Štev. 19. V Trstu, v SO. Januarja 1915. Letnm 11. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: ulica Sv. FrenčiSca AsL&ega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj s« pošiljajo uredništvi lista. Ncfra'ikirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj Ir. odgo\orni urednik Štefan Godina. Ustnik konsorcij lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu. tMca Sv. Frančiška AsiŠkega 5t 2a Telefon urcdrižtva in uprave ftev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*— za poi leta................. za tri mesece................ f" ~ Za nedeljsko izdajo za celo let«......- • zapolieta'.................2'60 VEČERNA 1 Ibb i Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v ŠirokostI ene koloiio Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po lOvia Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vlit Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Poštnohranilnlčni račun 5t 841.652 Hudi bon za karpatske prelaze. - Snežni zameti ovirajo nadobavo. Kako se je potopil „Bliiclier". - Amerikanske dobave vojnega materijala za Rusijo. - Preobrat v Italiji in Rombi. - Velika bitba v Ascrbjjdžanu. terih je 10. decembra odšlo v Rusijo iz ber del teh vesti naravnost ponarejen, ker Pennsylvanije 165 vagonov vojnega ma- ruski časopisa in vesti le zelo poredkoma terijala, zlasti težkih oblegovalnih topov prihajajo v nam prijateljsko inozemstvo, in krogelj. Nadalje je 30. in 31. decembra S polno pravico poudarja »Vorwarts« prispelo samo v Vancouver devet dolgih (glavno glasilo nemške socijalne demo-Železniških vlakov Z velikimi amerikan- IcraH!*^ let crntn\r^ mrtr^ r»rr»rfcl»cr»fi T di-skimi topovi in granatami, ki jih je takoj vkrcal parnik »Tambow« ruskega prostovoljnega brodovja. da jih odpravi v Vladivostok. Nadalje je bilo v žičnih tovarnah v Fittsburgu v zadnjih treh dneh pred božičem naročeno za Rusijo 125.000 ton žice, med njimi 25.000 ton neke posebne vrste bodičaste žice v skupni dolgosti 275.000 angleških milj. Cena štirih milijonov dolarjev ne igra nobene uloge, gre le za najhitrejšo dobavo. Zedinjene države In dobavo vojnega materijala. CURIH, 29. (Ccnz.) V odgovor na vprašanje senatorja Stoneja, predsednika senatne komisije za vnanjo politiko, je naslovil državni tajnik Bryan odprto pismo na vprašalca, v katerem opravičuje postopanje Zedinjenih držav napram vojujo-čim se državam. Bryan je izjavil glede vojaških dobav amerikanskih tovaren, da ni nikakršnega predpisa mednarodnega prava, ki bi prepovedoval dobavo municije vojujočim se državam. Glede vprašanja dobavljanja kontrabanda. posebno pa odpreme bakra pa je opozarjal državni tajnik, da so tudi amerikanska sodišča razsodila v amerikanski vojni, da se smatrajo kontrabandne pošiliatve, ki so na-clrkvltene na kako nevtralno pristanišče, 1 a z namenom, da se odpošljejo kaki voju- 'joči se državi, kot odposlane tej drugi dr- f v>.. „„„___^ .......... LONDON, 29. (Kor.) ^fZ^Z^z i krovu^nevtralnih ladij je opozarjal Bryan J^^T iT sla raSj~ f po Rusiji v ti-bjuje sledeči opis ..ekega morna ) ^ ^ ^ Angieška in Nemčija cenzurirata ,očih eksemplarov. Mož, ki ga predstavljat* >sadke križarke > rBlii-i pisemsko pošto, ki iz njenih dežel odhaja ti sliki, je ne i Notkin, ki so ga ubili ko- Ji potopila nemško knzarko r nevtrajne dežele. Cenzura brezžičnih zaki oteir Položaj«Karpatih. DUNAJ 29. (Cenzurirano.) V Karpatih se Rusom vi ljub nadobavl znatnih oja-čenj nI posrećilo zopet osvojiti prelazov, za katere se je vršil boj. Rusi so Izpraznil \sa večja mesta v srednji in vzho n Galiciji, v katerih so imeli močne t: zije, pritegnili čete, ki so jih mogli I o rešiti na etapnih črtah, In so končno tudi še skrčili armado, ki oblega Prze-*nysl, da bi ojačlll svojo armado v Karpatih. Posebno hudi so bili boji okoli UžO-ške^a prelaza, proti kateremu je bil na-per en glavni ruski napad. Rusi so bili odbiti ob težkih izgul a*i in se deloma, kakor se zdi, umikajo