ZAKAJ BREZ LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA NAČRTA? _
8. avgusta 1975 - leto XI - št. 30 (289) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
li<i»iii<Milar tedna
Poraba brez realnega pokritja - pojav, ki je bil dolgo eden najpomembnejših dejavnikov nestabilnosti našega gospodarstva - bo konec leta onemogočen tudi z novim zakonom, katerega osnutek je te dni prejel ZIS.
Zakon o zagotavljanju plačevanja med koristniki družbenih sredstev, ki naj bi začel veljati prihodnje leto, predvideva, da je mogoče blago ali storitev plačati samo z gotovino ali z enim od štirih predvidenih plačilnih instrumentov: s čekom, menico z a valom, nepreklicnim dokumentarnim akreditivom ali z jamstvom. Ček se uporablja za plačevanje brez odloga, menica za poravnavo terjatev v roku do 90 dni od sprejema blaga oz. opravljene storitve. Nepreklicni dokumentarni akreditiv se uporablja, če se plačilo izvrši na podlagi dokumen-
Krita poraba
tacije, dogovorjene v pogodbi med dolžnikom in upnikom, garancija pa v primeru, da plačilni rok ni daljši od 30 dni.
Osnutek zakona še predvideva, da bo dolžnik obvezno moral izročiti instrumente jamstva plačila upniku najkasneje osem dni od časa, ko je upnik opravil svojo obveznost, če v tem času ni bilo opravljeno plačilo na kakšen drug način.
Menimo, da bodo ti ukrepi pripomogli k reševanju sedanjih odprtih problemov na področju dolžniškoupniških odnosov, pri odpravljanju pojavov nelikvidnosti ter vzrokov nepokrite porabe in prikazovanja fiktivnega dohodka.
Zakon sodi v vrsto sistemskih zakonov in je zasnovan na načelih in določbah zakona o jamstvu plačevanj investicij, ki je že v veljavi, povezan pa bo tudi z zatoni, kijih pripravljajo o skupnem prejemku m dohodku in knjigovodstvu.
Poleg multilateralne kompenzacije, ki jo bo do konca januarja prihodnje leto opravila služba družbenega knjihovodstva, bodo vsi zakonski ukrepi, o katerih bo skupščina Jugoslavije razpravljala novembra, prispevali k temu, da bomo v doglednem času odpravili nelikvidnost.
Poslej se ne bo več dogajalo, da bi kdo na račun tujega dohodka načrtoval in investiral zase. Delovni človek, ki mu je bilo v dosedanjem sistemu v dokajšnji meri onemcgočeno odločati o tistem, kar je ustvaril, bo lahko to ustavno pravico v prihodnje resnično izkoristil.
MILAN MEDEN
Krajani Škal, Hrastovca, Cirkovc in Plešivca se ne morejo 'sprijazniti s tem, da bi zaradi premoga izgubili cesto mimo velenjskega jezera. Na novo cesto prek Konovega se ne morejo navaditi, ker je odročna in po mnenju prizadetih krajanov ni prometno sposobna. Na rudniku smo zvedeli, da se bo sedanje turistično jezero, potem ko na tem območju Škal ne bo več premoga, povečalo najmanj za enkrat in takšno obliko kasneje tudi obdržalo. Nova cesta bo speljana ob robu tega jezera. Preberite naš zapis „Krajani Škal hi Hrastovca ob cesto" na 3. strani.
V nedeljo, 17. t.m., bo rja velenjskem bazenu nastopil svetovno znani mehiški ansambel LAS CHICS. Zanimivo je, da v ansamblu nastopajo svetovno znai mehiški ansambel LAS CHICS. Zanimivo je, da v ansamblu nastopajo le ženske
lllllllllilllllillllllllHIlllllllllllllllllllllllllH
Sproti preverjati sklepe
Mehiška glasba v Velenju
Pri občinski konferenci socialistične zveze se koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike v letu 1975 redno sestaja. Odbor ugotavlja, da smo pri družbenopolitični aktivnosti za uresničevanje gospodarske stabilizacije v občini Velenje že naredili določene premike. Vendar pa je aktivnost preveč usmeijena v določene samoupravne in strokovne strukture, rezultati pa se ne kažejo in obravnavajo v najširši samoupravni bazi.
V delovni organizacijah zdaj končujejo z razpravami in razčlembami o polltenih gospodarskih dosežkih. Občinski koordinacijski odbor je zavoljo tega predlagal vsem politič-
nim štabom v delovnih organizacijah, naj o gospodarskih analizah razpravljajo samoupravni organi in zbori delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Te razprave naj bodo usmeijene predvsem na ključna vprašanja gospodarjenja in na težave, ki so svojstvene za vsako delovno organizacijo. Temeljito morajo delavci obravnavati zlasti izvoz in uvoz, investicijsko porabo, delitvene odnose, izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, cene, zaloge ter likvidnost. Po mnenju koordinacijskega odbora ni dovolj, da o vseh stvareh zgolj razpravljamo, pač pa morajo povsod narediti zaključke in sprejeti sklepe, katere bodo lahko vsak teden sproti pregledovali.
iiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiilH
(šest), igrajo pa mehiško narodno glasbo, in tudi zabavno glasbo. Njihove pevske in instrumentalne točke bo obogatil tudi humorist. Organizator nastopa Komunalno obrtni center (TOZD STORITVE - poslovna enota gostinstvo) pa še obljublja prijetna presenečenja za gledalce. Vstopnice za nastop (ansambel gostuje v Jugoslaviji prvič!) so že v predprodaji v bifejih na avtobusni postaji in na bazenu ter v pisarni TOZD STORITVE na Cankarjevi 1.
• PREDLOG
IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Ve- £ lenje je na zadnji seji sklenil, da bo predlagal svetom krajevnih skupnosti in vodstvom družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, da naj v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji ocenijo trošenje družbenih sredstev v krajevnih skupnosti, ocenili pa naj bi tudi dejavnost družbenih organizacij in društev v posamezni krajevni skupnosti.
ŠOLSKE TORBICE
Hf'
NUDI V VELIKI IZBIRI
blagovnica
(jMšteA,
Naša občinska skupnost je letos še brez družbenega načrta, čeprav smo v velenjski občini vsa leta posvečali načrtovanju izredno pozornost. Izvršni svet skupščine občine Velenje je na začetku leta pripravil letošnji družbeni načrt in ga poslal temeljnim organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in drugim organizacijam ter skupnostim z namenom, da o njem razpravljajo delegacije, samoupravni organi ter družbenopolitične organizacije. Razprava je bila končana sredi februarja. Predvideli so, da bi osnutek s pripombami in dopolnitvami sprejela v tem mesecu še občinska skupščina. Nejasna gospodarska gibanja na začetku leta, priprave na podaljšanje krajevnega samoprispevka v krajevnih skupnostih v velenjski občini, zakasnelo sprejemanje stopenj za financiranje skupne porabe in še nekateri drugi vzroki so vplivali na to, da letošnjega družbenega načrta niso mogli pravočasno pripraviti.
V času stabilizacijskih prizadevanj in ukrepov pa se v občini vse bolj kaže potreba po usklajeni in enotni akciji, ki bo lahko uspešna, če bomo imeli v občini načrtovano gospodarstvo in razvoj družbene dejavnosti. Zato so na zadnji seji skupščine občine Velenje delegati zahtevali, da na prihodnji seji razpravljajo in sklepajo o občinskem družbenem načrtu za leto 1975. To nalogo so naložili izvršnemu svetu skupščine občine Velenje, ki je prejšnji teden že sprejel akcijski načrt za izvajanje nalog pri
načrtovanju v tem in prihodnjem letu ter operativni načrt za uresničitev sklepov, sprejetih na zadnjem zasedanju vseh zborov občinske skupščine.
■ Ko so člani izvršnega sveta na seji razpravljali o akcijskem programu za izvajanje nalog pri načrtovanju letos in prihodnje leto, so med drugim menili, da bo potrebno že sestavljena izhodišča za izdelavo letošnjega družbenega načrta dopolniti na podlagi polletne razčlembe gospodarskih dosežkov. Potrebno se bo tudi odločiti, ah naj v občini postavljene cilje dosledno uresničimo ali pa kaže načrt spremeniti. Pri izpolnjevanju programov krajevnih skupnosti bi morali letos vsa razpoložljiva sredstva na podlagi dogovora združiti in se dogovoriti o prednostnem vrstnem redu izpolnjevanja teh načrtov. Dejansko gre pri tem za medsebojna pojasnila med krajevnimi skupnostmi velenjske občine.
Člani izvršnega sveta so podrobno spregovorili tudi o oblikovanju sistema financiranja krajevnih skupnosti in sklenili, da bo izvršni svet pripravil gradivo ter ga posredoval v razpravo krajevnim skupnostim in drugim. Po mnenju članov izvršnega sveta bi morali v občini izdelati tak sistem financiranja krajevnih skupnosti, da bi lahko na podlagi dogovorov med temeljnimi organizacijami združenega dela in med krajevnimi skupnostmi ter krajevnimi skupnosti in samoupravnimi inte-
resnimi skupnostmi zagotavljali sredstva za uresničevanje njihovih načrtov. V tem gradivu pa mora biti zajeto tudi financiranje tistih krajevnih skupnostih, ki so izven občinskih meja in so njihovi občani zaposleni v velenjskih organizacijah združenega dela.
V občini Velenje pa se bomo takoj lotili priprav za izdelavo osnutka družbenega plana za leto 1976, da ne bi znova v zadnji četrtini leta sprejemali letni načrt. Za pripravo družbenega načrta občine Velenje za prihodnje leto bo brez dvoma potrebno upoštevati osnovne smernice razvoja Slovenije v letu 1976. Občinski komite za gospodarsko politiko pa bo moral določiti poglavitne cilje in naloge družbenoekonomskega razvoja v prihodnjem letu. Z vso resnostjo bodo morale izdelati proizvodne in druge načrte temeljne organizacije združenega dela. Osnova za sestavo družbenega načrta za leto 1976 pa bodo tudi programi krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Izvršni svet skupščine občine Velenje je določil, da mora biti do 30. novembra že izdelan osnutek družbenega načrta občine za prihodnje leto.
Poleg vseh teh nalog je izvršni svet sprejel tudi operativni načrt za izvajanje sklepov, ki so jih sprejeli na nedavni seji delegati vseh zborov skupščine občine Velenje in se nanašajo na sedanje razmere v velenjskem gospodarstvu. V operativnem načrtu so določili naloge, odgovorne posameznike in roke.
ZADNjEDNI PO SVETU...
#	Ford končal obisk v Jugoslaviji
Gerald Ford, 38. predsednik Združenih držav Amerike, je končal uradni dvodnevni obisk v Jugoslaviji in skupaj s soprogo in sodelavci že dopotoval v Wa-shington.
Njegovi razgovori z jugoslovanskim predsednikom Titom, predsednikom zveznega izvršnega sveta Djemalom Bijedičem in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi so bili izredno uspešni, značilni zanje pa sta bila tudi izjemna odkritosrčnost in prijateljsko vzdušje.
Izmenjava mnenj je zajela tako pregled mednarodnega položaja kot dvostranske odnose. Glede prvega je bilo rečeno, da imata obe strani marsikatero skupno stališče. Tako je, denimo, ameriški predsednik delil mnenje svojega gostitelja o nuji, da se na Bližnjem vzhodu najde pot if sedaj začaranega kroga, pri čemer je poznavalce presenetil z nekoliko spremenjenim ameriškim stališčem. Dejal je, da bosta morali obe strani (namreč Arabci in Izraelci) pokazati nekaj več prožnosti v svojih zahtevah, kar je bil jasen opomin Izraelu, da mora spremeniti svoja nepopustljiva stališča, če naj bi kdaj na tem občutljivem področju zavladal resničen mir.
Predsednika sta se strinjala tudi v oceni posledic in rezultatov pravkar končane evropske konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Menila sta namreč, da bo šele čas najboljši sodnik za presojo uspešnosti tega nedvomno sicer veličastnega zbora, ki je v finski prestolnici zbral vse najuglednejše državnike Evrope, Kanade in ZDA.
Kar zadeva medsebojne odnose sta obe strani ugotovili, da so ti dobri, pri čemer so Združene države Amerike znova potrdile svoj velik interes za neuvrščeno in neodvisno Jugoslavijo kar je sicer že bilo rečeno v washingtonski skupno izjavi, podpisani po razgovorih predsednikov Tita in Nixona jeseni leta 1971.
Obe strani sta izrazili prepričanje, da bo sedanji obisk že bolj utrdil že tako dobre odnose in se zavzeli za nadaljevanje plodnega sodelovanja na vseh področjih.
•	Ugodni odmevi no Helsinke
Minuli teden končana konferenca o evropski varnosti in so-
delovanju v Helsinkih je še vedno predmet živahnih komentarjev svetovnega tiska, pri čemer prevladuje prepričanje, da je bil to koristen sestanek, ki pa se bo moral šele potrditi.
S tem v zvezi omenjajo sklep, da se bodo predstavniki dežel podpisnic sestali leta 1977 v Beogradu in razpravljali o tem, kako se v vsakdanjem življenju uresničujejo sklepi več kot sto strani obsegajočega zaključnega dokumenta, ki so ga podpisali v Helsinkih.
#	Križano Portugalskem
Vojaki, ki so prevzeli oblast na Portugalskem, nikakor ne morejo najti pot iz slepe ulice, v katero je zašlo politično življenje v deželi. Temu se pridružujejo tudi vse bolj očitni znaki gospodarskega nazadovanja, kar oboje skupaj ponuja morečo podobo nemira in bodočih nevarnosti.
V grobem rečeno, je položaj zapleten zato, ker se ne mofejo zediniti, kako naj bi se v bodoče dežela razvijala. Medtem ko so nekateri za enostrankarski sistem in izrazito socialistično usmeritev, se zavzemajo drugi za tako imenovani politični pluralizem, se pravi za večstrankarski sistem po vzoru na klasične dežele zahodne meščanske demokracije.
Razlike glede tega so velike ne samo v civilnem delu politično aktivnih portugalskih sil, marveč tudi v vojski.
Vse to tira deželo v negotovost, pri čemer je nujno treba omeniti tudi precejšnje in vsekakor ne kaj prida koristno vmešavanje od zunaj, ki še bolj zapleta že tako dovolj negotov položaj na Portugalskem.
•	Angolo v komi
Precej podobno je tudi v Angoli, zahodnoafriški deželi, ki je bila še do nedavnega ena izmed portugalskih kolonij. Tudi tu se bijejo hudi boji za to, kdo bo zavladal v deželi, pri čemer so razlike med nasprotujočimi si kandidati za oblast tako velike, ' da jih za zdaj ne morejo krotiti ali zmanjševati drugače kot z orožjem v roki.
To pa je pahnilo deželo na rob državljanske vojne, ki lahko izbruhne vsak trenutek z vso ostrino in tragiko.

