnega Cvetkovega sina. ali Branko ni nikdar proti živi duši uiti besedice zinil o svojem srčnem čutu do Vide. Zakaj on si ni bil svest Vidine zvestobe. Bal se je. da se mu dekliea izneveri. ako| se ji zojiet dobrika mladi graj-ščak Vekoslav. Branko je jiozna-val slabe lastnosti krasnih deklet, ki so v obče jako pristopna lepim in prilizljivim besedam visokih! gospodov.
In Branko se ni motil v svojih; slutnjah. Vekoslav je došel domu, dovršivši pravoslovne študije. Imel je ostati čez zimo doma. A baš to zimo je mislil naš Branko prevzeti gospodarstvo ter se oženiti s svojo Vido. A čim bližje je prihajala zima. tem manj je zorel' sklep v Brankovem srvu. Da. I Branko je postajal nedoločen, sumničav in ljubosumen. Ves zamišljen je bojeval okoli. Z nikomur ni govoril, prihajal je bled, sploh se je videlo, da mu nekaj srce teži. Zlasti današnjo nedeljo je bil pobitega srca. Goreče je molil v cerkvi, naj ga Bog reši vseh hudih sluten j. Ali oti ni našel danes nolienega tolažila. Vedno mu je plavala pred očmi podoba, katero je gledal sinoči. Videl je. kako prijazno je v mraku pri studencu govoril grajščakov Vekoslav z Vido. Gledal je, kako nežno ji je mladenič jKidal roko in naposled še deklic«) objel okoli pasu... In to naj bi bila njegova nevesta, to njegova — žena?!
Take podobe in misli so mu rojile po glavi, ko stopi danes iz cerkve. On ni videl prijaznega solnca, ki je z gorkimi žarki oživljalo zemljo. On ni čutil, da se taje sneg in lijejo kaplje od strehe, kakor se solzi njegovo srce vsled hudih, a nezapopadnih bolečin. Trpel je naš mladenič neznosne i boli v svojih prsih, a prenašal jih je junaško. Ne usta in umolklega I grla glas, temveč le bled obraz in temen pogled je izdajal njegove srčne bolesti. Medtem ko so drugi tovariši veseli pogledovali deklice. prihajajoče iz cerkve, slonel je | on ob cerkvenem zidu. Opazil je (Vido. ko je stopila iz cerkve. Srce •mu je trepetalo. Čut veselja s« I mu zopet vzbudi v prsih, ko zagleda to krasno lepotico. Milo in otožno zre za njo. Njegovo oko s« ne gane. Mirno kakor zid slom oči uprte na svojo — nevesto. Izmed vse množice vidi le njo, nj« samo!
A hipoma se strese, život mi strep^če, v obraz obledi. Kakoi |da bi ga bil strupeni gad piknC "v nogo. odskoči zdaj Branko o<3 zidu. prerine se skozi množico tel izgine hipoma iz gneče. Tovarii ga st oprav zdaj zapazijo. Kličejc
Razredno gibanje na Kitajskem.
Zadnja kitajsko-mandžurska di-j nastija Cliiug je skušala za ret i' vsako organizacijo, ki je imela ■ količkaj političnih aspiracij ali kij je bila v katerikoli smeri vladi na poti. Toda kitajska revolucija le-j ta 1911 je to zapreko odstranila! in pojavilo se je mnogo političnih društev, dasi se je obdržala' velika večina njih le kratko do-Lio. Navadno jih je ustanovila ka-' ka uplivna osebnost in ko so to na tu ali oni način odstranili, ie hilo
orjranizaeije konee. A. Jaz. je za-. ...... f
uimajoč se za soeijalistično .n delavsko gibanje v Kini pregledal pravila in programe teh združenj
jih je prestavil v angleščino. Fa pravi; "Glavni vtis, ki so ga: napravili name kitajski socijalistij i delavski voditelji, je ta, da iz-i režajo svoje misli nejasno, in zdi j ■ie. da nimajo jasnih predstav o^ tem predmetu. Vzrok tega je. da a< poznajo tujega delavskega gi-lu.nja in so postal isentimeutalni it: nepraktični."
Kitajska republikanska delavska stranka.