v smeri proti višinam južno od Tu k; in Lutowiske. Zasledovanje sovrazn ka, ki je bil premagan ji ž io od Wyszowega in Ralai-lowe, ; a ireduje ob bojih z zadnjimi četami. * f z ?rnlju Lupkousko seJlo — Duklan-sk! » reiaz se omejujo obojestranske ak-i ije na poiz\edovanja. Ker je v zadnj h dneh za: aJeldebel sneg, je delo nadobav-nih orga lizacij silno težavno in delovanje čel izredno naporno Zato Je treba te v tako kratkem času priborjene uspehe še bolj ceniti s tega stališča. — („Tages-post*). Foji v Bukovini Rusi se umaknili iz Kimpolunga ? BUDIMPEŠTA, 29. (Cenz.) K.,kor pomča .ptst N p o , so se Rusi baje že umtkniii it. Kiiu^ui^o. H romorski bitki pri flelsclandu. . - .-j 7grešiti 'brzojavk je potrebna, ker bi sicer ameri- tinT^a SS^^^e kot mornariška CU Blucheria. naravnost na sre-jbaza za vo.moče države. tvo se je zadržalo hrabro vse kracije), ki gotovo more razpolagati z direktnimi vestmi, v svojih dopisih vzroke, zaradi katerih vojna danes daleč ne o-groža več carizma tako, kakor ga je ogrožala pred desetimi leti vojna z Japonsko. Tudi glede namišljenega prizadjevanja grofa Witteja» o katerem se čuje toliko, se more reči z vso gotovostjo, da od začetka vojne ni zapustil Rusije. Prof. Hoetzsch bi bil mogel še dostaviti, da je najslabši učinek teh tatarskih vesti ta, da vzbujajo v inozemstvu krivi vtisk, kakor da smo se mi naveličali vojne in tako škodujemo lastni stvari. Ruske srozovitosti. BEROLIN 29. (Kor.) „Norddentsche Allg. Zeitur g- prinaša v posebni prilogi zbirko foo^rafij, ki so jih pod varstveno znamko: ..Nemški barba i, grafični dokumenti za /g dovino" od ruske strani dali na razpolago nekemu argentinskemu listu in ki jih je ta priobčil. V resnici gre za slike po-gromov, torej za opis ruskih grozovitosti, ki pa naj slike namreč) služijo v to, da s<> laži proti nemški armadi podkrepijo. G:e za i-l ke umorjenih Židov in ne umorjenih ruskih kmetov. Ne le fizijognomija ubitih, ampak tudi židovska molitvena knjiga, Talith, ki je zgrnjena skoro preko vseh mrtvih trupel, ne dopušča nikakega dvoma na tf m. Ena s ika se tiče pogroma v Bjelostoku U leta 1905. in je natisnjena v knjigi ^arooairžec"., stran 340 Hvp ali je bilo naše dosedanje postopanje le čne. Zvezde so začelje ugašati. Svitati se otepanje s palico po megli, ali se mo- je začelo. Na onostranskem pobočju se z re beležiti kak. četudi počasen napredek. Halinr>erif»Hr>m 91- mnrpin ro^ir^ti rmc* -----— - —--t r vo" w ■ * — * — T-------- kaže tudi v kaosu slika organičnega razvoja. Dolgo smo živeli pod absolutnim režimom, ki ni pripoznaval naroda kot takega, da bi vzgajal nekako skupno avstrijsko državno ljudstvo, slično vojaški akademiji v Dunajskem Novemmestu za vojake, ali Terezijanišču za uradnike. Tako naj bi nastala nekaka brezspolna avstrijska ljudska mešanica. Ta eksperiment se ni posrečil. Narodi so se vzbudlili, deloma so postali celo zelo vzbujeni, in mesto, da bi se bili stopili v tisti mešanici, so se — ločili. Potem je prišla najbližja misel: en narod naj bi postal državno ljudstvo, drugi pa njega privesek. Ali za to težko vlogo ni bil noben narod dovolj močan in tako je prišla zopet — nova misel. Vloga, ki je bila prevelika, naj se razdeli med več i-gralcev, breme naj se razloži. Dva, trije narodi dele med seboj to častno mesto in mali se jim pridado kot privesek, even-tuelno v — iztrebljenje. Ker pa se nihče ni hotel pustiti iztrebiti, tudi najmanji ne. prišla je zopet nova misel: ljubka igra, v kateri se v dražestni izmenjavi en narod izigrava proti drugemu; in sicer v dveh varijantah: sedaj se manji izgirava proti močnejemu, potem — narobe. Ker pa vse te rešitve ukljub prigodne-mu nasilju vendar niso bile nikake rešit- Ma za di boka. M_____ do zadnjega trenutka. Videli smo. da je posadka stala na krovu in salutirala. To je pretreslo vsakogar, kdor ima le količkaj občutka. Občudovati smo morali tako hladnokrvnost Ko smo izstrelili drugi in zadnii