.IN DOMOVINI
KRUH — Izdelki, ki neposredno vplivajo na življenjski standard, kot so moka, sladkor in jedilno olje, se ne bodo podražili. To je poudaril sekretar sekretariata ZIS za spremljanje gospodarskih gibanj in dejal, da so sredstva za kompenzacije pridelovalcem pšenice oziroma moke že zagotovljena in da se kruh ne bo podražil. Podobno bo treba doseči še za sladkor in jedilno olje.
STANOVANJA - Sele v prihodnjem desetletju naj bi dobili stanovanja vsi Jugoslovani, ki ga iščejo ali pa go bodo šele iskali. Po osnutku prvega družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje, naj bi v naši državi do leta 1985 zgradili 1,800.000 stanovanj. S tem pa bi rešili vse pereče stanovanjske probleme. Zdaj je v Jugoslaviji okrog 800.000 družin, ki nimajo stanovanj. Le-te naj bi po družbenem dogovoru uredile svoje
stanovanjske probleme v prihodnjih petih letih, ko naj bi 820.000 novih stanovanj.
jabolk precej manjši, kot smo pričakovali. Pričakovali smo vsaj tolikšen predelek, kot je bil lani, se pravi kakšnih 15.000 vagonov, zdaj pa kaže, da ga ne bo več kot za 13.000 vagonov. Tudi hrušk ne bo več kot 1500 vagonov. Kljub temu pa strokovnjaki menijo, da bo domači trg dobro založen s temi sadeži. Za zimo in pomlad bodo letos vskladiščili okrog 13.000 vagonov jabolk.
POCENITEV - Zvezni izvršni svet je sprejel odredbo, po kateri se stopnje osnovnega davka na promet pohištva, hladilnikov, televizorjev v črno-bcli tehniki in nekaterih kemijskih preparatov znižajo s 14 oziroma 12,5 odstotka na 8 odstotkov. Tako je zagotovljeno ustrezno znižanje maloprodajnih cen teh izdelkov.
POČIVALIŠČA - Izvršni od-
njih petih letih, ko naj bi zgradili ste je sprejel predlog ureditve
bor republiške skupnosti za ce-
sprejel predlo_ počivališč ob slovenskih magi-
HROSČI - V podjetju TAS so sporočili, da izpolnjujejo vse pogoje, ki jih predpisuje odlok ZIS o kreditiranju kupcev in da bodo zato verjetno že prihodnje dni začeli prodajati na kredit tudi avtomobile VW tipa 1200 in 1303. Sicer pa so delavci te tovarn« zdaj na kolektivnem letnem dopustu. Tovarna bo začela normalno delati spet s 1. septembrom, ta čas pa bodo v podjetju sprejemali predplačila, kupcem pa obljubljajo, da bodo vozila dobili septembra in oktobra.
JABOLKA - Mesec dni pred začetkom obiranja že lahko rečemo, da bo letošnji predelek
stralnih cestah. Vsa ta počivališča bodo služila za počitek voznikov, zato jih bodo tudi ustrezno opremili. Na travnatih jasah so predvidene na manjših počivališčih samo klopi, na večjih pa poleg klopi tudi mize. Na vseh počivališčih bodo morali biti tudi smetnjaki, a postavljeni tako, da jih s ceste ne bo moč videti. Na počivališčih, kjer to dopuščajo prostori, bodo postavili tudi sanitarije, tam, kjer je v bližini tudi vodovodno omrež je bodo sanitarnemu objektu dodali še poseben prostor za umivanje. Strokovne službe so predlagale, da bi v Sloveniji uredili 26 počivališč, ker pa je na šestih mestih močno, da bi uredili obojestranska počivališča, bi jih potemtakem bilo 32.
Na drugem dnevu konference o evropski varnosti je na dopoldanski seji predsednik Tito vodil to pomembno srečanje, popoldan pa je nastopil kot prvi govornik. V svojem prvem govoru je predsednik Tito poudaril, da samo na osnovi neodvisnosti in enakopravnosti narodov lahko presežemo današnjo delitev Eyrope in sveta. Prav tako je dejal, da, mir, ki bi se dcsegel s silo, orožjem ali zastraševanjem ne bi bil pravi mir. Kar se tiče naše drževe, je predsednik Tito poudaril, da v Jugoslaviji ni ne bo odstopanj, kadar se govori o njeni neodvisnosti in razvijanju enakopravnih odnosov in sodelovanju z drugimi državami. Na sliki predsednik Tito med govorom na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju v Helsinkih 31.VII.
V okolici Maribora so konec julija začeli s snemanjem novega jugoslovanskega filma „Uboj Djure Djakoviča" po kroniki slovenskega književnika Ivana Potrča. V vlogi slavnega heroja bo nastopil slovenski igralec Bert Sotlar, i ostalih vlogah pa bodo nastopffi Predrag Ejdus, Fabijan Šovagovič in Ljuba Tadič. Režiser filma je Miroslav Jokk, medtem ko snema ekipa „Telefilm" iz Beograda. Predvideno je, da bo film stal okoli 3.9 milijonov dinaijev in bt snemanje financirala kulturna skupnost treh republik: Srbije, Hrvatske in Slovenije. Na sliki: prvi dan snemanja „Uboji Djure Djakoviča". Na desni je režiser Miroslav Jakič.
NAŠI NOVINARJI V ŠOŠTANJU • NAŠI NOVINARJI V ŠOŠTANJU • NAŠI NOVINARJI V ŠOŠTANJU
V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠOŠTANJ
Sproti odpravljajo težavi
Čas dopustov je, in* če človek stopa skozi Šoštanj, dobi občute, da so se ljudje poskrili nekam v senco, kjer jim poletna vročina ne more do živega. Le gospodinje hitijo za nakupi, ostali pa čimprej v, vodo.
No kljub temu ljudje v krajevni skupnosti Šoštanj ne mirujejo. Za njimi so uspešno opravljene naloge, dovolj je načrtov, pa tudi brez težav ne gre. Zanimalo nas je delo krajevne skupnosti, pa so za pomoč obrnili k Milošu Volku. Nismo govorili o
uspehih ki so vidni in nagrada za dobro izpeljano delo je vsekakor zadovoljstvo občanov. Mnogo paje težav, ki se ne dajo premostiti kar čez noč- Otroci odraščajo kot gobe po dežju in zagotoviti jim je treba urejeno šolanje. Tako si Šoštanjačani
prizadevajo, da bi čimprej zgradili telovadnico in adaptirali kletne prostore, šole Karel De-stovnik-Kajuh. Pa tudi v šoli Biba Roeck je potrebno dograditi dve učilnici in urediti jedilnico, da bi čimprej lahko začeli celodnevno šolo. Seveda pa je treba poskrbeti tudi za igrišče in dokončno urediti kulturni dom. V njem še vedno ni urejena ventilacija in zaščita proti
V obdobju nestabilnosti našega gospodarstva, ko se morajo podjetja spoprijemati z inflacijskimi tendencami, investicijsko politiko in stabilizacijskimi ukrepi, pa lahko z veseljem ugotovimo, da Šoštanjski CA LIP uspešno premaguje težave. Povpraševanje po njihovih izdelkih je precej večje kot proizvodnja, to pa zahteva širjenje podjetja v prihodnosti, če hočejo zadovoljiti potrebe tržišča.
Šoštanjsko podjetje GALIP je bilo ustanovljeno pred približno 30. leti. Ime podjetja se je večkrat spreminjalo od Galanterije, Polipexa do današnjega naziva GALIP, ki naj bi bil združitev prejšnjih dveh, saj danes ne gre več le za industrijo plastike, ampak tudi galanterije in konfekcijske industrije. V podjetju je zaposlenih okoli 200 delavcev in najbrž ne bo odveč podatek, da je od tega kar 75 odstotkov žensk. Petnajst kooperantov dopolnjuje proizvodnjo podjetja na eni strani, na drugi pa pokriva tudi konice naročil, ki jih podjetje samo ne bi moglo izpolniti. Vsi proizvodi se prodajo na jugoslovanskem tržišču in se potrebe komaj pokrivajo, za izvoz pa podjetje ne razpolaga z ustreznimi kapacitetami. Kot je povedal direktor podjetja Franc Te-sovnik, je v načrtu širjenje današnjega obsega proizvodnje za 100 odstotkov, vendar pa je težava že v tem, da ni ustrezne lokacije. V naslednjem letu bi morali nujno rešiti problem skladišča, saj ne ustrezajo več svojemu namenu in jih bo večino treba porušiti. Vzroka za to sta dva: potreba po prostoru za gradnjo zdravstvenega doma in ugrezanje zemljišča, na katerem je tudi del proizvodnih prostorov. In kolikor bo podjetje dovolj uspešno zaključilo poslovno leto, bo del sredstev za etapno gradnjo na voljo že prihodnje leto. Podjetje bi že letos lahko za investicijsko gradnjo namenilo okoli 600.000 din,
ker pa še ni bilo rešeno lokacijsko vprašanje, so sredstva preusmerili v nabavo strojev. Seveda bo investicijska politika v prihodnosti še bolj zaostrena, investicijska vlaganja bodo bolj nadzorovana in vse investicije bodo morale biti pokrite. To pa ni lahka naloga za tako majhno podjetje, kot je GALIP. Večja podjetja imajo dovolj sredstev za reševanje svojih problemov, manjša pa, kot je tudi GALIP, z majhnim obsegom akumulacije, morajo s sredstvi ravnati zelo preudarno. Tako vidijo v Galipu možnost za Siljenje proizvodnje v primeru, ko bi obstojal v dolini kak interes, predvsemv zvezi z integracijo sredstev s strani večjih podjetij. Seveda pa bi v tem primeru morali izdelati tak proizvodni program, ki bi bil usklajen z vseni zainteresiranimi podjetji.
Zanimivo je, da podjetje GALIP predstavna organizacijo združenega dela in se še ni organiziralo v TOZD. Tako stanje je pojasnil sekretar Stojan Ku-kovca: „Ravno smo v sanacijskem obdobju in do konca leta
se bo sestala posebna komisija, ki bo ugotovila upravičenost takega organiziranja. V nasprotnem primeru pa bomo tudi mi ustanovili TOZD'. Delavski svet podjetja sestavlja 21 delegatov, ki zastopajo ekonomske enote. Vsi sprejemajo gradivo pred sejo, ga predelajo v samoupravnih celicah in kasneje že z iskristaliziranimi stališči glasujejo v delavskem svetu. Uvajanje samoupravnih odnosov v podjetju napreduje, da pa bi v tem uspeh, mora biti seveda tudi obveščenost delavcev dobra, zato v podjetju GALEP izdajajo enkrat mesečno, ali po potrebi tudi večkrat, svoje tovarniško glasilo.
V organih samoupravljanja so močno zastopane ženske, saj jih je v delavskem svetu kar 3 četrtine. V kolektivu je tudi osnovna organizacija ZK. Čeprav je ta maloštevilna, pa je njena aktivnost vredna pohva-
Še bi lahko povedali o GALIPU. Čeprav je majhno podjetje, pa posluje uspešno, kar bi mu lahko zavidala mnoga večja podjetja. Naj na koncu samo ponovimo besede direktorja o načrtih GALIPA: „Čimbolj uspešno moramo izpolniti letni plan in doseči čimbolj zadovoljive rezultate pri dezinflacijskih ukrepih. V tem.smislu delajo tudi vse strokovne službe pri nas. Vemo, da nas čakajo mnoge nove in zahtevne naloge, vendar pa se bomo z njimi spoprijeli še odločneje kot do sedaj."
MELITA V.
vlagi pa še cel kup nedokoi nih del bi se našlo. Tudi < zahtevajo svoje - pred stranske — in razni pr na katerih večji nalivi na velikansko škodo.
Pred kratkim so ŠOšt; dobili novo blagovnico, 1 dobro založena, vendar še i no primanjkuje mest za j janje sadja in zelenjave, morajo večkrat čakati v ' in se pritožujejo nad : * liteto in izbiro. V ta nama morali preurediti trgovske | .store Merxa, katerih podjetj izkorišča več, vendar jih ] prazni tudi ne.
Kot večina mest se tudi« štanj srečuje s stanovanji težavami, saj primanjkuje I nutno okoli 80 stanovanj. T se stanovanjska stiska omilila, v Šoštanju iz nostnega sklada že gradijo^ bloka, ki naj bi bila dokom naslednje leto. Vendar pa| večje vprašanje glede urbai cije mesta, saj je ta na i točki že lep čas, in bi jo 1 treba pospešiti. Porušiti bi« rali stare hiše in graditi Seveda pa delo urbanistov a kor ne bo lahko.
V Šoštanju imajo trt1 enote, katere predstavlja j petnajst delegatov in predstavnikov iz delovnih o nizacij. Ti so povezani z I prinašajo na seje r pombe, vendar pa delei sistem še ni popolnoma i ker se delegati ne zaved volj odgovornosti, ki jo do občanov. Nekateri ne s lujejo dovolj aktivno in sklep zadnje seje sveta ] skupnosti je bil, da ljudje odpokličejo, če ne t pokazali večjega zanimanja, j
Torej nikjer ne gre ma gladko, tudi v S Vendar pa imajo ljudje i volje, da bodo tisto, kar j zdaj primanjkuje, naredi i prej.
M.V0
schiedel-YU-dimitiki
•	montažni dimniki z gibljivo - kislinoodporno -
•	ognjeobstojno šamotno cevjo
GRADNJA 2ALEC - PROIZVODNJA IN PRODAJA PGM LATK0VA VAS

• ŽIVLJENJE IN DELO V KRAJEVNI SKUPNOSTI GORENJE
Načrtujejo toliko, kot zmorejo
pred meseci je bil zaselek Tajna v krajevni skupnosti Gorenje ^avtomobilom skorajda nedostopen z gorenjske smeri. Toda kra-so trdno sklenili, da bodo tudi v ta zaselek zgradili cesto, da i ne bo treba hoditi več po blatu in pa daleč naokrog na Skomo. je v teh dneh že zbuldožirana, nanjo pa so navozili tudi že 1800 kubičnih metrov gramoza.
I V nedeljo, ko je sonce močno grelo, smo se odpravili v Tajno. Čeprav danes avtomobil ni nobeno deveto čudo več, moramo vendarle zapisati, daje ženica, ki smo jo dohiteli med itjo, zelo radovedno strmela nami, kot da ne bi mogla ver-iti svojim očem: da je zdaj po i, ki jo je pred nedavnim še a stežka premagovala, vozil mobil. Čudeži se ne doga-, da pa je moč priti v Skor-skozi Tajno tudi z avtomobi-im, so »krivi" marljivi in ani člani krajevne skupno-ti oziroma krajevne konference itične zveze, ko so na m izmed sestankov sklenili, da morajo tudi ta zaselek bolje ;ati z vasjo. Resda je naš »mobil stežka premagoval o, ker jo j t deževje zelo raz-rilo, vendar bodo tudi te brazde na cesti izginile, ko bo v celoti posuta. »Zaradi neprestanega deževja še nismo imogli navoziti dovolj peska na cesto," je povedal kasneje predseidnik krajevne skupnosti Jože Remenih. „Pa tudi vsega denarja še nimamo. Cesta nas bo veljala 150.000 dinarjev. Dvajset vaščanov, toliko bo Uporabljalo novo cesto, zbralo s samoprispevkom 55 tisoč dinaijev, preostali denar pa bomo dobili iz referenduma, še vedno pa računomo na sredstva, ki jih daje občina v obliki dinaija na dinar".
