ANNALES /f>'95 strokovno delo UDK 719728(497.12) SPOMENIŠKOVARSTVENA IZHODIŠČA ZA PRENOVO PALAČE V KRELJEV! 6 V KOPRU Mojca GUČEK samostojne konservaiorka. MZVNKD. 663.10 Piran. Trg bratstva i,SLO IITBNC Pirat 10, 66330 Pirano, Piazza detla fcalellanza 7, SLO IZVLEČEK Razprava obravnava rezultate zavarovalnih konservatorskih raziskav in vključevanje le-teh v smernice in pogoje prenovitvenih posegov baročne palače v Kreljevi ulici. Rezultati interdisciplinarnih konservatorskih raziskav so pokazali variantne rešitve prenove palače. Gre namreč na eni strani za prenovo stavbe v okviru obstoječega tlorisnega in višinskega gabarita stavbe in na drugi strani za možnost sodobne "dopolnitve" manjkajočega krila palače. Palača Kreljeva 6 v Kopru je po Odloku o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih spomenikov v občini Koper (Ur. obj. 1/93) razglašena za kulturni spomenik in sodi med najzanimivejše koprske baročne stavbe, saj gre v tem primeru predvsem za baročno preoblikovanje že obstoječih gotskih stavb z vključitvijo le-teh v baročno palačo. Baročna prenova objekta je z izjemnim posluhom do starejšega gotskega objekta, ki je stal na tem mestu, ustvarila tipično baročno zasnovano palačo, ki pa je do današnjih dni ostala nedokončana. Obdelava tako zanimivega in enkratnega objekta zahteva, strokovno poglobljen pristop k raziskovalnemu delu s poudarkom na analitičnem in zgodovinskem razvoju objekta, kar je pogoj za obikovanje izhodišč in smernic prenove palače. Že uveljavljena metodologija izdelave spomeniško-varstvenih raziskav, ki jih imenujemo zavarovalne kon-servatorske raziskave1, temelji na izdelani dokumentaciji obstoječega stanja objekta-spomenika. Temeljna dokumentacija mora vsebovati tudi inventarizacijo. Dobljene rezultate zavarovalnih konservatorskib raziskav je potrebno vključiti v analize spomeniških lastnosti obravnavanega objekta in jih dopoplniti z vrednotenjem obstoječe arhitekture. Na podlagi dobljenih rezultatov konservatorskih raziskav, novega vedenja o razvoju in spreminjanju arhitekture ter kritične ocene najkvalitetnejših ohranjenih elementov in značilnosti arhitekture je potrebno izdelati izhodišča in smernice 2a prenovo objekta-spomenika z njegovo prezenlacijo ler določiti posamezne konkretne posege, ki se bodo na objektu izvajali. Zato mora biti strokovno delo zasnovano na temeljitem interdisciplinarnem sodelovanju strokovnjakov s področja arheologije in njene metodologije, zgodovine s poudarkom na preučevanju arhivskega gradiva, razvoja arhitekture ter tudi metodologije restavratorskih raziskav. Rezultati vseh naštetih raziskav prinesejo novo vedenje o objektu samem, hkrati pa so pomembni tudi za razvoj in zgodovino neposredne okolice. Rezultati zavarovalnih konservatorskih raziskav z oblikovanjem izhodišč in smernic za prenovo so zbrani v konservatorskem programu, ki naj bo obvezno izhodišče vsakemu projektantu oz. načrtovalcu prenove in mu daje možnosti in smeri kvalitetne arhitekturne kreativnosti. LOKACIJA IN ZASNOVA PALAČE Palača stoji v uličnem nizu Kreljeve ulice, ki poteka v smeri vzhod-zahod po rahlo nakazani prelomnici, ki omejuje prostor, na katerem stojita kompleksa Fran- 1 J. Pirkovič, 1993, v poglavju Načrtovalski kazalci za strategijo varovanja naravne in kulturne dediščine, so natančno razčlenjeni in sistematično prikazani cilji in načini varovanja kulturne dediščine (str. 157-160). 