PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi_ Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 650 lir - Leto XLII. št. 32 (12.357) Trst, petek, 7. februarja 1 TRST Ul. Montecchi 6 - PP R59 ije) £ 8 M H v-2 X - o c x r m ? a X r L. C 2> O M k 8 m S :5 I C. •-:. n-: Z i-š g 3 -J •0 O' l Z odločilnim glasom številnih prostostrelcev is vrst vladne večine Zavrnjen proračun ministrstva za šolstvo Danes Craxijev odgovor o »zadevi RAI« Stališči > 04 ò —». L o stavi « 8 ?v RIM —S CISL - Ul stavko vsel vlada kloni 8 « vyvrJlvrliUL111 no bo Sili- dikatov zdravnikov po ločenem pogajanju na vsedržavni ravni. Tako je poudaril vsedržavni tajnik CISL Marini na tiskovni konferenci, ki jo je sindikalna federacija sklicala včeraj. RIM — Poslanska zbornica je včeraj zavrnila proračun ministrstva za šolstvo za leto 1986. Do tega je prišlo z odločilnim glasovanjem najmanj petdeset prostostrelcev iz vrst večinske koalicije, kar dokazuje po eni strani nezaupanje, ki ga zaradi znane afere o verouku imajo predstavniki večine do ministra za šolstvo Falcuccdjeve, po drugi strani pa negotovost v vladni večini sami. Formalnih posledic tega glasovanja sicer ne bo, kajti vlada do danes dopoldne ponovno odobrila osnutek proračuna, vendar pa so politične posledice že prišle na dan, ne samo iz vrst opozicije, ampak tudi iz vrst večine, saj je, na primer, socialistični poslanec Secchia že sinoči dejal, da gre očitno za znak negodovanja v večini glede dela Falcucci-jeve. Sicer pa je »zadeva RAI« še vedno v ospredju pozornosti. V zvezi s tem je bilo tudi včeraj mnogo izjav, pisem in srečanj, vendar upravnega sveta še niso izvolili. Craxi sicer napoveduje, da je »primer Bdrzon« rešen in Nicolazzi izjavlja, da je optimist, vendar pa predsednik vlade ne pravi, da bo podpredsednik RAI samo eden. Po vsej verjetnosti tega tudi ni napisal v pismu, ki ga je sinoči poslal načelniku demo-kristjanske poslanke skupine Rogno-niju. Ves dan je bilo slišati ugibanja, ali bo Craxi pismo sploh poslal ali ne. V večernih urah je prispelo uradno obvestilo, da je Rognoni pismo prejel, vsebino pa bodo objavili šele danes. Tako še ni znano, ali predsednik vlade govori o enem samem predsedniškem mestu, kar krščanska demokracija o-dločno zahteva in kar je postalo že načelno vprašanje. To sta včeraj potrdila tudi odgovorni za radiotelevizijo in načelnik tiskovnega urada KD Mauro Bubbico in Clemente Mastella. Po drugi strani pa kandidat za predsednika RAI Camiti vztraja pri svojem in potrjuje, da nima kaj več povedati. Komunist Bernardi, ki je prepričan, da Craxi ni klonil demokristjanom, pa ob vsem tem poudarja, da mora parlamentarna komisija izvoliti samo u-pravni svet in da ni njena naloga, da razpravlja o vodilnih mestih. Komunisti ob tem napovedujejo manifestacije pred rimskim in milanskim sedežem RAI z namenom, da 13.500 uslužbencev te ustanove seznanijo s tem, ktU" -e dogaja. G. S. Craxi: Pogovor z Libijo za sedaj še ni možen RIM — Italijanski ministrski predsednik Craxi je včeraj pismeno odgovoril na poslanico, ki mu jo je 28. januarja letos poslal malteški premier Carme-Io Mij sud Bonnici in v kateri je med drugim predlagal, naj bi se- Craxi čimprej srečal z Gadafijem, da bi tako skupno razčistili medsebojna trenja in nesporazume. V Craxijevem odgovoru Bonniciju med drugim piše, da trenutno še niso dozoreli pogoji, da bi bilo tako srečanje dejansko koristno. »Do srečanja ne bo prišlo vse dokler ne bo Gadafi s konkretnimi ukrepi dokazal, da ne podpira in ne brani dobro znanih skupin, ki izvajajo teroristične akcije,« je še napisal Craxi. Predsednik vlade se je Bonniciju nadalje zahvalil za dragoceno posredovanje, za iskanje rešitev sredozemskega spora in torej za pozitivno vlogo, ki jo opravlja Malta, vendar pa je potrdil, da trenutno stanje zahteva previdne in ne prenagljene ukrepe, ki bi nato samo škodovali sredozemskemu problemu. »Načelno Italija globoko verjame v princip daloga in neposredne pojasnitve problemov,« je še nadaljeval' italijanski predsednik vlade, vendar pa je še povedal, da je »Libija v velikem protislovju, saj se po eni strani zavzema za dialog in pravi, da je pripravljena na vse ukrepe, ki bi prispevali k miru,' po drugi strani pa s podpihovanjem mednarodnega terorizma kali prav tisti mir, za katerega izjavlja, da si ga tako želi,« je svojo poslanico zaključil Craxi. Nov referendum DP o jedrskih elektrarnah RIM — Democrazia proletaria bo v kratkem začela zbirati podpise k novemu predlogu za referendum. V uradnem listu je bil namreč objavljen predlog za referendum v zvezi z jedrskimi elektrarnami. DP predlaga, da bi ukinili tisto določilo, ki omogoča osrednjim oblastem, da same odločajo o kraju, kj«r naj bi namestili elektrarne, če pristojne občine niso prostovoljno pristale na izbire ENEL. SZ izgnala dva italijanska diplomata MOSKVA — Sovjetske oblasti so izgnale iz države dva predstavnika italijanskega diplomatskega zbora. Gre za prvega tajnika italijanskega veleposlaništva v Moskvi Luigija Mattiola in za uradnega predstavnika družbe Finsider v SZ Marca Vianella. V Rimu komentirajo, da gre za povračilno dejanje zaradi izgona dveh sovjetskih diplomatov iz Italije. Ob zahtevah, naj se vlada dokončno izreče Predsedniške volitve na Filipinih Senat je za eno leto podaljšal veljavnost goriške proste cone Danes odločitev: Marcos ali Aquinova SANDOR TENCE RIM — Senat je sinoči s široko večino glasov odobril vladni dekret, ki uvaja nekatere davčne odajšave za gospodarsko rast nekaterih manj razvitih področij Juga in . ki podaljša za eno leto (do 31. decembra 1986) veljavnost vseh določil in odlokov goriške proste cone. Ni šlo samo za formalno in birokratsko dolžnost, ampak za potrditev ukrepa, ki ima za Conico in posredno tudi za Trst določen gospodarski in Mitični pomen, vezan na komaj odobreni »paket« za ekonomski in družbeni preporod obeh pokrajin ter na Politične manevre, ki so s tem normativom direktno ponzane. Craxi jeva vlada je na pritisk vseh goriških političnih in družbenih komponent šele ob izteku leta, točneje 30. decembra lani, z dekretom podaljšala veljavnost goriške proste cone, a ne za deset let, kot «o mnogi pričakovali, ampak samo za eno leto. Pristojni ministri niso nikoli utemeljili te poteze in se Pozneje opravičevali z nekaterimi pravnimi argumen-tacijami, ki naj bi preprečile 10-letno podaljšanje pro-ste cone. To pa v nasprotju z znanim »paketom«, ki 'ki srede januarja namenja nova sredstva za goriško Prosto cono in to vse do leta 1989, ko bi morala vla-Ja na novo oceniti in verjetno tudi korenito revidi- rati vso to zapleteno problematiko. En državni zakon podaljša veljavnost proste cone le za eno leto, drugi pa pravi, da mora normativ proste cone veljati še vsaj tri leta. Dekret, ki ga je včeraj odobril senat in ga mora sedaj potrditi še poslanska zbornica, ima za vlado dvojni učinek: enega čisto praktičnega za Gorico, drugega pa čisto političnega za Trst, oziroma bolje re- NADALJEVANJE NA 2. STRANI MANILA — Danes bo 26 milijonov Filipincev volilo novega predsednika republike, ki bi moral v naslednji mandatni dobi nadomestiti diktatorja Marcosa. Vigilija je potekala povsem mimo, čeprav prihajajo vesti o nekaj mrtvih na podeželju. Zunanji opazovalci si še niso na jasnem, kdo prednjači v borbi za predsedniško mesto. Kandidatinja o- Obsodbe zaradi trgovanja z otroki PRIŠTINA — Senat okrožnega sodišča v prištini je izrekel kazen sedem let in pol zapora Agimu Trudi (23) brez zaposlitve, iz Prištine za dve kaznivi dejanji kraje mladoletnih oseb. Njegovega očeta Ahmeta Trudija (50) prav tako brezposelnega, so obsodili na dve leti zapora zaradi kaznivega dejanja zlorabljanja mladoletnih otrok. Kot so ugotovili v preiskavi in na sodnem procesu, je Agim Truda ugrabil mladoletnico 15-letno Dj. B. iz Prištine, jo odpeljal v Skopje k Skenderju Selimu, ki mu je za to pla- čal 30.000 dinarjev. Selim je mladoletnico zatem odpeljal v Italijo, kjer je ostala približno mesec dni. Lani je Agim Truda v dogovoru s Šemsimijem Ibrahimi jem iz Prištine prodal svojega mladoletnega brata iz koristoljubja. Ahmed Truda pa je prodal dva svoja mladoletna sina Feretu Bezakorju iz Kosovega polja, ki ju je ilegalno prepeljal v Italijo z namero, da bi se tam ukvarjala s krajo in prosjačenjem. Mladoletnika so na srečo odkrili in ju po šestih mesecih vrnili v Jugoslavijo. (dd) pozicije Corazon Aquino, žena ubitega priljubljenega filipinskega ljudskega voditelja Benigna Aquina, ima za sabo glasove večine filipinskih žensk in mladih ter kitajske in muslimanske manjšine in takih, ki resnično upajo v spremembo, podpira pa jo tudi Cerkev, ki ima mnogo vpliva na ljudi, predvsem na podeželju. Za A-quinovo pa naj bi bili tudi v Mar-cosov korupcijski sistem nevpleteni finančniki, ki obtožujejo Marcosa, da je v dvajsetih letih privedel državo na rob gospodarskega poloma. Vendar so za sedanjega diktatorja vsi tisti, ki sestavljajo tako imenovano »tiho