Za sabo smo pustili nekaj hiš in se ustavili na dvorišču kmetovalca Jožeta Polaka iz Skor-nega. Čeprav je imel tisti dan obisk, si je vendarle vzel nekaj časa za kratek pojgovor z nami. Podobno kot druigi se je tudi Jože zelo razveselili, ko so se odločili na enem uzmed zborov občanov, da bodoi tudi v Tajno "jali cesto. Sarn je obljubil, bo poleg udarniškega dela za cesto primaknil še petsto starih tisočakov. „Besedo bom držal," je odločno dejal Jože. „Plačal pa bom, ko bo cesta posuta." F Pri Jožetu smo obrnili naš avtomobil in se ustavili nekaj sto metrov niže pri Ani Reberšak. | „Sama sem na kmetiji, ki je zelo velika. Ja, j a cesta, dolgo sem si jo želela. Petsto tisoč dinarjev sem že dala. Dobili pa bodo še enkrat toliko," je odgovorila, ko smo jo vprašali, koliko bo dala za cesto. Cesta mi danes pomeni največ. Prej smo bfli odrezani od Gorenja. Vozili smo okrog na Skomo, pa tudi tam je bila zelo slaba cesta. £daj bomo imeli tudi bližje." t Tudi Fanika Brezovnik se je zelo razveselila, ko je buldožer začel odstranjevati zemljo za novo cesto. Zato se ni nič upirala kot nekateri resda redki po-Bunezniki, ko je zvedela, da bo uničenega lep kos sadovnjaka. Ni ji žal zemlje, podobno kot njeni viijji sosedi Ani. „Že več kot dvajset let ni nihče več vozil po tej strani z živinsko vprego. Mi smo si naredili kolovozno pot kar čez travnik. „Kaj zemlja," pravi Fanika, „da bo le
cesta. Cesti pa ja menda ne bo nihče nasprotoval." Tisti, ki si je med vojno nekaj skusil, mu tudi danes ne bo žal denaija (Fanika je prispevala štiristo starih tisočakov) in zemlje za nekaj tako pomembnega kot je cesta.
Fanika je med vojno resnično veliko pretrpela. Štiri leta je bila v izgnanstvu. Partizani so imeli že enajštiridestega leta pri njih zatočišče. Moža soji ustrelili kot talca. Med potjo proti Gorenju smo srečah še nekaj domačinov in jih vprašali koliko bodo prispevali. „Sram me je povedati," je dejal eden izmed njih, .,ker bom dal veliko manj kot Ana in Fanika." Ko smo le silili vanj, smo zvedeli, da to le ne bo tako malo. Njegov delež znaša dvesto tisočakov. Druga domačinka je povedala, da bo morala dati 250 tisoč dinaijev. „Ne vem, kako bom zmogla zbrati toliko denarja, saj sem sama." Priletem možakar pa je pristavil, da kar so obljubili na zboru občanov, to morajo izpolniti. Cesto smo potrebovali. Prej, ko sem vozil premog, mi ga je šofer pri Po-laku (v vasi) sesul v blato in potem sem porabil še ves dan, da sem ga domov zvozil. Danes pa mi ga lahko pripelje do drvarnice."
„Ni bojazni, da ceste ne bi dokončali," sta kasneje odloč-
Jože Remenih
no zatrdila predsednik krajevne skupnosti Jože Remenih in njen tajnik Daniel Kopušar, doslej so krajani nabrali (dvajset hiš) že blizu tri stare milijone dinaijev in od dvajsetih, kolikor jih bo vezanih na novo cesto, doslej le še štirje niso dali niti dinaija. Medtem marljivi krajani načrtujejo že novo akcijo. Gradnjo ceste v Gavce.
Sicer pa so v tej razmeroma mladi krajevni skupnosti doslej že kar precej naredili pa tudi v prihodnje želijo čim več. Kraj je prej spadal pod krajevno skupnost Šmartno ob Paki. Ker pa so Gorenj čani menili, da se tedanje vodstvo ni preveč brigalo za njihove težave, so sklenili, da se odcepijo in ustanovijo svojo krajevno skupnost. To se je zgodilo v začetku leta 1973 in danes krajevna skupnost poleg Gorenja zajema še
Paško vas, Skorno, del Velikega vrha, del Gavc in Slatin. Prebivalcev je okrog 850, od tega je le petnajst odstotkov kmečkega prebivalstva, 280 jih je zaposlenih, upokojencev imajo 70, preostali del prebivalstva pa predstavljajo gospodinje in učenci ter drugi.
„Od tedaj, ko smo se odcepili, smo na našem področju že kar nekaj naredili, sta začela pripovedovati predsednik in tajnik krajevne skupnosti. Najprej so asfaltirali od Paške vasi do Dreva v dolžini enega kilometra. Ta cesta jih je veljala enajst starih milijonov. Denar so zbrali občani s samoprispevkom, veliko so naredili udarniško, na vse to pa jim je še občina premaknila sredstva v obliki dinaija na dinar. Naslednja cesta, ki so jo posuli in uredili v makadamu, je bila cesta Penk-Mazej-Plešnik. Tudi za to cesto so krajani zbirali denar, delali prostovoljno, obljubljena pa so jim bila spet sredstva v obliki dinar na dinar, na kar pa še čakajo. Nekaj več kot kilometer dolgo cesto so uredili tudi v Slatini. Tudi pri njeni gradnji so se krajani izkazali z udarniškim delom in zbiranjem samoprispevka.
To so najvažnejša dela, ki so jih opravili Gorenjačani po feb-ruaiju v zadnjih dobrih dveh letih. Kar precej, čeprav bi jim morda kdo očital, da niso dovolj ambiciozni. Nasprotno, zelo zagnani so, kar najbolje kažejo vsote, ki so jih posamezniki dali za boljše ceste, in veliko število udarniških ur, ki so
Daniel Kopušar
jih poleg tega še opravili. Toda zavedajo se, da vsega ne morejo dobiti čez noč.
Načrtujejo v okviru možnosti. Naredijo toliko, kolikor jim dopuščajo sredstva, kajti zadolženi, kot pravijo, so zelo neradi.
Tudi srednjeročni razvojni načrt so si zastavili v tem smislu. V načrtu, ki so ga sprejelf 16. marca letos do leta 1980, so si kot glavno nalogo zadali ureditev ceste v Tajno, ureditev kanalizacije in javne razsvetljave v Paški vasi in Gorenju ter ureditev drugih komunalnih zadev kot na primer brv čez Pako.
Do konca tega desetletja pa nameravajo zgraditi še tri avtobusna postajališča, in to v Paški vasi, Gorenju in v Skornem, asfaltirati ceste v Gavce, Skorno in Slatino v skupni dolžini petih kilometrov. Njihova velika želja
lože Polak
Fanika Brezovnik
Ana Reberšak
je tudi, da bi si čimprej uredili prostore za družbenopolitične organizacije -v zadružnem domu, razširiti pa nameravajo tudi gasilski dom. V zadnjem času postaja v Gorenju premajhno tudi pokopališče, s katerim bo v prihodnje upravljala sama krajevna skupnost. Pogovori o prevzemu pokopališča od komunalno obrtnega centra Velenje so namreč že v teku. Pokopališče bodo morali nujno razširiti, saj zdaj na njem pokopavajo tudi krajani Lokovice in šoštanjskega Skorna.
Za uresničitev vseh teh del bi krajani potrebovali dva milijona (nova) dinaijev. Ravno toliko bodo zbrali s samoprispevkom v petih letih, za katerega so se odločili podobno kot druge krajevne skupnosti v občini na referendumu spomladi letos. „Če bomo ves ta denar dobili, potem se ne bojimo, da zastavljenih nalog ne bi izpolnili," sta dejala Jože Remenih in Daniel Kopušar. »Prepričana sva, da bodo krajani tudi v prihodnje pomagali z udarniškim delom, računamo pa tudi na solidarnostno pomoč podjetij, ki imajo svoje obrate na območju naše krajevne skupnosti."
Verjetno danes ni nikogar v velenjski občini, ki ne bi vedel, da so zametki tovarne gospodinjske opreme prav v vasi Gorenje. No, lani se je del Gorenja spet vrnilo, nazaj v rojstno vas z otvoritvijo nove tovarne keramičnih ploščic.
Tega so se krajani zelo razveselili, saj je kraj zdaj veliko lepši, kot pravijo. Namesto starih barak je zrasla nova tovarna in vsi si želijo, da bi Gorenje . postalo pravo turistično ogledalo. „Tujcu, ki bo šel skozenj, naj ne bi ostala v spominu le lepa tovarna, ampak tudi skrbno urejena vas," je poudaril Jože Remenih. V ta namen so se predstavniki krajevne skupnosti že pogovarjali s predstavniki velenjskega Gorenja, Vegrada, ki ima prav tako obrate na njihovem območju, in imenovali gradbeni odbor za ureditev vasi. K sodelovanju pa nameravajo pritegniti tudi ERO in komunalni center.
Krajani tudi pričakujejo, da bo sčasoma, ko se bo tovarna še razširila,- našjo v njej zaposlitev čimveč domačinov in da se jim ne bo treba več voziti na delo v Velenje ali Šoštanj oziroma v druge kraje.
Ob koncu našega polurnega po-menka o delu in življenju v krajevni skupnosti Gorenje sta predsednik in tajnik tudi poudarila, da smo z dele-gatskim sistemom veliko pridobili, da delegati kar se da dosledno izpolnjujejo svoje naloge. Pohvalila sta tudi sodelovanje med krajevno skupnostjo in drugjmi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju. Še posebej pa sta pohvalila delo gasilskega društva v Paški vasi. Gasilci so si pred nedavnim kupili nov avtomobil, za katerega so dali devet starih milijonov. Enega jim je prispevala krajevna skupnost, preostali denar pa so zbrali gasilci z raznimi prireditvami, precej pa so primaknili tudi občani.
Novi avtomobil bodo gasilci predali uradno namenu 17. avgusta na prireditvi, s katero bodo tudi v Paški vasi proslavili 30. obletnico zmage nad fašizmom.
Krajani Škal in Hrastovca ob cesto
Zaradi kopanja premoga se bodo morali verjetno za nekaj časa preusmeriti na Konovo
Čeprav je bilo glede nove nadomestne ceste, ki so jo v Skalah predali namenu pred štirinajstimi dnevi, veliko razprav, kje naj bi bila speljana, so zdaj krajani kljub vsemu vendarle zadovoljni. Cesta je široka, lepo speljana, ob njej so postavili tudi že prometno signali-kratkem, pa bodo menda postavili še dve avtobusni postaja-
zacijo lišči.
„S tem pa problem cest v krajevni skupnosti za nas še vedno ni rešen," je dejal predsednik krajevne skupnosti Škale-Hrasto-vec Herman Arlič, ko smo se pogovarjali o pomenu te pridobitve za Škale. Se vedno se namreč krajani Škal, Hrastovca, Cirkovc
Predsednik krajevne skupnosti Škale-Hrastovec Herman Arlič
in Plešivca, ne morejo sprijazniti da bi zaradi premoga izgubili tudi cesto mimo jezera, po kateri se sedaj vozijo v Velenje. Ko se je del te ceste začel ugrezati, je REK zgradil nadomestno prek Konovega, na katero pa se krajani ne morejo navaditi ne le zato, ker je preveč odročna, ampak je po njihovem mnenju tudi nesposobna, da sprejme ves promet. Glede na to, da so njihovo pot (cesto) do Velenja doslej spremenili že petkrat ali šestkrat, se bojijo, da, potem ko na tem območju ne bo več premoga, ne bo nikogar, ki bi jim znova uredil povezavo z Velenjem in to mimo jezera. »Zvedeli smo," je dejal Herman Arlič, da je bil pred kratkim na cesti republiški inšpektor in zahteval zaporo ceste. Zaprili naj bi jo že jeseni za obdobje treh let. Na takšno enostransko zaporo krajani ne moramo pristati in zahtevamo točno obrazložitev in zagotovilo, da bomo cesto dobili nazaj. »Krajanom se namreč ne zdi prav, da ob obisku republiškega inšpektorja niso poklicali zraven nikogar od krajevne skupnosti, zato zahtevajo, da inšpektor še enkrat pride, da mu bodo tudi sami povedali svoje * probleme. .
Krajani se seveda zavedajo pomembnosti premoga za nadaljnji gospodarski razvoj doline in republike, kljub temu pa so prepričani, da so doslej največ izgubili
in najmanj dobili. Pristali bodo tudi na obvoz prek Konovega, ko promet po sedanji cesti resnično ne bo več mogoč. Pred tem pa je treba urediti več točk, kot so navedli. Določiti je treba čas zapore in urediti ustrezno avtobusno povezavo z Velenjem. Glede na to, da se bo pot podaljšala, zahtevajo, da mora avtobus voziti večkrat na dan in ne le takrat, ko gredo delavci ali šolarji na delo oziroma iz šole. Sedanjo cesto prek Konovega je treba razširiti in storiti vse potrebno, da bo bolj pregledna in varna. Najpomembnejša pa je zahteva, da se mora Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje obvezati, da bo v najkrajšem možnem času usposobil za promet cesto mimo jezera. Bojijo se namreč, da se bo, potem ko bodo rudarji izkopali ves premog, zemljišče predolgo usedalo in da ne bo nikogar, ki bi dejal, da je zemljišče dokončno umirjeno.
Tako krajan^ Škal in Hrastovca. In kaj menijo o usodi ceste Hrastovec-Jezero na rudniku?
Potrdili so nam, da se bo cesta • resda začda ugrezati, in to po vsej verjetnosti , že septembra. Ugreznila se bo do globine petnajst metrov, ponekod pa še več. Seveda ne naenkrat, ker bodo premog kopah v zaporedju treh etaž. Kot predvidevajo, bodo rudarji kopali do novembra 1977. Zaradi naglega gibanja terena ne bo možen promet po stari cesti niti rudnik ne more prevzeti odgovornosti za njegovo varnost. Sicer pa bodo na vsa vprašanja, ki se ob tem porajajo - za krajane Škal in Hrastovca pa tudi Cirkovc in Plešivca je vsekakor najpomembnejše vprašanje ali bo možen promet mimo jezera ali ne - dale najboljši odgovor raz-merena terenu. Vedeti pa je tudi treba, da bi bilo triletno vzdrževanje ceste zelo drago, saj je rudnik samo v letošnjem letu porabil za sedanjo cesto 300.000 dinarjev.