37 ANNALES /f>'95 Miîjt a GUČfK; SFOMCmSk« JVAPSTVfNA IZHCiOliČA Z j\ TOSNOVO PA(.AC£ V KRELJEV'I b V KOPRU, \7-ii Koper, Kreljeva 6, južna fasada (fototeka MZVNKD). čtškanskega samostana in Samostana sv. Klare'. Današnji videz južnega uličnega niza kaže enotno baročno preoblikovanje meščanskih stavb-*. Ulični ni2 ima višinski gabarit ujet v razmeroma enotno linijo. Vse ■fc Vty-j»-«—iV 0-1M»l »^....«...»"i H.iM. Koper, Kreljeva 6, vhodni baročni portai (tehnična dok. MZVNKD) te stavbe uvrščamo med tipično baročno meščansko arhitekturo, njihove glavne vhodne fasade so orientirane na Krefjevo ulico, v zadnjem delu stavb pa se razprostirajo dvorišča oziroma vrtovi. Borilnica združuje pet različnih objektov, ki imajo starejše osnove v zanimivo baročno palačo4, ki ima vse bistvene baročne značilnosti najkvalitetnejše meščanske arhitekture in je odraz stanovanjske kulture višjega sloja prebivalstva. Ker je barok s svojim stilnim izrazom poenotil in oblikoval raziične objekte v enotno palačo, ima baročni stilni izraz vodilno vlogo. Čeprav ne poznamo vzroka, zakaj se je gotski objekt ohranil z vsemi svojimi bistvenimi kvalitetami gotskega stilnega izraza, lahko ugotavimo, da je barok posegel v gotski objekt z vsem občutkom do prejšnjih stilnih kvalitet arhitekture. Palača v Kreljevi ulici številka 6 v Kopru ima v Strokovni literaturi zelo raziična imena, kar kaže na to, da so se njeni lastniki pogosto menjali. Ob sondažnih raziskavah ostenja palače je bil v stranskem stopnišču zahodnega prizidka odkrit grb družine Gravisi-Tiepoio. Omenjena družina izhaja iz Benetk in je zelo pomembna, saj sta bila dva njena člana imenovana za beneškega doža. Prav iz te družine izhajata tudi dva koprska podestata5. Na podlagi zavarovalnih konservatorskih raziskav na objektu, se nanašajo na zasnovo gotskih objektov ter prehajajo na obstoječo ohranjeno baročno fazo palače, lahko natančneje določimo razvojno pot objekta, ki se je razvijal od srednjega veka pa do zadnjih predelav v prejšnjem stoletju. Gotsko obdobje je zasnovaio obstoječo parcelacijo tega prostora. Na podlagi raziskav, ki smo jih opravili v tleh, lahko začetno situacijo pozidave obravnavanega prostora postavimo v čas 15. stoletja, to je čas gotskega stilnega obdobja. Na prostoru današnjega zahodnega in vzhodnega krila baročne palače sta stala enonadstropna gotska objekta kot samostojni enoti, prazen prostor med njima je bil prazen prostor namenjen dvorišču ali vrtu; proti ulici ga je zapiral kamnit ulični zid. Pvezultati sondiranja so potrdili le posamezne fragmente zahodnega gotskega objekta. Vzhodni objekt pa je razmeroma dobro ohranjen imel je zunanje kamnito stopnišče, ki se ni ohranilo. 2 Omenjeni mestni prostori zavzemajo področje jugovzhodnega dela otoka ob najviijfsm platoju, S. Bernik, iVfcS, omenja, da je na prostoru kompleksa cerkve in samostana sv. Klare verjemo stala pred tem palača konzulov. Med prvimi red o vi so se v Kopru naselili frančiškani in sscer jim je škof Corrado leta 1260 dovolil naselitev poleg cerkvice, ki jo stala na najvišjem delu Kopra (str. SI). ItJžni stavbni Kreljeve ulice sestavljajo sledeči stanovanjski objekti, ki sodiio med tipične stanovanjske objekte premožnejših koprskih meitanov : Ki«ljeva it 2, it. 4. it. 6, St. 8 inst. 10. 