To organizacijo je ustanovil' Wex. mehanik v šanghajskem dr-' šavnem arzenalu, a on — žal —i t:e zna nobenega tujega jezika. O ciljih stranke govori neki letak: 'Našo stranko so ustanovili zatirani delavci vsega sveta. Vzajemno si moramo pomagati, delati in živeti moramo skupno, kakor bi uas rodila ena mati pa tudi svoje ■iile moramo skupno rabiti, tla bojo bremena enakomerno razdeljena. Gotovo je vsakdo utrujen, toda pritok narašča in zadržati ga ae moremo____ Upamo, da se naše misli tedaj, ko jih bodo splošno Limevali razširijo, kot voda in plamen. naglo in pt>vsoti. Delavski razred ne more postati močen brez doge in načrta. N^ zadošča samo zbuditi deželo in naše ljudstvo i7. spanja. Kdor se pridtiiži k naši stranki, mora biti načelen, reden, pošten stati mora na straži in I hiti mora oprezen, da bo v vzgled tovarišem, zato ker bo ljudstvo j sodilo stranko po obnašanju radi' pristašev. Tudi bi bilo čudno, ako hi kradli drugim moč, dobiček ali v osebnih zadevah pravico. Naš cilj je. da prevzamemo vlado sami. Naši cilji so: Učiti delavstvo, ri.zširjati med njimi zanj potrebne znanosti; izvoliti voditelja, kil bo stal na čelu gibanja, odstraniti bedo delavstva, postati odločujoč razred, ki pozna in manjša zlo**. Ne smatram potrebno, da pregledamo vse podrobnosti programa. V točki d) n. pr. predlagajo, da naj delavstvo vlaga vse svoje prihranke v lastno banko, ki bi potem pomagala delavstvu v pomanj kanju. Daljša zahteva je zmanjšanje delavne dobe. V parlamentu mora biti astra opozicija, dokler re bo ugodeno delavskim zahtevam. Kdor bo vložil več kot 10 dol., postane akcijonar, dobi zlati novec in ni mu treba, da je član ( I). Organizacija je imela nekak vojaški značaj, najbrž vsled tega, ker je bil Wex arzenalski de-
ga. ali on ne sliši njih glasu. Kakor brezumen hiti naglo naprej preko polja navzdol proti domu.
''Kaj pa je Branku, da dirja kakor da bi bil brez uma!" vpraša eden tovarišev svojega soseda.
"Ali ne vidiš ničesa?" odgovori Videški Dragan. "Poglej, kako ponosno in radostno stopa mladi grajščak Pontoni zraven Vide, kako se ji dobrika in prilizuje! Seveda zali plemič dopada takim deklical bolj nego uas kmetskih fantov eden! Ali bojim se, da ne bo Vida nikdar grajšča-kinja. Ta' gospodje poznajo lc deklice, d ler so mlade in lepe. a ko se jim osiplje venec mladostnih rož, tedaj jih pa nočejo poznati več... Marsikatero dekle nam je že spačil ta grajski mla dič. a sedaj poskuša svojo srečo eelo pri naši Vidi. Gorje mu. kc bi bil jaz Branko! Stresel bi ga da bi mu zobje popadali iz čelju-stij. Ne spoljubilo bi se mu več, pctfiajkovati za poštenimi kmet-skimi deklicami!"
Vsi tovariši so se ž njim vrec3 kar grozili nad gosposkim vsiljen eem. Ako bi jim sedaj mladi Pon 'toni prišel v roke Ln bila bi neč |zrahljali bi mu obisti ter ga vrgl
'napol zbitega v eestni rov.--
1	{Pride ie.)
lavec. Smatrali so ga za najvišjega voditelja, ob strani je imel kapitane, dva od vsake stroke, mo-i-i in ženo. Organizacija se je izkazala, ko j-* izvedela v Sanghaju brez vsakega fonda stavko sre-brarjev. Po tridnevnem boju je losegla znatno zvišanje mezde. Wex je pa začel tudi s politiko in politični vohuni so ga zapeljali. ,".a je organiziral v arzenalu listajo. Dasi je vlada stvar poznala že i- naprej, so »a zaprli in v Pekin-:»u usmrtili. To je bil konec kitajske delavske stranke.
Kitajska socijalistična stranka.
To strank") je ustanovil Kien-Kong-Hu takoj po revoluciji leta 1911. Njena načela so izražena v 17 točkah, ali ona ne obsegajo »lavnih načel evropskega soeija-lizma. Členi sc zelo nejasni. Giav-in cilji so: podpirati republiko iu splošni blagor: pomagati, da se odstranjujejo plemenski spori -. uvesti zakone, s kojimi bi se ljudi [•spravilo plemenitejšem; odprava 3edne pravice; organiziranje ljud ske vzgoje; podpiranje produkcije z vzbujanjem delavskega razre-ila; pobiranje le zemljiškega davka in eventualna odprava vseh o-stalih davkov; razoroženje in o-sredotočenje energije v druge namene. Ta načela #so tako obširna, tie so skoro brez vrednosti; podajajo nam pa vendar dobro sliko Kocijalizma v Kini. Kitajci črpajo vse svoje znanje o socijalizmu i/ japonske literature; kitajski socialistični vodje ne znajo namreč nobenega tujega jezika. Kiang Kang-IIu je bil često opozorjen, ila je glavno načelo evropskega socijalizma podružabljeiije produktivnih in trgovskih sredstev in obljubil je, da pridruži to načelo k svojemu programu. Zgodilo sc pa to seveda ni. kajti gotovo je, da ni razumel tega ideala.