Teren se bo začel ugrezati približno petdeset metrov južno od odcepa ceste na Konovo, kopali pa bodo v dolžini 300 metrov in širini približno 240 metrov.
..Razumemo težave krajanov, zato si bomo prizadevali, da bom premog na tem območju kar nghitreje izkopali," poudarjajo na rudniku. Zagotovili pa so tudi, da bodo takoj ko zalog premoga na tem predelu ne bo več, izdelali projekt za ureditev ugreznjenega zemljišča. Le-ta bo vseboval tudi cestno povezavo mimo jezera.
IMAŠ ROMAN
42
„Gospod Entvvorth." „Zdi se, da se dobro poznata. Je vaš star prijatelj?"
„Spoznala sva se v Tokiu. Je direktor podjetja Umetniška družba." ,.Mar res? "
„Čemu pa vprašujete? " „Mogoče bi se lahko z njim dogovorila za kaj? " „Dogovorila? " „Malce pozornosti. Tako kot sva midva drug do drugega. V takšnih okoliščinah bi se popolnoma umaknil .
„Nič več dogovorov," je Yuki odgovorila. „Mojemu očetu ne bi bilo po volji."
• RONALD KIRKBRIDE
zor. Zelene oči so se prilepile na škatlico.
Yuki je dobrih deset minut napeto opazovala, nato pa počasi pričela dojemati, kakšna igra je to. Iz torbice je vzela dolar in ga ponudila krupjeju, ki ga je potisnil v predal in ji v zameno ponudil bel žeton. Postavila gaje na številko eno, misleč, da bo tako pričela igrati čisto od začetka. Kolo se je zavrtelo in slonokoščena kroglica je skočila na 00. Možak je z dolgo palico potegnil njen žeton z ostalimi vred k sebi.
Gospod Benvald je brundal: .
„Gospodična Okano, prosim ..."
Prekinil ga je velik moški, ki je stal zraven nje. Oblečen je bil v brezhibno skrojeno belo obleko in srajco iz čiste svile. Ogromna cigara mu je kukala iz prsnega žepa. V svoji roki je še vedno tiščal majhno srebrno škatlico. '
JUKiOKANO
„Se vam ne zdi, da je malce pozno misliti na takšne stvari? " je rekel grenko. „Sva v izredno nezavidnem položaju."
„Nič več dogovorov," je rekla odločno.
„Potem bi mogoče on lahko posodil nekaj denarja? "
posodil? "
„Posodil tisoč dolarjev, če že hočete, da vam jasno povem."
Nekaj trenutkov je resno premišljevala, potem pa rekla:
„Mogoče poskusim, gospod Entworth zelo prijazen."
„Takšno dekle mi je všeč!" je rekel z vidnim olajšanjem in si naročil še en sendvič.
Ko sta stopila na cesto, sta opazila, da je skupina ljudi namenjena v bar. Yuki, kot vedno vsa radovedna, kaj se dogaja za vsakimi vrati, je pomolila svoj nos skozi vrata in osupnila nad prizorom, ki se ji je nudil: številne mizice s kartami, mize s kockami, mize, pokrite z zelenimi suknjenimi prti, popisanimi s številkami ter veliko okroglo kolo.
Veliko resnih ljudi je sedelo za eno izmed zeleno pogrnjenih miz, postavljalo raznobarvne žetone na številke, nato pa je majhen možak, ki je s svojo zeleno obleko in zelenimi očmi spominjal na kuščarja, zavrtel kolo. Ko se je kolo zaustavilo, je z dolgo palico potegnil k sebi skoraj vse žetone, razen nekaterih.
„Kaj pa je to? " je vprašala Yuki. „Kaj pa delajo? "
„Hazardirajo, gospodična Okano. To je igralnica. Če bi bil na vašem mestu, ne bi vstopil. Zaigrali boste svojo spodnjico. Se za taksi do doma ne bova imela dovolj drobiža."
„Kaj pa če bi Yuki dobila? "
Gospod Benvald je vzdih-nil. „Če želite opazovati igro, potem izvolite," je odgovoril.
Yuki je odšla. Gospod Benvald ji je ves nejevoljen sledil.
Sedla je na prazen stol ob mizi in opazovala moža z zelenimi očmi. Pogledal jo je s svojim mrzlim pogledom, kot da vidi skozi telo in dušo kot zdravnik, nato pa pogledal proti visokemu možaku, stoječemu poleg nje,, ki si je izpisoval neka spodnja števila na nekaj, kar je bilo podobno majhni, srebrni škatiici s steklenim pokrovom, kot majhen televi-
„To pot nisva bila preveč srečna, kajne, gospodična? " je rekel z nizkim glasom. „Hiša je bila bolj srečna od naju. Toda vidim, da ste še začetnica, ali se motim? Če mi dovolite, vas bom vodil pol ure, potem mi boste večno hvaležni, ker se vam bo bogato povrnilo."
„Najlepša hvala," je odgovorila Yuki. „Ampak zakaj ste tako prepričani, da bova dobivala? "
Zaupljivo se je nasmehnil in potrkal po škatlici.
„Predlagam vam, da naslednjo igro samo opazujeva," je rekel tiho.
„Položite svoje žetone," je zaklical krupje.
Moški v beli obleki je pritisnil na gumb na eni strani škatlice in steklo se je razsvetlilo. Yuki je stegnila glavo pod njegovo pazduho in opazila, kako piše številke na steklo „številka 25". Nato je spet pritisnil na gumb, pa so številke izginile, a se je takoj prikazala številka 14 in croupie je zavrtel kolo.
Ko je slonokoščena kroglica poskakovala sem in tja, so jo igralci opazovali nemo, brez diha.
„14 rdeče," je zaklical krupje. Pobral je vse žetone, razen moškemu v beli obleki.
MODNA KREATORKA STASA
Za

Skorzeny z Mussolinijem, ko so italijanskega diktatorja rešili iz zapora.
» UMRL KOT POSLOVNI MOŽ V ŠPANIJI_
»PODVIGI«
polkovnika Skorzenyja
Bivši polkovnik SS Oto Skorzeny je umrl kot povsem lojalen državljan in odnesel s seboj veliko še nerešenih vprašanj iz minule vojne. Ko se je 20. maja 1945 predal v Salzburgu zaveznikom, ni nihče predvideval, da je pred njim še 30 lef mirnega življenja in da bo umrl brez sleherne odgovornosti za zločine, ki so jih počenjali pripadniki SS med minulo vojno, v postelji. Karkoli je v teh 30 letih počel, je zdaj že mimo, dejstvo pa je le, da je ves čas brezskrbno živel v Španiji in da je njegovo smrt v starosti 78 let povzročila bolezen.
Ves ta čas je Skorzeny neprestano poudarjal, da je bil glavni nosilec akcije za osvoboditev Mussolinija iz zapora 12. septembra 1943. leta. Po tej akciji je tudi zaslovel. Seveda pa je čas o tem odkrival tudi druge resnice. Vse kaže, da je celotno akcijo vodil major Luftwafe Harald Morsch, glavni organizator pa je bil general Kurt Študent. Po tej verziji je Skorzeny samo sodeloval v skupini esesovcev in odkril, kje je Mus-solini zaprt. Pravzaprav je bila njegova naloga običajna naloga policista.
Sicer pa je to danes že skoraj nepomembno. Kaj se je dogajalo v
tistem času v Italiji in z Mussolinijem, je in še bo ugotavljala zgodovina. Skorzeny si je ob tem skoval svojevrstno slavo, ki je brez dvoma bila pomembna .tudi za povojno obdobje. Podobno je tudi z njegovimi drugimi „podvigi", med drugim poskusom uboja generala Eisenho-werja leta 1944, česar pa doslej še niso uspeli dokazati. Večina njegovih akcij v času vojne je bila ne-
Na Skorzenyjev pogreb so prišli številni nekdanji esesovcL
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
uspešna, med drugim tudi namera, da bi za zavezniško bojno črto pretihotapil nemške vojake, ki bi govorili angleško in nosili ameriške uniforme. Sicer pa je bil znan po svoji grobosti in nečlovečnosti. Nekoč se je med drugim pritoževal, da so krematoriji po nemških taboriščih premajhni. Do smrti je ostal fanatičen nacist in je tudi v Španiji organiziral mrežo za pomoč nekdanjim esesovcem.
Po končani vojni so ga Američani zaprli samo za dve leti in ga kasneje prograsili za nedolžnega, češ da" je bil predvsem dober vojak, ne pa vojni zločinec. Po izpustitvi iz zapora se je ukvarjal z najrazličnejšimi dejavnostmi, selil se je iz dežele v deželo in se končno ustavil v Španiji, kjer je imel tudi veliko prija-
mlade nadobudnice
Tudi otroško poletje je lahko modno. S tem mislim seveda na otroška poletna oblačila, ki so lahko izredno ljubka, kljub temu ali prav zaradi tega še bog praktična in prav takšna tudi moderna.
Vzemimo deklice osmih, desetih, dvanajstih let - vse prav dobro vedo, kako se suče moda in marsikatero novost si tudi same po tihem želijo. Če znamo pravilno oceniti in izbrati, kaj njihovim rosnim letom že pristoji, potem jim lahko s kakšno majhno muho tudi ustrežemo. Tako na primer z letos tako priljubljenim pisanim nabranim krilom, ki ima v pasu zavezano pentljo; saj je takšno krilo v ljubkem otroškem stilu, kot da bi bilo njim ukradeno. Prav tako je tudi z nekoliko širšimi bermuda hlačami. Komu drugemu bodo bolj pristojale kot ljubkim otroškim postavkam! Ali pa mornarske in tudi druge poletne majice in tunike s čipko. Morda si bo odraščajoča deklica zaželela nekoliko daljše krilce ali obleko. Za kakšen centimeter lahko pri večjih resda popustimo, najmlajših pa nikar ne oblačimo v dolgo. Saj so vendar otroci, majhni, ljubki, otroško pristrčni. Nikoli več ne bodo takšni.
teljev. Zadnja leta je bil celo dopisnik dveh zahodnonemških časopisov. Prej je bil predstavnik za izvoz in uvoz, kar je običajno vzporedna dejavnost vseh vohunov, tajnih agentov in nasploh ljudi, ki se ukvarjajo z dvojno igro.
Zadnjič se je v javnosti pojavil letos februarja, ko je prišel v Pariz, kjer so izdali neko njegovo knjigo. Ko se'je sprehajal po pariških ulicah, je k njemu pristopil neki francoski vojni veteran, invalid in nekdanji zapornik v nemškem koncentracijskem taborišču.
-	Vi ste Oto Skorzeny? ga je vprašal
-	Da, mu je odgovoril Skorzeny.
Zatem ga je invalid s palico udaril
po licu in se obrnil k mimoidočim.
.- Nisem se hotel dotakniti lica esesovca, nisem si hotel s klofuto umazati svojih rok.
Skorzeny kot poslovni člov Španiji. To je bila le krinka,)) se je vsa povojna leta ukva znanim delom agenta in huna.
„Z Ribbentropom sem imel drugi razgovor, ki je sledil prvemu, vmes pa se je moj sogovornik posvetoval s fuehrerjem.
Poglavitne točke najinega drugega razgovora:
SLOVENIJA: Ribbentrop je v Hitlerjevem imenu potrdil, da je treba jemati njeje, določene z ukazom, za dokončne. Italija lahko takoj začne (na način, ki se ji zdi najprimernejši) s formalno priključitvijo njej določenih delov in področij. Pri tem so seveda izvzeta področja, ki bodo priključena reichu.
HRVATSKA: Fuehrer je potrdil, da Nemčija nima nobenih zahtev do Hrvatske, pa torej z njegove strani ni nobenih ovir za personalno unijo s Hrvati. Vendar pa sodi, da je to vprašanje treba rešiti v direktnih razgovorih med Rimom in Zagrebom. Hitler ni imel pripomb na predlog, da Italija zavzame vso Dalmacijo, ker priznava, da gre za izključno italijanske interese. Ribbentrop pa je dodal -potem ko me je opozoril, da govori zgolj akademsko - da v Dalmaciji v velikanski večini živijo zgolj Hrvati. Na to sem izjavil, da Dalmacije ne zahtevamo iz etničnih razlogov, marveč na osnovi načel o življenjskem prostoru, pa tudi zato, ker obstajajo razen mišljenj o sedanji etnični sestavi tega področja tudi kulturni, zgodovinski in politični razlogi, zaradi katerih je Dalmacija zelo pri srcu slehernemu Italijanu. Ribbentrop je sprejel to, kar sem izjavil.
Kar zadeva postopek s Hrvati, je Ribbentrop v Hitlerjevem imenu predlagal, naj Pavelič takoj pride v Rim, kjer naj bi rešili vprašanje meje med Italijo in Hrvatsko, pri 'čemer bi hkrati določili, kakšni bodo morebitni politično ustavni odnosi med obema državama. Ribbentrop je ravno tako predlagal, da naj bi to opravili pred začetkom nekaterih drugih akcij, ki jih je že mogoče slutiti. Razen tega je Pavelič zahteval sprejem pri Hitlerju, vendar pa je
scena
Hitler izrazil željo, da bi se to zgodilo šele potem, ko bi Pavelič uredil svoj politični in ozemeljski položaj.
ČRNA GORA: Ribbentrop se v celoti strinja z našim načrtom. Ponovil mi je, da zadeva črnogorsko vprašanje izključno Italijo.
ALBANSKE MEJE: Čeprav je imel obveze do bolgarskega kralja, je Hitler želel ugoditi našim zahtevam glede Kosova. Kljub temu pa želi zadržati področje Ljubotena za Bolgare, Mitrovico pa za Srbijo, kajti tu so rudniki, ki so nemška last. Ribbentrop je poudaril, da naj Mussolini glede tega s posebno pozornostjo prouči stvari, kajti te zadevajo v področje nemškega interesa.
RAZDELITEV
Naposled sta se partnerja vendarle sporazumela o razdelitvi okupiranega ozemlja, pri čemer sta seveda upoštevala tudi „nagrade" svojim sodelavcem v vojni Jugoslavijo so si okupatorji razdelili takole: Glavna razmejitvena črta med Nemčijo in Italijo je sekala Jugoslavijo skoraj po vsej njeni dolžini. Začela se je na stari italijansko-jugoslovanski meji pri Vrhu in nadaljevala vzdolž črte Litija-Petrinje-Mrkonjičgrad-Sara-jevo-Priboj- Novi Pazar-Šar planina-Tetovo-Ohridsko jezero — Prespansko jezero.
Severni del Slovenije je Hitler zadržal zase z namero, da kasneje to področje priključi reichu.
Srbija je ostala v nemških rokah z izjemo tistih delov, ki so jih dobili Bolgari.
Bačko, Baranjo, Prekmurje in Medjimurje so okupirale madžarske sile, kasneje pa so te kraje tudi formalno priključili Budimpešti.
