Kvalitetno vsebinsko delo mladih
Mladinska organizacija v naši občini je v drugo obdobje po 9. kongresu sto-pila z velikim delovnim elanom. Pretekli teden je namreč organizirala posvet za mladinske aktiviste iz osnovnih organizacij, in sicer za: predsednike osnov-nih organizacij ZSMS, predsednike koordinacijskih svetov ZSMS s sedežem v občini, za delegate občinskih zvez družbenih organizacij in društev v občini in za člane organov ZSM Lj.-Center.
Posveta se je udeležilo preko dvesto mladih, nied drugimi so bili prisotni tudi miadincd OK ZSMH Zagreb-Center in delega-cije MK ZSM Ljubljana in ostalih OK ZSMS iz Ljubljane.
Aktivno pa so na posvetu kot vodnje skupin oz. aktivni raz-pravljalci sodelovali družbeno-politični delavci: tov. Kržan Hugo — predsednik Sob Lj. Center, Novak Vojko — pred-sednik OK SZDL Lj. Center, Samardžija Miro — predsednik IS Sob Lj. Center, Završnik Franc — namestnik sekretarja OK ZKS Lj. Center, Makovec Igor — org. sekretar OK ZKS Lj. Center, Zora Ude — član IS Sob Lj. Center in Tkalec Vlado — 61 an predsedstva OS ZS Lj. Center.
Posvet je bil organizacijsko in vsebinsko na visoki ravni, kar so potrdili tudi prisotni mladinoi v svojih razpravah, pa tudi v sproščenem, privat-nem razgovoru. Vadušje je bi-lo izredno delovno in mladi so dokazali, da so zaupane naloge njihovih sredin dane v prave roke. To je pokazal tudi rezi-me vsega dela, opravljenega v krabfcih dveh dneh.'
»Ugotovitve in sklepi potrju-jejo ne le pravilno usmerjeno delovanje haše organizaoije, temveč vodijo tudi k nujnosti reševanja in obravnavanja ne-katerih perečih vprašanj, ki jim do sedaj nismo posvečali dovolj pozornosti«, je ob za-ključku seminarja poudarila predsednica QK ZSM Lj. Cen-ter in vodja posveta, tov. Kal-dina Laana.
Iz Ijudstva za Ijudstvo
Mladi so se lotili zelo po-membnega področja svojega delovanja — kulture. Zato so mladi tej družbeni dejavnosti posvetili poleg osnovne teme — zakona o združenem delu — posebno pozornost. Za okroglo mizo so povabili znane in pri-znane kulturne ustvarjalce: Ivana Potrča, Poldeta Bibida, Adamič Bojana, Vozny Jožeta in kot vodjo razgovora Vlajka Krivokapiča. Pogovor za okrog-lo mizo je potekal pod naslo-vom »človek, delo, kultura« in je pamenil prvo izmed de-javnosfci v naši občini v okviru akcije »Teden Komunista«.
2iva beseda naših kulturnih
delavcev je izzvala močno ak-tivnost med mladimi družbeno-političnimi delavoi. Posebej so se ustavili pri realiziranju us-tavnega načela svobodne me-njave dela, pri »kič« umetno-sti, pri vprašanju hermetično zaprte, nerazumljive umetno-sti, pa pri vprašanju in pro-blemu animatorstva. Poudari-li so, da mora kultura izhajati iz ljudstva, da mora biti u-stvarjena za ljudstvo in da je silno pomembna marksistična kribika tudi v kulturi. O ome-njenih vprašanjti1, ki pa še zda-leč niso vsa, ki so bila izreče-ha, so se mnenja zelo kre-sala in ravno to je pripomoglo k temu, da so mladi sklenili nadaljevati z uveLjavljanjem prave vloge, pomena in mesta
kulture v naši družbi. Dogovo-rili so se še, da bodo do za-ključka akcije v oboini orga-nizirali še posebno problemsko sejo na to temo.
V akciji — za akcijo
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lj. Center, tov. Miro Samardžija, je podal uvodne besede k temi zakona o združenem delu. Da bd mla-di lažje razumeli sedanji tre-nutek, je orisal srednjeročni program občine in njeno go-spodarsko stanje. Njegove be-sede, ki so bile osnova za na-daljnje delo na posvetu po skupinah, so temeljile na štirih stopnjah. Mladim je predstavil temelje, na katerih je zasho-van plan občine in njegovo kvaliteto, nadalje osnovne zna-oilnosti plana, ki smo ga spre-jeli v juniju, potek realizacije zastavljenih ciljev in iz njega izhajajoči nadaljnji razvaj sa-moupravljanja.
Razprave na omenjeno temo, so potekale v štirih skupinah. Bistvena vprašanja, ki so se med razpravami porajala in najpomembnejše naloge, ki so jih le-te postavile pred organi-zacijo ZSMS so bile: vprašanje integracijskih proce-sov oz. združenega dela in sred-stev,
problem razvoja industrije v občini,
svobodna menjava dela,  vpra-šanje planov sarnoupravnih in-teresnih skupnosti, družberioekonomskd položaj de-lavca  v  združenem delu,
status   krajevnih   skupnosti   v
naši občini,
položaj   šolstva   in   status  di-
jaka,
izobra&*vanje   ob  delu,
družben* samozaščita in ljud-
ska obramba,
medsebojna delovna razmerja,
kadrovska problematika  v or-
ganizacijah  združenega  dela,
stabdlizacijski  ukrepi  in
samoupravno organiziranje or-
ganizacij združenega dela.