večino«, ki se v bistvu boji sprememb. Tudi skrajna levica je proti Aquinovi, češ da je njena politika preblaga in preveč zmerna. Realna nevarnost teh volitev je goljufija in poneverba glasov. Večina članov komisije za nadzorstvo volitev je ža Marcosa, zato se opozicija u-pravičeno boji, da bi, v primeru očitnega poraza, Marcosovi pristaši z raznimi sleparskimi ' metodami poneverili rezultat volitev. Nova sredstva za izvajanje osimskega sporazuma RIM — Vlada je včeraj predložila parlamentu zakonski osnutek, ki namenja 3 milijarde in dvesto milijonov lir v štirih letih za delovanje posebne vladne komisije za celovito izvajanje osimskega sporazuma. Komisija, ki ji predseduje veleposlanik A-tessandro d’Aragona, se ukvarja Prvenstveno z gospodarskimi vidiki italijansko-jugoslovanskega sodelovanja, v zadnjem času pa j® posvetila veliko pozornost vprašanju avtocestnih povezav Ted državama in še. nerešenemu Problemu ribolova na Jadranu. Na Prešernovi proslavi počastili Polanska BARBARA GORIČAR CELOVEC — V veliki dvorani deželnega studia ÒRF so v sredo zvečer koroški Slovenci počastili svoj letošnji kulturni praznik. Prirediteljici — tokrat sta Prešernovo proslavo prvikrat skupno organizirali Slovenska prosvetna zveza in Koroška kulturna zveza — sta praznik kulture na Koroškem posvetili domačemu pesniku, pred šestimi meseci umrlemu Valentinu Polanšku. Med gosti so bili Vladimir Kavčič, predsednik Kulturne skupnosti Slovenije, Jože Osterman, član predsedstva RK SZDL in Borut Miklavčič, generalni konzul SFRJ v Celovcu. Med nastopajočimi pa so bili pevski zbor slovenskega prosvetnega društva »Zarja« iz Železne Kaple, (ki je minulo soboto organiziral Prešernovo proslavo), obirski ženski oktet, ki ga je osnoval in vodil pokojni Valentin Polanšek, recitatorji iz slovenskih dijaških domov ter Roman Verdel in Hanzi Gregorič ob klavirju in s flavto pa predsednik Društva pisateljev Slovenije Tone Partljič kot slavnostni govornik, ki je predvsem poudaril pomen skupne proslave obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev in orisal Valentina Polanska kot pravega ljudskega tribuna, vendar pesnika, ki je bil tudi prosvetitelj in razsvetljitelj, zborovodja in režiser, politični delavec in organizator Partljič je tudi pozval zamejske pisatelje k složnosti in enotnosti in med drugim dejal: »Kot veste in kot to pridno objavljajo tuji časopisi, smo v Jugoslaviji v velikih gospodarskih in tudi drugih težavah. Žal nismo priča le finančni inflaciji, ampak tudi inflaciji besed, gesel, političnih parol. . . Mladi so kritični do politike, ne verjamejo več praznim včerajšnjim besedam, zahtevajo besedo »za današnjo rabo«. Zato je toliko bolj smešno in nepotrebno, če se v nekaterih zamejskih literarnih revijah pojavljajo gesla, stališča, politika predvčerajšnje generacije naše emigracije, ki je, ne le izgubila vojno, ampak celo 'svojo stvar’...« »Če smo kritični do besed 'naših’, do onih, ki so v največji slovenski preizkušnji zmagali, tedaj smo še bolj kritični in skeptični do onih, ki niso mogli in smeli počakati osvoboditeljev. Nobenega razloga ni, da bi jim prav slovenska literatura dajala roko. Res današnji čas izhaja iz včeraj, toda oči moramo upreti naprej in ne nazaj. Če hočemo doseči spravo v sebi ter si naliti čistega vind zgodovine! ini prihodnosti. Vsaka nostalgija je otročja in smešna in nepotrebna. Zakaj bi ne ravnali kakor pevec, o katerem danes govorimo?. . .« V Trstu počastili 60 let nobelovca Salama NA 5. STRANI • Prosta cona Sod bo lahko že v kratkem stal le 15 dolarjev NADALJEVANJE S 1. STRANI ceno za Listo za Trst. Melonarji namreč od vedno zahtevajo, da bi morala vlada razširiti tudi na Trst najpomembnejša določila goriške proste cone. Posebno pa tako imenovane kontingente, o katerih je neštetokrat tekla beseda na zasedanjih občinskega in pokrajinskega sveta. Lista je to vprašanje večkrat postavila tudi na tehtnico političnih pogajanj z demokristjani in celo pogojevala sprejetje kontingentov s svojim sodelovanjem v sedanji tržaški koaliciji. Ti pritiski so spravili v težavo in v zadrego vladne sile, ki po eni strani’ niso mogle kar tako preslišati glasnih tržaških zahtev in pritožb, po drugi pa niso imele dovolj razlogov (tudi juridičnih) za avtomatsko podaljšanje goriške proste cone tudi na tržaško pokrajino. Ministri so tako ubrali kompromisno pot, podaljšali goriško cono samo za eno leto in s tem ustvarili v določenih tržaških krogih upanja (ali u-tvare), da bo prihodnjič morda na vrsti tudi Trst. O tem sta včeraj v senatu govorila Battello (KPI) in Castiglione (PSI), ki sta v obliki skupne resolucije obvezala vlado, naj vendarle podrobno obrazloži, kaj namerava pravzaprav narediti za ureditev teh vprašanj, zlasti pa, naj se čim-prej jasno izreče o bodočnosti goriške proste cone, ki je sedaj zelo negotova in polna neznank. »Paket« bo nedvomno pospešil gospodarski preporod obeh pokrajin, sta podčrtala senatorja, ter mora vsebinsko dopolniti, a ne nadomestiti osimskih sporazumov, kot bi želeli nekateri konservativni in desničarski tržaški in goriški krogi. Treba je nadaljevati na poti mednarodnega ovrednotenja obeh pokrajin in ustvariti pogoje za parlamentarno odobritev temu ustreznih zakonskih določil. v varnostnem SVETU OZN Sirija zahtevala obsodbo Izraela NEW YORK, JERUZALEM — Včeraj je Varnostni svet OZN že drugi dan razpravljal o problemu libijskega potniškega letala, ki so ga Izraelci zajeli. Sirija je predstavila Varnostnemu svetu resolucijo, v kateri zahteva obsodbo Izraela zaradi te preusmeritve. Tekst resolucije nikakor ni oster, podprli pa so ga predstavniki Libije, Jordanije in Maroka. Posledice sedanjega padca cen nafte lahko povzročijo dolgoročne zaplete WASHINGTON — Cena surove nafte bi lahko že v kratkem zdrknila pod mejo 15 dolarjev za sod, s tem pa še ne bo konec padca cen, da bi lahko »tekoče zlato« zdrknilo vse do 10 dolarjev za sod. To je mnenje večine zahodnih opazovalcev, ki navajajo, da se je nafta v dobrem mesecu pocenila za 10 dolarjev. V pričakovanju izredne konference držav izvoznic nafte pa se položaj na naftnem tržišču še slabša zaradi izjav ministrov za nafto Saudske Arabije in Kuvajta, ki zatrjujeta, da bi morale države OPEČ »proizvesti vse, kar lahko prodajo«. Kuvajtski minister za nafto šejk Ali Kalifa al-Sa-bah je včeraj celo izjavil, da bo cena surove nafte kaj kmalu zdrknila na 10 dolarjev za sod, če ne bodo države OPEČ in drugi izvozniki dosegli sporazuma o skupnem nastopu na tržišču s smotrno politiko cen in izvoženih količin. Ali Kalifa pa je tudi nasprotoval sklicanju izredne konference OPEČ saj jo po njegovem zahtevajo prav tiste države, ki so krive za sedanji kaos, ker niso spoštovale sprejetih sporazumov. Med državami OPEČ vlada torej popoln razkol. Včeraj so Alžirija, Libija in Iran zanikali trditve, da so pocenili nafto za 4 dolarje pri sodu. Opazovalci pa navajajo, da te države ne morejo več prodati na svobodnih tržiščih po starih cenah niti soda in da bodo torej prej ali slej primorane slediti drugim izvoznicam. Da bi bila mera polna, so včeraj v Londonu izjavili, da ne bi britansko proizvodnjo nafte iz ležišč v Severnem morju prizadela niti cena 10 dolarjev za sod. še več, Britanci celo pozdravljajo tako pocenitev, saj postaja njihova nafta zaradi nizkih prevoznih stroškov konkurenčnejša. Ameriški ekonomisti so ob sedanjem padcu cen nafte že ugotovili, da se bo z novim stanjem okoristil ves industrializirani svet, ker bo sedaj energija cenejša, manjše koristi bodo imeli iz podobnih razlogov države Tretjega sveta, ki uvažajo nafto, hude zaplete pa bodo imele izvoznice nafte. Smid-ska Arabija in Kuvajt bi morala z lahkoto prebroditi krizo, saj zaradi omejenega števila prebivalcev ne potrebujeta tako krvavo denarja iz izvoza nafte. Povsem drugačen je položaj za Mehiko, Nigerijo, Indonezijo, Venezuelo, ki se bodo morale spoprijeti s težkimi zapleti in družbenimi nemiri. Mehika je tako že zahtevala znižanje obrestnih mer, saj ne bodo države dolžnice in obenem izvoznice nafte zaradi sedanjih cen nafte sposobne kriti svojih dolžniških obveznosti. V potrditev takih analiz se cene tekočih goriv že nekaj dni nižajo v vsem zahodnem svetu. Komisija EGS pa je ob vsem tem skrajno previdna. Že res, da bo imela Evropska skupnost od sedanjih cen predvsem koristi, a te bi lahko bile le kratkoročne. Kratkoročno bi se okoristili predvsem Italija in Francija, zaradi cenene nafte pa bi lahko države EGS opustile svoje načrte o izkoriščanju jedrske in drugih alternativnih energij, kar bi lahko dolgoročno ob ponovni podražitvi povzročilo v državah EGS nov naftni šok. Podobne misli sta navedla tudi predsednik ENI Reviglio in ENEL Corbellini, ki napovedujeta v devetdesetih letih novo podražitev nafte, kar bi lahko povzročilo hude zaplete, če ne bo Italija nadaljevala svoje politike postopnega zniževanja svoje odvisnosti od uvoza nafte. Italijansko gospodarstvo se bo vsekakor okoristilo za