LETNO POROČILO
* ’ Slovenske trgovske šole v Trstu
koncem šolskega leta 1910-1911.
B
I. LETNIK.
0
VSEBINA:
Vvod. - Iz organizacijskega ustanovila slovenske trgovske šole v Trstu. - Kuratorij slovenske trgovske šole v Trstu. - Šolske vesti.
Sestavilo ravnateljstvo.
TRST 1911.
Tisk. Tiskarna „Edinost“.
LETNO POROČILO
SLOVENSKE TRGOVSKE ŠOLE V TRSTU
koncem šolskega leta 1910-1911.
□ □
I. LETNIK.
□ □
VSEBINA:
Vvod. - Iz organizacijskega ustanovila slovenske trgovske šole v Trstu. - Kuratorij slovenske trgovske šole v Trstu.
Šolske vesti.
SESTAVILO RAVNATELJSTVO.
TRST 1911.
Tisk. Tiskarna „Edinost“
Atöf
Vvod.
V „Trgovskem izobraževalnem društvu v Trstu“ se je svoječasno mnogokrat govorilo o potrebi slovenske trgovske šole v Trstu, ki naj bi bila prava dnevna šola, kajti večerni tečaji in razna predavanja so se sicer vršila že delj časa, toda niso zadostno odgovarjala zahtevam in razvoju trgovinskega življenja, zlasti glede strokovne izobrazbe. Zategadelj je sklical g. Josip Ulčakar, tedanji predsednik omenjenega društva, sestanek veljavnih mož, ki naj bi to stvar vzeli v roke in jo dovedli do cilja. Izvoljeni so bili gg. Kornelij Gorjup, Srečko Bartelj. odvetniki Dr. Gustav Gregorin, Dr. Edvard Slavik in Dr. Matej Pretner, prof. Dr. Ivan Merhar in Jos. Ulčakar.
Ker bi pa Trgovsko izobraževalno društvo samo ne moglo nositi teh ogromnih stroškov, se je sestavila okrožnica do denarnih zavodov, ki naj bi to podjetje podpirali. Odzvali so se najprej „Tržaška posojilnica in hranilnica“, ki že od leta 1907 dotira ta fond z letno 5000 K, nadalje „Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu“, ki tudi votira vsako leto večji ali manjši znesek in da na razpolago v svoji hiši šolske prostore, in „Jadranska banka,“ ki tudi prispeva z letnim zneskom.
Goriimenovani pripravljalni odbor se je večkrat shajal v sejah, pri katerih se je razpravljalo o kočljivih vprašanjih vzdrževanja šole, in slednjič se je dne 30. aprila 1908 izvoljeni odsek izrekel za to, da naj bi ali eden ali vsi tri denarni zavodi prevzeli ustanovitev trgovske šole, da se v tem smislu spremenijo pravila in sprejme vanje dotično besedilo.
Toda pri tem se je zopet zadelo na potežkoče in konečno se je prišlo do zaključka, da naj se iz omenjenih faktorjev in pa iz zasebnikov, ki bi prispevali z večjim zneskom, izvoli kuratorij, ki naj vso stvar vodi nadalje.
G.	Josip Ulčakar je pozval omenjene denarne zavode in Trgovsko izobraževalno društvo, naj izvolijo člane in mu jih naznanijo, nakar se je sklicala seja kuratorija na 24. septembra 1910, na kateri se je kuratorij konstituiral.
Med tem pa je g. Josip Ulčakar imenom trgovskega izobraževalnega društva vložil dne 17. januvarja 1910 na c. kr. naučno ministerstvo prošnjo za dovoljenje otvoritve slovenske trgovske šole v Trstu. Zadevo je^ podpiral in urgiral_državni in deželni poslanec g. dr. Otokar^Rybär, na kar se je sredi septembra 1910 dobilo obvestilo, da je „Slovenska trgovska šola“ v Trstu dovoljena z mini-sterskim odlokom z dne 13. avgusta 1910, št. 24.815.
Iz organizacijskega ustanovila
„Slovenske trgovske šole v Trstu“.
I. Namen, značaj in učni jezik zavoda.
§ 1. Nižji „slovenski trgovski šoli v Trstu“ je naloga, da poda mladeničem, ki se hočejo posvetiti trgovskemu stanu ali kakemu drugemu temu sorodnemu poklicu poleg potrebne splošne naobrazbe zlasti potrebno strokovno izobrazbo in pospeši članom trgovskega stanu sposobnost za pridobivanja.
§ 2. Učni jezik je slovenski. Da pa se obligatni nemški in italijanski jezik tem temeljiteje priučita, se mora poučevati v teh jedkih razun pri pouku jezika samega še vsak pri enem drugem predmetu. Sorodni srbo-hrvaščini odstopi slovenščina v 1. in 2. tečaju po 1 uro na teden in se le ta kakor nemščina in italijanščina vpošteva tudi pri trgovskem dopisovanju.
II. Ustanovitev in vzdrževanje zavoda.
§ 3. Zavod ustanovi „Trgovsko izobraževalno društvo“ v Trstu, ki ga bo tudi vzdrževalo s pomočjo prispevajočih činiteljev, navedenih pod točko 2) — 3).
Zlasti se bodo pokrivale potrebščine zavoda s sledečimi sredstvi:
1) s prispevki ustanovitelja, ki ima pokriti tudi druge potrebščine zavoda, ki bi ne bile še pokrite po drugih dohodkih;
2) s podporo države;
3) s podporo in drugačnimi prispevki drugih korporacij, kakor občinskih zastopov mest in občin, hranilnic in posojilnic, zadrug, društev in posameznikov;
4) z dohodki morebitnih zavodu namenjenih ustanov, volil in drugih darov.
Vsi prispevki za vzdrževanje zavoda tvorijo njegov zalog in se stekajo vanj.