torpedo, smo vedeli, da mora konec priti kmalu. in smo pluli do 200 metrov od »Blii-cherja«. Mogli smo videti, kako je torpedo švignil proti ladji. Moštvo bi bilo strumno stoječe in salutirajoč šlo v smrt, če bi ne bili mi dali svarilnega znamenja s sireno. Eden naših častnikov jim je za-klical po nemško, kaj se godi. Nemci so hitro razumeli, zamahnili s čepicami in kličoč »hura« poskakali v morje. Izgubljali nismo niti trenutka in smo takoj pričeli rešilna dela. V tem pa je naš torpedo zadel svoj cilj in oklopna križarka »Blucher« se je potopila v v alovih ... Delovanje križarke „Korlsnrte". BASEL, 30. (Kor. Kakor se poroda iz Tokija. je krržarka „Karlsru e- v amtrrkan skih \o-lah z p t p topila dva angeška in en frano^ki p« rnik. Pogrešani ungiefti letnici. BASEL 29. (Kor.) „Baseler Nachnchten" porota o: Od sedmih angleških letalcev, ki so ob t elje.ali Ostende in Zeebrugge, se thje n so vrnili Na povratku so jih obkolila tnno^&evilna nemška letala in jih po nala proti odprtemu morju. Med pogrešanimi Angleži se nahaja tudi letalec Samson, ki se je večkrat odlikoval. Francoski generali na Horveikem KRiSTlJAMJA, 30. (Ker ) Včeraj je prispela iz Berrena semkaj večja družba. Kakor se smatra, je bil francoski general Pau s svojim štabom, s upaj 5 gospr>dov. Na k i dvoru ?ih je sprejel francoski poslanik, rak t so se odpeljali v franc- sko poslaništvo-Dar. s so nadaljevali pot vrnje v Pe.»ograd. Aftčrikanske dobave 20 Rusijo. BEROLIN. 2'K (Ccruz.) *Berliner Tag-blattc citira amerikanske časopise, po ka- Turčijo prati trosporazumiL Turško uradno poročilo. CARIGRAD 29. (Kor.) General«) štab javlja: Turško b oto/je je 28. t. m. uspešno bon bardira o neko rusko vo-j isko ro tajo ob zapadni obali Črnega morja. CARIGRAD. 29. (Kor.) Sporočilo glavnega stana pravi: Ob kavkaški fronti se ni dogodilo nič. kar bi bilo vredno poročati Naše čete, ki so začele ofenzivo v smeri proti Oltyju. so ujele 300 Rusov lo zajele mnogo pušk in vojnega materijala. V Aserbejdžanu poteka ugodno za nas bitka, ki se vrši že cel teden v okolici C hoja. zadnjega zavetišča Rusov v Aserbejdžanu, proti glavni sovražni moči 27 L m. so vzele naše čete južno od C hoja v več črtah napravljene sovražnikove utrjene pozicije.__ Tatarske vesti i RisOL DUNAJ, 30. (Cenz.) »Zeit« piše: Od začetka vojne se bavijo neki časniški dopisniki s tatarskimi vestmi. Sedaj iz te, sedaj iz one sovražne dežele, s katerimi sedaj nismo sploh v nobeni poročevalski zvezi, se poročajo razne zanimive in za nas prijetne strani o vojni utrujenosti, uporih, lakoti itd., ki gredo potem po vsem nemškem in avstroogrskem časopisju. Mi smo se takih očividno izmišljenih vesti kolikor le mogoče izogibali v svojem listu. Sedaj se bavijo fabrikantje takih vesti prav posebno z Rusijo. Izboren poznavalec Rusije, profesor Hoetzsch, se obrača sedaj v »Kreuzzeitungi« proti takim "senzacijskim vestem in piše: Izrecno svarimo, naj se želje po miru, ki gotovo obstojajo v Rusiji, ne precenjujejo, kakor tudi vedno svarimo, da bi se one kope časniških vesti o notranjih neredih v Rusiji smatrale za avtentične. Čitatelji ne pojmijo, kako so nezanesljiva, kako so večkrat očividno kriva taka poročila. katerih viri največkrat tudi niso navedeni. Mirno se more reči, da le do- sočih eksemplarov. Mož, ki ga predstavljat ti sliki, je ne i Notkin, ki so ga ut ' zaki potem, ko so mu odsekali roki. Preobrat u Italiji in Romunski. BUDIMPEŠTA, 29. (Cenz.) »Neues Pester Journal« piše, da semkaj došle diplomatske vesti, o katerih avtentičnosti da se ne sme dvomiti, o stališču Italije in Romunske, o čemer se v zadnjem času v časopisju trosporazuma piše mnogo neresnic in izmišljotin, poročajo baje razveseljiva dejstva, iz katerih se da črpati upanje, da bodo vsa prizadevanja raznih hujskačev v teh dveh nevtralnih državah popolnoma brezkoristna. Zlasti v Romunski da se prav zadnje dni da opažati popolnoma določen obrat v korist centralnih oblasti. daljnogledom