Bolgari so v skladu z 20. aprila na Dunaju sklenjenim sporazumom med Nemčijo in Italijo okupirali Makedonijo do črte Tetovo-Gostivar-Kičevo-Struga, vendar pa brez njenega zahodnega dela, ki so ga namenili italijanski I ,,Veliki Albaniji . Razen tega so Bolgari dobili tudi 1 jugovzhodni del Srbije okoli Vranja in Pirota ter del Kosmeta in področje vzhodno od Timoka.
Italijani so priključili „ Veliki Albaniji" razen manjšega dela Črne gore in zahodnega dela Makedonije še vse Kosovo in Metohijo z izjemo področja okoli rudnika Trepče. Civilno oblast so imeli albanski kvizlingi.
3. maja so z ukazom italijanskega kralja ustanovili v južnem delu Slovenije tako imenovano Ljubljansko provinco, ki je postala sestavni del Italije.
Na las podobno so storili tudi v delu Istre in Dalmacije, kjer so ustanovili Reško, Zadarsko, Splitsko in Boko-ko-tarsko provinco.
Preostali del Jugoslavije je zavzemala tako imenovana ..Neodvisna država Hrvatska" s sedežem v Zagrebu. Toda razmejitvena črta med italijanskim in nemškim področjem je potekala tudi tu, pa so zato Italijani svoj „del" razdelili I na tri območja.
Prvega so pripojili Italiji, drugo je bilo „demilitari-zirano", v tretjem pa so imeli Italijani svoje postojanke. V resnici je bila to samo administrativna ureditev, ki je držala morda na papirju in v načrtih, v resnici pa nikakor ne. Italijani so namreč vsa tri območja južno od nemško-italijanske razmejitvene črte zasedli z močnimi silami, pri čemer niso niti najmanj upoštevali ..suverenosti" NDH.
Taka je bila v grobem razdelitev Jugoslavije - toda | razdelitev, ki je ljudstvo ni nikoli priznalo. To je postalo f jasno kaj kmalu, ko so začele pokati partizanske puške, ko se je pod vodstvom KP Jugoslavije začel oborožen boj zoper okupatorja.
SEJE, POSVETOVANJA • SEJE, POSVETOVANJA • SEJE. POSVETOVANJA • SEJE, POSVETOVANJA • SEJE, POSVETOVANJA • SEJE, POSVETOVANJA

_
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE VELENJE:_ _
Pred ustanovitvijo skupnosti mestnih krajevnih skupnosti
Na seji, ki je bila 28. julija, je izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje obravnaval reorganizacijo krajevnih organizacij SZDL Velenje ter oblikovanje zborov delegatov in organov krajevnih skupnosti, pregledal pa je tudi priprave za oblikovanje skupnosti mestnih krajevnih skupnosti Velenje ter predlog njene organizacije.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V VSE KRAJEVNE SKUPNOSTI
Ugotovljeno je bilo, da so v vseh krajevnih skupnostih v občini Velenje oblikovali vodstva SZDL na novih načelih. V krajevnih skupnostih na območju mesta Velenje pa bo treba zdaj čimprej ustanoviti tudi druge družbenopolitične organizacije, kjer še ne delujejo, tako
►
SEJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV VELENJE:_
Pregled izvajanja stabilizacijskih
Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje je na seji, kije bila 1. avgusta, pregledal izvajanje stabilizacijskih nalog v občini Velenje in prizadevanja za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih.
Igotovljeno je bilo, da je bil )et široko zastavljen program ibenopolitične aktivnosti za ičevanje ciljev družbeno-omske politike. Vendar pa .vseh temeljnih organizacijah združenega dela, kot je mogoče ugotoviti, še niso ustanovili štabov za izvedbo akcije; pa tudi tam, kjer so štabe ustanovili, se povsod še niso lotili konkretnih akcij. Torej bo treba akcijo za izvajanje stabilizacijskih nalog v prihodnjih tednih še bolj spodbuditi.
; Ena od osrednjih nalog v tej zvezi pa bo, da bodo s cilji akcije za uresničevanje nalog družbenoekonomske politike seznanjeni prav vsi delovni ljudje, saj je mogoče ugotavljati, da je akcija prišla za zdaj le do srednjega kadra.
Na seji so, mimo drugega, opozorili na nesprejemljivo prakso nekaterih vodilnih in vodstvenih struktur ter tudi direktorjev, ki,,ponujajo" nekatere nove organizacijske modele, ki paso, če se jih analizira, tehnološko in oportunistično obarvani Nesprejemljive so tudi razprave in trditve posameznikov, daje mogoče slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih odpraviti le s politiko „trde roke".
V drugi polovici avgusta bodo sklicani vsi sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, da skupno ocenijo dosedanji potek akcije za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike ter te dogovorijo za nadaljnjo aktivnost. Sešli pa se bodo tudi štabi za stabilizacijo v temeljnih orga-nizacijah združenega dela.
Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje je na svoji zadnji seji znova razpravljal o nedavnih dogodkih na osnovnih šolah v občimi Velenje, leznanil pa se je tudi s pripravami za združitev Bo lniške enote Topolšica, Savinjskošaleškega zdravstvenega doma Velenje in Smnjskošaleške lekarne Velenje.
osnovne organizacije ZK, organizacije oziroma aktive ZZB NOV ter osnovne organizacije ZSM.
Zdaj, ko je končano oblikovanje socialistične zveze na novih načelih, je treba nadaljevati z akcijo za nadaljnje uveljavljanje delegatskih razmerij tudi v krajevnih^ skupnostih. V Šoštanju in Šmartnem ob Paki so to nalogo že opravili, do začetka septembra pa naj bi jo tudi v vseh krajevnih skupnostih na mestnem območju Velenja.
V ZBORIH DELEGATOV
NAJMANJ 1 DELEGAT NA 100 OBČANOV
Najvišji organ samouprave v krajevni skupnosti bo zbor delegatov; na 100 občanov naj bi volili po najmanj 1 delegata, izvršilni organ pa bo svet krajevne skupnosti.
O pripravah na volitve zborov delegatov krajevnih skupnosti bo tekla razprava na bližnjem posvetovanju sekretarjev krajevnih konferenc SZDL in predsednikov krajevnih skupnosti z območja mesta Velenje, ko bodo spregovorili tudi o predlogu za ustanovitev skupnosti mestnih
krajevnih skupnosti ter pregledali izvajanje nalog krajevnih skupnostih ter predlog združevanja sredstev za posamezne prednostne naloge.
USKLAJEVANJE DELA IN DOGOVARJANJE ZA SKUPNE CILJE
Na mestnem področju Velenja je že dalj.časa prisotna potreba po ustanovitvi skupnosti mestnih krajevnih skupnosti, v okviru katere bi vseh 8 krajevnih skupnosti, kolikor jih deluje na območju mesta Velenje, usklajevalo dejavnost ter se dogovarjalo za skupne naloge.
Hkrati s pripravami na oblikovanje zborov delegatov krajevnih skupnosti naj bi tekla akcija za ustanovitev skupnosti mestnih krajevnih skupnosti.
V njej naj bi imela vsaka krajevna skupnost po 3 svoje predstavnike - delegate, v komisija, ki bi jih ustanavljali v skladu s potrebami, pa bi imela vsaka krajevna skupnost po 1 delegata.
Skupnost mestnih krajevnih skupnosti Velenje naj bi ustanovili, kot računajo, septembra letos.
PRIPRAVA PREDLOGA DELOVNE USMERITVE
Izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje je na seji tudi sklenil, da bo prihodnjič obravnaval okvirni program svojega dela. Sprejel pa je tudi pobudo, da bi pristojne strokovne službe proučile možnost, da bi v ceno kvadratnega metra stanovanjske površine vključili tudi prispevek za gradnjo objektov za potrebe otroškega varstva in šolstva. Tako bi dolgoročno zagotovili del potrebnega denarja za investicije v šolstvo in otroško varstvo.
» POSVETOVANJE VODIJ SKUPIN ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENOPOLITIČNE AKCIJE
Ponekod z akcijo še niso začeli

HpHH
Prejšnjo sredo, 30. julija, so se sešli na Občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje vodje skupin za uresničevanje družbenopolitične akcije za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike ter za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela. Kot je znano, so se v občini Velenje odločili za skupno akcijo, saj uveljavljanja novih samoupravnih odnosov ni mogoče ločiti od prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo.
Akcijski program je določal, da je treba nemudoma v vseh temeljnih organizacijah združenega dela ustanoviti odbore oziroma politične štabe za izvedbo akcije, ki jih sestavljajo predsedniki osnovnih organizacij sin--dikata, sekretaiji osnovnih organizacij ZK, predsedniki osnovnih organizacij ZSM, predsedniki delavskih svetov in predsedniki organov samoupravnega delavskega nadzora. Odgovorni za sklic odborov oziroma političnih štabov so bili predsedniki osnovnih organizacij sindikata, najpozneje do 20. julija pa bi morali štabi sprejeti lastni akcijski program družbenopolitične akcije ter določiti roke in nosilce uresničevanja posameznih nalog. Najpozneje do 30. julija pa bi morali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela na skupnih sejah izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov obravnavati „Informacijo Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975", oceniti trenutno gospodarsko stanje v lastni temeljni organizaciji združenega dela ter sprejeti pro-
gram nadaljnje aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike.
V VSEH TEMELJNIH
ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA ŠE NIMAJO ODBOROV OZIROMA POLITIČNIH
ŠTABOV Osnovni namen zadnjega sestanka vodij skupin za uresničevanje družbenopolitične akcije za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike ter za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacija združenega dela v Šaleški dolini je bil pregledati dosedanja prizadevanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za boljše gospodarjenje ter za dosledno uresničevanje letošnjih planskih nalog, prav tako pa tudi oceniti napredek pri uveljavljanju samoupravljanja na novih ustavnih načelih.
Na sestanku so ugotovili, da v več temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini Velenje zamujajo roke, do-govoijene za to široko zastavljeno družbenopolitično akcijo. Marsikje še niso ustanovili odborov oziroma političnih šta-
bov za izvedbo akcije, prav tako še niso sprejeli lastnih akcijskih programov ter obravnavali gradiva o gospodarskih gibanjih. Vprašanje je zdaj, če bodo v združenem delu uspeli najpozneje do 30. avgusta, kot je dogovorjeno, obravnavati na skupnih sejah izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov naloge v zvezi z uveljavljanjem ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, oceniti doseženo raven samoupravljanja ter sprejeti akcijski program uveljavljanja ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela. •
UGOTOVITI VZROKE, ZAKAJ KASNI AKCIJA V POSAMEZNIH
TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Vodje skupin za uresničevanje družbenopolitične akcije so na nedavnem posvetovanju ugotovili, da so se doslej najbolj prizadevno vključili v akcijo za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike ter za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v Gradbenem industrijskem podjetju ,.Vegrad" Velenje.
Dogovorili pa so se, da bodo vodje skupin skupaj z zadolženimi člani za posamezne temeljne organizacije združenega dela skušali ugotoviti, zakaj kasni ta široka družbenopolitična akcija v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela.
I
Gibanja v nasprotju s planom
SPROTNA ANALIZA LASTNEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA V prihodnje morajo organizacije združenega dela v Mislinjski dolini vsak mesec spremljati in analizirati gospocbrski položaj in predlagati sprejem ukrepov, v
Gibanje gospodarstva v občini Slovenj Gradec v razdobju januar — maj 1975 kaže, da gospodarska gibanja niso v skladu z začrtano politiko, zapisano v resoluciji o družbenogospodarski potitiki in razvoju občine Slovenj Gradec za leto 1975.
Spričo ugotovljenih neskladij v gospodarstvu in odstopanj od dogovorjene politike gospodarskega razvoja so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Slovenj Gradec sprejeli na zadnjih sejah vrsto sklepov.
poudarjajo tudi, da je analiziranje lastnega položaja trajna oblika dela organizacij združenega dela. Rezultati analiz pa morajo biti osnova za ugotavljanje in odpravljanje slabosti ter za takojšnje ukrepanje. Nasploh pa je treba vztrajati, da postane načrtovanje glavnih kazalcev razvoja trajna naloga sleherne organizacije združenega dela, saj slučajne odločitve ne zagotavljajo trajnega napredka. Seveda pa mora imeti načrtovanje značaj kontinuiranega procesa, kot pot, po kateri bo organizacija združenega dela uresničevala svoja razvojna hotenja, seveda v skladu z realnimi možnostmi.
V	temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in organih je treba dosledno uveljaviti sistem odgovornosti, tako kar zadeva izvajanje samoupravnih sporazumov in dogovorov, kot glede zakonitosti" poslovanja ter delovne discipline. Se posebej je treba zaostriti odgovornost vseh vodstvenih struktur in samoupravnih organov.
~ Vse organizacije združenega dela naj čimprej izdelajo podrobno bilanco stanja obveznoti in terjatev ter sprejmejo potrebne ukrepe.
V	trgovskih organizacijah združenega dela pa je treba ugo-
kolikor ugotovijo, da gibanja niso v skladu z razvojnimi načrti. Pri oblikovanju teh analiz morajo nameniti v organizacijah združenega dela posebno pozornost lastnim prizadevanjem za boljše gospodarjenje. Sicer je treba sproti ugotavljati izvajanje lastnih stabilizacijskih programov, ki jih je treba dopolniti tako, da bo mogoče kar najbolj objektivno ocenjevati rezultate stabilizacijskih prizadevanj. Predvsem naj bi v organizacijah združenega dela analizirali porabo sredstev, stroške režije ter izkoriščenost proizvajalnih sredstev.
Pri oblikovanju sredstev za reprodukcijo morajo organizacije združenega dela upoštevati vse samoupravne sporazume, zlasti še kar zadeva delitev sredstev za osebne dohodke in za razširjeno reprodukcijo. S samoupravnimi sporazumi so se namreč organizacije združenega dela zavezale, da bodo delile svoj dohodek tako, da bodo zaščitile akumulacijo ter s tem tudi za naprej zagotavljale sredstva za razvoj.
Vsi trije delegatski zbori Občinske skupščine Slovenj Gradec
toviti gibanje dohodka na zaposlenega, ugotoviti pa tudi, kolikšen del marže namenja trgovina za osebne dohodke oziroma za akumulacijo.
JE ORGANIZACIJA DELA RACIONALNA? Občinska skupščina Slovenj Gradec bo s sodelovanjem strokovnih služb ugotovila, kakšna je struktura zaposlenih v organizacijah združenega dela. Ugotovila bo, kakšna je zasedba delovnih mest v upravnih službah in kakšno je razmerje med zaposlenimi v neposredni proizvodnji in v upravah. Obstoji bojazen, je zapisano v sklepih, da v Mislinj-ški dolini ni dovolj racionalno organizirano delo!