III. Nadzorstvo in vodstvo zavoda.
§ 4. Vrhovno nadzorstvo nad zavodom izvršuje c. kr. mini-sterstvo za bogočastje in uk po svojih strokovnih nadzornikih. V upravnem oziru velja kot instanca c. kr. namestništvo v Trstu.
Vse vloge na c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk je praviloma vlagati posredovanjem c. k. namestništva v Trstu. V nujnih zadevah se more vloga predložiti tudi neposredno, o čemur pa je naknadno obvestiti c. k. namestništvo.
§ 5. Za neposredno upravo in nadzorovanje, kakor tudi za pospeševanje korist učnega zavoda pa je postavljen kuratorij, ki ima svoj sedež v Trstu.
Člani kuratorija so:
1) dva zastopnika, katera imenuje po svojem odboru ustanovitelj ;
2) trije zastopniki tistih v § 3. točki 3) navedenih prispevajočih činiteljev, ki prispevajo vsaj po K 1000 na leto;
3) dva zastopnika ostalih prej omenjenih činiteljev, ki prispevajo letno vsaj K 200 ;
4) zastopnik c. k naučne uprave ;
5) ravnatelj zavoda, ki nima pravice glasovc.nja v zadevah tičočih se njegove osebe.
Ti izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika, tajnika in blagajnika.
Zastopnike pod 2) in 3) volijo dotični opravičenci, in sicer korporacije po svojih zakonitih zastopih.
Člani kuratorija (razun onih pod 4) in 5) so izvoljeni oziroma imenovani za tri leta.
Člani kuratorija opravljajo svojo službo brezplačno.
§ 7. Med naloge kuratorija spada zlasti:
1)	Skrb, da se	izpolnjujejo	določbe ustanovila, da	se izvršuje
učni	načrt, šolski in	disciplinarni	red ter druga navodila, došla od
kompetentne strani;
2) uprava zaloga zavoda;
3)	podeljevanje	ustanov in	dovoljevanje podpor	revnim in
vrednim	učencem iz posebnih	sredstev, ki so mu v	to na raz-
polago ;
4) nastavitev, oziroma stalna namestitev in odslovitev ravnatelja in ostalega učnega osobja zavoda. Tozadevni sklepi pa zadobe svojo veljavo še le, ko jim je potrdilo c k. ministerstvo za bogočastje in uk ;
5) dovolitev nagrad za neobvezno delo čez obvezo, podpor in nagrad za nadome-tovanje;
6) vse nabave za učni zavod, kolikor jih je mogoče oskrbeti v mejah določenega proračuna;
7) dovoljevanje dopusta ravnatelju in učiteljem ;
8) staviti predloge tičoče se sprememb ustanovila, učnega načrta in drugih odredb.
Dalje je kuratoriju dolžnost:
9) da skrbi za dotiko zavoda s trgovinskimi krogi, da pospešuje obisk šole in glede na to, da se po možnosti preskrbe absolventje zavoda; sploh mora imeti skrb za interese zavoda, zlasti za gospodarske.
Da si ohrani vedno in natančen pogled na stanje šole, ima predsednik pravico, da od časa do časa aii sam ali po posameznih članih kuratorija nadzoruje šolo.
Na koncu vsakega šolskega leta mora kuratorij poročati o svojem delovanju in o stanju zavoda c. k. ministerstvu za bogočastje in uk ter ustanoviteljem.
I\/. Uredba pouka.
§ 8. Nižja slovenska trgovska šola v Trstu se deli:
a)	v	dvorazredno trgovsko	šolo s	pripravljalnim	tečajem ;
b)	v	trgovsko nadaljevalno	šolo;
c) v posebne tečaje.
§ 9. Dvorazredna trgovska šola irrn namen, da kar najhitrejše	in	kar mogoče praktično	vzgaja	pomožne sile	trgovskega
stanu v	ožjem njenem pomenu besede.	O vsprejemu	učencev	v
to šolo in učnem načrtu glej v šolskih vesteh.
§ 12. Učenci, ki so z dobrim uspehom dovšili dvorazredno trgovsko šolo, so oproščeni obiska nadaljevalne trgovske šole.
§ 13. „Trgovska nadaljevalna šola“, ki obstoji na „Nižji slovenski trgovski šoli v Trstu“, naj nudi članom trgovskega stanu, v dejanski trgovini se nahajajočim in še ne 20 let starim, primerno strokovno podučenje.
Ta obsega tri tečaje (pripravljalni tečaj in dva razreda). Predpogoj za vstop je, da je učenec dovršil ljudsko šolo. Pociuk na trgovski nadaljevalni šoli obsega sledeče predmete:
Učni jezik, računstvo, knjigovodstvo in trgovsko dopisovanje, trgovstvo in menjištvo, zemljepis, blagoznanstvo, lepopisje.
V	vsakem razredu se vrši pouk najmanj šest ur na teden. Urnik določuje ravnateljstvo. Po § 100 zakona od 6. marca 1885, državni zakonik št. 22 se more proglasiti ta nadaljevalna šola za člane trgovskega stanu pod 18. letom za obvezno šolo.
§ 14. Posebni (specijalni) tečaji se prirejajo na zavodu po potrebah in mestnih razmerah o takih strokah, ki se v okviru pravilnega poduka ne morejo dovolj gojiti na drugih oddelkih tega zavoda. Na pr. prirejanje tečajev za učenje jezikov za člane trgovskega stanu ali tečajev za posamezne stroke (tečaie o ca-rinstvu, o posameznih vrstah blaga itd.); dalje tečaje za srednješolce, ki si hočejo prisvojiti gotovo trgovinsko znanje, kadar se pokaže večja potreba za to.
Posledni tečaj naj ne presega dobe dveh let in naj se nanaša le na stroge trgovske vede.
Ureditev, obseg in razdelitev učne snovi takih „Posebnih tečajev“ se določi s posebnimi predpisi, oziroma učnimi načrti.