že morejo razločiti naše boj- IC UCIC£IL1 IVaIV. LCIUUI put- Tnoja deSna pa je ostala cela; le ko- nave in kompromisi, ki dajejo v neamer- ^ »J ^^ ^^ „o fineji obliki prostora misli: z,v. m da, ' se WaCl| živeti! Eksperimentiranje v ste, zlen .l ^ smislu smo končno premagali, pokazuje KU se vodilna ideja, do katere smo se prerili ' ^ n. Qpoklanski premorf To ni več nasilstvo brutalne pohc.jske dM prj Rusihj nakar Jc ne_ zave. Rešitvam, ki se opirajo na brutal- ' nadaljevala streljanje. Opa- nost, smo se odrekli, te leze za nami Po- vidna ^ J ^^^ Toda pH Ma_ zitivni vspeh pa je poizkus rešitve, ki pn- ne iblje nič> Bitka je prene- zanava vsako individualnost, jo Pospesuje ^-icah j ^ ^ ^ in jo brzda le v ^ f 2 Ztne ek jokanje pušk in topov. Neka vas gori tam. obstajati poleg nje. Radi svoje lastne ek- p ^ baterjje Takrat je zistence mora biti Avstrija država vzrav- Zaglušno brenčanje, pok v ne- navajoče pravičnosti, ki zdruzuje naspre^ ni bHžini Qbstal sem. Sedaj - se- tujoče si narode, ne da bi jih vezala. _ ne Potem ie bii0 Vse inir- tem je Avstrija, ali hoče, ali noče, pnsilje- ^ na, da je nravstveno za eno stopinjo viš- 'pogIedam tja proti podpolkovniku ja, nego mnogokatera druga država. AkoL;chererju ^ ceSarskih lovcev, ki stoji kose nam posreči izvesti svoj eksperiment, - ^ koraka od niene. Grozno! če je temu stremljenju usojeno posrečenje, dkQ ^^ glavo cd potem smo vsekako izvršlU veliko misi- jo v Evropi, potem smo ob velikih žrtvah Kq se je zmračii0, so odnesli podpol-odprli pot. po kateri nam more Evropa L^ v neko kmetsko hišo. Jokaje se slediti, da bo nadalje živela v miru. be-l zgrudi, njegov sluga k nogam mrtveca, veda bi bilo preuranjeno, ako bi trdili, da ^^ ^ padel eden nagh najboijših, pra-smo že rešili sfingino zagonetko našega I cesarski [oveCt ZVest in hraber, bistva in to celo na uzoren način - če se sm0 §eie izVedcli za izid boja. borimo za izpoznanje in iiobra vo^a je desetniki in štirinajstaki so že končno tu. Z ob jutraniem svitu z bajonetnim nasko- smo vendar na poti Kako daleč smo ze ^ položaje sovražniko. skozi goro zaprek Predrli rov -- n to mkoj so zopet Rusi prodrli v nji- nam daja ta vojna krasen dokaz Razgnala ve. oua boj moža proti naj bi nas bila narazen, a nas je trdno spo- hove p^ na obeh stra. jUa __ gotovo pa ne brez dehjih » ^ e yrgla a s0 takoj Zo- Ali govoriti se more o tem, ker so pred ne Ni drli takoj in s0 se nami ob enem dejstva, ki pričajo, kako pe zakopali za silo. To- malo je naša skupnost trpela od tega. | prJQ veselje za naskakova- nje Odmor. Cesarski lovci pod podpolkovnikom baronom Schlcinitzem so pro- Bojl pil Szrenloul. HisUi Avstro-OSrskt O misiji Avstro-Ogrske je priobčil vse-učiliščni profesor Brockhausen nastopni članek: Avstrija tvori evropsko poizkuševali-šče za veliki evropski problem, kako bi se dala huda interesna navskrižja rešiti, če že ne prijateljski, pa vsaj brez nasilja. In v resnici so se prirejali v Avstriji že leta vsi razni eksperimenti. To je sicer res selo neprijetno, ali nesreča to še ni, Stotnik generalnega štaba dr. S. piše ddi naida«je. Kakor klin se je zabila smrt 26 t m v »Neue Freie Presse« med dru- troseča fronta v sovražnika. Vkljub več rim takole o bojih pri Szrieniawi: ' Lr trajajočemu obstreljevanju se vzdrzu- ^3 novembra zjutraj ob 3 naj bi se bil jejo hladnokrvno; ne nazaj, dekler more-23. novem Dr a /^juuaj , . vzdržati. In še ni zlomljena njihova boj nadaljeval in zavzela še negotova čr- ho vzur^ ta. ki i« vodila Preko na južnem krilu se zbira nevihta, tovega—Terezina. Noč ie ležala na bo koIone so se približevale ^ strelian" ki e o tnia,o " severovzhoda; poleg tega pa so pod ust- zmo. Nr"kr^kSu de do sekunde dokler jem Rabe sveže ruske čete prekorač.ie r^rnal-sf napadni fronti £uti nepre- Vislo in so istotako prodrle do Rabe pro- stanega £ PocS " To^sieer ni bi. sunek v srce. ven- ee Pri vseh teh eksperimentih nismo pri- ^t' pri-IŠmrUe še bolj