POSVETOVANJE S PREDSTAVNIKI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Že v kratkem bodo v Slovenj Gradcu pripravili posvetovanje s predstavniki vseh samoupravnih interesnih skupnosti, na katerem bodo spregovorili o gospodarskem položaju občine. Preučili bodo tudi položaj posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, posebej programe, porabo denarja in kadrovsko politiko.
Vsi trije delegatski zbori slo-venjgraške občinske skupščine so se zavzeli za kar najbolj racionalno organizacijo sestankov, ki naj bi jih sklicevali v glavnem po delovnem času.
Občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in občinski upravni organi so se zavezah, da bodo kar najbolj aktivno sodelovali pri premagovanju gospodarskih težav, še posebej pri odpravljanju inflacijskih težav.
Vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela v Mislinjski dolini pa je Skupščina občine Slovenj Gradec priporočila, da objavijo ugotovitve in sklepe Občinske skupščine Slovenj Gradec 0 gospodarskih gibanjih in nalogah, da bi se tako kar največ delovnih ljudi Mislinjske doline vključilo v skupno akcijo odpravljanja slabosti.
• GOSPODARSTVO MISLINJSKE DOLINE JE V PRVIH ŠESTIH MESECIH LETOS Z IZVOZOM USTVARILO KOMAJ 70 % POTREBNIH DEVIZNIH SREDSTEV_
LETOS NA TUJE LE ZA 66 MILIJONOV DINARJEV IZDELKOV
V	mednarodno blagovno menjavo se vključuje tudi združeno delo Mislinjske doline. Sest organizacij združenega dela je lani prodalo na tuja tržišča za skoraj 170 milijonov dinaijev izdelkov, od-tega največ Gozdarstvo in lesna industrija, LESNA, Slovenj Gfadec. Vendar pa je mogoče ugotavljati, da izvoz slovenjgraških delovnih kolektivov, ki je usmeijen v glavnem na konvertibilna področja, v zadnjih dveh letih nazaduje.
V	letošnjem prvem polletju so prodale slovenjgraške organizacije združenega dela na tuje le za blizu 66 milijonov dinaijev izdelkov, pri čemer se je občutno zmanjšal — v primeijavi z letom 1974 — zlasti izvoz Gozdarstva in lesne industrije, LESNA, Slovenj Gradec. ' Na zmanjšanje izvoza med drugim vpliva tudi dejstvo, da je dobršen del industrije v Mislinjski dolini odvisen od uvoza reprodukcijskih materialov in delovnih sredstev, posebej še za potrebe usnjarske ter kovinsko predelovalne industrije.
Ob tem pa kažejo podatki, da je samo v letu 1973 doseglo gospodarstvo Mislinjske doline večji izvoz od uvoza, v prvem polletju letošnjega leta pa so z izvozom ustvarili komaj 70% potrebnih deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskih materialov in delovnih sredstev. Pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco izkazuje za obdobje prvih šestih mesecev letos le Tovarna meril Sloveni-jales - TRISO Slovenj Gradec.
ji
. ../.--V- . \ •. . ' •" .: •..... .. v-: .......

• IZVRŠILNI ODBOR SKUPŠČINE INTERESNE SKUPNOSTI ELEKTROGOSPODARSTVA SR SLOVENIJE BO RAZPRAVLJAL O FINANCIRANJU DIJAŠKEGA DOMA V VELENJU
Vodstvo RŠC se resno sprašuje, kam bodo dali učence iz drugih krajev, saj sedanjih 216 ležišč že dolgo ne zadošča. Dijaški dom, o katerem se že dolgo razpravlja, je tako nujno potreben, da bi moral že stati Izgradnja dijaškega doma ni le stvar RŠC Velenje, saj izobražujejo ljudi predvsem za potrebe energetike. Za kadrovske potrebe REK je treba letno izobraževati 600 učencev, med katerimi pa je vsaj S00 takih, ki jim je treba zagotoviti v času šolanja tudi vzgojo, bivanje in prehrano v Velenju.
V	zadnjih letih je na šolah RŠC 60% učencev takih, ki niso iz naše občine, v rudarski poklicni in rudarskih tehnični pa kar 90 %. Razširiti je potrebno izobraževanje vseh kadrov, ki jih potrebuje šaleški energetski bazen, vendar pa so v zvezi s tem problemi. Rudarski poklic je premalo vabljiv predvsem za slovensko mladino, saj je v letu 1975/76 od 226 prijavljenih v rudarsko šolo le 6 Slovencev. Mladini je treba omogočiti, da se bo usposabljala za ta poklic v ugodnih pogojih bivanja in prehranjevanja v času šolanja, ob možnosti za različne aktivnosti in materialnem stimulansu.
Ker gre pri izgradnji takega doma za reševanje osnovnih problemov za izobraževanje kvalificirane delovne sile za rudnik, jih Šaleška dolina sama ne more rešiti, ampak ob hkratnih naporih vseh, ki so prizadevajo rešiti energetski problem Slovenije — To pa je celotna slovenska skupnost.
V	RŠC so pripravili program izgradnje doma s kapaciteto 460 ležišč in potrebnimi kapacitetami za prehrano ter prostori za vzgojno delo in samostojno učenje slušateljev njihovih šol. Od izobraževalne skupnosti Slovenije so dobili tipski projekt dijaškega doma, ki upošteva tehnične, higienske in vzgojne normative, dogovoijene v okviru vse Slovenije. Pri sicup-
ščini občine Velenje so si zagotovili lokacijo in zemljišče v okviru šolskega kompleksa v Velenju.
Sedanja predračunska vrednost investicije v dom učencev znaša 45 milijonov dinarjev Sredstva zanj pa naj se zagoto vijo hkrati s sredstvi za investi cije v nove energetske kapaci tete v okviru REK Velenje Takšno stališče je potrdila tudi delegacija skupščine SR Slovenije pod vodstvom predsednika tov. Marjana Breclja v Velenju dne 16. junija 1975. Delegacija je akceptirala njihove predloge za rešitev problema rudarskih šol, kakor tudi kadrovskih problemov v slovenski energetiki nasploh, posebej še v Velenju. 2. julija 1975 je skupščina obravnavala kot posebno točko dnevnega reda energetsko bilanco Slovenije za leto 1975. V zboru združenega dela in zboru občin sta ob tej priliki delegata iz Velenja obravnavala problematiko rudarske šole in kadrovska vprašanja v rudarstvu. Predlagala sta, da se reši financiranje v dom učencev za rudarje v okviru reševanja vseh investicijskih vlaganj v povečanje proizvodnje premoga. Oba zbora skupščine SR Slovenije sta takšno opredelitev sprejela. Ta predlog so poslali sedaj Izvršilnemu odboru skupščine interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije, da zavzema
do njega dokončno stališče. Vodstvo RŠC Velenje pričaku-, je, da bodo zadevo rešili.
Dijaški dom v Velenju bo imel predvidoma dve funkcije. Namenjen bo dijakom srednjih ter študentom višjih šol, ki bodo želeli stanovati v času šolanja v Velenju. V projektu so predvideni poleg prostorov za bivanje in študij gojencev, še prostori za skupno in skupinsko delo z gojenci, za domsko vzgojno delo, za interesne dejavnosti na izobraževalnem, kulturnem, tehničnem in športnem področju.
Zaradi svoje prostorske zasnove bo lahko objekt, kakor je projektiran, imel še funkcijo mladinskega doma za področje Velenja. To bi bilo središče izobraževalne, družabno-poli-tične, kulturne, tehnične, športnorekreativne dejavnosti rrdadine iz Velenja.
Pomembna zahteva v zvezi s prilagoditvijo projekta predvidenim funkcijam dijaškega doma pa je prostorska in komunikacijska ločitev obeh funkcij. Domski mladini bo morala biti omogočena uporaba vseh prostorov. Zunanjim interesentom, pa mora biti onemogočen pristop v ožje domske prostore. To ločitev je potrebno predvideti že v samem projektu.
Prostori, ki so v projektu predvideni, bodo lahko povsem zagotovili obe funkciji doma, prostori v posameznih predlaganih kompleksih pa bodo večnamenski, da se bodo lahko dejavnosti prilagodile interesom mladine in novim konceptom klubskega življenja in grupnega dela.
Vsi želimo, da bi bil dom učencev čimprej dograjen, saj ne bo z njim rešen le problem stanovanj učencev v času šolanja, ampak bo dobila z njim velenjska mladina tudi prostor, ki ga že dolgo potrebuje. m. T.
NA OBISKU V ZGORNJESAVINJSKI KMETIJSKI ZADRUGI MOZIRJE
Štirinajst let uspehov in težav
Letos mineva že štirinajsto leto, odkar so v Mozitju ustanovili Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo, ki pokriva teritorialno celotno področje občine Moziije, v kateri prebiva velik del kmečkega prebivalstva. Z namenom, da bi izvedeli kaj več o njihovem delovanju, smo jih pred kratkim obiskali in se pogovarjali s prijaznim direktoijem tega kolektiva Lojzetom Plaznikom.
„Naša zadruga je nastala leta 1962 in sicer po združitvi desetih manjših zadrug iz okoliških vasi. Te so bile najprej povezane v gozdarsko poslovno zvezo, iz katere je po njeni ukinitvi - nastala današnja zadruga. Po dveh letih delovanja se je iz njenega obsega odcepilo gozdarstvo in se priključilo Glinu iz Nazarij. To je močno oslabilo ekonomsko bazo naše organizacije, zato smo bili prisiljeni razširiti dejavnost na nekatere druge nekmetijske panoge in si s tem zagotoviti obstoj." Tako je Lojze Plaznik na kratko orisal zgodo-
Direktor Lojze Plaznik in vodja sortirnice jajc Ivo Srčnik.
vino podjetja, ki ga vodi, in nato nadaljeval: „Danes ima zadruga poleg kooperacijske proizvodnje, ki predstavlja glavno vrsto dejavnosti, še lastno kmetijsko proizvodnjo kot samostojno delovno enoto. Panoge te enote pa so hmeljarstvo (60 hektarov), gozdarstvo (200 ha), vzreja krav molznic, ter gojenje ribezovih nasadov. Precej močno imamo razvito nekmetijsko dejavnost in sicer trgovino, gostinstvo, mesnice ter avtopark z enajstimi kamioni in mehanično delavnico, ki obratuje za naše lastne potrebe ter za potrebe naših kooperantov. Vse te dejavnosti so nam v letu 1974 prinesle 12,5 milijarde bruto dohodka, od tega polovico trgovina, saj imamo kar trinajst poslovalnic, od katerih sta dve specializirani za kmetijske artikle." Kot je povedal direktor zadruge, je njena najvažnejša panoga kooperacijska proizvodnja. Na tem področju se največ ukvaijajo s pridobivanjem mleka, s pitanjem govedi ter s kooperacijsko vzrejo jajc, brojleijev, jagod in ribeza. Stalno sodelujejo s približno tisoč kmeti, tistih sodelavcev, ki samo začasno sodelujejo s svojimi tržnimi viški, pa je 1600. Zgornjesavinjska
kmetijska zadruga je bila prva v Sloveniji, ki je začela usmerjati kmetije v delo v specializiranih panogah in, ki je uvedla pašno kosni način vzreje travnatega sveta. Rezultati teh preusme-ritvenih akcij so bili zelo pozitivni in so sprožili spontan plaz preusmeritve tudi drugih kmetovalcev. Na njihovo področje so prihajale številne strokovne ekskurzije in se tu učile. Največ zaslug za ta korak gre prav gotovo družbeno političnim dejavnikom v občini, urejeni kreditno hranilni službi v zadrugi, kakor tudi zavzetosti kmetov samih ter kmetijske pospeševalne službe. Prve pionirske korake na tem področju so storile zlasti tiste kmetija ki so bile strokovno bolje podkovane, ker so se udeleževale učnih obiskov v Avstriji in strokovnih seminarjev, ki jih je organizirala zadruga.
V	zadnjem času pa so pri kmetijski zadrugi začeli ugotavljati, da večina njihovih kooperantov nima na kmetiji zagotovljenega nasledstva. Lojze Plaznik je s tem v zvezi dejal: „Žal res ugotavljamo, da so migracijski tokovi iz kmetij v večja središča storili svoje tudi pri nas. To se kaže zlasti v hribovskih področjih. Tam, kjer imajo naslednika pa je težko dobiti partnerja, tako da smo glede tega malo v skrbeh za prihodnost. Današnja kmečka mladina ni zadovoljna samo s tem, da primeija svoj standard z očetovim, ampak se hoče primeijati tudi s sovrstniki."
Lansko jesen se je Zgornjesavinjska kmetijska zadruga združila z Ljubljanskimi mlekarnami in sicer največ zato, ker so se zavedali pomena povezovanja s predelovalno industrijo in ker so že tedaj pošiljali na ljubljansko tržišče okrog osemdeset odstotkov svojih pridelkov. Treba je omeniti, da sta že pred združitvijo ti dve organizaciji zelo dobro sodelovali. Ljubljanske mlekarne so jim postavile zbiralnico mleka ter vsako leto pod zelo ugodnimi pogoji prispevale po 25 milijonov posojila za pospeševanje mlekarske proizvodnje v zasebnem sektorju. Vse to je člane zadruge vzpodbudilo k temu, da so se na jesenskem referendumu odločili za združitev s tem kolektivom.
V	zadnjem času je tudi zadruga iz Moziija zašla v nekatere gospodarske težave. O tem je Lojze Plaznik dejal: „Kriza zadnjih dveh let se kaže v tem, da so stroški reprodukcijskega
. materiala zrasli kar za polovico, odkupna cena pridelkov pa je ostala nespremenjena. V vsej kmetijski dejavnosti ni več sredstev za razšii; jeno reprodukcijo, ampak le borba za pokritje stroškov. Prav tako je tudi naša kreditna služba prešibka, da bi lahko zadostila vsem potrebam."
Tako je torej s kmetovanjem v Gornji Savinjski dolini. Upamo, da smo vas s tem prispevkom vsaj delno seznanili z delom Zgornje savinjske kmetijske zadruge, z njihovimi uspehi in težavami, ki pa jih bodo prav gotovo znali premostiti.	J. KRAJNC
Na šolah RŠC zelo dober učni uspeh
Na šolah RŠC je pet poklicnih (rudarska, kovinarska, elektro jaki tok, elektro šibki tok ter poklicna šola za tehnične risaije), štiri tehnične šole za mladino (rudarska, strojna, elektro šibki in elektro jaki tok) in šole za odrasle (nadzomiška, tehnična elektro, poklicna elektro in tehnična strojna). Imajo pa tudi dislocirane oddelke visokih šol oziroma univerze v Mariboru. Smer organizacije dela imajo po en oddelek na prvi in drugi stopnji. En oddelek na prvi stopnji pa imajo za strojno in elektro smer.