§ 16. Šolsko leto na nižji „slovenski trgovski šoli v Trstu“ traja deset mesecev, in njegov začetek se ravna po začetku šolskega leta na državnih srednjih šolah v Trstu. Za počitnice veljajo določila, veljavna za državne srednje šole. Razun tega se sme prekiniti pouk na „Trgovski nadaljevalni šoli“ z ozirom na krajevne razmere.
V. Učila.
§ 17. Pri pouku se smejo rabiti le knjige in učila, ki jih je v ta namen odobrilo ministerstvo za bogočastje in uk.
Med dovoljenimi učili izbira učiteljska konferenca, ki ima
pravico staviti c. k. ministerstvu za bogočastje in uk predlog? zaradi pripustitve drugih knjig.
§ 18. Na zavodu se osnujejo sledeče zbirke :
1.) knjižnica za učitelje;
2.) knjižnica za učence;
3.)	zbirka	za	fizikalni pouk	(fizikalni kabinet);
4.)	zbirka	za	prirodopis;
5.)	zbirka	za	blagoznanstvo;
6.)	zbirka	takih vrednostnih	papirjev, polic	i.	t. d., ki so v
trgovinskem življenju najbolj navadni;
7.) zbirka pripomočkov za pouk zemljepisa, posebno zbirka zemljevidov. Ravnatelj poveri ureditev, hranitev in inventarizacijo učil posameznim učiteljem.
Vi. Ravnatelj in učni zbor.
§ 19. Učni zbor zavoda sestoji iz ravnatelja, pravih učiteljev in pomožnih učiteljev.
§ 20. Ravnatelj ima pedagogično in didaktično vodstvo in zastopa zavod na zunaj. On je neposredni predstojnik učnega osobja, ki se ima pokoravati njegovim odredbam, naj jih izda na podlagi ustanovila ali posebnih naredb ali pa na lastno odgovornost.
§ 21. Ravnatelj je odgovoren c. k. ministerstvu za bogočastje in uk in pa kuratoriju za stanje učnega zavoda.
Ravnatelj vsprejema učence, določa urnike, vodi učiteljske konference in sporoča, sporazumno z učnim zborom, kuratoriju sklepe radi nabave učil i. t. d. On poroča kuratoriju, oziroma c. kr. ministerstvu za bogočastje in uk o vsprejemu učencev,
o	učnih knjigah in učn li močeh, on sestavlja predpisane statistične izkaze in izdaja koncem šolskega leta letno poročilo. En prepis tega je predložiti poleg prepisa protokola o sklepni konferenci c. k. ministerstvu za bogočastje in uk.
Protokoli drugih konferenc so predložiti ministerstvu le tedaj, če obsegajo predloge ali sklepe, ki morajo imeti potrdilo od oblasti.
VII. Učenei, disciplinarno postopanje ž njimi.
Učnina in spričevala.
§ 29. Vsak učenec nižje „slovenske trgovske šole v Trstu“ in njene pripravnice, kakor tudi „Trgovske nadaljevalne šole“ in pri specijelnem tečaju za srednješolce vsak njegov obiskovalec mora pri svojem vsprejemu predložiti: krstni ali rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, in če ga ne pripeljejo stariši ali njihovi namestniki, tudi pismeno dovoljenje istih za vstop v šolo. Zglasila učencev sprejema ravnatelj.
§ 30. Za vsakega učenca, ki ne stanuje pri svojih stariših, morajo prevzeti gospodarji stanovanja popolno nadzorstvo in so za nje odgovorni; v slučaju, da ni zadostnega poroštva, da se bo učenec primerno nadzoroval, ima ravnatelj pravico zahtevati od starišev ali njihovih namestnikov, da učenec menja stanovanje.
§ 31. Za nižjo „slovensko trgovsko šolo v Trstu“ velja
poseben, za ta zavod potrjen disciplinarni red. Ob začetku šolskega leta naznani ravnatelj ob prisotnosti učiteljstva ta disciplinarni red, izroči vsakemu učencu en iztis disciplinarnega reda in ga obveže k njegovemu izpolnjevanju.
§ 32. Šolnina na nižji „slovenski trgovski šoli v Trstu“ znaša: \stopnina 5 K in letni prispevek za učila 4 K. Učenci „Trgovske nadaljevalne šole“ plačajo letni prispevek za učila 4 K. Učnina, oziroma takse za obiskovanje posebnih tečajev, se določi od slučaja do slučaja po posebnih določbah. Kuratorij sme oprostiti plačevanja šolnine redne in pridne učence deloma ali popolnoma.
§ 33. Vsak učenec dobi koncem 1. semestra „Izkaz redov“, koncem vsakega šolskega leta pa „Spričevalo“ o svojem znanju v posameznih predmetih, po dovršitvi dotičnega šolskega oddelka pa „Odhodno spričevalo“, ki izkazujejo njegovo obnašanje in splošno napredovanje za časa njegovega bivanja na tej šoli. Učenci, ki med letom izstopijo iz zavoda, dobe „Spričevalo o obiskovanju šole“ v katerem se potrjuje le obisk dotičnega oddelka zavoda. Tej svedočbi pa je dostaviti v jasni obliki opomba, da dotični učenec ni dovršil predpisane učne poti na zavodu.
§ 34. Za oznako redov za vedenje, šolski obisk in učni uspeh v spričevalih je merodajna odredba ministerstva za bogočastje in uk z dne 21. aprila 1890 št. 1147 (Ministerial-Ver-ordnungsblatt N.o 24 ex 1890). Pri specijalnih tečajih (z izjemo tečaja za srednješolce) je oceniti le uspeh. Pri presojevanju znanja in disciplinarnega zadržanja učencev na dvorazredni trgovski šoli in trgovski nadaljevalni šoli, kakor tudi pri tečaju za srednješolce je strogo postopati. Ako je znanje le v enem predmetu nezadostno, tedaj sme učiteljska konferenca učencu dovoliti, da napravi po počitnicah ponavljalni izpit. Če se ta skušnja ne dovoli ali če je njen vspeh nezadosten, mora učenec razred ponavljati.