4 ). Seinik, 1968. imenuje palačo Kreijevo 6 kot "Bonlnico" in jo stilno označuje barokiiirano in povečano stavbo, ki ima starejše osnove, vidne- pa so tudi gotske prvine (str. 9' i 5 C Pusterla. 1891, navaja, da je v letu 1300 bif koprski podestat in kapitan Giacomo Tiepoio, v letih 1452 i rt 145.'? p» je ime) limkcijo podestata Ciovanni Tiepoio (str. 9-11). 38 ANNALES /f>'95 Mojci GliČfK: SPOMENiSliOV'ARSmNA IZHODIŠČA 2* PRtNOVO PALAČF V «EUE Vf fi V KOPRU, 37-42 Nadaljni razvoj pozidave je potekal tako, cia so že zelo zgodaj, še pred baročno predelavo, pozidaii prazen prostor med obema gotskima objektoma. Ker o tej pozidavi nimamo dosti podatkov in ne vemo, kakšen naj bi ta objekt bil, se bomo podrobneje ukvarjali z baročno palačo. Sestavljajo jo osrednji del, na katerega se navezujeta vzhodno in zahodno krilo, in dva prizdka, ki sta postavljena v nadaljevanju stranskih kril. Med arhitekturnimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da je koncept baročne palače zastavljen dosledno simetrično, kljub starejšim objektom na tem prostoru Baročna palača ni bila nikoli dokončana po zastavljenem konceptu, saj vzhodno krilo palače ni bilo nikoli nadzidano, ampak se je obstoječi gotski objekt ohrani! v svoji originalni gotski višini. Nivoji nadstropij so med seboj usklajeni in poenoteni tako, da je baročna palača uskladila neenotne višine različnih prostorov. Osrednji del palače, v katerem se v pritličju odpira vhodna veža in v nadstropju glavna dvorana, ima reprezentančno funkcijo. Vhodna veža zaradi svoje razmeroma nizke etažne višine deluje potlačeno; v zadnjem delu je locirano dvoramno reprezentančno stopnišče z Seseno balustradno ograjo, ki vodi v nadstropje, kjer je glavna dvorana. Glavna dvorana je imela v najizrazitejši baročni fazi strop v višini današnjega obstoječega lesenega galerijskega obhoda, ki je bil narejen v času predelav v 19. stoletju. V tem času sta bila, najverjetneje zaradi nove namembnosti palače, osrednji del palače in zahodno krilo dvignjena za polnadstropja ali za celo nadstropje Tako je dobila glavna dvorana izjemno višino, da je bil lahko dodan galerijski obhod. REZULTAT! ZAVAROVALNIH KONSERVATORSKIH RAZISKAV IN IZHODIŠČA ZA PRENOVO Najobsežnejše konservatorske raziskave, ki so obsegale različna sondiranja, so trajale polne štiri mesece. Najprej je bilo potrebno z vso skrbnostjo pregledati različne plasti posiikav in ometov, šele nato je bilo možno nadaljevati z arhitekturnimi raziskavami, ki so nam pokazale rast in spreminjane arhitekture. Vzporedno s temi sondažnimi raziskavami so potekale tudi laboratorijske raziskave na podlagi vzetih vzorcev ometov in plasti posiikav. Med odkrivanjem ometov notranjščine so bile presenetljive najdbe najstarejših gotskih posiikav in tudi izjemno kvalitetnih baročnih posiikav. Najstarejše gotske poslikave so bile odkrite v nadstropju ohranjenega gotskega objekta, torej v vzhodnem krilu palače. Narejene so bile Še zavarovalne sonde, vendar je možno že ugotoviti, da je poslikava figuralna in vsebuje polja, kr jih uokvirjajo tipične gotske bordure. Koper, K roi jeva 6, ulična fasada (loto teka MZVNkD). Zanimiva je tudi gotska