Na šolah RŠC predvidevajo v bodo opravljali zaključne izpite
šolskem letu 1974/75 zelo dober učni uspeh, saj bo po opravljenih popravnih izpitih predvidoma 96 odstoten. Nekoliko boljši je na poklicnih in nekoliko slabši na tehničnih šolah. V vseh rednih šolah je v tem šolskem letu zaključilo šolanje približno 250 učencev. Pri zaključnih izpitih predvidevajo „ 98-odstotni uspeh. (Nekateri
v jesenskem roku.)
Za šolsko leto 1.975/76 imajo šole RŠC v prve letnike prijavljenih okrog 800 kandidatov. Še vedno pa imajo nekaj prostih mest v poklicni rudarski, poklicni kovinarski in poklicni ter tehnični elektro šoli — smer jaki tok. Vpisujejov še tudi v oddelek za odrasle in v višje šole.	M. T.
333 novih članov Zveze komunistov
Organizacije zveze komu-1 nistov v občini Velenje na-1 menjajo že dalj časa poseb-l no pozornost obnavljanju I zveze komunistov.
V letošnjem letu so spre-1 jeli v zvezo komunistov žel 333 novih članov, tako dal šteje občinska organizacija! več kot 2.400 članov. VI prizadevanjih za sprejem no-1 vih članov v vrste zveze ko-l munistov izstopajo še pose-l bej na rudarskoelektroenei-1 getskem kombinatu Velenje I in v tovarni gospodinjske! opreme Gorenje.
• VELENJSKE (NE)RAZGLEDNICE
V mesecu avgustu potekajo intenzivne priprave nogometašev za bližnje prvenstvo v republiških ligah. Tekmovanja v SNL se bodo pričela 24. avgusta, v CNL pa 31. avgusta.
Tako se bosta v Šmartnem ob Paki pomerila novinca v slovenski ligi Šmartno in Pri-moije iz Ajdovščine. Zanimivo je, da primorce trenira Šmarčan prof. Kotnik, ki ima največ zaslug za uspehe svojega moštva.
Rudar bo igral prvo tekmo na svojem igrišču proti novincu v CNL z moštvom iz Straže.
Priprave so v polnem teku. Šmarčani so odigrali že več tekem in zabeležili lepe rezultate — proti drugoligašu Zagrebu
ATLETIKA
l
2, premagali ljubljanski Mer-
pri
cator (II. liga) 4 : 2.
Velenjčani pa so se pomerili z grškim prvakom Panathi-naikosom. Več kot 1000 gledalcev je navdušeno pozdravilo domače nogometaše, saj so prvi zatresli mrežo grških profesionalcev. Nogometaši Rudarja so prikazali odlično igro in se dobro zoprstavili gostom, ki so se morah precej potruditi, da so dosegli dva zadetka. Velenjčani so do prekinitve igre zaradi neurja v drugem polčasu imeli izredno priložnost, da bi lahko rezultat izenačili.
Kolajne za Velenjčane
ZAHVALA
za upokojeno uslužbenko davčne uprave Velenje
ŠTEFANIJO KOCJANC
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našo ljubljeno mamo, staro mamo, sestro, svakinjo in teto počastili na njeni zadnji poti v družinski grob Ročnikovih v Zavodnjah nad Šoštanjem
Posebna hvala primariju dr. Fazarincu in dr. Požunu iz celjske bolnišnice, vsem požrtvovalnim sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ji lajšali bolečine in ji stali ob strani v njeni težki bolezni
Žalujoči hčerki Dita Langer In Tajda Pevcln z družino
Velenjčani so v prvi tekmi pred začetkom prvenstva , pokazali veliko borbenost in \ resnično škoda je, da je mo-| ral sodnik zaradi močnega • neurja prekiniti tekmo.
mali
oglasi
Našel sem ribiško palico. Dobite jo pri Juriju Sevčnikarju, Podkraj 11, Velenje.
• ČIGAVE SO KLOPI?
Za Velenje bomo kmalu lahko zatrdili, da je mesto brez klopi. V skoraj že pozabljenem (čitaj zanemarjenem) parku je cela vrsta betonskih skeletov brez desk - o tem smo že pisali, objavili celo fotografijo, ki pa ni nikogar prizadela. Tudi v parku pred gimnazijo so klopi brez desk ali je na njih samo ena, kot na naši sliki. Resda klopi same sebe ne morejo uničevati, da so takšne, smo torej krivi prav vsi (ali še bolje tisti, ki jih namerno uničujejo). Vendar takšne na pol polomljene, brez desk gotovo ne sodijo v skrbno urejeno mesto. Sprašujemo se tudi, kje so klopi, ki so bile svoj čas na Titovem trgu?. Ali jih je nekdo odstranil iz bojazni, da jih ne bi brezvestneži polomili ali pa ker je na ploščadi pred domom kulture prepovedano posedanje?	v
• HRAST STOJI...
... na prostoru med gimnazijo in šolskim centrom. In kaj je narobe z njim? Samo to, da se je že zdavnaj posušil. Kazalo bi ga podreti in na njegovo mesto zasaditi drugega. Bomo čakali tako dolgo, kot je potrebovalo drevo, da je zraslo?
•	ZGODAJ JE TREBA ZAČETI
*	Tudi najstnika na sliki sta si hotela ogledati prvi trening grških nogometašev! Samo hotela! Ker sta menda od nogometašev preveč pričakovala sta se naveličala gledanja njihovega podenja po igrišču in izvlekla karte. Ker pa je igra s kartami pogostokrat tudi živčna, je eden izmed njiju potegnil „cigarilos" in si tako hladil živce. Sicer pa, zgodaj je treba začeti!
Pa še to! V Velenju je vse več fantičev, ki si čas preganjajo z igranjem kart. Največkrat jih lahko opazimo pred Delavskim klubom, na bazenu pa tudi pri spomeniku. Pred vsakim igralcem pa je največkrat tudi kupček denarja. Ali je to odraz prevelikega standarda nekaterih družin?
• KDAJ PARKIRANJE?
Daje Velenje nujno potrebovalo večji parkirni prostor je verjetno odveč izgubljati besede. Dobilo gaje. Na prostoru med večnamensko halo in Šaleško cesto. Junija, ko je bila tradicionalna tombola so velenjski gasilci pridno pobirali takso za parkiranje. Ker je bil prostor natrpan z avtomobili, so verjetno tudi precej zaslužili. Danes na tem prostoru ni videti avtomobila. Spaček z ljubljansko registracije je pred dnevi zapeljal nanj, vendar, ko je opazil prometni znak, se je takoj obrnil, da ga ne bi kdo kaznoval. Sprašujemo se, zakaj je na novem parkirnem prostoru prepovedano parkiranje. Ali morda zato, ker so krošnje mladih lip še premajhne, da bi metale dovolj sence na avtomobile.
• Sami skrbijo za reklamo
Tudi šmarski nogometaši se z vso marljivostjo pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Vendar si ne prizadevajo le zato, da bi v tem pripravljalnem obdobju pridobili čimveč kondicije, ampak skrbijo tudi za reklamo. Tako sta plakate za tekmo z drugoligašem Zagrebom lepila po Šmartnem kar nogometaša Alojz Omladič (na levi) in Bojan Prašnikar. Vredno posnemanja.
NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, ndo in založništvo — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 7 — Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci tvec — Časnicje kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973
- Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja — Letna naročnina je 80 dinarjev — Za inozemstvo 150 dinarjev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine S RS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
OBVESTILO
Delavska univerza Slovenj Gradec obvešča, da bo v šolskem letu 1975/76 organizirala naslednje enote šol za odrasle:
O Administrativno šolo I. letnik
O 3. letnik Upravno administrativne šole
O Strojno delovodsko šolo
O Lesno tehniško šolo
O Trgovsko poslovodsko šolo
O 7. in 8. razred osemletke za odrasle ter
O Elektro delovodsko šolo
Vse Informacije o pogojih, programu In načinu šolanja lahko dobite na delavski univerzi Slovenj Gradec vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, ob četrtkih tudi! popoldne od 17. do 19. ure ali po telefonu 84-097'.
OBČINSKA
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE
razpisuje
prosto delovno mesto
SEKRETARJA
OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPN0ISH VELENJE
POGOJI:
-	visoka ali viišja šolska izobrazba ekonomske, pedagoške ali druge smeri in 5 let delovnih izkušenj ali
-	srednješolska izobrazba ustrezne smeri z najmanj 8 let delovnih izkušenj
POleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevatUše naslednje pogoje:
-	da je družbeno-politično razgledan, moralno neoporečen in
-	da ima organizacijske sposobnosti
Kandidati na| pošl|ejo prijavo na razpis z vsemi dokazili o navedenih pogojih na naslov:
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE, TITOV TRG 2,
Kandidati bodo o izbiri obveščeni takoj po zasedbi delovnega mesta.
Nastop službe takoj. Stanovanja ni.
Nogometaši se pripravljajo
• Softič odslej pri Kladivarju
Pred začetkom prijateljske tekme v ponedeljek med grškim moštvom Pariathinaikosom in velenjskim Rudarjem so se domači igralci skupaj s Uenerjem in vodstvom kluba prisrčno poslovili od Mehmeta Softiča, ki je igral štiri leta za nogometni klub Rudar, tri leta pa je nosil tudi kapetansko vrvico.
V	Ljubljani se je preteklo nedeljo končalo republiško prvenstvo v atletiki za člane in članice. Največ uspeha so imeli atleti iz Ljubljane in Celja. Sedem kolajn so osvojili tudi velenjski atleti Edo Hojan, Milan Balek, Andreja Šverc in Štefan Obal. Med šest najboljših pa sta se uvrstila še Rošer v metu diska 38,66 in Balohova v metu kopja 29,56.
Balek je postal republiški prvak v teku na 10000 metrov in je s časom 31.36,2 premagal vse svoje nasprotnike ter tako potrdil, da je najboljši dolgoprogaš v Sloveniji. V teku na 5000 m je osvojil 3. mesto s časom 14:53,2 za Celjanom Liscem in Mariborčanom Vastlom. A. Šverc je osvojila srebrno kolajno v teku na 1500 m, kjer je zmagala reprezen-tantka Pergerjeva iz Maribora.
V	teku na 800 m je bila Šverčeva tretja za Danico Urankar, republiška prvakinja pa je postala Ravenčanka Nada Šober. Edo Hojan je v obeh tekih (800 in 1500 m) osvojil tretje mesto. V teku na 800 m je dosegel čas 1:56,3, na 1500 m pa 3:55,2. Bronasto kolajno je osvojil tudi Štefan Obal v teku na 400 zapreke s časom 56,9.
NAŠ ZNANEC
IVAN HUDEJ
Lokovico sem prehodila po dolgem in počez, predno sem ga našla. Kmalu pa sem ugotovila, da ga ljudje dobro poznajo. Zvedela sem, da je pri sosedu. Tam je izdeloval kanale za cesto. Zmotila sem ga kar med delom.
Ivan Hudej se je rodil leta 1924 v Skornem pri Šoštanju v kmečki družini. Na ta kraj ga vežejo lepi mladostni spomini. Takoj na začetku vojne je moral ■ v nemško vojsko. Tu je preživel nekaj let vojne. Kasneje pa je bil v ujetništvu v Italiji. Domov se je vrnil septembra 1945, potem ko je bil sklenjen mednarodni sporazum o vrnitvi ujetnikov. Leta 1949 se je zaposlil v TUŠ, kjer še danes dela.
Zaposlen je kot strojni izglaje-valec kož. Vsa ta leta je bil Ivan zelo aktiven delavec. Deloval je v delavskem svetu, bil v sindikalnem odboru, v nadzornem odboru sindikata, v upravnem odboru, bil predsednik disciplinske komisije ... V IUV podeljujejo vsako leto priznanja vzornega delavca samoupiavljavca. V TUŠ ga je letos prejel Ivan Hudej.
Poleg tega da je Ivan aktiven delavec, je aktiven tudi v Loko-vici. Tu je bil 9 let občinski
PETNAJSTI FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM
Ivan Hudej
odbornik, odbornik krajevne skupnosti, odbornik SZDL .. . Sodeluje tudi pri gradnji ceste Križnik - Penk na območju Lokovice. Cesto gradijo že drugo leto. Denar za gradnjo je iz skupnih sredstev, vsa dela pa opravijo z udarniškimi urami. Ivan jih je opravil že prek 800.
Tudi doma ima Ivan precej dela. Ima 50 arov zemlje, ki jo skrbno obdeluje. Vendar mu je glavni vir dohodkov plača, s katero preživlja štiričlansko družino.
Tudi v tovarni je še vedno aktiven. Še vedno je v odboru za medsebojna delovna razmerja, delegat za združeno IUV .. .
Ivan je poln volje do življenja. Takšne so tudi njegove želje. „V Lokovici si najbolj želimo, da bi dosegli cilj, ki smo si ga zadali. To pa je, da bi dogradili cesto. Želim, da bi se naš kraj razvil in ne bi zaostal glede na druge. Sredstva, ki jih zberemo s samoprispevkom, naj bi se res pošteno vračala v kraj in se tu tudi koristno porabila. V tovarni pa bi želel, da bi se še naprej dobro razvijala, da bi dosegli še boljše delovne pogoje, da bi se razvijala tehnologija in da bi se medsebojni odnosi še poglabljali. Seveda pa si želim tudi, da bi pod taksnimi pogoji dočakal zasluže-
Ivan je poln življenja. Cilje, ki si jih zada, vedno uresniči. Svojo voljo do dela spretno prenaša tudi na druge. Je človek, ki ve, za kaj se bori. Vsakomur je pripravljen pomagati. Njega je čakalo delo, mene pa precej dolga pot v dolino. Poslovila sem se in mu zaželela še mnogo uspehov v zasebnem in poklicnem življenju.	m, t.
»Ja, i	poba, zelena s	;ta še«
Flosarji ne bodo izumrli		
Letošnji jubilejni, petnajsti Flosarski bal je končan. Trajal je dva dni in v teh dveh dnevih se je dogodila kopica športnih srečanj in drugih prireditev. Zanimiv del praznovanja je bila seveda povorka flosarjev, vodarjev, gozdarjev, ribičev, športnikov in drugih po ulicah Ljubnega. Največjo pozornost nekaj tisoč obiskovalcev pa je vsekakor pritegnilo to, zaradi česar se je prireditev imenovala Flosarski bal. Flosaiji so namreč prikazali »udiranje flosa", krst na vodi in pa miniaturni prikaz „mitrovačke rajže", ki se je nekateri še živeči flosaiji dobro spominjajo, saj so na potovanju s flosom iz Slovenije do Mitro-vice preživeli marsikak dan.