§ 35. Zaključne skušnje se na zavodu ne vrše. Ravnatelj, oziroma učni zbor pa ima dolžnost, da se ob koncu vsakega leta, zlasti pa pri učencih pred njihovim izpustom iz šolske zveze, prepriča, da so posamezni učenci učni cilj v resnici dosegli.
Vlir. Sklepne določbe.
§ 36. Vsako spremembo tega ustanovila kakor tudi določitev učnih načrtov in drugih navodil, oziroma njihovih sprememb mora odobriti c. k. ministerstvo za bogočastje in uk.
Kuratorij
slovenske trgovske šole v Trstu.
V	drugi polovici septembra I. 1910 so se vršile volitve v kuratorij slovenske trgovske šole za dobo 1910—1913 kakor sledi:
1. Glasom § 5, 1) organ, ustanovila je imenovalo „Trgovsko izobraževalno društvo“ dva zastopnika, in sicer gg. Josipa U1 č a k a r j a, društvenega častnega člana in Ivana M i 11 o-n i g a, bivšega društvenega predsednika ;
2. Glasom § 5, 2) je izvolila „Tržaška posojilnica in hranilnica“ g. drja. Otokarja Rybära, „Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu“ g. drja. Ivana Merharja in „Jadranska banka“ g. drja. Gustava Gregorina.
Na svoji prvi seji dne 24. septembra 1910 se je konstituiral kuratorij tako-le:
1. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, državni in deželni poslanec, predsednik;
2. Ivan M i 11 o n i g, trgovec v Trstu, podpredsednik;
3. D r. Ivan Merhar, c. kr. profesor v Trstu, tajnik;
4. Josip Ulčakar, ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice ter šolski ravnatelj, blagajnik;
5. Dr. Otokar Rybär, odvetnik v Trstu, državni in deželni poslanec v Trstu, odbornik.
Šolske vesti.
I.	Učno osobje in razdelitev učnih predmetov.
> <u >i/>	IMENA	1 Učni predmeti, tečaj in tedenske ure	Skupno štev. učnih ur	j Opombe 1
1.	Josip CllčaHar, ravnatelj „Tržaške posojilnice in hranilnice“.	A. Ravnatelj: Trgovsko računstvo I. (4) Trgovsko dopisovanje I. (3 Knjigovodstvo I. (3) Blagoznanstvo I. (4) Do 15. novembra tudi: Prirodopis Pripr. (3) Fizika Pripr. (3)	13	i j
2.	B. Pr Andrej Čok, c. kr. učitelj na deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda	ofesorji in učit Italijanščina Pripr. (3) Do 15. novembra tudi: Računstvo Pripr. (3) Geom. oblikoslovje Pripr. (2)	e 1 j i 3	Kustos učiteljske in dijaške knjižnice
3.	flnton Vek. Pelak, 7 odvetniški koncipijent	Trgovinstvo in me.njištvo I. (3)	3	
4.	Fran Marinček, strokovni učitelj	Od 16 novembra naprej: Slovenščina Pripr. (4) Računstvo Pripr. (4) Geom. oblikoslovje Pripr. (2) Zemljepis Pripr. i4) Prirodopis Pripr. (3) Fizika Pripr. (3) Nemščina Pripr. (3)	23	Razrednik pripravljalnega tečaja Kustos prirodopisne in fizikalne zbirke ter zbirke za blagoznanstvo
5.	Josip Marn, suplent na drž.gimnaziji! v Trstu	Stenografija I. (2)	2	
6.	Pr. Ivan Merhar, 1 c. kr. profesor na drž. gimnaziji v Trstu	Slovenščina I. (4)	4	—
7.	Vasilij Mirk, suplent	Trgovski zemljepis I. (3) Italijanščina I. (3) Nemščina I. (4) Lepopisje Pripr. in I. (po 2 uri) Do 15. novembra tudi: Slovenščina Pripr. (4) Nemščina Pripr. (3) Zemljepis Pripr. (3	14	Razrednik I. tečaja, kustos zemljepisne zbirke in podporne knjižnice, upravna pomoč ravnateljeva
8.	Matija Škabar, 1 katehet na ljudskih šolah družbe sv. C. in M.	Verstvo Pripr. (2)	2	—
II.	Pregled učnih ur.
OPOMBA. Učni načrt je enak onemu, ki ga je izdalo c. kr. naučno ministerstvo z odlokom z dne 17. maja 1910, št. 17.255. Radi tega podamo tu le tabelaričen pregled o razdelitvi učnih ur na posamezne predmete in tečaje.
Učni predmeti	Pripravljalni tečaj	1. tečaj	11. tečaj
a) Obvezni: 1.	Verstvo	 2.	Slovenski jezik	 3.	Trgovsko računstvo 	 4.	Geometrijsko oblikoslovje . . . 5.	Trgovinstvo in menjištvo . . . 6.	Dopisovanje in kontoma dela 7.	Knjigovodstvo	 8.	Vzorni kontor	 9.	Zemljepis	 10.	Prirodopis	 11.	Fizika	 12.	Blagoznanstvo	 13.	Državoznanstvo 	 14.	Stenografija	 15.	Lepopisje		2 5 5 2 3 4 4 2	4*) 4 3 3 3 3**) 3f) 2 2ff)	3*) 4 3 3	I sem. 4	I. sem. 7 II. „ 3**) 3+) 1 2 Jff)
b) Obvezna predmeta glasom kura-torijevega sklepa: 16.	Italijanski jezik	 17.	Nemški jezik		"Zl 3 3	27 3 4	27 3 3
c) Neobvezni: 18. Strojepisje	 S: ?eTdba) {:::	33 2	34 2 1	33 2 2 1
Skupno 		33	1 34	33-35
Eventuelno		35	37	I 38
*) V 1. in drugem tečaju se poučuje po 1 uro na teden srbo-hrvaščina. Zemljepis se poučuje v nemščini v I. in 11. tečaju, tako da je nemščini odločeno tedenskih ur v I. tečaju 4-|-3=7, v drugem tečaju 3-j-3=6. | f) Blagoznanstvo se poučuje v italijanščini, tako da je italijanščini odločeno tedenskih ur v I in II. tečaju 3-f 3=6. ff) Pri lepopisju se vežba že v I. tečaju tudi cirilica.			