Da bi se pa soeijalistiČne teorije v organizaciji razširjale, so sklenili, da se često v Sanghaju vrše shodi, na katerih bi tuji soei-julisti predavali. To je bilo sklenjeno ravno ko se je začela revo-li cija. Pri prvem taboru je bil navzoč predsednik pekingške organizacije 28-letni mladenič Chen-4 hi-Lung. Chen je bil miren in pameten človek. Na splošno razoča-v.je je bil nekaj dni po vrnitvi v Peging aretiran in usmrčen. V poročilu vladnega inšpektorja navajajo. da so v njegovem zapisniku našli beležke, da je baje skušal u-st a no vit i Društvo morilcev in izdajalcev" in še drugo "Za ohranitev dežele" Uradno poročilo je nsvajalo dalje, da je bil član •'Udruženja kitajskih socijali-stov", kojega cilji so istovetni z onimi ruskih nihil^stov ter da je bil v zvezi z inozemskimi anarhisti. To vse je sicer nesmisel, a vendar je bil ustreljen.
Pomanjkanje obleke v Evropi
Nedavno je komisar Ameriškega Rdečega Križa za Evropo. L*t. Col. Rozert E. Olds, poslal brzojavko, v kateri poroča o strašnih razmerah zaradi pomanjkanja obleke za moške, ženske in otroke v srednji in vzhodni Evropi. Njegovo poročilo temelji na osebnem preisk&vanju tamošnjih zastopnikov Rdečega Križa. V nekem me-|Stu so prenašali novorojenčke iz (porodnice v časnikarskem papir-|ju. Več okrožij je, kjer nosi pre-ibivalstvo oblečeno v cunje; otroci ,pa so skoro popolnoma nagi. Col. I Olds zaključuje svoje poročilo s (Pozivom na delavce Rdečega Kri-|ža. da naj pomagajo olajšati ta I strašni položaj.
j Vsledtega brzojavnega poroči i la je uprava Ameriškega Rdeče-jga Križa razposlala pozive na vae okrajne upravitelje Rdečega Križe. po Ameriki, da naj znova prič-nc po posameznih odsekih z delom, ki je prenehalo, ko je bila vojna končana in je bilo vojaštve razpuščeno. Na ta način upa upra jva AmeriSkega Rdečega Križa, da bo mogla priskočiti na pomoč nesrečnim narodom in odstraniti po
majkanje obleke.
| ' ---
lfW55MW5SW8ffllW53IW5Sro55
^—s	n ^
Čiščenje hiše.
Tekom poletja pridejo prašni dne-I^m	vi iu nadležni časi čiščenja hiše.
ij^Vj^	Električni Vacuum Čistilec dela
rZ^^B^. hitro in dobro brez utrudljivega JB^^^r^f pometanja z ruetlo. Z veseljem Ti/f&š^t Vam bomo razkazali Električni-. jj^/N^i^ Vacuum Čistilec v katerikoli na-šili vložb.
The N ew York Edison Company
Servut
General Office«: Irving Place and 15th Street District Offices where Electrical Appliances of all kinds are on display " »0 Norfolk St	1$East l25lh street
4*4. Broadway	West Street	36a E^t	Street
1 o Irving Place 1S1 East «6th iitreet 5 5 s Treroont Avenue
Stavka za "Deulsch-boehmen"
Različne svoje nastope \; zborni-j t i so ozilaeali Neinei h* /.a nedolž-l nc predigro bodočih dogodkov, ki so pa prav kmalu sledili. Vprizo-j rdi so na češkem severu v nekda j njem takozvanem "zaprtem ozeni-i 1 jn veliko stavko ki je bila v res niči politična stavka, namerjena' proti češkoslovaški državi s ei I.,«111, doseči samostojnost tkzv. "Deutschboehmen"', skrivala pa sr je poti plaščem splošne aprovi-, začne krize. Vsa stvar je bila do-bi o pripravljena in je izbruhnila točno: bila je to očividua proti-1 državna agitacija, ki je mogla <>b slabosti naše vlade dobro delovati. Vlada je Nemce celo ščitila, ne oziraje se na vse to. kar se godi j ur ponemčeuem ozemlju. Pri stav-! k" so se hoteli uveljaviti tudi živ-Iji. stremeči po prevratu in uvedbi diktature proletarijata. Stavka v liherškem okraju, ki so jo vodili nemški naeijonale:. je povzročila tudi stavko v jablansko-tanvabl-skem okraju, ki so ga že obdelali komunistični življi. In kako »o ve
obnašale pri tem reške manjšine? Cehi so se odrekli vsaki udeležbi n;. stavki in se oliraeali v svojo o-1-rainho za pomoč do vlade, ali vlada jih je pustila 11a eedilu. I*-radnik jim je resignirano sporo-čil. da danes ima moč ulica in da umi je vlada odrekla vojaško po- • moč. In tako ni ostalo drugo, ne tla -»o Cehi *«egli po samopomoči. Z vzajemno podporo in z reso-Intnim nastopom uničili nemški upor in ustanovili meti seboj "obrambni zbor" na shodil v -la-blaniei, kjer so v začele razvijati grozeče razmere. Ob kakih razmerah se je vršil sestanek, je r; zvidno tudi iz tega. da :;e je vr šil ponoči ob petrolejski razsvetljavi. Resnica je. tla .iko bi n»- bilo odločnih korakov čeških manjšin, h, 11 se stavka, ki je bila pravzaprav upor. ne bila končala tako hitro, kajti pogajanje vlade s stavkujočimi bi ne bilo doseglo la ko naglega sporazuma. Stavka m je končala in zopet je pričelo 1 elo v vseh zavodih.