Osrednji del se je začel, ko je po vodi do prizorišča po razno-raznih pripetijah priplul velik splav. Da so ga varno pritrdili, so se flosarji pošteno namučili v mrzli Savinji (dosti jih je namreč bredlo ob splavu)
Potem pa se je začel flosarski krst. Na splavu so imeli dva fanta, smrdljiva zelenca, kakor so se o njiju izražali stari flosarji. In ta dva fanta naj bi sprejeli med flosarje. Seveda ta sprejem ni bil lahka zadeva, saj sta morala fanta prej dokazati, da sta sposobna opravljati zahtevni poklic. Med bučnim smehom bodočih tovarišev sta morala odgovoriti na tri vprašanja: oziroma uganke. Recimo na tole: Če v Ljubnem spustijo v vodo dva soda — enega napolnjenega z vinom, drugega pa praznega. Katerega bodo prej potegnili iz Save v Trbovljah? Po moje sta se fanta v odgovoru približala resnici (rekla sta, da bo prvi prišel prazen, kajti polnega bi flosarji brž „rešili"), vendar ju je starešina ozmerjal za neumna in nevedna smrd-ljivca. Fanta tudi na obe ostali vprašanji nista odgovorila pravilno, vendar so se potem ob jamstvu „botrov" le dogovorih, da bosta sprejeta med flosarsko druščino. Prej pa sta seveda morala* ponoviti za starešino flosarsko prisego in spet ni manjkalo smeha med starimi flosarji, fantoma se je namreč jezik med prisego krepko zatikal, posebno pri nek;h apostolih in svetnikih. Končno je bil na vrsti krst. To je bil čisto kratek proces: Fanta, oba zvezana, so polih z vodo, potem pa sta se oba morala zmočiti od znotraj. Tako sta iz navadnih, zelenih in smrdljivih pobov postala „prava" flosarja, ki pa v resnici nikoli ne bosta stopila na pravi flos in zaplula po Savinji in naprej po Savi, kot so to počeli njuni dedje. Krst je bil res prijetno doživetje, ki so ga popestrile številne narodne pesmi iz močnih flosarskih grl.
Po krstu je voda prinesla s seboj štiri manjše splave, ki so se potem ob glavnem vsi združili v enega. Številni otroci, ki so pomagali (in to zelo zagnano) pri upravljanju teh splavov, so po moje zagotovilo, da bo
flosarski bal doživel še kakšen višji jubilej.
Sledilo je plavljenje lesa. Po vodi so plavali številni hlodi, ki so jih potem na prizorišču lovili, do pasu ah pa še dlje v vodi, pogumni flosaiji.
S tem je bila osrednja prireditev končana (prikaz „mitro-vačke rajže" so namreč zaradi objektivnih razlogov prestavili na naslednji dan). V večernih urah pa se je potem oglasila glasba in začelo se je rajanje, ki je trajalo pozno v noč.
Če zdaj na kratko potegnem črto pod Flosarskim balom (samo osrednjo prireditev), lahko rečem, da je to vsekakor izredno zanimiv dogodek, da pa bi po drugi strani le kazalo, da bi ga še malo bolje organizirali, prikazali še kakšno zanimivost in pa, da bi ves potek prireditve spremljal star flosar po zvočniku (česar letos ni bilo) in občinstvo sproti seznflnjal, kaj se na vodi dogaja. Takšen bal bi po moje pritegnil še več obiskovalcev.
VV
Volitve v REK
V	skladu z uresničevanjem ustavnih dopolnil in nadaljnjim poglabljanjem samoupravljanja so v velenjskem premogovniku pred dvema letoma ustanovili prve temeljne organizacije združenega dela. V enoinpolletnem delovanju temeljne organizacije združenega dela Rudnik lignita Velenje se je pokazala potreba po njeni delitvi na več temeljnih organizacij združenega dela, zlasti zato, da bi samoupravljanje prodrlo do slehernega delavca in da bi lahko še bolj učinkovito ekonomsko in tehnološko spremljali poslovanje njenih posameznih obratov. Izhajajoč iz tega so na sestankih samoupravnih delovnih skupin sprejeli sklep o ustanovitvi devetih temeljnih organizacij iz dotedanje Rudnik lignita Velenje. Tako so delegati i julija v okviru proslav 100. obletnice rudnika in 30. obletnice zmage nad fašizmom ter 25-letnice samoupravljanja podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi novih temeljnih organizacij, in to: TOZD RLV - jama vzhod, jama zahod, jama Škale, steber 8, klasirnica, mehanizacija in transport, storitve, jamske gradnje in TOZD RLV - priprti ve.
V	četrtek so izvolili tudi že samoupravne organe in delegacije v novoorganiziranih temeljnih organizacijah. Tako so delavci izvolili delavske svete novih TOZD, več komisij (za samoupravni delavski nadzor, medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti), delegacije za zbor združenega dela skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Druge komisije (za varstvo pri delu, dodeljevanje stanovanj) pa bodo glede na njihov tehnološki značaj in koordinacijo dela skupne za vseh devet TOZD. Seveda pa bo v njih imela vsaka TOZD svojega delegata.
Z izvolitvijo samoupravnih" organov in posameznih delegacij so v novoustanovljenih temeljnih organizacijah združenega dela na velenjskem premogovniku uspešno sklenili dveletno iskanje najboljše oblike samoupravne organiziranosti, ki resnično omogoča in zagotavlja vsebinsko kar najbolj poglobljeno samoupravljanje in odločanje delavcev. Volitve, ki so jih na REK opravili v sredo, prav tako pomenijo dosledno uresničevanje delegatskega sistema.
NI MEJA ČLOVEKOVE NAIVNOSTI
VERIGA
Kako zastonj uživati Havaje
Že lep čas se kopljem v finančnih težavah in ko sem zadnjič prejel modro kuverto, sem se že videl na dopustu na Havajih, z dvanajstimi lepoticami okrog sebe. Sprva sem bil rahlo presenečen, ko v kuverti ni bilo denaija (na žalost ni bila to tolikokrat omenjena jugoslovanska „plava kuverta"), ampak bolj sem se poglabljal v vsebino pisanja, vedno bolj so se mi svetile oči. Pismo se je začenjalo:
„Veriga! Ta veriga je prišla .iz Keneuule. Napisal jo je Kitone st., misijonar iz Južne Amerike. Ta veriga mora narediti pot okoli sveta, zato moraš poslati dvajset identičnih kopij svojim prijateljem, znancem in sorodnikom. Cez nekaj dni dobiš presenečenje ..."
Tu sem se za nekaj časa ustavil, ker sem za pisanje bolj lene sorte, kajti namreč mi včasih še razglednica dela težave, zdaj bi pa moral napisati kar dvajset pisem naenkrat. Vendar sem vseeno bral naprej in ni mi bilo žal. Pismo dalje našteva kaj vse se je dogajalo z ljudmi, ki so igrah verigo ali pa so jo pretrgali: nekdo je poslal dvajset kopij in je
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
OBVEŠČA IN PRIPOROČA,
da obiščete NOČNI BAR hotela PAKA In si ogledate nov barski spored v katerem nastopajo:
•	Lajla Lave
•	Mirjana Pavelič
•	Fernando Del Monte
Zabaval vas bo ansbmbel DOMINANTA.
•	Kegljišče hotela PAKA posluje vsak dan od lO. do 2.30 ure, ob nedeljah od lO. do 1.30 ure, v ponedeljek zaprto.
VABI VAS IN SE PRIPOROČA ZA OBISK HOTEL PAKA VELENJE.
dobil milijon (ne piše če so bili to dinarji ali dolarji, ampak milijon je pa le milijon), neki ameriški oficir je dobil 60000 din(!) ... Ce pa verigo pretrgaš, te pa čakajo nepnjetnosti: nekdo je izgubil službo, nekdo drugi pa je doživel še večjo neprijetnost -izgubil je glavo.
Kar srh me je spreletaval, ko sem bral to poslednje, in ker imam svojo najraje na vratu (svojem!), sem se odločil, da storim vse, da jo obdržim (glavo namreč, praksa mi bo tako kmalu potekla). Torej sem bral dalje, kaj mi-je storiti, da se na lahek način dokopljem do Havajev.
„ ... Naredi dvajset kopij in jih pošlji v roku 96 ur, v devetih dneh pa dobiš presenečenje ...!,"
No dobro sem si rekel, dvajset kopij za Havaje ni toliko, z urednikom se bom pa že zmenil, da bi čez devet dni prekinil prakso za kakšen teden. In sem nadaljeval z branjem:
„ .. .Zamisli si molitev: ,Zaupaj v Boga z vsem srcem in z znanjem se bo razveselila pot. ."
Tu pa se je začel moj problem. Nikoli v življenju še namreč nisem bil pri maši, za birmo sem le tu in tam slišal. Kako naj jaz potem ubogi nevernik pridem z Veriga na Havaje. Karte za avion mi ne bo noben bog dal zastonj. In zdaj mi je splavalo po vodi zadnje upanje na Havaje, pa še moja glava bo šla k vragu, če se igre ne udeležim. Obupan sem prebral do konca:
„... Sreča ti je bila naklonjena. Srečo boš prejel v štirih do desetih dneh. TO NI ŠALA"!... Bodi i ren, kaj se bo zgodilo dan ..." In tu mi je bilo te oslarije dovolj. Kateri naivni cepec verjame v te bedarije? Očitno teh (cepcev) v Velenju ni malo, sicer se ta neumna igra ne bi tako hitro širila (tudi več mojih znancev je dobilo ta pisma. Moja sestra ga je dobila nekaj dni za menoj, bilo pa je fotokopija mojega!!! Torej so se igralci na srečo že dobro izpopolnili v tehniki). Rad bi videl Velenjčana, ki je to igro igral, a je v trenutku obogatel. Vsa mu ;ast. Očitno mu je bog stal ob strani, ko je kradel, ali pa mu je na oni svet poslal bogato teto iz Amerike. Drugače do bogastva v borih štirih dnevih ni mogel priti.
Tako, da se na koncu človek vpraša, ali ni bolje, da namesto igre zagrabi delo, pa si raje ustvari vsaj tisto, kar je vsakomur dosegljivo, pa četudi to niso Havaji!
W
l
Ostalo je k golo zidovje in zogleneli tramovi.
•v	_
Strela upepelila gospodarsko poslopje
Ni hujšega, kot je strela. Udari nenadoma in preden se dobi zavemo, je objekt, katerega je izbrala za svojo žrtev, že ves l plamenih. Tako je bilo tudi prejšnji torek v Šentflorjanu pri Šošti ko je zanetila požar na gospodarskem poslopju kmetovalca Gabrijel Stropnika.
„S serviserjem z Mute sva popravljala obračalnik, ko se j nenadoma ulilo," je pripovedoval s tresočim se glasom Gabri) Stropnik, potem ko je požar že opravil svoje. „Odpravila sva sei| kuhinjo in čakala, kdaj bo nehalo deževati. Nenadoma priteče i zasopihan sosed z novico, da gori naše gospodarsko poslopje. Sp nismo mogli verjeti, saj v kuhinjo nisem ničesar slišal. Hitro si stekli proti hlevu in začeli reševati živino."
Gabrijel ima trinajst glav živine. Čeprav se je ogenj širil z veKl hitrostjo, je domačinom uspelo skupaj z gasilci iz Topolšice, Gabo Družmirja in Šoštanja, ki so prispeli na kraj požara v najkrajšem čas rešiti vso živino, le psu, ki je bil privezan na verigo, se ni upal nihi približati.
Ogenj je Gabrijelu Stropniku iz Šentflorjana 55 uničil gospod poslopje, v katerem je zgorelo vse letošnje seno, nekaj pšenic^ mlatilnica, stroj za čiščenje žita, stroj za nakladanje sena, mlin, j tudi čisto nov moped in še vrsta drugega orodja. Strela je pov za 250.000 dinarjev škode.
'»H
N'
Is
V naglici so vsi pozabili na piščance, Id pa so jih čisto i koncu, ko ni bilo več kaj gasiti, gasilci rešili iz poslopja, in ll še žive.
• OBE VOZILI PO SREDINI
Voznik motornega kolesa CE 79-483 Jože Kotnik je 29.7. vozil iz smeri Gaberk proti Ravnam. V levi nepregledni ovinek pri hiši št. 124 Ravne je pripeljal po sredini cestišča. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik kolesa s pomožnim motorjem Stanko Trap. Prišlo je do trčenja, pri katerem sta se ponesrečenca lažje poškodovala. Škode je za okoli 1.500 din.
• TRK
S TRAKTORJEM
Voznik traktorja CE 746-69 s prikolico Ivan Lesjak je peljal po cesti iz Šoštanja proti Belim vodam. V bližini hiše št. 20 v Šentflorjanu, je zaradi nasproti vozečega avtobusa ustavil, da bi omogočil srečanje. V tem trenutku pa je pred avtobusom pripeljal voznik kolesa s pomožnim motorjem Vinko Kuster-bain, na prtljažniku je vozil Franca Ramšaka. Ker sta vozila po sredini ceste, sta trčila v prednji levi del traktorja in oba padla po cestišču. Voznik Ku-sterbain se je pri nesreči težje telesno poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico.
• NEPREVIDNOST V KRIŽIŠČU
Z osebnim avtomobilom CE 710-13 je Amalija Pesjak 30. 7. pripeljala po cesti III. reda v križišče s cesto Letuš-Podgora. Pri prometnem znaku STOP je sicer ustavila, potem pa vožnjo nadaljevala. Zaradi slabe vidljivosti je prezrla vozilo Franca Ločičnika, ki je v križišče pripeljal z njene desne strani po prednostni cesti. Pri trčenju mu
je poškodovala vrata in zad blatnik. Škode je za okoli 3.0 din.
• TRČIL V DREVO
Po Vojkovi cesti v Velenju je dne 27. 7. peljal z osebnimi avtomobilom CE 353-80 Eru| Sagmeister. Vozil je iz sm Kersnikove ceste proti Šlani.. vi. Na Vojkovi cesti ga je ml blagem levem ovinku zaradi ne-1 primerne hitrosti zaneslo s cesi kjer je trčil v drevo z desnL, bočnim delom avtomobila. Ni| kraju nesreče ni čakal, ampakjel odpeljal avtomobil domov. Šlco- I de je za okoli 9.500 din
• TRČENJE V OVINKU
Blaž Ferko je z avtobusoa, MB 763-15 31. 7. peljal ml relaciji Šmartno ob Paki Šoštanj. V oster, dokaj nepregL den ovinek je pripeljal preveč po I sredini ceste v trenutku, ko mi I je nasproti pripeljal voznik oseb' I nega avtomobila CE 608-10 Mi-1 lan Ježovnik. Prišlo je do trie-1 nja, v katerem je nastalo škode f za 10.000 din.
• DRSEL
PO PLOČNIKU
Voznik motornega kole JAWA CE 22-600 Huso i novič je dne 24. 7. vozil iz s Velenja proti Šoštanju. Na ( pri TE Šoštanj je zapeljal ai| desni del ceste, ki je namenje kolesarjem, nato pa je zadel ll rob pločnika in izgubil ravan težje. Z motornim kolesom j drsel po pločniku in po 11| metrih obležal na njem s škodbami na glavi in trebul motorno kolo pa je drselo i naprej. Ponesrečenca so ljali v bolnišnico.