III.	Učne knjige za šolsko leto 1911-1912.
A. Za pripravljalni tečaj.
1. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Ljubljana 1908, vez. 80 vin.
2. AL. STROJ, Liturgika. Ljubljana 1907, vez. 1 K 40 vin.
3. J. BRINAR, Čitanka za meščanske šole III. del, c. kr. zaloga šol. knjig.
4. FR. HAUPTMANN, Računica za meščanske šole, I. del. Dunaj 1906, vez. 80 vin.
5 .-----, Računica za meščanske šole, III. del. Dunaj 1909,
vez. 1 K 25 vin.
6. Dr. FR. vit. MOČNIK, Geometrijsko oblikoslovje za meščanske šole, poslov. J. Bezlaj. Ljubljana 1897, vez. 1 K 50 vin.
7. FR. OROŽEN, Zemljepis za meščanske šole, I. stopnja. Ljubljana	1904,	3. izdaja,	vez. 80 vin.
8 .-----,	Zemljepis	za meščanske šole,	III.	stopnja.	Ljub-
ljana 1905, 2. izdaja, vez. 1 K.
9. 1. MACHER, Prirodopis za meščanske šole, II/. del. Ljubljana 1908, vez. 2 K 30 vin.
10. A. SENEKOVIČ, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Ljubljana	1910,	3. izdaja,	vez. 3 K 70 vin.
11.	A. VALENTIČ,	Navod k naučenju	italijanskega jezika,
II.	del. Dunaj 1908, 2. izdaja, vez. 90 vin
12. H. SCHREINER—Dr. J. BEZJAK, Prva nemška vadnica. Dunaj 1910, vez. 70 vin.
13. — —, Druga nemška vadnica. Dunaj 1909, vez. 90 vin.
14 .-----,	Tretja	nemška vadnica. Dunaj 1909, vez. 1 K
10 vin.
B. Za I. tečaj.
1.	Dr. J. SKET, Slovenska čitanka za III. razred srednjih šol. Celovec 1906, 2. izdaja, vez. 2 K.
C.	Za II. t e č a j.
1.	Dr. J. SKET, Slovenska čitanka za IV. razred srednjih šol. Celovec 1893, vez. 1 K 60 vin.
D.	Za I. in II. tečaj.
1. JOS. GASTEINER, Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole. Slovensko izdajo priredil 1. Vole. Ljubljana 1909, vez. 4 K.
2. K. ZEHDEN, Leitfaden der Handels- und Verkehrsgeographie für zweiklassige Handelsschulen. Bearb. von Dr. Cicalek und Dr. G. Karschulin, Wien 1909, 8. Auflage, vez. 2 K 50 vin.
3. FR. NOVAK, Slovenska stenografija, I. det. Ljubljana 1910, 2. izdaja, nevez. 3 K.
4. L. SAVELLI & D. DALMASI, Grammatica della lingua italiana ad uso delle scuole cittadine. Trieste-Fiume 1897, vez.
1	K 60 vin.
5. I. LEHMANN, Deutsches Sprach- und Aufsatzbuch für österr. Bürgerschulen. Wien 1910, vez. 1 K 20 vin.
6. HEYMERLES Deutsches Lesebuch für kommerzielle Lehranstalten. Bearb. von J. Pölzl, Wien 1909, 6. Auflage, vez. 2 K 60 vin.
7. E. MADDALENA, Raccolta di prose e poesie italiane. Wien-Leipzig 1909, 3. izdaja, vez. 3 K 70 vin.
E. Za vse tri tečaje.
1. A. Janežičeva slovenska slovnica. Za srednje šole priredil Dr. J. Sket. Celovec 1906, 9. izdaja, vez. 3 K.
2. a) K. PEUCKER, Kleiner Atlas für Handelsschulen. Wien,
4.	Auflage, vez. K 60 vin., ali:
b)	K. PEUCKER, Atlas für höhere Handelsschulen. Wien,
3.	Auflage, vez. 7 K 80 vin.
Za trgovsko dopisovanje, trgovinstvo in menjištvo, trgovsko računstvo in blagoznanstvo ni učnih knjig v slov. jeziku in se je treba ravnati po predavanjih ; priporočajo se pa kot pomožne knjige za I. in II. tečaj:
1. Dr. J. KL. KREIB1G, Leitfaden des kaufmännischen Rechnens für 2-klassige Handelsschulen. Wien 1910, 9. Auflage, vez. 3 K.
2. Dr. K. HASSACK, Leitfaden der Warenkunde für zweiklassige Handelslehranstalten. Wien 1910, 4. Auflage, vez. 4 K.
3. Dr. 1. TAVČAR, Slovenski pravnik. Poduk o najpotrebnejših zakonih. Celovec 1883.
4. A. KLEIBEL, Leitfaden der Handelskorrespondenz für zweiklassige Handelsschulen. Wien-Leipzig 1906, 7. Auflage, vez. 2 K 80 vin.
5. — —, Supplement dazu 30 vin.
OPOMBA. Morebitne dodatke ali spremembe glede šolskih knjig se naznanjajo učencem ob začetku prihodnjega šolskega leta.
IV.	Knjižnice in zbirke.
A. Učiteljska knjižnica.
Učiteljska knjižnica šteje 162 zvezkov. Izmed teli je 24 slovenskih, 7 italijanskih, 77 nemških, 39 hrvaških, 10 čeških in 5 drugojezičmh.
B. Dijaška knjižnica.
Dijaška knjižnica šteje 276 zvezkov in sicer je slovenskih 102, italijanskih 7, nemških 53, hrvaških 108, drugih 6.