kakih 10 ali 15 tisoč milijard. Te koristi pa ne bi smeli občutiti porabniki, okoristiti bi se morala predvsem podjetja in seveda država. Tako stališče bi bilo lahko tildi sprejemljivo, če bi podjetja in država večji priliv denarja vložila v proizvodnjo in s tem zagotovila nova delovna mesta. Visok častnik žrtev atentata v Madridu MADRID — Potomec Krištofa Kolumba, viceadmiral Cristobai Colon de Carvajal in njegov šofer sta bila včeraj žrtvi atentata v rezi-denčni madridski četrti Viso, medtem ko je bil viceadmiralov pomočnik Antonio Rodriguez Jouve-Nunez ranjen. Kljub hitremu posegu vamost-ndh sil je atentator jem us(pe8o zbežati. Vse se je odvijalo z bliskovito naglico nekaj minut po deseti uri dopoldne. Trije neznanci, med katerimi je bila tudi ženska, so v viceadmiral avto zagnali ročno« bombo in odprli ogenj iz avtomatičnega orožja. Trojica je nato zbežala z avtomobilom, ki so ga le nekaj ur prej ukradli. Bežeči avtomobil se je nato ustavil pred neko bližnjo garažo. Varnostne sile so takoj obkolile poslopje in ga temeljito prečesale, a o teroristih ni bilo nobenega sledu. Cristobai Colon de Carvajal je že 53. častnik španske vojske, ki je padel kot žrtev terorističnega atentata v zadnjih 13 letih. Večino teh atentatov je zagrešilo vojaško krilo separatistične baskovske organizacije ETA, le pet atentatov so izvedli pripadniki skrajnolevičar-ske marksistično - leninistične teroristične skupine »GRAPO«. Tudi včerajšnjega je bržkone izvedla ETA, saj je za las podoben drugim atentatom te organizacije. Trenutno ni še nihče prevzel odgovornosti za atentat. Vlada odobrila Visentinijevpredlog Novosti v odmerjanju davkov na darovanja in dedovanja RIM — S 1. julijem se bodo znatno znižali davki na dedovanja in davki na darovanja. Tako predvideva zakonski osnutek, ki ga je predsi-nočnjim odobrila vlada na predlog finančnega ministra Visentinija. 0-snutek vsebuje tista določila, ki so bila predvidena v nekem prejšnjem zakonskem osnutku, ki ga je vlada preklicala, ker je del besedila spremenila v zakonski odlok. Edina novost, ki jo to besedilo predvideva je sprememba obrestne mere pri odplačevanju davka na obroke; prejšnje besedilo je določalo, da se v tem primeru obračuna 12-odstotna obrestna mera, po novem besedilu pa je le 5-odstotna. Besedilo predvideva, da se v primeru dedovanja davek INVTM plačuje samo na vrednosti, ki presegajo 120 milijonov lir, pri darovanjih pa je za prvih 200 milijonov lir vrednosti davek INVIM zmanjšan za 40 odstotkov. Kar pa zadeva davek na dedova-uja predvideva besedilo znatno znižanje za vrednosti do 120 milijonov lir; do te vsote bodo neposredni dediči (zakonec, sinovi, starši) oproščeni davka, pa tudi posredni dediči bodo plačali samo 8-odstotni davek. Pač pa se je zvišal davek na dedovanje premoženj, ki presegajo 3 milijarde Lir vrednosti, ta davek lahko znaša tudi tretjino celotne vrednosti. Ugoden razvoj trgovine Jugoslavije s tujino Vlajković končal obisk v Kairu KAIRO — Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajković in člani jugoslovanske delegacije, ki so se mudili na tridnevnem uradnem obisku v Egiptu so se včeraj popoldne iz Kaira vrnili v Beograd. Pred tem sta se Vlajković in Mubarak še enkrat sešla in poudarila, da je bil obisk u spešen in koristen, ter da predstavlja novo pobudo sodelovanja Jugoslavije in Egipta na vseh področjih. Predsednik predsedstva SFRJ je povabil Mubaraka naj obišče Jugoslavijo. Mubarak je povabilo z zadovoljstvom sprejel. Egiptovski tisk, radio in TV so namenili veliko pozornosti obisku Vlajkoviča v Egiptu. Kairski dnevnik z največjo naklado Al Akh-bar poudarja, da sta državi že zdavnaj vzpostavili kontinuiteto pogovorov in izmenjavo mnenj o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih S takšnimi odnosi Egipt in Jugoslavija lahko igrata pomembno vlogo pri umirjanju neugodnih teženj na mednarodnem prizorišču, poudarja Al Akhbar. (dd) Na Japonskem zanimanje za sodelovanje s SFRJ TOKIO — Namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimir Lončar je končal dvodnevne pogovore z najvišjimi predstavniki japonske diplomacije o nadaljnji krepitvi stikov med državama ter o stanju in gibanju v svetu. Med izmenjavo mnenj z voditeljem japonske diplomacije Šinterom Abejem sta oba izrazila soglasje, da visoko razvite industrijske države lahko računajo na nadaljnjo stabilno rast samo če bo gospodarska ekspan zija omogočena državam v razvoju. V Tokiu so včeraj z zanimanjem sprejeli jugoslovansko stališče, da bi morali probleme dolgov držav v razvoju rešiti z daljšimi od plačilnimi roki, nižjimi obrestmi in ustvarjanjem pogojev za krepitev njihovih gospodarstev. Izrazili so interes Japonske za skupna vlaganja v državah v razvoju. Budimir Lončar je gostitelje seznanil z jugoslovanskim zakonom o skupnih vlaganjih, ukrepih ekonomske stabilizacije in družbenim razvojem Jugoslavije, za katerega so japonski predstavniki pokazali veliko zanimanja, (dd) BEOGRAD — Vrednost letošnjega jugoslovanskega izvoza blaga in storitev bi morala znašati 15,2 milijarde dolarjev, kar je za pet odstotkov več kot lani. V tem času naj bi se uvoz povečal za osem odstotkov in dosegel 14,1 milijarde dolarjev. To je na včerajšnji tiskovni konferenci za tuje in domače novinarje povedal zvezni sekretar za zunanjo trgovino Milenko Bojanič. Po njegovih besedah je v tekoči plačilni bilanci s tujino pričakovati presežek v višini 880 milijonov dolarjev, od tega 820 milijonov s konvertibilnim tržiščem: lani je tekoči presežek znašal 774 milijonov dolarjev, od tega 344 v menjavi z državami s trdno valuto. Pričakovati je, da bodo letos reprogramirali zapadle kreditne obveznosti do tujine v višini milijarde 550 milijonov dolarjev. Odplačali bodo 2,2 milijarde dolarjev glavnice in 1,9 milijarde dolarjev obresti. Po besedah zveznega sekretarja želi Jugoslavija srednjeročno reprogramirati dolgove tujini, da bi si zagotovila premor in olajšala gospodarsko stabilizacijo in prestrukturiranje. Čeprav so stališča posameznih držav do te jugoslovanske zahteve različna vseeno računajo na razumevanje. Zvezni sekretar za zunanjo trgovino je dodal, da je v prihodnjem tednu pričakovati težavne in zapletene pogovore z Evropsko gospodarsko skupnostjo o obnovitvi določil trgovinskega sporazuma in finančnega protokola za obdobje 1986 in 1990. Rešitve, ki jih predlaga EGS so omejevalne, še zlasti na področju trgovine z industrijskimi in kmetijskimi izdelki. Jugoslavija ustvarja približno 30 od; stotkov trgovinske izmenjave z državami EGS. (dd) Srečanje Chnoupek-Genscher v Karlovih Varih V okviru razorožitvenega procesa okrepitev odnosov med CSSR in ZRN BONN — Nadaljevalna konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi letos jeseni naj bi po zamisli zunanjih ministrov ČSS’R in ZRN Chnoupka in Genscherja okrepila sodelovanje v Evropi na vseh področjih. To velja zlasti za gospodarsko, znanstveno in tehnološko sodelovanje potem ko so v okviru KVSR prevladovala varnostna in človekoljubna vprašanja. Po dvodnevnih pogovorih med Chnoupkom in Genscherjem v Karlovih Varih se je češkoslovaški zunanji minister zavzel za okrepitev odnosov med Prago in Bonnom. Pripomnil je, da sta z Genscherjem na dvodnevnih pogovorih dosegla soglasje, da bi morale male in srednje evropske države skupaj prevzeti odgovornost v varnostni politiki in razorožitvenem procesu. Zunanja ministra sta obravnavala tudi možnosti za sodelovanja na področju varstva okolja. Glavne rezultate letnega posveta med zunanjima ministroma je mogoče povzeti takole: Napovedani dvostranski sporazum o varstvu okolja med ČSSR in ZRN naj bi bil pod streho do poletja. Pri tem je še vedno nerešeno vprašanje. ,ali bodo v ta spora- zum in njegovo izjavanje vključene tudi zvezne zahodno-nemške ustanove v Zahodnem Berlinu. Obe državi bi radi okrepili kulturne stike. Genscher je predlagal, da bi se o tem posvetovali in da bi ustanovili kulturne inštitute. Praga soglaša z zahodnonemškim stališčem, da bi lahko ZRN, ČSSR in NDR na robu ženevskih pogajanj OZN skupaj prispevale k sporazumu o prepovedi kemičnih orožij na vsem svetu. Genscher in Chnoupek sta obravnavala tudi razoro-žitvene predloge generalnega sekretarja Mihaila Gorbačova. Genscher je ob tem vprašanju izjavil, da zahodno-nemška stran ne jemlje teh predlogov kot propagando, ampak kot dolgoročno opredelitev ciljev v sovjetski zunanji politiki. Z dvodnevnimi pogovori v Karlovih Varih je Genscher začel vrsto posvetovanj z vzhodnoevropskimi zunanjimi ministri. V prihodnjih mesecih Genscher pričakuje v Bonnu obiske zunanjih ministrov Poljske, Romunije, Madžarske in Bolgarije. Pozdrav Milana Kučana na kongresu KP Kube HAVANA — Drugi dan dela tretjega kongresa KP Kube je delegatom v imenu ZKJ govoril član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan, ki je med drugim poudaril nujnost sodelovanja in solidarnosti med komunističnimi, socialističnimi in vsemi drugimi naprednimi in demokratičnimi