divjala med njimi kakor šli bližje ciliu. Zato se moramo vprašati: l neha skoraj popoma. . Stran It. „VEČERNA EDINOST" št, 19. Razne politične vesti. Atentat na grškega kralja Konstantina? »Berliner Tageblatt« poroča: Kakor poročajo turški listi, pripovedujejo potniki, ki so prišli iz Dedeagača v Carigrad, da je bil pred nekaj dnevi baje v Patrasu poskusen atentat na grškega kralja Kon- d-ni Ki^i Tudi >edai nam slede le počasi! ^adoV in^ega žiCljenjl ~da mu doka-stantina. Ko se je kralj vračal S pregledo-KuiL 1,101 J ' tudi nadalje živeti lastno I vanja čet v prefekturo, je baje neki clo- revolverjem ustreli! na med nami. N W jih jc samo naša armada j težko. Topo gledajo predse, v srcu ra-za-eli tekom dveh tednov. 'njeni dn smrti, obupan in sit tega življe- Tako jc bilo vkliub zmagovitemu prodi- (nja z večno načjo. leži slepec v postelju ran ju našega arnridnega zbora preko j noče jesti, noče piti, noče govoriti; a če Szrienia\ven zarad: položaja ohVisli zopet !go\ ori, pomenjafo njegove besede neiz-potrebno »pregrupiranje*. v smislu izku-[ merijo hrepenenje po snirti. To traja tako Snje ki se ie obnesla, da se izognemo u-.d.^u, dokler ga njegovi negovala ne darcu s šapo, ki so ga ravno hoiel: za-jvzbude k življenju s tem, da mu zbude dati Ruit ludi s« in v primerni razdalji. zeio, da more življenje, da more skrbeti za ženo m jtroke. Ko se je prišlo tako daleč, se gre naprej, počasi, ali sigurno. Z mrzlično nestrpnostjo začenjajo slepi invalidi učenje slepčevske pisave, pletenja ali se lotijo druzih o- nesrečni Politiki. »Hrvatski Pokret« priobčuje izvadek iz pisma, ki ga ie neki njegov prijatelj prejel; od neke dame iz Opatije: -tn J košev in vezenja. Vzela sem seboj z Reke neko i/ letn { ^ ^ ^ traja do|gQ da obup izginja Poljakinjo, katere rodbina je bila blizu i______f........„ niih mfttm 7a Lvova. Ko je počila vojna, je bila v obiskih pri sorodnikih v Jaroslavu. Mati jo je pozvala domov, ali ni videla več svojega rojstnega kraja, ker so Rusi že osvojili Lvov. Od tedaj se je potikala po svetu z drugimi begunci iz Galicije. Od svojcev ni videla več nikogar. Do nedavno jc dobivala državno podporo kakih 60 vinarjev, ki pa so jo jej odtegnili, veleč jej. naj gre služit! Kaj uaj stori <^daj? Tu k vedno poljskih gostov, sedaj je beguncev. Neka rodbina daie temu de-kieru stanovanje, druga hrano, ona pa a v hiši. V bedi je tudi to dobro, e med svojimi Poljaki. O svojih ne vsako pismo se jej vrača. — Je že res — je odgovoril poinišljevaje urednik, — toda vsega končno ne moremo dobiti naenkrat. To ostane za piihodnjo nevtralnost — sara per la prossima ntutra-lit&I Domače gesti. popolnoma ter oživlja v njih interes za življenje, za zabave in za mala veselja, (iremo po sobi, v kateri leže trije slepi vojaki. Eden igra na harmoniko, drugi poje, tretji sanjari iz slepih oči o bodočnosti. To je ukrajinski desetnik, enoletni Jobrovoljec. ki govori dobro nemški. Postati hočem učitelj slepcev«, je rekel s tihim nasmehom. »Ko že sam ne vidim eč, hočem živeti med slepci!« A vladni največ svetnik MeI1 pripoveduje, da v čitanju in .isanju sijajno napreduje in da kaže iz-edne sposobnosti za učitelja slepcev. Krasen plavolas človek stoji pred nami. Bil je upravitelj tovarne v Unteru alters-lorfu. Izgubil je obe očesi. Njegova vroča Mati iei ie vdova, ie večja posestnica. alibija je. da bi živel v Unterualtersdonu ....... " ' ' ali jej mati še živi.' Vedno sem se najraje mudil na vrtu« je -lovori!, in ako pomislim, da bi se tudi kot po da -ar. s u niti tega ne ve, I c" iica je jako marljiva in vesela, v koli-l >r more biti to v skrajni bedi. Edina nje želja je, da bi kaj čula o usodi svoje matere. \čeraj nas je obiskal neki veleposestnik iz Galicije. Prve besede so mu biki berač sein! k pripovedoval je dalje: V začetku vojne mi je vzela avstrijska vojaka 100 konj in ^ volov; ko pa so se približali Rusi, sem pobegnil, ker sem bil poljski legiionar. pak bi me