V nadaljevanju posveta so udeleženci obravnavali temo »Organiziranost Zveze sooiaili-stične mladine skozi akoijo.« Uvod je podal Destovnik Karel, sekretar Občinske konference ZSM Lj. Center. Razgovor je potekal y cilju dograjevanja in razvijanja   organizacijskih   na-
čel mladinske organizacije, iz-boljšanja oblik in metod dela v OO ZSMS, krepitve delegat-skiih odnosov znotraj mladin-ske organizacije in idejnopoli-tičnega visposabljanja ter mar-ksisbičnega izobraževanja. Pov-darili so načelo, da mora vsa-ka akcija mladih služiti kot prispevek k nabiranju izkušenj in spoznanj, predvsem pa, da mora postati usposabljanje mladih — usposabljanje v ak-ciji za akoijo!
O mednarodnih odnosih in socializmu v svetu je podal uvodna razmišljanja tov. Bog-dan Pogačnik, novinar Dela tn znani družbenopolitični dela-vec. Tema je bila za mlade ze-lo zanimiva, saj so se' v raz-pravi predvsem seznanili z re-zultati oz. vsebino mednarod-nega posvetovanja na temo »Sooializem v svetu«, ki je bi-2o v Cavtatu. Dogovorili pa so se, da se morajo mladi v svo-jih organizaeijah več seananja-ti in razpravljati ter se oprede-ljevati do dogodkov v svebu. V razpravi so tudi ostro obsodili preštevanje slovenske in hrva-ške manjšine v Avstriji. V pro-testnem pismu, ki so ga naslo-vili avstrijski ambasadi so po-udarili, da njihov protest ni le obsodba sedanjih razmer ob preštevanju, temveč je tudi tr-dna in odločna pcxipora vsem slovenskim in hrvaškim orga-nizacijam, ter vsem iiaprednim silam v sosednji Avstriji, da vzrtajajo v boju za osnovne pravice manjšin in tudi v bo-ju proti vsem reakcionarnim silam,  ka  jim  kratijo  pravico
do obstoja,  delovanja  in  raz-voja.
Tudd akoiji Samoprispevek II so na posvetu posvetili po-sebno pozornost. Poudarili so, da je v sedanjem družbenopo-litičnem trenutku akcija za iz-vedbo samoprispevka najpo-membnejša akoija OO ZSMS v Ljubljani. Mladi se bodo vklju-čili v akcijske odbore pri OOS, izdelali svoje programe za širo-ko mformiranje in opredelje-vanje raladih ZA samoprispe-vek. Prevzeli so del odgovor-nosbi za pozitivno opredelitev delovnih ljudi in obdanov za samopr ispe vek.
Najpomembnejše naloge
Ob končanem posvetu lahko zaključimo — posvet je uspel, dosegel je svoj namen in pra-vo kvalitetno rav^n. To doka-zujejo ne le vtisi, ki so jih mladi odnesli, ampak pred-vsem njihove akcije, ki so si jih zastavili, sklepi, ki jih bo potrebno realizirati v celotni organizaciji ZSMS v občini. Naj navedemo le nekatere:
Svoje delo bodo organizacije in organi ZSM usmerili v izva-janje programske osnovne or-ganizaoije ZSM v občini.
Nadaljnje akcije mladih bo-do usmerjene v izvajanje vse-bine zakona o združenem delu kot konkretnega programa za
hitrejše delo na uresničevanju ustave.
V zvezi z gospodarsko situa-cijo v občini in ugotovitvi ob polletju, da ni bila dosežena di-namična rast ob povečanju prodtiktivnoisti dela, da je več primerov dejanskih izgub, ki so posledica slabega gospodar-jenja in drugih težav, pa so se udeleženci posveta obvezali, da v svojih osnovnih organizaoi-jah ZSMS razpravljajo o ome-njenih vprašanjih in zavzemajo jasne sklepe in predvsem izpo-stavijo vprašanje zaostrovanja discipline pri delu.
Za lažjo obravnavo in razči-ščevanje teh vprašanj v vseh osnovnih organizacijah, pa so se udeleženci posveta dogovo-rili, da bodo organizirali delov-ne skupine, ki bodo obiskale vse osnovne organizacije v ob-čini, Namen obiskov bo izpo-stavitev pomoči pri obravnavi vprašanj s posveta in skupen akcijski dogovor za nadaljnjo politicno akcijo na osnovi za-ključkov posveta in program-ske osnove občinske organiza-cije ZSMS.
Na zakljucku pa so mladi s pesmijo in pos&dravnimi bese-daml proslavili spomin na us-tanovitev SKOJ — 10. 10. 1919, predhodnice današnje ZSM, ki se je razvil iz naprednih revolucionarnih gibanj.
Darinka Legat