Ker ni Carpent ier Nemec bo mogoče še prišlo do boja meti njim in Dempsey-em.
♦ GROZDJE, GROZDJE
IZ KALIFORNIJE.
PAZITE, zdaj je najboljša prilika naročiti grozdje za to leto, ga dobite naravnost iz vinograda v svojo hišo.
Naše cene so za vas kakor za vsakega prekupea. Zakaj l>i potem pustili, da drugi za vas naročajo, ki znmoretc sami, kot trgovci. Naročite še danes in prihranili boste na vsaki toni od $30.00 do $50.00, pozneje bodo cene grozdju precej višje.
Sedanje cene so: $80.00 in več kakoršna je vrsta grozdja.
Denar pošljite po bankovnem čeku na:
GREAT WESTERN GRAPE COMPANY, 307 Morewood Bldg.___E. E. Pittsburgh, Pa.
Veliko zmanjšanje cen R
Grozdju! Grozdju! Grozdju!
Sobo, import irano Iz starega kraja. Najboljša vrsta 10« funtov $Z4.0% ■ druga vrsta 100 funtov $31.00
MOŠT. svežega grozdja 51 gal $62-50. MOŠT. svežega grozdja 26 gal $40. I
Zdravilno vino Ferro China 12 steklenic $18.00. Naročite, dokler is čas. ker so vse eeee veljavne le » kratek fas. I Posebna cena na debelo. Denar se pošlje v priporočenem pisma ali po I
M«*, Onkrn.	S . K U C I C H
Dalmatian Cal. Grapes Co. I « CORTLANDT STREET	NEW YORK CITY I
Potrebuje se 100 premogarjev!
Največje majne v Upshur County.	>
Največje plače v državi West Virginia.
Naši možje zaslužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec.
Zgradili smo nove hiše in jih nanovo opremili. To nam omogoča zaposliti še sto delavcev.
Ce ste tujec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj.
Naš premogorov je šest čevljev visok in imamo stalno delo.
Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se samo tujezemci. C. T. G&IMM, Gen. Supt., Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va.
'	1 ■	i , -r-.A
I Svečenik in detektiv. |
ffi Detektivski roman. — Angleški spisal G. K. Chesterton. 5g
H	Za "011« Naroda" priredil G. P.	[g
f
P r v i d e L-MODRI KRIŽ
N« k«'g« I^i^ga jiiia se j«* zasidral majhen parnik v angleškem VtislstiiK.il I laf\ »eh ter prieel hrtiliati i z sebe eel o kopo potnikov, v kateri »»• mor., katerega moramo sbditi, ni prav nit- odlikoval — n. tudi ne hotel. Z ;-'|em«i malega itasprotstva rued nedeljsko praz r.i>~iio*t jo njt-gove obl'-ke ter ofieijt-lno rednostjo njegovcjra obraza i.t bibi iib tsar |ms«>bii<» riia«'ilnefra na njem. K njejrovi obleki je spadala laliko. svetlo siva »uknja, nadalje bel jopič ter slamnik z modro siv i m trakom. Njegov« suho liee se je koneavalo V priostreno brado, ki je irgledala povsem španski. Z resnostjo pohajkovalea je kadil ei-gsretd. Nob' tia stvar Ti kazala, da se je v sivi suknji skrival iiaba s-in revolver, da «e j • nahajal v belem jopirtt policijski pas in tla je Kiamink pokrival eno najt»olj bistroomnib glav Evrope. Bi. Je nam r» e to Valentin sain. ia«"elniL pariške policije in eden najslavnejSili detektivov sveta. Nahajal se je na poti iz Bruselja v London, da vpri-zori eno najznamenitejših aretacij celega stoletja.
h'laiiibeau je bil v Angliji. Policija treh dežela je konečno zasb'-«Ma sledove velikega «lofin«a iz (ihenta v Bruselj in iz Bruselja do Uoeek v«i: Holland. Domnevalo se je. da se bo poslužil ugotTne pri bke zmešnjave in velikega navala potnikov ob priliki evharistične-ga kongresa k se je vršil takrat v Londonu. Domnevalo se je, da bo poteval kot kak ni/j. duhovnik ali kongresni tajnik. Kaj gotovega < tem pa Valentin seveda ni mogel vedeti. Pri Klambeau-ju ni bil namreč m k do gotov.