sdami na svetu ob doslednem spoštovanju načel enakopravnosti, samostojnosti, neodvisnosti, nevmešavanja v notranje zadeve, upoštevanje medsebojnih razlik in spoštovanju odgovornosti pred lastnim delavskim razredom in narodom. Milan Kučan je izrazil globoko zaskrbljenost Jugoslavije zaradi težavnega in zapletenega položaja v Latinski Ameriki in posebej na območju Srednje Amerike in Karibov. Dodal je, da je Jugoslavija popolnoma solidarna z bojem nikaragvajskega ljudstva in drugih ljudstev tega območja za svobodo, ohranitev in utrditev neodvisnosti ter da bo nadaljevala z vso podporo akcijam in mirovnim pobudam skupine Cantadora pri iskanju miroljubne rešitve srednjeameriške krize kot tudi vsaki drugi pobudi, ki vodi k miru, družbenemu in ekonomskemu napredku tega območja. Milan Kučan se je v Havani sešel s predsednikom Nikaragve in koordinatorjem sandinistične fronte Danielom Ortego. Govorila sta o dvostranskih odnosih in položaju v Nikaragvi v okviru mednarodnih odnosov, pa tudi o razmerah v Srednji in Latinski Ameriki ter o dejavnosti Jugoslavije in Nikaragve v gibanju neuvrščenih držav, (dd) V NAŠI DEŽELI PREDSTA VILI SPOMLADANSKI GRAŠKI SEJEM Na letošnjem graškem spomladanskem sejmu pričakujejo 370.000 obiskovalcev, od teh 40.000 iz tujine, največ iz Jugoslavije. To so povedali na predstavitvah tega sejma v glavnem mestu avstrijske Štajerske, ki so bili predvčerajšnjim in včeraj v Pordenonu, Vidmu in Trstu, direktor Gerd Novak ter njegovi sodelavci Herbert Kirchberger in Hellfried Semler. Spomladanski sejem bo od 26. aprila do 4. maja. V okviru sejma bo več specializiranih razstav in posvetov. 28. aprila bo dan posvečen Furlaniji - Julijski krajini, oziroma italijanski prisotnosti na tem sejmu. Iz naše dežele bo letos na graškem sejmu sodelovalo 25 podjetij oz. ustanov. Večina jih je iz videmske pokrajine, kar je dokaz za zelo tesno pove- zavo med furlanskim in avstrijskim gospodarstvom. Na sejmu pa sodelujeta tudi dve podjetji iz Trsta, nekaj iz Pordenona. Iz Goriške bo tam prisotna le ustanova pristanišča v Tržiču. Funkcionarji te ustanove bodo avstrijskim gospodarstvenikom orisali možnosti, ki jim lahko tu nudijo pri njihovih poslih s prekomorskimi deželami. Trgovinska izmenjava med Avstrijo in našo deželo se je v zadnjih petih letih zelo povečala. V FJK smo uvozili iz Avstrije leta 1980 za 95 milijard lir blaga, v letu 1984 pa za 168 milijard lir. V Avstrijo pa smo izvolili 66 milijard lir blaga leta 1980, 86 milijard lir pa leta 1968. Levji delež ima videmska pokrajina, saj so kar podvojili izvoz (od 50 na 101 milijardo). Iz Pordenona so izvozili za 41 milijard lir blaga, iz Trsta za 18 milijard lir, iz Gorice pa za skoro sedesn milijard lir. V Gradcu praznujejo letos 80-letni-co tamkajšnjega sejma. To je močan povezovalec med zahodnim in vzhodnim gospodarstvom, so poudarih funkcionarji sejma na tiskovnih konferencah. Na letošnjem spomladanskem sejmu bo sodelovalo 2.000 razstavljalcev iz tridesetih držav, ki bodo razstavljali na 180 kv. metrih prostora. Poleg tega sejma imajo v Gradcu zelo pomembni jesenski sejem konec septembra in v začetku oktobra. Letos so že uveljavljenim dodali še nekaj specializiranih sejmov. MARKO WALTRITSCH Za tesnejše sodelovanje in koordinacijo TRST — Predvčerajšnjim je bilo v Rimu zasedanje »Deželne konference«, na katerem so obravnavali vrsto tekočih vprašanj in katerega se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Biasutti. Posamezni predsedniki so se med drugim dotaknili tudi problematike preustroja same konference, ki je politični pos'vetovalni in koordinacijski organ. Posebne važnosti je bila razprava okrog nove discipline za deželne finance. Zakonski osnutek, Jti je delo osrednje vlade, zadeva v prvi vrsti dežele z normalnim statutom, vendar ga s pozornostjo preučujejo tudi ostale. Glede tega je bila tudi avdicija, ki se je je udeležil odbornik Rinaldi, sodeloval pa je še minister Vizzini. V svojem posegu na zasedanju je predsednik deželnega odbora Biasutti poudaril predvsem potrebo za krepitev vezi z vlado, parlamentom in javnim mnenjem nasploh, da bi se s tem uveljavila prodornejša podoba dežel in vloge krajevnih avtonomij. Kar zadeva odnose med deželami, pa si je FJK od vedno prizadevala za enotno akcijo med deželami, da bi tako reševali skupne probleme. Na rimskem zasedanju so se dotaknili še sodelovanja posameznih dežel s tujino. To vprašanje od blizu zanima tudi našo deželo, saj sodeluje v delovni skupnosti Alpe - Jadran Smučanje je v naši deželi skromnejše, a bolj »domače« Kaj pravzaprav nudi smučarjem dežela Furlanija - Julijska krajina? Lahko tekmuje z ostalimi goratimi deželami Italije? To so vprašanja, ki si jih marsikdo, ki mu je smučanje pri srcu, zastavi. Verjetno vprašanja ne gre razvozlati tako, da enostavno primerjamo zmogljivosti naše dežele s smučarskimi »vehkani«, kot so lahko Cor-vara, Madonna di Campiglio, Sestriere itd. Naše gore niso tako visoke, da bi lahko smučali v višinah nad 2000 metrov, po obširnih planjavah, ki se pozimi zdijo belo morje. Ni niti višin, kjer bi lahko smučali avgusta meseca. Smučanje v naši deželi je še tradicionalno, vsaj v veliki večini je takšno. Vzpneš se iz doline na hrib in potem med gozdom prismučaš v dolino. Ponekod, na primer na Zoncolanu, imaš dokaj široka smučišča, povečini pa imamo klasične proge. In vendar ima tudi takšna smu-čarija svoj čar. Je skromnejša, zato pa bolj »domača«. Kljub nedeljskim vrstam imaš občutek, da industrija še ni zasedla hribov in jih posejala z žičneami, tipiziranimi kočami in. restavracijami. Stara središča, kot sta Sappada in Trbiž, ostajajo še vedno v srcih tistih, ki so pričeli s smučanjem, ko tega športa šo ni zajela potrošniška mrzlica. Prav stik z naravo ostaja bistvena atrakcija naših smučarskih središč. Tembolj je ta čar otipljiv, za ljubitelje smučarskega teka. Tekačem nudijo doline, kot je na primer Kanalska tja do Trbiža, velike možnosti. Proge so za vse okuse in zmožnosti. Seveda ni tu samo Kanalska dolina; možnosti za tek ali hojo s smučmi je res veliko. Dejstvo je tudi, da tekači niso preveč »zahtevni«, zadovoljijo se z lepo naravo, z dostojno traso in s kakšno okrepčevalnico. Bistvo smučarskega teka je prav v vračanju k naravi in v be- gu iz potrošniških smučarskih veleblagovnic. Resnica je namreč, da so se v nekaterih centrih tako »opremili«, da imaš resnično občutek, da gre za svojevrstne supermarkete. Tek s smučmi je vsekakor ekološki odgovor na takšno smučanje. Ob zaključku še nostalgično noto. Odkar ne deluje vlečnica na Višar-je, in to je že več let, so smučarski sladokusci izgubili eno izmed najlepših točk in eno izmed najlepših prog. Zanemariti Višarje se nam ne zdi pravilno. Res, da je bil hrib primeren za spretnejše smučarje, nudil pa je svojstven stik z naravo, smuko, ki je dišala po turni. Sploh so bile Višarje zbirališče ljubiteljev hribov, s svojimi karakterističnimi kočami in s tipično gostoljubnostjo. Mislimo, da bi morali odgovorni le najti za Višarje primerno rešitev in jih ovrednotiti; ne s kičem, ampak s tisto pristnostjo, ki ohranja čar nekdanjih časov, ko so na Višarje pešačili romarji in ko so pogumni smučarji hodili in se nato spuščali v dolino sredi bele tišine. □ LJUBLJANA — V okviru Dneva slovenske kulture bo danes v Ljubljani Tina Tomlje sprejela slovenske župane v Italiji. To je že četrti tovrstni obisk v slovenskem glavnem mestu s strani naših predstavnikov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. □ IDRIJA — V okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku so v torek, 4. februarja, v galeriji Idrija odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo slovenskega književnika, prevajalca in družbenopolitičnega delavca Cirila Zlobca. Ob obisku v Idriji se je pesnik Ciril Zlobec najprej pogovarjal s kulturnimi delavci iz občine Idrija, prav tako pa se je udeležil otvoritve razstave v idrijski galeriji. SILVO KOVAČ Furlanija ■ deželna Julijska USTANOVA krajina H turizma Zgornja Karnija Valdaner Paularo in Timau ZA SMUČARSKE TEKE Valpesarina Pradibosco Prato Comico Za smučarske teke Izredna zimovanja za skupine in šole cima CORSO Dl AMPEZZO Žičnice obratujejo ob sobotah in nedeljah od 9.00 do 16.00 Valcellina Claut Cimolais ZA SMUČANJE Sauris . .. tvoja smučišča ... Karnijski Dolomiti 1250- 1500 SAURIS DI SOTTO Tel.: 0433/86000 Ovčja vas Smučarske naprave delujejo od decembra do konca marca Odlične snežne razmere za tek in smuko. Okrepčevalnice SEDLO CHIANZUTAN VERZEGNIS Tri vlečnice, 4 proge, smuč. tek, smučarska šola, organizacija tekmovanj in tečajev. Cena kot leta 1984 Bližina snega -prihranek pri bencinu M. Matajur Zadruga za uprav, žičnic-1320 n.v. 44 km iz Vidma Odprto od prvega snega do 31. marca vsako soboto, nedeljo in praznik. Smučarski tedni od 8.2. do 16.3. Popusti za otroke do 12 let in skupine FISI. Smučanje pred hišnimi vrati. NEVEJSKO SEDLO 120-210 cm snega Piancavallo — Predprodaja