bili Rusi o-teMli. Žena ie šla se svojimi starši na e-no stran, a jaz nesrečnež sem potoval s sestro pet dni v vagonu za živino, v katerem ste se nahajali dve kravi, potem ra-nie »ci in poljski begunci. Slednjič smo dospeli v Košice in nato rra Dunaj. Na Dunaju mi je ministrstvo izplačalo nekoliko tisoč kron za rekvirirane konje in volove. Od tega živim sedaj. Dva meseca sem živel v Gradcu, a sedaj sem tu v Opatiji, kjer mi je neki prijatelj ponudil brezplačno stanovanje. Kaj je z mojimi, kako tftf'feto 'iS'HffajarrOpatuo-lu(fi zdaj prihaja k nam na večer tarokirat, ali često vzdihuje: »Poljska . . .!« O takih tragičnih slučajih, ki so zadeli gafiške begunce. Čujemo vsak dan; eden je bolj pretresljiv, nego drugi. Z Dunaja javljajo, da so mnogi gaJiški veleposestniki in gospodarji izrazili željo, da bi se povrnili v Galicijo in opravili spomladanska dela na Polju. Ministrski predsednik je izjavil, da je ta namera lojalna in pripoznavanja vredna, ali treba da je dovoljenja ruskih oblasti, ki ga hoče zaprositi s posredovanjem amerikan-skega konzula. Ministrstvo za vnanje stvari podpiral ta korak, ako se ne bo protivilo vojno ministrstvo. Pri slepih vojakih. .Neue Freie Presse" je priobčila nedavno sledeče: Slepi vo aki! Ta beseda zadostuje, da rastoče u miljenje v tvojem srcu, da težko občutiš vso grenkobo življenja. In tedaj, ko 6 jemo da je šrapnel odnesel junaku v bitki k~ "pak mi bo povsem lepo., oogo ali roko ter ga napravil berača, obču-tirno v-io veli j in o te nesreče. Ali, usmilje lepec mogel baviti s sadjarstvom, ako omislim, da bi mogel imeti na svojem zemljišču svojo drago ženo in svojo malo čerkico. potem sem pripravljen prenašati svojo usodo.« Neki češki vojak v drugi sobi žvižga eko pesmico. Zna delati ščetke in je --;udno — v resnici srečen tudi brez očes-ega vida. Ta mladenič, iz Caslave, je bil ajprej popolnoma obupan, top, naveličan Življenja. Tedaj je nekega dne stopila v <»bo neka služkinja zavoda za slepce. U-zrši ga, ga je enostavno poklicala po imenu. Dekle je njegova rojakinja; že pred leti sta bila Ijubaven par; potem sta se ločila in je odšla služit na Dunaj, a on v vojsko. In sedaj sta se našla. Dekle je reklo, da ga nikdar več ne zapusti, marveč mu hoče ostati zvesta kot njegova žena. Na to je bila v zavodu svečana zaroka, na kar je dekle takoj odpotovalo k materi slepega zaročenca, da tam pripravi vse uruga soDa. ova siepca s sc puvc^in- mi očmi, tretji pa na postelji. Hudo ga boli glava in je še eden tistih, ki Še ne morejo pojmiti tega strašnega, kar jih je zadelo. Eden je Tirolec in doktor takoj opaža na njem, da danes nekaj ni v redu ž njim. Kinalu je pojašnjen vzrok. Nova civilna obleka in Čevlji, ki jih je dobil, mu stoje izvrstno, ali ni še dobil klobuka, dočim ima drugi že klobuk. Sedaj ga treba potolažiti. Ko Čuje, da dobi tudi žepno uro, tedaj se nasmiha z vsem obrazom. V eni sob slep desetnik iz Gornje Avstrije. Pripoveduje: »Bilo je tam gori v Rusiji, ko sem občutil udarec proti obrazu in potem strašno gorečo bolečino. Prijel sem se za obraz in sem hotel si obrisati si oči, ker nisem nič videl. Mislil sem, da mi je šrapnel vrgel zemlje v oči. Tedaj sem vzkliknil od bolečine in se zgrudil. Ko sem kasneje po dolgem potu, od etape do etape, došel v bolnišnico in izvedel, da sem slep, tedaj bi bil najraje napravil konec vsemu. No, sedaj sem že popolnoma miren in govorim si, da moram živeti. nju, toplemu sočutju, se pridružuje groia, ko ču^eš, da je merilna kroglja vzela vojaku vid. „Vid mora biti vendar nekaj n<'j ep;ega na zemlji- — \ iše s' ivna gluhonema in slepa Helen Keller v nekem pismu, »kati vedno čujem, k; k* me dobrodušni 1 udje obžalujejo radi moje slep te, dočim smatrajo nem st za nekaj postr?r«tkega*. V domu za s epce na Dunaju je seda 14 V ladni svetnik Meli pa je pripovedoval kasneje, da so hoteli njegovi materi prizanašati ter jej prikrivati, njegovo stanje. Ali, ko je vendar doznala, da je oslepel, je rekla samo: »Moj Bog, naj izgleda kakor hoče, samo da je živ in da ga bom mogla imeti.