V	obeh knjižnicah je torej 438 zvezkov. Skoro vse knjige obeh knjižnic je daroval „Slovenski trgovski šoli v Trstu“ gosp. Alojz Goljevšček, c. kr. finančni svetnik. Ker nista knjižnici še urejeni, se knjige letos še riso izposojevale. Knjižnici boste začeli poslovati z začetkom prihodnjega šolskega leta, ko bosta urejeni in vsaj deloma spopolnjeni.
C. Podporna knjižnica.
Podporna knjižnica šteje 405 učnih knjig iz vseh šolskih predmetov. Posojeva'e so se knjige skoro vsem učencem proti gotovi odškodnini, ki znaša za vsako knjigo 25% njene tiskane cene. Mera posojevanja se ravna po materijelnem stanju dotičnega učenca.
D. Zbirka za komercijelne predmete.
Ta zbirka obsega večje število različnih vrednostnih papirjev, polic, menjic, nakaznic i. t. d., darovanih v svrho pouka od tukajšnjih slovenskih denarnih zavodov (glej V. pogl.).
E.	Zemljepisna zbirka.
Hummel, Wandtafel zur Einführung in das Kartenverständnis.
— Sydow-Habenicht, Europa (orohydrogr. Wandkarte). — Haardt-Orožen, nastenski zemljevid Evrope. — Orožen, stenski zemljevid Primorskega. — Rutar-Orožen, Monarhija Avstro-Ogrska. — Cikalek-Rothaug, Kolonial- und Weltverkehrskarte. — Freytag, Welthandels- und Verkehrskarte. — Letoschek, Universal-Tellurium.
— Felkl-Tomšič, zemeljski globus.
F.	Prirodopisna zbirkä.
Slike: jabolčni zavijač, beli pernjak, grozdični pedic, rudeči trakar, mali nočni pavlinček, smrekov prelec, prstaničar, vrbov zavrtač, borov prelec, rudeči in beli ovnič, čebelar, smrto-glavec, veliki bisernik, mali koprivar, dnevni pavlinček, admiral, osatnik, cekinček, lastavičar, rumenjak, zemski in vodni pupki, skink, nilski krokodil, belouška, gad, klopotača, martinček, slepič, afrikanski noj, divji petelin, tetrevi, golobi, rajski ptič, škorec, sraka, šoja, lišček, kalin, čižek, krivokljun, rujavi srakoper, kos, brinjevka, pegan, vrtna penica, taščica, pasterica, kraljiček, penice, vodomec, ležetrudnik, kolibriji, jako, rumenočopasti kakadti, arara, veliki detalj, kukavica, skobec, uharica, žirafa, čebra, jelen, srne, severni medved, snežni jereb, severni zajec, kuna zlatica, hermelin, lisica, jazbec, leopard, tiger, divja mačka, lev in levinja, zelene morske mačke, šimpans in gorila, orang utang.
36 tabel domačih in tujih rastlin.
Žveplo (2 kosa), pirit, bakreni kršeč, svinčeni sijajnik, tetrae-drit, cinkova cveilica, železni sijajnik, rudeči železovec, rujavi železovec, jeklenem, malahit, granat, kremenjak (10 različkov), sijenit, živec (2 kosa) rogovača stiva, serpentinov azbest, avgit, kalijeva sljuda, lojevec (2), serpentin, kalcit (6 kosov), svinčeni sijajnik, aragonit, sadra, težec, jedavec (2), kamena sol (2), pirit na dolomitu, zlato, bakreni kršeč, topas, apatit, smaragd. —
2	porcelanasti pločici, povečevalno steklo, pila, kladivo, puhalnica.
G. Fizikalna-zbirka.
Hidrostatična tehtnica, sestava uteži, nihalo, sestava vzvodov in škripcev po Deisingerju, sestavljen škripec, 4 škripci s stojalom, vodna stiskalnica, priprava za dokazovanje Arhimedovega zakona, endosmometer po Dutrochetu, Toricellijeva cev s stekleno kadičko, navadni barometer, zavita natega, heronova buča, kroglja in 2 obroča, napolnjena toplomerova cev, stekleu toplomer, ustnična piščal, železni opilki, 2 magnetni palici, magnetnica, steklena palica, ebonitova palica, Grenetova baterija, Ruhmkorff-ov induktcr, induktor, pripr. za razkrajanje vode, elektr. žarnica, galvanometer, elektromagnet, elektromotor, vstavljalec upora, Geisslerjeva cev, influenčni stroj po Wrinshurstu, jamasta in izbočena leča, izbočeno in jamasto zrcalo, ravno zrcalo, optična prizma, stereoskop, enostaven in sestavljen drobnogled;
Slike: Hidravlična stiskalnica, decimalna tehtnica, dinamostroj in motor pri cestni železnici, zrakoplov, parni stroj, prorez skozi moderno urejeno mesto, brzojav.
H.	Blagoznanstvena zbirka.
Zbirka rud ter kovinskih polu-izdelkov in izdelkov (250 kosov). Žveplena kislina, solna kislina, amonijak. bencol, formalin, fosfor, žveplo (2 kosa) kalij, natrij, brom, jod, fin železni prah, cinek, manganov dvokis, klorov natrij, natrijev in kalijev soliter,
kromovokisli kalij, klorovokisli kalij, sresrni nitrat, železno stojalo,
6	retort, 3 lijaki iz slekla, 6 steklenic za kuhanje, 30 poskusnih cevi, 30 omotov steklenih cevi, pnevmatična kadička, tri valjaste posode, 250 steklenic.
Popolno zbirko surovin, polizdelkov in izdelkov broječo okoli 3000 kosov in poučen model statev je daroval g. carinski nadzornik I. Kosovel.