smučarskih kart v nižini sobotna dnevna karta 15-14.000 praznična dnevna karta 18-17.000 — Poldnevna karta za 5 ur v prodaji na Piancavallu ob sobotah 14-13.000 ob nedeljah 18-17.000 Od 1. februarja dalje sezonska karta znižana za 50% INFORMACIJE: SEDEŽNICA 0434/655126 PROSTA SMUKA V SONCU IN SNEGU Uprava postaje Ravascletto - tel.: 0433/66033/66035 za tvoje bele zimske dneve gm di sopra FORNI Dl SOTTO AVTONOMNA TURISTIČNA USTANOVA ZA TRBIŽ IN NEVEJSKO SEDLO RABELJ ^ SttLrgttftOM Mar Ss*___________ ---- Marko Waitritsch ---- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 57. Zavezniška vojaška uprava je s svojima okrožnicama štev. 4 (avgusta 1945) in 8 (oktobra istega leta) ustanovila te šole. Zaradi že prej omenjenih trenj je prišlo do množičnega vpisa v te šole le nekaj dni pred njihovim odprtjem, ko so se za ta vpis zavzeli Pristaši Osvobodilne fronte. Slovenskim šolam je ZVU dala na razpolago poslopja Malega in Novega doma v Ulici Randaccio ter šolskega doma v Križni ulici, ki jih je bila najela °d bratov Lutman, ter stavbo Gregorčičevega doma v Ul. Favetti, ki jo je dal v najem Ludvik Lukežič. V severnem delu mesta so tako bile osnovna šola, gimnazija-licej ter učiteljišče, v stavbah v Ulici Handaccio pa osnovna šola ter nižja gimnazija. Za Prvega didaktičnega ravnatelja slovenskih osnovnih šol je bil imenovan Hubert Močnik. Osnovno šolo v Križni ulici, torej v Šolskem domu, je v tem šolskem letu obiskovalo nad tristo učencev, šolsko leto jih je zaključilo 303- V tem prvem povojnem šolskem letu so na tej šoli poučevale Natalija Sfiligoj Vaj, Ljud-hiila Dovgan, Marija Žepič, Karmela Braida Devetak, Slavica Rutar Logar, Amalija Madama Ferrini, Stanislava Paglavec Zajec, Jožica Plahuta Tomšič, Angela Tušar Kacin, Alojz Toroš, Cvetka Urh Paludet-1°. Anna Boltar, Otilija Strel Terpin, Ludvik Jerkič Otroci v slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Randaccio v šolskem letu 1955-56. Z njimi je vzgojiteljica Marinka Leban in Brigita Podobnik. V slovensko osnovno šolo v Ul. Randaccio pa se je ob začetku šolskega leta vpisalo 219 otrok. Pouk je bil v stavbi Malega doma. Vendar pa je šolsko leto zaključilo le 181 otrok. Nekatere so starši zaradi najrazličnejših pritiskov in pretepanja Slovencev vzeli iz šole, nekatere družine pa so se med letom preselile. V tem šolskem letu so na tej šoli, po podatkih iz didaktičnega ravnateljstva, učile Terezija Peršič, Ana Causi, Marija Flajs, Olga Čus, Pavla Makuc, Vir-gilija Ocrelli in Roža Čučat. Tu niso omenjeni učitelji, ki so suplirali le po nekaj dni. Otrok v dveh mestnih slovenskih osnovnih šolah je bilo torej v tem šolskem letu približno petsto. Če tem prištejemo še učence ostalih osnovnih šol p0 vaseh goriške okolice, lahko ugotovimo, da smo v šol- skem letu 1945-46 imeli v goriški občini približno 2 tisoč otrok v slovenskih osnovnih šolah. Takrat ni še bilo državnih otroških vrtcev. Tj so bili zasebnega značaja ali pa v režiji goriške občine. Ta je sicer.dotlej vodila le italijanske vrtce. Pred prvo svetovno vojno pa so bili, kot smo ugotovili v našem pripovedovanju, taki vrtci v raznih krajih mesta. V času ko je bila pri nas Zavezniška vojaška u-prava je ta naročila goriški občini, naj odpre tudi slovenski vrtec. Tega so tik pred koncem prvega povojnega šolskega leta 1945-46, točneje 20- maja 1946, odprli v prostorih alojzijevišča v Ulici Don Bosco. Na voljo so za potrebe vrtca imeli le eno prostorno sobo. V njej so imeli učilnico, igralnico, obednico, tam so tudi pripravljali jedi. V vrtec so starši vpisali približno osemdeset otrok. Prihajali so iz vseh krajev mesta, pa še iz predmestnih vasi,' iz Pevme, z Oslav-ja, iz Štmavra, iz Solkana, Štandreža, nekateri celo iz Sovodenj. Tam sta bili uslužbeni dve vrtnarici: Do-rotea Lorefice in Ana Roset; za postrežnico in kuharico je bila Mirka Merkelj. Vse goriške občinske vrtce, torej tudi slovenskega, je takrat vodila gdč. Carco, učiteljica na italijanskem vrtcu na učiteljišču. Kasneje je občina pridružila slovensko ravnateljico, učiteljico v pokoju Makučevo. V kasnejših letih je vodstvo vrtcev prevzela ravnateljica občinskih vrtcev Carolina Furlani. Do leta 1948 je bil ta občinski vrtec v alojzijevi-šču. Potem pa je občina odprla dva slovenska vrtca, prvega v Ulici della Croce, drugega pa v Ulici Randaccio. Pridružena sta bila tamkajšnjim slovenskim osnovnim šolam. Največ otrok je obiskovalo slovenski otroški vrtec v Ulici della Croce. Zaradi tega je ta vrtec deloval vsa leta. Konec petdesetih let pa je bil ukinjen, zaradi pomanjkanja otrok, vrtec v Ulici Randaccio. Odgovor zahodnokraškega rajonskega sveta občinski upravi Stroški za volitve jusarskih odborov ne smejo bremeniti jusarke skupnosti Na sredini seje zahodnokraškega rajonskega sveta je bil med drugim govor o vprašanju jusarskih zemljišč, oziroma o volitvah v jusarske odbore. Občinska uprava je namreč sporočila v vednost rajonskemu svetu, da je zaprosila vladni komisariat, naj bi predvidene stroške za prihodnje valitve v jusarske odbore, ki naj bi znašali od 110 do 130 milijonov lir, črpala iz jusarskega sklada, ki ga sama upravlja. Gre za finančna sredstva na občini, ki bi morala biti na razpolago posameznih skupnosti, ki imajo jusarska zemljišča. V omenjenem sporočilu je tudi navedba, da bodo volitve jusarskih odborov pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, Lo-njerju, Skednju, na Padričah, Proseku, Rocolu in Opčinah. Po obširni razpravi je zahodnokra-ški rajonski svet najprej sklenil vprašati občinsko upravo, zakaj nista v seznamu vključena tudi Križ in Kon-tovel (sicer pa v njem manjkajo tudi na primer Gropada in Trebče, ki pa sodita v vzhodnokraški rajonski svet). Obenem pa je sklenil sporočiti občinski upravi, da nasprotuje obremenitvi posameznih skupnosti jusarskih u-pravičencev za stroške, ki jih bo imela občinska uprava za volitve jusarskih odborov. Zahodnokraški rajonski svet je tudi ugotovil, da v zakonu štev. 278/57, ki predvideva izvolitev teh odborov, ni nikjer zapisano, da bi ti stroški šli v breme jusarjev. Občinska uprava torej pripravlja volitve v jusarske odbore. Zakaj pa je do tega prišlo? Jusarski odbori tržaške občine so namreč ugotovili, da občinska uprava nima zadostnega posluha za zahteve in stališče prebivalstva, kateremu pripadajo jusarska zemljišča. Večkrat in na razne načine so jo v zadnjih letih opozarjali, da ne more samovoljno sprejemati raznih ukrepov v zvezi z jusarskim premoženjem; imamo namreč že več primerov, ki gredo od ustanavljanja zaščitnih oaz do izdajanja dovoljenj za odlaganje odpadkov, za gradnjo bezbolskega igrišča na Proseku, do prodaje zasebnikom jusarskih zemljišč in podehtve jusarskih področij za take pobude, ki nimajo nič skupnega s potrebami krajevnega prebivalstva , ki jih je občinska uprava sprejela, ne da bi sploh vprašala mnenje pristojne jusarske odbore. Zaradi vseh teh in še podobnih primerov, so predstavniki jusarskih odborov sklenili zahtevati od prefekture, da skliče volitve za ločeno upravljanje jusarskega premoženja v smislu zgoraj navedenega zakona. Poleg jusarskih odborov sta podobno nastopila tudi rajonska sveta za zahodni in vzhodni Kras in tudi Kmečka zveza. Sledila je vrsta sestankov s pristojnimi oblastmi, kjer so naleteli na precejšnje razumevanje in si zagotovili njihovo podporo za sklicanje volitev. Sedaj, kot vidimo, je postopek že v teku. Pri tem je treba tudi dodati, da podobni problemi z upravljanjem jusarskih zemljišč obstajajo le v tržaški občini, zaradi samovoljnih ukrepov uprave, ki jih posamezne skupnosti jusarskih upravičencev odločno odklanjajo. Skupna seja obeh kraških rajonskih svetov Na seji zahodnokraškega rajonskega sveta je predsednik Štoka seznanil svetovalce, da bo v najkrajšem času sklicana skupna seja z vzhodnokra-škim rajonskim svetom, na katerem bodo obravnavali najnujnejša vprašanja skupnega interesa, med katerimi je gotovo vprašanje avtobusne povezavo med katinarsko bolnišnico ter vasmi vzhodnega in zahodnega Krasa. Tako se j< namreč Štoka dogovoril z novoizvoljeno predsednico vzhodnokraškega rajon skega Krasa Kalc. Ob obisku učencev repentabrske šole Gradnik Prešernova proslava »v živo« na valovih »Radia Opčine« Učenci osnovne šole Alojz Gradnik z Repentabra so včeraj na dokaj neo bičajen način proslavili Dan slovenske kulture. V spremstvu učiteljic so naj’ prej na Opčinah obiskali knjižnico Finko Tomažič in tovariši, kjer jim je Stanka Hrovatin obrazložila pomen knjižnice, učenci pa so si tudi izposodili nekaj knjig. Zatem so si ogledali tudi sedež slovenske zasebne radijske postaje Radio Opčine. Vodja Radia Zoran Malalan je radovednim otrokom povedal, kako sploh Radio deluje in jim obrazložil funkcijo posameznih naprav, nakar so imeli otroci »v živo« Prešernovo proslavo. Po uvodni predstavitvi učiteljice Marije Dolenc, so učenci recitirali nekaj poezij in zapeli nekaj priložnostnih pesmi. Celoten program je povezovala Roža