Dosti let je že te«/«, ko je ta zločinec, ki je «lržal v strahu celi •»veta, naenkrat izginil ir ko jei zginil, je nastal na svetu velik mir. V svojih najboljših dnevih. — pa je bil Flambeau mednarodna prt kazen. Vsako jutro s.» poročali listi, da se je posledicam izvanred nega zločina i/ogril <> tem, da je iz\ršil nov zločin. Flambeau je bil l.askonec, velikanske lasti in ne v r jet ne drznosti in najbolj divje srvari mi pnpovi doval> ljudje o izbruhih njegovega atletlčnega tem-, perarnenta: kako je naprimer postavil preiskovalnega sodnika na glavo, da mu oei*ti pamet ali kako je letel pod Kue de Tllvoli navzdol * policistom pod pazduho. Če hočemo biti pravični napram njemu .moramo reči, »!a je to svojo izvanredno telesno moč le redko l.edaj uporabil za take nekrvave iu njegovemu dostojanstvu malo primerne čine. Njegovi pravi zločini so obstajali v glavnem v dubo-\ 'to zasnovanih ropih v velikem obsegu. Vsaka njegovih tatvina pf. je predstavljala neke nove vrste pregrešek ter bi bilo treba napisati, celo knjigo, če bi jih hoteli navesti. On je bil, ki je ustanovil v Londonu veliko tirolsko mlekarsko družbo, ki ni imela ne krav, ne vo zov in tudi ne mleka, ki pa je imela kljub temu na tisoč odjemalcev. Te svoje od jemalce j" postretrel s tem, da je male mlečne posode porinil izpred vrat drugih ljudi k onim svojih odjemalcev.
Velika enostavnost pa je značila številne njegove druge poskuse. Nekoč je v temni noti prebarval vse hišne številke neke ceste, da zvabi nekega potnika v svojo past. Popolnoma res je da je iznašel prenosljivi poštni nabiralnik, kjfterega je v mirnih predmestjih po stav il na vogale ter skušal na ta način prestreči denarne nakaznice ljudi. Šele pred kratkim so ga spoznali ljudje kot spretnega akro-| lata. Kljub svoji velikanski postavi je znal skakati kot Kobilica ter plezati po drevesih kot opica.
V sled tega se je veliki Valentin dobro zavedal da ne bo še prišel konec vseh strani, ko bo našel Flambeau-ja.
Kako pa naj ga najde in zasledi?
Ktia stvar je bila. katere Flambeau kljub vsej svoji spretnosti v preobla« • nju ni moir« l prikriti in to je bila njegova izvanredna velikost t > bi srečno in hitro oko Valentina zapa/.ilo visokoraslo prodajalko jabolk velikega grenadirja ali celo veliko vojvodinjo. bi jo bil na mestu aretiral. Tekom cele vožnje pa mu ni prišlo pred oči niti eno bitje, ki bi moglo biti preoblečeni Flambeau. Glede ljudi na parniku je bil že na gotovem in drugih, ki so stopili v Ilarvvichu na vlak. je bilo le šest. Prvi je bil neki majhen železniški uradnik, ki se je peljal »lo Londona Trije nadaljni so bili precej kratki branjevci, ki so stopili v vlak dve postaji pozneje, nadalje zelo kratka udova iz. neke dobre hiše v E^seiu in neki zelo kratek rirasko-katoliški duhovnik, ki je stopil v vlak v neki majhni vasi v Essexu. Ko je prišel do tega duhovnika, je opustil Valentin vsako nadaljno raziskavo. Moral se je naravnost smejati. Mali duhovnik je bil uzoree omejenega «'loveka iz iztoka. Njegovo lice je bilo tako okroglo iu brezizrazno kot puding iz Norfolka. Njegove oči so bile vodene in prazne. Nosil je par z rjavim papirjem ovitih paketov, katere je komaj držal skupaj. Evharistični kongres je imel brez fivoma številna taka bitja, slepe in brez pomoči kot so krtje, kadar se jih dvigne fz krtin. Valentin je bil skeptik strogega francoskega štila ter ni imel vsled tega dosti ljuberni do duhovnikov. Usmiljenja do njih pa je bil še vedno zmožen in duhovnik, na katerega je zadel na tem vlaku, jf lahko vzbudil usmiljenj.- vsakega. Nosil je velik, okoren dežnik ki mu je neprestano padal na tla. S priprostostjo teleta v luni je pripovedoval vsakemu v vozu, da mora biti previden, ker nosi v svojih rjavih zavitkih nekaj. lu»r je napravljeno iz pravega srebra z "modrimi kameni". Čudovita mešanica priprostosti z dežele in pobožne si-lomsšnosti duha je razveseljevala Francoza. Ko je duhovnik v {Stratford izstopil ,mu je dal Valentin celo svet, naj ne prtpoveduje vsakemu o srebru, ki ga ima pri sebi.