Slike: trlica, statve, plavž, vlivarna železa, fužine, valjanje železa, premogokop, pridobivanje plina, steklarna, pridobivanje soli, papirnica, ladja, izdelovanje porcelana, pivovarna, mlin, tiskarna, strojarna, lom skrilavca, izdelovanje sladkorja, zidanje, de-mantne jame, kopa ogljarska, lomi peščenca, izdelovanje kakao-a, izd. čokolade; miskroskopične povečave — škrob, arrowrest, sago, pšenica, kava, črni poper, mus-katni oreh. bombaž, ovčja volna, ječmen, stročnica, kakavov bob, vanilja, jelkin les, trepetlikin les, juta, kitajska trava, žida, riž, čaj ruski, ingver, kitajski cimet, paprika, hrastov les, konoplja.
Mikroskopični preparati: rižov škrob, prah kakavovih lupin, pivova kvasovka, tein, pikrinova kislina, poprovi peclji, črn poper, kava, prah ingverja s kurkumo, ržena moka z baritom, figova kava, obisti.
V.	Kronika.
*** O učnem zboru. Kuratorij „Slovenske trgovske šole v Trstu“ je imenoval v svoji seji, dne 24. septembra 1910:
za ravnatelja zavoda g. Josipa Ulčakarja, vodjo Tržaške posojilnice in hranilnice, aprobiran za podučevanje trgovskih predmetov na višjih trgovskih šolah ;
za stalnega strokovnega učitelja g. Frana Marinčka, učitelja v sv. Vidu nad Ljubljano;
za suplenta g. Vasilija Mirka, kandidata za učiteljevanje na gimnazijah in realkah ;
za pomožne učitelje: g. Dr. Ivana Merharja, profesorja na državni gimnaziji v Trstu; g. Josipa Marna, izprašanega suplenta istotam; g. Antona v Vek. Delaka, odvetniškega koncipijenta v Trstu in g. Andreja Čoka, c. kr. učitelja na ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Dalje je na predlog imeno' anega kuratorija imenoval tržaško-koperski ordinarijat za veroučitelja g. Matijo Škabarja, kateheta na ljudskih šolah družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Kuratorij je o teh imenovanjih poslal poročilo vis. c. kr. namestništvu v Trstu.
*** Drugi dogodki. Vpisovanje učencev se je vršilo
1.	oktobra in sprejemni izpiti 3. oktobra. Redni pouk se je pričel dne 5. oktobra. Dan 4. oktober, imendan Njeg. Veličanstva cesarja, in 19. november, obletnica imendana pok. cesarice Elizabete, sta bila prosta šolskega pouka. Šola se je udeležila skupne sv. maše, popred pa je imel ravnatelj v šoli nagovor, v katerem je povdarjal pomen teh praznovanj.
Dne 25. novembra si je ogledala posebna komisija tukajšnjega c. kr. namestništva šolske prostore.
Šolske počitnice so bile po predpisih za srednje šole. Ravnatelj zavoda je dal 21. november	in 1. februar ter	v	svrho	prireditve
šolskega izleta 27. maj pouka	proste dneve.
*** Šolski izlet. Dne 27. maja se je udeležilo 21 učencev pod vodstvom obeh gg. razrednikov šolskega izleta v Vipavo-Ajdovščino. Z zbirališča pri južnem kolodvoru so se podali izletniki na Opčine in z v vlakom v Štanjel, odtod peš čez Branico, kjer so si ogledali Čehovinov spomenik, v trg Vipavo in občudovali tihi izvir Vipavščice. V Šturjah je bil obed, na kar je šla pot nazaj čez gore do	Štanjelske postaje,	odkoder	so	se
vrnili po železnici v Trst.
Za izlet je blagohotno določilo vodstvo 30 K iz šolskega podpornega sklada, da se pokrijejo stroški za nekatere revnejše dijake.
*** Važnejši odloki. 1. Z min. odlokom z dne 21. aprila 1910, št. 17034 se priobčuje nov seznamek takih učnih knjig, ki so dovoljene za avstrijske trgovske učne zavode.
2. Z min. odlokom z dne 17. maja 1910, št. 17.255 se izda normalni učni načrt za dvorazredne trgovske šole.
3. Z min. odlokom z dne 13. avgusta 1910, št. 24815 se dovoljuje „Trgovskem izobraževalnemu društvu v Trstu“ ustanovitev nižje slovenske trgovske šole v Trstu s pripravljalnim tečajem.
4. Z min. odlokom z dne 6. aprila 1911, št. 4599 se natančno označa klasifikacija za odhodna spričevala dvorazrednih trgovskih šol.
*** Volila in darila. Za učiteljsko in dijaško knjižnico na našem zavodu je daroval finančni svetnik g. Alojzij Go-ljevšček okoli 400 leposlovnih in znanstvenih knjig ; za fizikalno in blagoznanstveno zbirko je daroval carinski nadzornik g. A. Kosovel svojo bogato zbirko v te stroke spadajočih predmetov.
„Neimenovani“ je podsril podpornemu skladu našega zavoda 50 K, istemu skladu „Tržaška posojilnica in hranilnica" 100 K in g. Makso Antič ravnatelj „Jadranske banke“ v isti namen 20 K.
Nadalje so darovale Jadranska banka. Tržaška posojilnica in Trgovsko-obrtna zadruga več vrednostnih papirjev, menjic, zavarovalnih polic itd.
Vsem cenjenim darovateljem bodi na tein mestu izrečena najtoplejša zahvala.
VI.	Seznamek učencev
ob koncu šolskega leta 1910-11.
Kattnig Silvester Petrič Mihael Pirker Miroslav Trampuš Marij Vrabec Anton
I. tečaj.
iz Gorice iz Kopra iz Ribnice iz Trsta iz Trsta
Pripravljalni tečaj.