Peric, ki na Radiu Opčine vodi oddajo za naše šole. Neobičajna Prešernova proslava otrok z repentabrske šole je žela lep uspeh: že nekaj minut po prenosu so namreč našim otrokom in njihovim učiteljicam telefonsko čestitali iz Kopra. Na Opčinah pričakujejo rekordno udeležbo občinstva Devet vozov v boju za jubilejno pustno lovoriko Dolinske srenje o jusarskih volitvah Na pobudo občinske uprave so se v torek, 4. februarja, sdstali na dolinskem županstvu predstavniki srenj iz Prebenega, Doline, Boljunca, Boršta in Ricmanj. Z veliko zavzetostjo so obravnavali dosedanje upravljanje srenjskih ali jusarskih zemljišč in pri tem navedli vrsto dolžnosti in pravic, ki jih zahteva in nudi srenja. Govorili so tudi o morebitnem razpisu volitev za izvolitev odbora štirih članov srenjskega odbora. Ugledni vaški predstavniki srenj, so bili mnenja, da take volitve v Občini Dolina niso potrebne. Zato so pooblastili župana, da posreduje izraženo mnenje pristojnim oblastem. Sestanka s predstavniki srenjskih odborov so se za občinsko upravo u-deležili župan Švab, podžupan Pečenih in odbornika Mihalič in Sancin. • V sredo, 12. februarja, ob 16. uri bo na znanstvenem liceju G. Galilei srečanje s šolniki, ki ga prireja šolsko skrbništvo za predstavitev kulturnih pobud za dijake. Gre za varstvo gledaliških predstav, ki jih je pripravila gledališka skpina La Contrada z namenom, da bi približala gledališče študirajoči mladini. Ta ciklus bo dopolnila predstavitev filmskih predstav, za katere se je skrbništvo dogovorilo s Cappello Underground. Kraški pust, norčavi jant od fare, ki smo ga pri nas vzeli kar za svojega, je okrog sebe zbral najzvestejše podanike, take, ki še nekaj dajo na dobre stare običaje. Od ust do ust gre glas, da bo letošnji jubilant prav tako zabaven kot vsa leta doslej, ko smo mnogi ob njem odraščali in zoreli in nam je zato kraški pust še posebej drag. Že čez nekaj ur se bo kralj vseh veseljakov v brk zarežal ledenemu februarju in špalirju tesno v plašče zavitih radovednežev. Raztegnil bo harmoniko, krepko potegnil iz steklenke in hajd! na pot v razigranem pustnem sprevodu. Stara preizkušena koreografija bo požlahtnila njegov častni mimohod in zaželeni so sami nasmejani obrazi: kdo pa naj na tak praznik gleda okrog sebe kislice. Pustna mrzlica se nas je to pot zgodaj prijela, a kaj, ko pa se tako radi gremo le zvedave in včasih hu- do kritične opazovalce, prav radi pa pozabljamo, da so v teh dneh po skritih skednjih v strogi tajnosti vihteli delovno orodje najbolj goreči, ki bodo kralju Pustu XX. izravnali slavnostni koridor. Delovna vnema jih je kar razganjala, a verjemite ali ne, marsikje je pravo delo steklo šele pred kakšnim tednom. Pomešali smo se med vohljače, mednje, ki poznajo pot do skrivnih delovišč, in vljudno pobarali za kak namig o tem, kaj brbota v pustnem piskru. Pa vse je kazalo, da so bili pod pustnim golažem komaj dobro zakurili, čeprav receptov zanj nikakor ni zmanjkalo. Nekateri med njimi bodo kar krepko začinjeni, so nam obljubili, drugi pa so se le skrivnostno muzali in od-majevali z glavo. Spet drugje — to je bilo v Trnovci — nas sploh niso spustili k vozu, skratka prava pravcata vsesplošna konspiracija. V sivem popoldnevu so pustni vozovi mrko ždeli in komaj čakali, da bo pod večer okrog njih zagomazelo. Zapeli sta žaga in kladivo, zapraske-tal je varilec, zaiskrile so se šegave domislice, a tudi sami traktorji se bodo morali izkazati in vso veselo druščino popeljati v slavnostni sprevod. Človeški faktor najbrž ne bo odpovedal, kajti pustovalci so Židane volje in trud in napor bosta v bučnem veseljačenju na mah pozabljena. No, še pred tednom dni smo od zapetih pustnih delavcev uspeli izvedeti le prav malokaj, zato smo morali do Igorja Malalana, ki je tudi letos čvrsto zgrabil za vajeti iskrive pustne vprege. Tako smo iz uradnega vira izvedeli vsaj za število nastopajočih. Prijavili so se sami stari, v pustnih bitkah prekaljeni korenjaki - veterani, od Šempolaja pa do Padrič in Gropade; v silnem zaletu sta se jim pridružila tudi vozova s Krmenke in iz Podlonjerja, skupno devet vozov za vse okuse in vsakršne želodce. Prijavile so se tudi štiri skupine mask, ki bodo menda kar pešačile, tako kot tudi tri pihalne godbe, da nam bodo s poskočnimi takti ogrele premrle ude. Vse to pa je že lovišče kronistov, zato jim ne silimo v zelje. Mi smo le plaho poškilili v posamezne pustne rezervate in tu pa tam sramežlji-voi pritisnili na sprožilec. Takale pustna predpremiera bodi v spodbudo, kot vabilo na jubilejno slavje, ki se ga moramo zagotovo udeležiti. Vsaj za en popoldan in večer vrzimo skrbi čez rame in se prepustimo neugnanemu godovniku, kralju vseh malih in velikih norčkov! J. B. Pogovor z okulistom dr. Francem Mahničem Delež slovenskih zdravnikov v tržaškem zdravstvenem sistemu Da imamo tržaški Slovenci že okrog 120 zdravnikov, specializiranih v raznih vejah medicine in da jih je okrog 90 aktivnih v Slovenskem zdravniškem društvu, smo v našem dnevniku že pisali. In vedno smo poudarili tudi naše zadovoljstvo in ponos, da razpolagamo s tako lepim številom zdravnikov, ki se dobro, lahko rečemo tudi odlično, uveljavljajo v raznih zdravstvenih ustanovah na našem območju, torej tudi na raznih področjih zdravstva. Če se tokrat ustavimo pri dr. Francu Mahniču — okulistu, specialistu za očesno kirurgijo, ki ga domači in prijatelji poznajo kot Andreja, je to zato, ker so okulisti danes močno cenjeni in iskani in ker imamo tržaški Slovenci tri dobro, priznane okuliste — dr. Križničevo, dr. Spe- tiča in pa dr. Mahniča, ki je asistent na oddelku za okulistiko tržaške bolnišnice. O dr. Mahniču smo slišali veliko pohval in lepega od pacientov, ki so se zdravili na oddelku za okulistiko tržaške bolnišnice. Obiskali smo ga na domu, čeprav smo vedeli, da je zelo zaposlen. »Bil sem dijak slovenskega klasičnega liceja v Trstu. Ker me je poklic zdravnika vedno privlačeval, sem se vpisal na medicinsko fakulteto v Trstu, kjer sem doplomiral leta 1976, nato pa opravil, prav tako v Trstu, še štiriletno specializacijo za okulistiko. Ko mi je bilo 27 let, sem s študijem pravzaprav že opravil, nato sem odslužil vojaški rok in nastopil službo okulista v tržaški bolnišnici.« »Nekateri se odločajo za specializacijo v raznih vejah medicine, nam je v razgovoru povedal, bolj na osnovi možnosti, ki jih bodo imeli glede bodoče zaposlitve. Sam sem se odločil za okulistiko, ker me je ta veda še posebej žaru mala. In ker nisem želel biti specialist, kot ga pojmujejo na primer v ameriškem zdravniškem sistemu, sem še med študijem posvetil veliko časa spoznavanju dela v vseh oddelkih, tako da sem razširil svoje znanje in torej tudi poznavanje različnih obolenj. Naše oči so namreč tisti organ, ki zelo natančno precizira ne samo razna očesna obolenja in njegove hibe, temveč so nekakšno ogledalo tudi za druge bolezni, kot so diabetis, visok krvni pritisk, razna infekcijska obolenja itd. Preko komplikacij, ki nastajajo v očesu, lahko zaznamo in diagnosticiramo razna druga obolenja.« Tore:>Parislna D’Este«, ob imenih kot sta Montserrat Caballe in Juan Pons. Z velikim nasmeškom pevec doda, da ie pisarniško službo zapustil šele leta 1978, ko mu je uspelo dobiti vlo-0o v Metropolitanski operi; prej je moral o službi resno razmišljati saj je oče treh otrok. Danes je Gonzalez stalen gost vseh največjih opernih o-drov. V Trst je priletel iz New Yorka, čaka ga koncert na Dunaju, pel bo v »Les Dandides« Antonia Sal.eria kasneje bo prvič obiskal eno od vzhodnih držav. V Pragi bo zapel v manj znani Mozartovi operi, to pa samo zato, ker ga veže na praški zbor izredno prijateljstvo, ki je nastalo na Rossinijevem festivalu v Pesaru. V nasprotju z živahnim in nasmejanim Dalmacijem je Lugi De Gorato bolj resen in preudaren. Baritonist ni vec rosno mlad, kariero pa je pričel leta 1977, ko .je ob Lelli Cu-berle nastopil v »Traviati«. Prej je bil raziskovalec na univerzi v Bariju. Petje je začel študirati zato, da bi bolje spremljal izvajanje opernih pevcev. In tako se je rodil odličen bariton, ki je imel veliko srečo, da je že po prvih avdicijah nastopil pod taktirko največjih italijanskih dirigentov in, da se je kmalu pridruž i skupini s katero gotsuje v Trstu. V svojem bogatem repertoarju ima poleg Rossinija še vse baritonske vloge iz Bellinijevih in Donizettijevih o-per, kot tudi iz številnih Verdijevih oper. Navdušen je nad občinstvom v tujini, ki . po predstavah naravnost vdre v garderobo pevcev. V Trstu, kjer je pred leti pel v »Luciji« ga posebno moti to, da ni mogoč stik z občinstvom, posebno mladim. Ob vprašanju, če imata kakšno neizpolnjeno željo je Gonzalez odgovoril, da je zanj to nastop na salzburškem festivalu, za De Corata pa vloga »grbavca« - R'goletta. Hotela sem še vprašati, če ju je uspeh kakorkoli menjal, pa se mi je vprašanje zdelo odveč. Gotovo je njun način življenja drugačen od prejšnjega, zvezdništvo pa jima je po mojem mnenju neznanka. Mislim, da bodo »Pogovori za o-drom«, ki jih bo PD občasno objavljal, razveselili predvsem one, ki tržaško operno gledališče redno obiskujejo, če pa bomo ustregli tudi tistim, ki operam sledijo po radiu ali televiziji, bo naš cilj povsem dosežen. O. CUPIN radiotelevizija italijanska televizija Prvi kanal 9.30 Televideo 10.30 Gelosia - 4. in zad. nadalj. 