Na Liverpool St. p« je izstopil sam, v trdnem prepričanju, da do sedaj še ni pregledal zločinca. Nato se je napotil na Scotland Vsrd (londonski policijski glsvni staij) da spravi svoje listine v red ter se domeni glede pomoči, kttero bi eventualno potreboval.
Konečno pa si je prižgal novo cigareto ter se napotil na dolgo potovanje in pohajkujarije po ulicah Londona. Ko je hodil naokrog po mestnem delu onstriin Victoria, je naenkrat obstal. Prostor je-bil staromoden in zelo miren, tipičen za London. Velike hiše so izgledale dobrostoječe in neobljndene in grmičevje sredi trga pe bilo tako samotno kot je selen otok sredi Tihega oceana. Ena izmed štirih strani trga se je dvigala nad drugimi kot oder in črta te strani je bila prekinjena od neke restavracije. Valentin se je p-»s?avil pred hišo ter jo dolgo oparoval. Po daljšem razmišljanju je odšel po stop-njieali navzgor. sed"| poleg mize pri oknu ter zahteval čašo črne kave.
Pol jutra je že bi!o za njim. a ničesar ni še rajutrkoval. Miza je kazala sledove drugih zajutrkov ter ga spomnila na njegov glad. V »led tega je naročil še jajca ter pričel tresti sladkor v kavo, medtem ko so se njegove misli neprestano bavile a Flambeau-jem. Valen-
X	»
GLAS NARODA 27. AVG. 1920
tin je smatral svoje možgane za prav tako dobre kot one zločinca.' čeprav se je popolnoma zavedal svojih nedostatkov.
— Ustvarjajoči umetnik je zločinec, detektiv pa le njegov kritik. — si je rekel s kislim usmevom, pri čemur je polagoma dvignil skodelico k ustom, — a jo takoj zopet postavil nazaj. Xatresel je, namreč v kavo sol.
Ozrl se je na posodo, iz katere je bil natres»-l 0110 snov. Bila je oeividno posoda za sladkor 111 vpraševati se je priče!, kako je prišla noter sol. Ogledal si je še drugo posodo 11a mizi ter videl dve posodi /.a sol. Preiskal je vsebino ter našel, da vsebujeta sladkor. Nato pa se je ozrl po sobi naokrog, da vidi. če je najti še kje drugod sledove tega čudnega okusa. liazven pege 11a zidu, ki je prihajala otl neke •nie tekočine, je bila soba čista, prijazna in čisto običajna. Poklieal ie vsled tega natakarja.
(Dalje prihodnjič.)	j
Mariborsko slov. gledališče
ie gostovalo f>. avg. v Celju. Bila re pred sta vena drama "Satan".
Vlom v odvetniško pisarno.
Tatovi so vlomili v odvetniško »isarno dr. Hojnika na Aleksan-Irovi eesti v Mariboru. Odnesli •o pisalni stroj ** Royal". vrede»n lO.<MM> kron. .
lad bi zvedel, kje se nahaja moj , brat JOHN B ROŽIČ. Doma je iz Vrbice štev. pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. V Ameriki biva nad H> let. Imam mu poročati nekaj važnega iz. starega kraja. Z^tn prosim eenje-1 ne rojake, ako kateri ve za njegov naslov, da mi blagovoli poročati. ali če satu bere te vrstice. naj se oglasi svojemu bratu: Joseph Brožič. 1221 Norwood Road. Cleveland, Ohio. (24-27— S)
Jar}.; bi zvedela za naslov mojega brata FRANKA ADAMIČ, doma iz Luža rje pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Zadnje pismo sem prejela od r.jega 18. novembra 19<W iz Buhl. Minn. Kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosini cenjene rojake, ako kateri ve za njegor naslov, da 1 mi ga naznani, ali pa naj se sam zglasi svoji sestri: Annie Ada-, ' mič. r>88 E. 1.V2. St.. Cleveland, Ohio.	(25-27—S) j
ŽENITNA PONUDBA.