Attoma Matej Černigoj Anton Kalin Savel Kjuder Ignac Kostanjevec Stanko Kovačič Ludovik Kralj Miroslav Kraševec Stanko Kulot Josip Lampe Ludovik Macarol Franjo Nardin Anton Nardin Vekoslav Orešek Ivan Pečarič Stanko Pertot Karel Seliškar Karel Sferza Anton Starec Anton Stepančič Ivan Stibilj Hinko Svetina Franjo Štoka Karel Tornič Vekoslav Vrabec Vladimir
iz Bari (Italija) iz Trsta (Vrdela) iz Šmarij (Goriško) iz Lonjerja (Trst) iz Cola pri Vipavi iz Trsta iz Trebč (Trst) iz Trsta iz Vrtojbe (Goriško) iz Trsta iz Trsta iz Trsta (Škedenj) iz sv. Križa (Trst) iz Trsta (Rojan) iz Kubeda (Istra) \z Trsta (Barkovije) iz Trsta
n n
iz Trsta (Barkovlje) iz Trsta (Škedenj) iz Trsta iz Trsta (Sv. Ivan) iz Proseka (Trst) iz Trsta (Rojan) iz Trsta
VII.	Statistični izkaz.
		Tečaj | Pripr. j I.		Skupno
I. Število	Ob začetku šolskega leta 1910-11 . I Vstopili med šolskim letom .... Izstopili med šolskim letom . ...	25 4 4	5 2 1 2	30 6 1 6
	Ob koncu šolskega leta 1910-11 . . .	25	5	| 30
II. Rojstni kraj	Trst in okolica 	 Goriško-Gradiščansko . . • . . . . Istra 	 Kranjska	 Inozemstvo		20 j 2 I 2 1 1 1 i 1 1 i 1 1 | -		22 3 2 2 | 1
	Skupno 		25 j 5 I 30		
III. Narodnost	Slovenska	 Italijanska 		24 1	5	29 1
	Skupno 		. 25	5	30
IV. Vera	Rimskokatoliška		25	5	30
V. Starost ob koncu š Iškega leta	Do 14 let	 15	let	 16	let	 17	let	 18	let	 19	let	 20	let	• . . ...	19 3 1 1	1 1 1 1 1	19 4 3 1 1 1 1
	Skupno 		25	5	30
VI. Po bivališču starišev	Krajevni	 Zunanji		24 I 3 1 | 2		27 3
	Skupno 		25 j 5		30
VI. Klasifikacija koncem šolskega leta	I.	red z odliko	 I. red 			 Pripuščeni k ponavljalnemu izpitu . . II.	red	 III.	red		_ 14 2 8 1	3 1 1	17 3 9 1
	Skupno 				25	5	30
VIII. Denarni promet učencev	Vpisnina je znašala v K	 Prispevki za učila so znašali v K . . Šolnina je znašala v K		120 104 120	3(1 24 400	150 128 520
	Skupno 		344	455	798
IX. Štipendije, ustanove in druge podpore	Število štipendistov	j Število podpirancev			- -	2	2
	Skupni znesek denarnih podpor v K •		400 j	400
VIII.	Poročila za prihodnje šolsko leto.
Za šolsko leto 1911-1912 se bo zavod izpopolnil tako, da bo imel pripravljalni tečaj ter I. in II. tečaj.
V pripravljalni tečaj vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno predizobrazbo.
V prvi tečaj se sprejemajo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah. Tisti učenci, ki ne odgovarjajo tem zahtevam pred-izcbrazbe, se morajo podvreči vsprejemnemu izpitu, s katerim naj dokažejo, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. Pri vsprejemnem izpitu velja kot merilo učni smoter pripravljalnega tečaja kakor sledi :
a) iz slovenščine: pravilno in smiselno čitanje ter pravilno pisanje;
b) iz računstva: štiri glavne načine rsčunanja s celimi številkami, decimalkami in ulomki;
c) iz geometrije: poznavanje glavnih oblik in naukov iz ravninomerstva (planimetrije) ter iz telomerstva (stereometrije);
d) iz zemljepisa: splošen pregled delov sveta v važnejših geografičnih ozirih (vodovja in gorovja, politično in statistično), zlasti zemljepis avstro-ogerske monarhije;
e) iz prirodopisa : poznavanje glavnih lastnosti naravnih teles iz vseh treh delov prirodopisa in poznavanje človeškega telesa;
f) iz fizike; poznavanje najvažnejših prirodnih pojavov iz mehanike, nauka o toploti, kemije, elektrike, magnetizma, optike in akustike;
g) iz italijanščine in nemščine se omeji izpit na čitanje pri-prostih člankov in pravopisje.
Iz predmetov navedenih pod a) b) c) in g) se vrši izpit ustmeno in pismeno.
V drugi tečaj vstopijo lahko absolventi prvega letnika dvorazrednih trgovskih šol; drugim je delati izpit čez učno snov prvega tečaja. Natančnejši podatki o tem izpitu se zvedo pri ravnateljstvu.
Vpisovalo se bo dne 16. in 18. septembra 1911 od 9—11 dopoludne ter od 3—6 ure pop. Učencem se je zglasiti v spremstvu starišev oziroma njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Na novo vstopajoči učenci morajo prinesti seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju
koz in o očeh. Onim, ki zadnje leto niso obiskovali šole, je prinesti vrhu tega nravnostno spričevalo izdano od županstva ali policije.
Učenci, ki že pripadajo zavcdu, se zglasijo dne 19. septembra od 9—12 zjutraj ter prinesejo s seboj 2 iztisa skrbno izpolnjenega izvestja (tiskovine se dobijo pri ravnateljstvu). Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, na novo vstopajoči vrhu tega 5 K vpisnine.
Vsprejemni in ponavljalni izpiti se vršijo dne 14. septembra od 8. ure zjutraj naprej.
Redni pouk se prične dne 20. septembra.
Šolnina znaša za redne trgovske tečaje letno 200 K, za pripravljalni tečaj 80 K. Revni učenci se lahko oproščajo plačevanja za polovico, četrtino šolnine in za vso šolnino, zato pa morajo ulo-žiti tekom prvih šest tednov prošnjo za oproščenje šolnine, oprem ljeno z ubožnim listom.
TRST, 8. julija 1911.
JOSIP ULČAKAR,
ravnatelj.