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Halo . . . kdo igra? opoldanski spored z Enrico Bonaccorti 13.30 Dnevnik 1 14.00 Halo... kdo igra ? - zadnji poziv 1415 Iz studia 2 v Turinu - Maurizio Nichetti 14.25 Le avventure di Davy Crockett -prvi del 16.55 Iz parlamenta 17.00 Dnevnik 1 - kratke vesti 17.05 Le avventure di Davy Crockett -drugi del 18.30 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Missing scomparso - film 22.30 Dnevnik 1 22.40 Donatello 23.55 Dnevnik 1 - nočne vesti 0.10 Appunti sul Giappone Drugi kanal 9.30 Televideo 11.55 Cordialmente 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - chip 13.30 Capital - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - kratke vesti 14.35 Tandem Ljubljana 17.30 Poročila 17.35 Oživele strani - nanizanka 17.55 Merlin - 1. del nemške serije 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Grafično oblikovanje - izobraževalna serija 19.10 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zma 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Proslava Prešernovega dne -prenos iz Cankarjevega doma 21.30 Ne prezrite 21.45 Dnevnik 21.55 Fanny in Aleksander - švedski film Koper 14.15 TV novice 14.25 Uboga Klara 15.10 Moški za nagrado - film 16.40 Otroški program - risanke 18.30 Pacific intemational airport -TV film 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja CANALE 5 8.35 Alice - TV film 9.00 Una famiglia americana - TV film 9.50 General hospital - TV film 10.45 Facciamo un affare - TV film 11.15 Tuttinfamiglia - kviz 12.00 Bis - kviz 12.40 II pranzo è servito - vodi Corrado 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 La valle dei pini - TV film 15.30 Una vita da vivere - TV film 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom - kviz 18.00 Zero in condotta - TV film 18.30 C’est la vie - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Dynasty - nadaljevanka 21.30 Hotel - TV film 22.30 Maurizio Costanzo show 0.30 I 7 senza gloria - film RETEQUATTRO 8.30 Soldato Benjamin - TV film 9.00 Destini - novela 9.40 Lucy show - TV film 10.00 I terribili sette - film . 11.45 Magazine 12.15 Mammy fa per tutti - TV film 12.45 Ciao ciao - risanke 14.15 Destini - novela 15.00 Agua viva - novela 15.50 Sempre più difficile - film 17.50 Lucy show - TV film 18.20 Ai confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - nadaljevanka 20.30 II buon paese - spektakel 23.00 Agente speciale - TV film 24.00 Mod squad - TV film ITALIA 1 8.30 Gli eroi di Hogan - TV film 8.50 La casa nella prateria - TV film 9.40 Fantasilandia - TV film 10.30 Wonder woman - TV film 11.30 Quincy - TV film 12.30 L’uomo da 6 milioni di dollari -TV film 15.15 R tiro mancino 16.00 Immagini per la scuola 16.30 Pane e marmellata 17.30 Dnevnik 2 - kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Sereno variabile 18.30 Športna poročila 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 La rabbia degli angeli - film 22.00 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.10 Primo piano 23.00 II brivido dell’imprevisto - TV film 23.30 Dnevnik 2 - zadnje vesti 23.40 Copkiller - L’assassino dei poliziotti - film Tretji kanal 11.45 Televideo * 13.00 II carnevale 14.00 Ruščina 14.30 Francoščina 15.00 Simfonični koncert 16.00 Colloqui sulla prevenzione 16.30 Corso basic 17.05 Dadaumpa 18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Sulle orme degli antenati 20.05 Le avventure di J. J. Rousseau 20.30 PirandeRo a teatro e altrove '22.45 Dnevnik 3 23.20 II manager Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednje vesti: LJUBLJANA — Podelitev Prešernovih nagrad RIM — Razprava o goriški problematiki GORICA — Politični spori na Goriškem OPČINE — Vse nared za sprevod 20. Kraškega pusta TRST — Razprava o konvenciji OZN o pomorskem pravu na Jadranu GORICA — Razstava o arhitektih iz Gorice in Nove Gorice TRST — Predstavili so filmski katalog Trouver Trieste TRST — Razstava hrvaških naivcev TRST — Kompjuterji na osnovni šoli v Barkovljah TRST — Jazz koncert De Piscopa 19.30 TVD stičišče 19.50 Odprti prostor 20.30 Lepa Otero - nadaljevanka 21.35 Znanost med obema vojnama - dokumeritarec 22.40 TVD - Vse danes 22.50 Nepopravljivi - film 13.20 Help - kviz 14.15 Deejay television 15.00 Chips - TV film 16.00 Bim bum barn - risanke 18.00 La casa nella prateria - TV film 19.00 Gioco delle coppie - kviz 19.30 La famiglia Addams - TV film 20.00 Risanke 20.30 Culo e camicia - film 23.00 A tutto campo - športni tednik 24.00 Nogomet - prvenstvo college 1.15 Cannon - TV film 2.15 Strike force - TV film TELEPADOVA 14.00 Una nuova stagione - TV film 15.00 Con affetto, tuo Sidney - TV film 15.30 Proposte commerciali 16.00 Filmska rubrika 16.10 Proposte commerciali 16.45 Risanke do 18.15 18.15 Leonela - TV film 19.30 Alla ricerca di un sogno - TV film 20.25 R dominatore di Chicago - film 22.00 Leonela - TV film TRIVENETA 14.00 Bellamy - TV film 15.00 Monitor 15.30 I diavoli rossi - film 17.00 Risanke 18.30 Una signora in gamba - TV film 19.00 Govorimo o ribolovu 20.15 La notte dei gabbiani - film 22.00 Combat - TV film 23.00* Film TELEFRIULI 12.30 A tutamore - TV film 13.00 Lamù - risanke 13.30 Senorita Andrea - TV film 15.30 Musicale 17.30 Natura canadese - dokumentarec 19.00 Telefriuli sera 19.30 Senorita Andrea - TV film 20.30 Varieté 22.45 Doppio gioco a San Francisco -TV film radio RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriškem valu; 8.40 Glasbieni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12.00; Lahka glasba; 13.20 Naša pesem 1984: Mešani študentski zbor iz Kamnika; Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva; Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev-Danes na valu radia Koper: 15.00 Mladinska oddaja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Hit parade; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Glasbeno popoldne; 15.00 Oddaja o kulturi in u-metnosti; 15.45 Sublime; 16.00 Scena; 16.15 La vera Romagna; 17.45 Alta fedeltà; 18.10 Evergreen; 20.00 Nočni program. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Pronto quiz; 11.30 Una vita - 6. del; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Zeleni vai - week-end; 13.30 Karavana; 14.03 Master city; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 II Paginone; 17.30 Jazz; 18.00 Variete; 18.30 Gershwinova glasba; 19.25 Verska oddaja; 19.30 Na naših trgih; 20.00 La Fonit-Cetra predstavlja; 20.30 La guerra segreta nel Mediterraneo; 21.03 Simfonična glasba; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00-8.00 Jutranja oddaja; 8.00 Politična tribuna; 8.15 Radio 2 predstavlja; 8.48 Soap-opera allTtaliana: Andrea; 9.10 Taglio Terza; 9.32 Salviamo la faccia; 10.13 Mulini a vento; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00-18.30 Scusi, ha visto il pomeriggio?; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Kulturne zanimivosti; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Amaterski zbori tekmujejo - Moški pevski zbor Postojna; 14.30 Človek in zdravje; 14.40-15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; Obvestila; 15.25 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 18.55 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja.o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno Marjeta Novak: Vrtiljak. Prispevajte za Dijaško matico jugoslovanska televizija zasebne postaje Politični razvoj na Goriškem Danes zvečer v Gradežu izvolitev novih odbornikov Prva od številnih Prešernovih proslav Dan slovenske kulture so počastili v kulturnem društvu Kras v Dolu Včeraj smo izražali domnevo, da se bo danes v Gradežu sestal tamkajšnji občinski svet, da bi zaključil fazo novega upravljanja z izvolitvijo odbornikov. Vest je potrjena. Župan Zanetti je svetovalce sklical na sejo, ki se bo pričela drevi ob 18.30. Župan, ki ga je deset svetovalcev izvolilo pred dvema letoma, je namreč sklenil pogovore z republikanci, komunisti, socialdemokrati in zelenimi. PRI bo, poleg župana, dobil dva odbornika, dva komunisti, po enega socialdemokrati in zeleni. Zdi se ,da v tej fazi neodvisna svetovalka, ki je svojčas zapustila demokristjane, ne bo podprla tega odbora. Do tega pa bi morda prišlo takrat ko bo treba glasovati o občinskem proračunu. Ni znano, ali pride do morebitnih pomislekov pred nocojšnjo sejo, saj je pokrajinski tajnik PRI Esposito zagro-zU, da pošlje komisarja v gradeško sekcijo republikanske stranke in izobči vse štiri svetovalce. Vedeti pa je treba, da so za demokristjani v Gradežu republikanci na drugem mestu z več kot dvajsetimi odstotki