Fant star 24 let se želim oženiti s slovenskim dekletom v starosti f*d 18 do 22 let. Katero veseli stopiti v zakonski stan in ži-, veti v bodočem življenju na mali farmi, naj mi piše in priloži sliko. Na zahtevo sliko vrnem. Ni je iz-i v zeta tudi dekle, katera je prišla. ;>r*«d kratkim iz stare domovine.' ' Vsa pisma naj se pošiljajo na: K. J. Gornik, Box 141. Johnstown, Pa.	(25-27—8)
Želodčni neredi,
neprebavu. dispepsi ja, zaprtje, bolezni ledic, plini v želodcu in fr*»vesjlh, kolca-nje. kisel želodec, slaba sapa. pokrit Je- I sik. izpaha vanje, pečico, bolezni želodca, j ter razne druge prebavne nerede, j ■»e Je T*>iiavadi hitro odstranilo in v več
>
■"lučajih tudi popolnoma, ozdravilo z upo- | rabo čudovitega zdravila Nuga Tone. To j Zdravilo stvarja bogato, rdef-o kri. močne, »talne živce in živahne m "tke in ženske I hi dober t**k. povečalo vam bo težo. spali bosta dobro in se boete počutili kot novi človek. Nuga-Tone pomiri tn okrepi življenske orgaJi**. kajti sestavljen je iz •*mih dragocenih zdravil. Tisočeri ljudje ■ ."lave Nuga-Tone in govore o njem. Iz- | režite to noUco. nesite jo v lekarno ter t dobite steklenico Nugo-Tone. Uživajte par dni. in če ne boste popolnoma zadovoljni. vrnite ostanek lekarnarju in bo-<t<- dobili denar nazaj.
Druggist: You can get Nuga-Tone from your jobber o- from the National Labora- , tory, 537 So. Dearborn St.. Chicago. Ab- j ■olutely guaranteed. Retail price $1.00,
KRETANJE PJRNIKOV I
KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJEJO IZ ' NEW YORKA.
LAFAYETTE \	27 avg. — Havre
ROTTERDAM .	28 avg. — Boulogne
LA SAVO IE I	3 sept. — Havre
PESARO	4 sect. — Genoa I
PHILADELPHIA	4 sept. — Cherbourg
FRANCE	8 sect. — Havre,
NOORDAM	8 sept. — Boulogne
NEW YORK	11 sept. — Cherbourg
LA TOURAINE	14 aept. — Havre
PRES. WILSON	14 sept. — Trsti
N. AMSTERDAM'	14. sept — Boulogne
LA LORRAINE	17. sept — Havre
BELVEDERE	18 sept. — Trst
ST. PAUL	18 sept. — Cherbourg
RYNDAM	22. sept — Boulogne
ROCHAMBEAU	23 sept. — Havre
LAFAYETTE	24 sept. — Havre ,
COLUMBIA	28 seot — Trst I
LA SAVOIE	1 okt. — Havre
PHILADELPHIA	2 okt. — Cherbourq
FRANCE	6 okt. — Havre'
ARGENTINA	7 okt. — Trsti
NEW YORK	0 okt. — Cherbourg j
LA TOURAINE	12 okt. — Havre
PRES. WILSON	3 novembra — Trat1
Glede cen ca vozne nstke n vsa vruge DOjaanlla. obrnite se na tvrdko
FRANK BAKfER
82 Cortlandt St. New York
____j
French Line
CAMMMIE 6E4IERALE TRANSATUNTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LAFAYETTE .............. 27. avgusta
SAVOIE .................... 3 sept
FRANCE ........................ 8. sept;
TOURAINE .................... 14. gept.
Hltrl parnlkl a fttlrlml In dvema vijakoma.
Roaebnl zastopnik Ju«calovanaka vlad« be pričakal potnik« ob prihodu nailh par nlkov v Havru ter jih točno odpromII. kamor ao namenjeni.
Parnlkl Francoaka S rta mo traneportfraH tekom vojne na tlaoče tehcalovaftklti vo lakov brez vee napHllke.
Za llfkarta In eana vpraiajte v
DRU2BINI PISARNI, 19 State St, N.Y. C
•H M pri lokalnih agentih.
I Cosulich črta
Direktno potovanje t Dubrovnik (Oravosa) in Trat
PRES. WILSON .. 14. septembra
BELVEDERE .... 18. septembra
Potom listkov. Izdanih ga vn kraja v Jugoelavljl m Sroljl
Razkošna ugodnoatl prvega, dragega In tretjega razreda
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & CO.
Paaeenger Department
4 Wert Street	Ne« M .
LLOYD SABAUQ0
Prihodn^ odplutje la New Torka pa~-Hk na 2 vijaka s. s. "pesaro"
4. septembra Izdajajo se direktni vozni ilatki do vaefc
glavnih mest v Jugoelavljl. Brezplačno vino potnikom S. razreda.
Grška narodna parobrodna
71/A72I Potniški prekooceanski parnik na dva vijaka in j 4VC&d	dva dimnika
liB^i. *gll pluje naravnost iz New Yorka v !
rains	Dubrovnik in Trst
pondeljek dne 13. septembra.
Cene v Dubrovnik ali Trst so:
Prvi razred ..........................$250.)