poslikava ostenja v notranjščini značilnih gotskih monofor, ki hkrati oblikujejo dekoracijo prostora6. Ker predvidevamo, da bo poslikava odkrita tudi na drugih delih ostenja, bo možno šele pozneje prepoznati koncept poslikave prostora. Odkritje tovrstne poslikave je še posebej zanimivo zaradi tega, ker so se poslikave meščanskih hiš zelo redko ohranile7. V našem kulturnem prostoru je tovrstna poslikava izjemno redka, kar gre pripisati predvsem dejstvu, da je bila večina srednjeveških objektov večkrat temeljiteje predelana. Srečujemo se tudi z velikimi težavami, ker nimamo nobenega primerjalnega gradiva, saj so ohranjeni le deli posameznih posiikav v manjših gotskih cerkvicah, ki pa niso primerljive s profanimi poslikavami v mestu. V pritličju gotskega objekta, kjer je klet, je bila odkrita izjemno lepa poslikava Marije z detetom, ob- 6 Gotska monotoni je bila na notranji strani dopolnjena z linearno dekorativno poslikavo, uporabljena paleta barv je bila sledeča: črna, oker in oranžna, 7 Med adaptacijo stanovanjskega objekta v Kopru, Tovarniška ulica 2, je bila odkrita v prvem nadstropju zanimiva posiikavs, ki predstavlja prizor množice figur, obdane 2 inre?o ali obzidjem. To poslikavo lahko postavimo v kasnejše gotsko stilno obdobje. 39 ANNALES /f>'95 Mojca CUCEK: SrOMENIŠKOVARiTVFNA IZHODIŠČA ZA PRENOVO PALAČE V KREI.JFVI h V KOPRU, 3?-42 'S K-»/jrvSfiei»H j« 1 IWWMBIw siSšai 41 iS m F- Silite.. . " ... •... ; Koper, Krč!jeva b, vhodna veža s stop/Ničem (fotoleka MZVNKD). dane s težko razpoznavnimi figurami. Prizor je bil zaradi izjemnosti teme v celoti odkrit, zato ga je bilo mogoče opredeliti - gre za izjemen primer renesančne poslikave. Primerimo ga lahko s tipičnim beneškim motivom "Sacra Converzazione"8, ki je značilen z.a beneško renesančno obdobje. Pod to plastjo poslikave obstaja še. starejša, verjetno gotska poslikava, ki pa je ne poznamo, zato ne vemo, ali je prav tako kvalitetna kot renesančna. Če bi hoteli preverili kvaliteto te, bi se bilo potrebno odločiti za nedestruktivno metodo odkrivanja, ki pa žal v predvidenih stroških zavarovalnih konser-vatorskih raziskav ni bila predvidena. V osrednjem delu palače, natančneje na ostenju reprezentančnega lesenega dvoramnega stopnišča, ki povezuje vhodno vežo z glavno dvorano, je bila odkrita baročna poslikava izjemne kvalitete. Tudi tu so bile narejene le sonde in poslikava ni bila v celoti odkrita, kljub temu pa je bilo možno prepoznati zanimive ženske figure, ki prikazujejo tipično žensko nošo baročnega obdobja Ko bo poslikava v celoti odkrita, jo bo možno primerjati z gradivom beneškega kulturnega prostora in jo mogoče tudi povezovati z uveljavljenimi umetnostnimi krogi baročnega časa. Tovrstna baročna ¡poslikava v našem prostoru je zanimivo odkritje. Poslikava je izjemna tudi zaradi uporabe zanimive in za beneško slikarsko področje razpoznavne tehnike, slikana je z oljnimi barvami direktno na steno oziroma za to pripravljen omet. Ker je že omenjeni grb družine Gravisi-Tiepolo izveden v enaki tehniki, je najbrž tudi avtorja poslikave zaradi zgledovanja po beneških vzorih potrebno iskati nikjer drugje kol v Benetkah. Med zavarovalnimi konservatorskimi raziskavami so ob novih odkritjih potekale tudi konzultacije s strokovnjaki za posamezna področja. Tako