« Med slepci se nahaja tudi neki rezervni častnik, mlad poljski adjunkt, ki je v svoji težki mladosti ob velikem pomanjkanju dovršil svoje studije. Njegova vroča želja slepih junak v B lo jih je že 17 no, en. ga ^ da bi zopet inoge, fmikcii0nirati kot so odpustili v dom za invalide, kjer se mar Qivo bavl s Študijem muzike, a druga dva so odpustili domov. A s t^mi 14 slepimi vojaki ni še ntti od daleč izčrpljeno njihovo sodni pristav; in storjeni so koraki, da bi se mu to kako omogočilo. Tako ima vsak svojo usodo. In ko je prestal prvo bol, prenaša vsaki svojo uso- vek dvakrat z kralja, ne da bi ga bil zadel. Zločinec, neki GrK iz Soluna, je bil takoj aretiran. Kakor zatrjujejo, je aretiranec izvršil svoj napad na kralja po nalogu političnih nasprotnikov kralja. Strossuiaverjev spomenik. Kakor znano, je bil v minolem letu razpisan natečaj za načrt Strossmaverjevega spomenika. Rnzumcv ajoč nacijonalno pomembnost velikega mecena, ustvaritelja jugoslovanske akademije, je odbor za Strossma-verjev spomenik povabil na sodelovanje vse umetnike na slovanskem jugu, brez razlike na kraj, kjer bivajo. Ker pa je mej tem izbruhnila vojna in so nastale mnoge zapreke, nasvetuje »Hrvatski Pokret*, naj odber odloži rok natečaja. Inter arma silent Musae — umetnosti so sedaj izpod-rezane pereti; in se pozneje laglje zadovolje umetniški pogoji odborovega natečaja. Apel v Evropi živečih Amerikanov za prepoved izvažanja vojnega materijala iz Amerike. „Kolnische Zeitung" javlja: Dr-avljani Zedinjenih držav ameriških, naha-a oči se sedaj v Evropi, so — kakor že t Comraerciale stv 11, III- nadst. 4tRX] Neresnične vesti o dru. Susteršiču. „Grazer Tagblatt" poroča z Dunaja: V dur najskih političnih krogih se v prvi vrsti imenujejo kot nasledniki skupnega finančntga ministra viteza Bilinskega bivši trgovski minister dr. Baerneither, nato Slovenec dr-Šustersič in mladočeh dr. Fiedler, ki imajo po verodostojnih poročilih veliko upanja. Sedanji tržaški namestnik princ Hohen ohe bo najbrže imenovan za predsednika najvišjega računskega dvora, ker je pričakovati, da v kratkem odstopi baron Hauenschild. — Tako „Grazer Tagblatt". „Slovenec- pripominja: „Dr. Š u s t e r s i č n a m izjavlja, da njega tičoča se vest nima ni-kake podlage. — Današnja „Tagespost" je pa spisala cel roman o bivanju dež. glavarja dr. Šusteršiča na Dunaju ter trdi, da je imel pogovor z grofom Tiszo namen, da se deseže sporazum ljenje z od Tisze proklami-ranimi načeli ogrske narodnostne politike in političnimi z htevami Jugoslovanov. To, kakor „Tagespoštino" trditev, da je imel dr. Šusteršič konferenco z Burianom in Tiszo radi zasedenja mesta skupnega finančnega ministra in da je dr. Šusteršič nastopil kut kandidat za to mesto, so izmišljotina, katero je treba dementirati. Te kombinacije so popolnoma brez stvarne podlage. G. deželni glavar dr. Šusteršič je bil letos na Dunaju samo enkrat, izključno v deželnih zadevah. — „Wie-ner Journal" označuje po češki korespon denci dr. Šusteršiča kot kandidata za skupnega finančnega ministra. Tudi zato vest velja isto kot za zgorajšnji." Nestor Sokolstva umrl. V Kulinu je umrl 26. t. m. najst rejši Sokol, notar Adolf Hajek v starosti 90. let. Umrli je bil med prvimi sokolskimi delavci, zvest sotrudnik Tyrša in Fugnerja. Češka sokol, zveza g« je bila odlikovala s svojo častno kolajno, mnoga sokolska društva so mu podelila častno Članstvo. Navzl'c svoji visoki starosti se je udeleževal pokojni Hajtk s« kolskega ži-vijenja do zadnjega časa. Bil je znan in popularen po vseh čeških deželah. Mčblirana soba Aifc ri i*7, t rata 5, prvo na se odda tu««>j gospodični ali priletni ženi. — Ul'Ca au»trof>je. 4016 n«f»lM »A ;-o)nčna soba z dvema po-teljama v UUUU SB ut ci Belvederc V2, vrata 15 4<>10 n««:UABM9AM za pisarno ali pn mali družini POSmniCa i*e Sluibo Od 9 »n F.l zjutraj do "2 popoldne. Prijazne ponudbe pod „Stefan ja" na Tns. odd. Edinosti. ll>t Dff*l??nn meblirane ali pnzne sobe, za eno ali RU&IllIl^ dve osebi, kakor tudi meblirano ali prazno stanovanje se oddajo takoj v na Cm v 8r«-dim mt-sta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 pr tličje. 