Drugi razred — Promenaden prostor____$215.)Pristevši $5.00 j
Drugi razred — srednji prostor........$196.) davek.
ofedkrov.............................$125.) ~
Obrnite se sa vožnji listek na naše zastopnike ali pa naravnost j na glavni urad.
N. GALANOS & CO. 20 Pe»H St., New York, N. Y. j ALI STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdravil. Že več kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, želodčne in revmatizem ter vsakovrstne druge bolezni Lahko vam pokažem več dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni predno je prepozno. Cene so take, da jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna.
XDKOPKil MZDICAL OFFICE
• PICKAUlt
811 ftnfthflsM Street .„».,„ „!>.„.	Pittsburgh, Pa.
Kad bi izvedel za dva moža po ] imenu ALOJZU ŽI ŽEK, doma iz Junšče, in JANEZ MEDVE-
S('KK. doma od tforiee. Prositu ju. da se mi javita, ali pa f-e kdo ve za nju naslov, da »a mi naznani. — Frank Zadel Lipie. P. <». Ph»x >6. Fletula. Pa.
Doctor
k Dspesno zdravil n*>	i
duho. boijast. fenjev* šg M no otrpnost, padavice	/
ter si^ne. jetrne, ledi- M ine ali pljntee hai^l * ^M^Stt^^' zui. bolečine t ie lodru, bolečine v prsih, vnete oil, noge, roke ali križ, otekljaje, revmatizem. kožne bolezni, izpuščaj«*, agree, oslabelost, možke in ienske bolezni, slabo kri, brez operacije v najkrajšem taau po najnižji ffnl Poskušaj^ In oe pre-; pričajte.
doctor jin fuzy mot 308 Grant Street	Pittsburgh, Pa.
Uradne ure: ob delavnih. 06 9. dopoldne'
Ob nedeljah In praznikih: od d o pol- !
do 6. zvečer.
dne do 1. popoldnt.
BZSS * IBS) ES! ^ ESS
i
Rad bi izve<lel za nioj^a prijatelja ANTONA JENKO iz Vovč-je in je bival svojet-asno v West Virgin i j i. Ztlaj sem C-ul, da je umrl. l*^**-«! m et-njene r«»jake. ee kd«» kaj ve o njem, da mi javi. najraje lii pa. ee mi sam oglasi, ako je še živ. Lawrence Spet i r, p»ox 86. P.etula, Pa.
<26-28—
Ra<l bi izve<lel. kje se nahaja moj
pri jate j FERDINAND J KZ KRNI K. tioma s štajerske«ra. Prosim, da se mi javi na naslov: Louis Kurent, Gen. Delivery, Pontiae, Mich.	(26-27-8^
; Suho Grozdje
); importirano is starega kraja
22 centov funt. Bokra 50 funtov $11.0C Posebno cene na veliko.
' | BALKAN IMPORTING CO
81 53 Cherry Street New York, N Y.
| Z naročilom poniji te v naprej
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pean Ave. PiHsbnrgh, Ft.
^flM	Dr. Koler le naj
lUreJtl aloveruii j^Mt \	zdravnik. Apecia-
MmBB^M ./f. II.t v Hlttaburchu. H9| ~ J ki ln>a 2fc-U=tr»> ^^KJk A Drtluo V idrdvllc
^a0.«^ i nju veeb mudklb
^----bolezni.
^BakJVkL Zaztrupljenje kr
'^HImbS* Ti mdravl s> ZW-
eovltem 60%. ki ra Je liumtl dr. pruf
Erltch. Č*e Imate mof«l)« ali menur-fk« po t«l««u v zrlu. lipt^nJ« laz. bolečine v koitfh. redite tn IzCletU vam bom krt. Ne fiatjjte. ker ta be Iczen e« naleze.
Vse motke oolerenl zdravim po o-kraJAarJ metodi. Kakor hitro'opazite da vara pren.buje Klrav>, ne fhkA) t., temveč prtdlt. In Jas vam Z* burn zopet povrnil.
Hydro., le ali vodno kilo ozdravlib v 16. unj tn elrer brez operacije.
IHole.'il rjthurja. ki povrro^'lo bo
lelne v krilu In hrbtj In vCazla tuJS
l»ri pul."iii._ u vode. uxC.n*lia . futa
voetjo.
Revmatizem, trzanje, bolertae o I t.kllne. art>eAl<-e. Akrc.te In druffe ko Ine bolezni, ki naata..eJo v.led nefl ■te k'rf. ozilravlrn v kratkem ^azu I nI potrebno letati.
trr»dn« ure: vwk dan od I. ure zjutraj do 8. ave.'er; v i~-tklh od S. zju 1
tr:»J do B.
L*« iM.ldne: uit Dcdelfab ud ilutral do 2. iKipoldo«.
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE:
I Za vse leto - - -	$6.00
I za pol leta - - -	$3.00
za mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
Točno in po najnižjih cenah.
/
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlanlt Sliest. New York Citv.