so lahko stro- kovnjaki za poslikave različnih obdobij ugotovili, da so vse odkrite poslikave izjemnega pomena ne samo za ožje področje Kopra, ampak tudi za prostor, ki ga pokriva Slovenija. Primerjalno gradivo lahko najdemo le v beneškem zaledju, ki pa je v državi Italiji. Vsi strokovnjaki konzultanti in konservatorji pa se zavedamo, da je potrebno za nadaljnje preučevanje slikarskega deleža te palače odkriti celotno poslikava v palači, saj bi le tako lahko prišli do zanimivih odkritij m do novih zanimivih povezav, ki so pomembne prav za naše področje. Vse poslikave morajo ostati ohranjene in prezentirane na odkritih mestih in situ, tako da jih ni možno odstranjevati; zato se morajo vsi gradbeni posegi podrediti tem izhodiščem, tako da poslikava ne bo poškodovana. Ko so bile vse zavarovalne konservatorske raziskave končane ter oblikovana načelna izhodišča za prenovo palače, je strokovna komisija predlagana izhodišča in pogoje za prenovo jjalače dopolnila in potrdila. Načelna izhodišča za prenovo določajo prezentacijo baročnega stilnega izraza, ki v danem primeru nedvomno prevladuje in daje objektu izjemen status. Preže ntirati je potrebno baročni plašč palače kot tipično baročno zunajščino. V notranjščini je poudarjena baročna prezentacija reprezentančnih prostorov z vso poslikave, le vzhodno krilo palače, v katero je vključen gotski objekt, je potrebno prezentirati v njegovi notranjščini kot značilno gotsko arhitekturo s pripadajočimi poslika vami. Nedokončanost baročne palače je potrebno to ohraniti in prezentirati; za to sta možna dva načina; poimenovali smo ju kot varianto A in varianto B, Čeprav ne poznamo zagotovo vzroka nedokončanosti, ki pa ga bo možno v nadaljevanju morda še odkriti, jo je treba obravnavati kot kvaliteto in prikaz, kako je baročno ob- V ^Sfe n sSPfi ..V UP vrnmmmmmksBmmsmiiM^ Koper, Kreljeva 6, pogled na leseno ograjo v glavni dvorani (fototeka MZVNKD). "Sveti razgovor" }'95 Mote? GLJCEK: SPOMENI5kOV*RSTVENA t£l SOOišČA ZA FRFNOVO PALACE V KRElfFVi b V KOPRU- 37-42 Koper, Kreljeva 6, gradivo z razstave, feb. 1994 (foto-teka MZVNKD). dobje kljub še nerazvitim spomemškovarstvenim idejam znalo upoštevati predhodna stilna obdobja, saj jih ni uničevalo, ampak vključevalo v nov objekt. Strokovna komisija je potrdila varianto A: prenovo objekta obstoječega stanja s prezentacijo zatečenega stanja nedokončane baročne palače. Člani komisije so s poglobljeno argumentacijo podprli tudi varianto 8; pri dokončnem oblikovanju usmeritev in pogojev pa so poudarili, da ta varianta vsebuje vse pogoje iz varaiante A, dodani so ji le Se pogoji za možnost dviga levega krila to je nad ohranjenim gotskim objektom. Ker je palača v svoji tlorisni zasnovi simetrično oblikovan objekt, bi bilo možno kot izhodišče vzeti prav to značilno baročno zasnovo. Baročna zasnova ni bila nikoli izvedena do konca, tako da je zaradi tega moteno funkcioniranje baročne palače. Galerija kot izjemen arhitekturni in dekorativni element reprezentančnega prostora glavne dvorane se ne izteka v levo krilo palače. Zato bi bilo smiselno, da se levo krilo palače dopolni v smislu baročne zasnove desnega krila palače, vendar ne v isti višini. Če bo levo krilo palače dopolnjeno kot dodan nov arhitekturni element, mora biti nižje od