100 ZDRAVNIK Med. Dr.Karol Perničič ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3, II. (nasproti Dreherjeve pivovarne). število. Že sedaj jih leži do 200 po raznih ^ kot iimakf kakor ^ tudi kot junak na vojaških bolnišnicah Avstrije, da ozdravijo i sUve izgubil svoj vid. Sedaj bodo od sv< jih ran, a kakih 100 jih je v drugi!tani vsi odgojeni za nove ljudi in država Cti. *cr. pri v. Riunicne Adriotlcadl Slcurta u Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti Škodi, Dovzročeni po ognju streli elD^ka £la*u1ca in rezerve dne it det tnhra 1911 K 175.540 1^7 4JS * tanje tavarovalne glavnice na življenje (31. 12 11)12) K S34.593.429 80 )dkar obstoja dtužba, je bUo v vseb branžab Izplačano na škodah K 758.4H0 3*6-88. v vgeh dei»sHh g'avnlh mestih «o ««*n»ii*i* IIIII Ojrlase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« c Edinost i«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20 UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J.ČERMAK V.TUSCHEft ZOBOZDRAV- «n«H| KOM C ZOBNI NUC I Kl I TKHNIK ULICA CASERMA, 13 II. nad. assicurazioni generali in trieste (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena l. 1831. Zrtladi za Jamstvo dne 31. decembra 1913 K 456,949,184.97. Glavnica za zavarovanje življenja dae 31. decembra 1913: K 1,297,036.630.20. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1913 K 1.163.020.163.67. S 1. jannvarjcm 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje polico nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti police: I. Veljavnih takoj od Izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti vo]. službo, ako je vpisan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec !"•/«• od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka. II. Veljavnih po pretek. 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačat! celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. IIL Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delr. IV Veljavnih po preteku treh let od izdanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje in ulom. nimiiHHiii g Ljubljanska kreditna banka | podružnica v Trstu IIHMi tlMaHi linaKill! pol o v, c i monarhije. Po vojni bo treba računati z velikim — velikim Številom slepih invalidov. Ko je oslepeli vojak ozdravel v bolnišnici od zadobljtnih ran, ga še le_če to feli — prenašajo v dom za slepce, kjer ga ravnatelj zavoda, vladni svetnik Mell, in njegova žena pričakujeta z odprtimi rokami in polna ljubezni. A je treba veliko ljubezni, da se siromaki dovedejo zopet v življenje. To je navadno težko, zelo jih reši skrbi za tisto malo kruha. Ali to ni dovolj. Naše usmiljenje ne sme mirovati, naša vest ne sme molčati, dokler ne bo vsak teh slepih vojakov imel prijetno življenje in topel in dober dom. Da se to doseže, morajo se nadalje zbirati prispevki. mora se združiti vse, kar čuti človeški. Potem bodo ti slepci, ki so svoj očesni vid žrtvovali za domovino, da ne morejo več gledati lepote sveta, imeli vsaj vero v lepoto človeškega srca! F i tt SpHt, Celovec, Sarajevo (lo-rka (n Celje. Dclnlik* glavnica* K «,000.000.— Rtitnml zakladi s K 1,000.000.— ^ I i ulica Caserma it. 11. Telefon x S-f«. _ feHfijiriprti ti 9-12 V, ji 27,-5 = iZCTSnJe najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzokdje. = i Vloge na knjižice obrestuje s 5 °|o nelto i Nato pa je vprašal učitelj: „Da, pa Nizza, Korska, Malta? Ali tega ne dobimo?" i (rentni davek plača banka iz svojega). i = vtoft m tefrafl in žfro-račtin najbolje po dogovora. ™ I Sprejema borzna naroČilo za vse tu- m inozemske borze 1 » Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. S «w>*