desnega krila, tako da bo Se vedno prevladoval značaj nedokončanosti baročne palače. Levo krilo palače, gotski objekt, je možno dopolniti nad obstoječim gotskim vencem. To pomeni, da mora biti opečnati gotski venec ohranjen v fasadi kot arhitekturni element gotskega objekta, ki ga je treba le prevleči s tankim slojem finega apnenega ometa v tonu, kot ga bo imela baročna fasada. Višino nadzidave levega krila palače narekujejo odprtine vhodov v višini galerijskega obhoda. Natančno določitev višine je potrebno definirati na osnovi prostorske študije stavbnih mas palače in objektov v njeni okolici. V tej študiji, ki jo je potrebno narediti pred izdelavo projekta,bo potrebno določiti obliko strehe dvignjenega krila palače. Dvignjeni de! palače mora biti oblikovan v skladu z baročnim značajem objekta, odprtine pa postavljene po ritmu in obliki odprtin desnega krila palače. Arhitektura dopolnjenega dela palače mora biti oblikovana primerno anonimno, z občutkom, da se podreja obstoječi baročni arhitekturi in je ne sme preglasiti. Dopolnitev levega krila paiače mora dajati videz dopolnitve arhitekture zaradi izpeljave funkcionalne baročne zasnove na diskreten način, tako da bo palača Se vedno ohranjala značaj nedokončane arhitekture. S tem posegom lahko investitor pridobi dodatne prostore, ki - morajo imeti funkcijo, ki bo v skladu s spomeniškim značajem objekta. Notranja ureditev pridobljenih prostorov pa je lahko sodobna, vendar mora upoštevati obstoječe že nakazane dosiope na galerijo. V primeru, da se investitor odloči za varianto B, je potrebno narediti vse, da se dograditev baročne palače lahko izvede z najkvalitetnejšo rešitvijo. Na nivoju idejnega projekta je potrebno pridobiti več kvalitetnih arhitekturnih rešitev, zato bi moral investitor izvest natečaj alj pa kakšno drugo obliko defa, da bi bili doseženi željeni rezultati. Fotek takega dela mora spremljati komisija, v kateri motajo biti tudi srokovnjaki s področja konservatorstva. Projektne rešitve je potrebno predstaviti javnosti, da bo seznanjena s prenovo ter s strokovnostjo in odgovornostjo, ki jo konservatorska stroka nosi. Koper, Kreijeva 6, glavna dvorana (fototeka MZVNKD). 41 ANNAI.ES b/'95 Mojc) GUČEK: SPOMENSÍKOVARSTVENA IZHODIŠČA ZA PRENOVO PAtAČf V fcmievr b V KOPRU. .17-42 RIASSUNTO ¡1 contribulo tratta i risultati delle ricerche di caratlere conservativo e di tutela e ¡a loro incluí:ene rtei piani riguardanti gli inlerventi di restauro al palazzo barocco di vía Krelj. t risultati delle ricerche interdisciplinari di carattere conservativo hanno evidenziato alcunc soluzioni alternative per il restauro dello stabile. Si tratta infatti da una parte di recuperare /'edificio nell'ambito delle dimensióni altuali e dall'ahra di un possibile moderno "completamento" con l'ala mancante del palazzo. LITERATURA Bernik S. Organizem slovenskih obmorskih mest Koper, izola, Piran, Ljubiiana 1968 Menaše L: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Ljubljana, 1971 Murko M.: Palača in palricijska hiša v Kopru od ro-rnanike do baroka, Zbornik za umetnostno zgodovino, nova vrsta, št. IX, Ljubljana 1972 Pirkovič }.: Osnovni pojmi in zasnova spomeniškega varstva v Sloveniji, Vestnik, št. XI, Ljubljana 1993 Puslerla G.: I rettori di Egida, Capodistria 1891