glasov. Razpleta se tudi v pokrajinski u-pravi. Najbrž bo predsednik Cumpe-ta sklical pokrajinski svet v ponedeljek, 17. februarja. Takrat naj bi izvolili, tristrankarski odbor sestavljen iz demokristjanov, socialistov in Slovenske skupnosti. Ta bi lahko računal na dvanajst, tj. na polovico svetovalcev. Tudi v tem primeru bi odbor upravljal pokrajino do glasovanja o proračunu. Seveda pa se utegne zgoditi, da pride do 17. februarja do razpleta dogodkov, da se namreč tristranski koaliciji pridružijo tudi socialdemokrati. Nekateri celo ugibajo, ali bi lahko tudi pri nas na Goriškem prišlo do primerov podobnih tistim deželnega odbornika Vespasia-na in videmskega pokrajinskega svetovalca Rosenwirtha. Že včeraj smo poročali o sporu do katerega je prišlo med demokristjani in socialisti v Krminu. Socialisti so zahtevali preverjanje. Vendar pa je župan Nibin, socialist, že sklical kr-minski občinski svet, da bi na njem razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki pobliže zanimajo krminsko občinsko skupnost. Dolani, člani kulturnega društva Kras, so uvedli letošnjo serijo prireditev in proslav ob dnevu slovenske kulture, ki se bodo v naslednjih dneh zvrstile v raznih naših krogih ter se bodo sklenile naslednjo soboto zvečer v goriškem Kulturnem domu, kjer bo osrednja prireditev v priredbi ZSKD. Za to priložnost se je v prostorih osnovne šole na Palkišču zbralo veliko domačinov, ki so z zanimanjem in pozornostjo sledili sporedu, ki so ga pripravili goriški in štandreški mladinci. Pred samo proslavo pa so v istih prostorih odprli razstavo del slikarja Lojzeta Spacala, ki bo na ogled občinstvu še v naslednjih dneh. Prvi del proslave so uresničili gojenci goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič, ki so pod vodstvom Stena Vilarja izvedli recital o Ivanu Cankarju. Drugi del proslave pa je bil posvečen zborovskemu petju. Za to priložnost so v Dolu nastopili mladi pevci štandreškega društva Oton Župančič pod vodstvom Elde Gravner-Nanut. Naj povemo, da je pred začetkom proslave Tamara Zužič pozdra- vila v imenu društva, ki je po premoru ponovno pričelo z dejavnostjo. Kulturni delavci iz tega kraja bodo v naslednjih mesecih pripravili v šolskih prostorih vrsto prireditev in večerov z namenom, da popestrijo to dejavnost v tem predelu doberdobske občine. Poleg kulturnih pobud pa imajo v načrtu tudi rekreacijo za najmlajše. V ta namen bodo uredili vse potrebno za vadbo namiznega tenisa, že v tem času pa razmišljajo, kako urediti zemljišče, da bi v poletnih mesecih to dejavnost prenesli na prosto. Sodelujejo tudi Novogoričani Urbanistični razvoj Gorice na razstavi v avditoriju Sestanek med predstavniki krajevnih ustanov Možnost posega državnih podjetij za uresničevanje pomembnih načrtov Sodelovanje med arhitekti Gorice in Nove Gorice traja že več časa. 'Rezultat njihovega sodelovanja je tudi razstava goriške in novogoriške urbanistike in arhitekture, ki so jo v sredo zvečer odprli v avditoriju. Predsednik združenja goriških arhitektov Luisa Codelia je na otvoritvi povedala, da bo v istih prostorih 14. februarja okrogla miza arhitektov sosednih mest. Povedala je tudi, da so tukajšnji arhitekti v dogovoru s pokrajinskim muzejem, da bi v njem uredih urbanistično sekcija, kjer naj bi zbrali kar največ načrtov in dokumentacije o razvoju naših krajev. Na razstavi, ki bo odprta do konca prihodnjega tedna, vidimo, v pritličnem prostoru več dokumentov, zemljevidov, topografskih kart Gorice, od srede 18. stoletja do današnjih dni, pa tudi nekatere skice Nove Gorice, ki je pričela nastajati potem ko je bila leta 1947 potegnjena nova mejna črta. V gornjih prostorih pa so razstavljena dela goriških arhitektov. Razstavljeni so načrti za že izvedena dela kot tudi za taka dela, ki so žal ostala le v zamisli naših arhitektov. Vidimo tudi izdelke študentov arhitekture kot tudi nekatere makete. Razstava je zares zanimiva. K njej se bomo v našem listu še povrnili. Urnik frizerjev Pokrajinsko združenje obrtnikov obvešča, da bodo frizerski in brivski saloni v prihodnjem tednu, ob priliki pustnega praznovanja, poslovali po sledečem umiku: v ponedeljek, 10. t.m. zaprto, v torek, 11. t.m. odprto TASCO: Na osnovi določil finančnega zakona morajo občine v Italiji do 2. marca določiti kriterije in merila za uvedbo novega davka na občinske storitve TASCO. Goriška občinska uprava, ki bo v prihodnjih tednih morala odločati o višini tega davka v raznih mestnih in predmestnih predelih, je te dni pričela krog posvetovanj z rajonskimi sveti. Prvo tako srečanje je bilo predsinočnjim v Pevmi, kjer je članom sveta in drugim občanom, ki jih je privabila zanimiva tema večera, obrazložil stanje v zvezi z uvedbo novega davka občinski odbornik za finance Armando Obit. Obit je na kratko obnovil, kako je prišlo do uvedbe TASCO. Občine so se se dalj časa zavzemale za davčno avtonomijo in večjo neodvisnost od državnih prispevkov. V okviru letošnjega finančnega zakona in izdatnih omejitev državnih stroškov je do tega res prišlo, vendar tako, da so občine dobile novi davek v (delno) zameno za znatno manjši državni prispevek. Ne samo, da se državni prispevek občinam ne bo večal glede na inflacijo, pač pa se bo letos zmanjšal za 6,95% v primerjavi z lanskim. Za Gorico, ki je lani prejela približno 14 in dopoldne, v sredo 12. t.m. zaprto, v četrtek, 13. t.m. odprto po običajnem umiku. TUDI V SOVODNJAH Zbiralniki za odpadlo steklo Tako kakor v števOnih drugih občinah, so se tudi v Sovodnjah odločili za zbiranje odpadnega stekla. Občinski svet je na zadnji seji odobril sklenitev pogodbe s podjetjem Vetrital, kj bo poskrbelo za namestitev posebnih plastičnih posod in za njihovo redno. praznjenje. Podjetje bo v prvi fazi namestilo dve posodi, eno brezplačno, drugo pa bo občina kupila. V naslednji fazi bo občina poskrbela za namestitev dodatnih zbiralnikov, kakor je bilo slišati na seji občinskega sveta. Kako se bo pobuda obnesla, pa je seveda predvsem odvisno od vzgoje in obnašanja občanov. Steklo predstavlja skoraj 20% teže v odpadkih iz gospodinjstev, to pa predstavlja kar precejšnje breme, če upoštevamo, da stane sežig enega stota smeti danes že okrog štiri tisoč lir. Prva dva zbiralnika bodo predvidoma namestili v Sovodnjah. Diapozitivi Na sedežu fotografskega krožka CI F1 v Ul. sv. Klare 15 bodo drevi ob 21. uri predvajali barvne diapozitive tržaškega fotoamaterja Thomasa Scherlija. Vstopnine ne bo. pol milijarde, pomeni to milijardo manj, medtem ko bo zaradi predvidene inflacije (programirana stopnja je 6%) potrebovala skoraj milijardo več kot lani. Še eno milijardo bo občina izgubila od davka za odvažanje smeti in davka na pse, ki z uvedbo TASCO odpadeta. Po drugi strani so izračunali, da bi z uvedbo najvišjih količnikov TASCO vnovčili 2 milijardi in 300 milijonov, v resnici pa jih bodo skoraj gotovo manj. Tako pridemo do zaključka, da bodo občani z novim davkom na storitve plačevali povprečno dvakrat več kot so doslej plačevali za odvažanje smeti, občina pa bo kljub temu morala zmanjšati proračun za več kot milijardo lir. Toda kako bodo izračunali novi davek? Plačevati ga bodo morali lastniki ah uporabniki stanovanj in prostorov, ki so namenjeni poslovnemu (uradi, trgovine, gostinski prostori itd.), kulturnemu, rekreacijskemu delovanju! Glede na uporabo deli zakon nepremičnine v sedem razredov. V vsakem so štiri skupine, za katere se bo višina davka na kvadratni meter uporabne površine določala na osnovi števila storitev v določeni občini in mestnem predelu. Storitve so lahko tipa A (cestno omrežje, javna fazsvet- V kratkem naj bi prišlo do novega sestanka med predstavniki deželno uprave, sindikalnih zvez in ustanove IRI o krepitvi prisotnosti podjetij z državno udeležbo v naši deželi, posebej pa na območju goriš-ko in tržaške pokrajine. V okvir priprav na omenjeno srečanje sodi sestanek, ki je bil te dni na pobudo goriške pokrajinske uprave in ki so so ga udeležili poleg predstavnikov pokrajine, predstavniki goriške in tr-žiške občine, trgovinske zbornice in ravnatelj družbe SPI (družba, ki deluje v sklopu ustanove IRI in ki i-ma kot osnovni cilj krepitev industrijske dejavnosti) iz Trsta, Francesco Zacchigna. Na sestanku so, kakor izhaja iz tiskovnega poročila pregledali nekaj načrtov, ki so jih predstavile krajevne ustanove in ki bi jih lahko začeli uresničevati s posegom družbe SPI, oziroma Italstat. Gre predvsem za načrte prometnih in drugih infrastruktur širšega pomena. Ekonomsko upravičenost, oz. izvedljivost posameznih načrtov, naj bi preučili prav v specializiranih podjetjih, ki sodijo v sklop ustanove IRI, s katerim naj bi dežela v prihodnje sklenila tudi sporazum. Med načrti, ki so bili izrecno o-menjeni, je na prvem mestu načrt razvoja tržiškega pristanišča. Tesno povezano s tem pa je tudi vprašanje posodobitve cestnih povezav s tovornim postajališčem pri štandrežu. Predstavniki Gorice in Tržiča so za tem predstavili tudi osnutek načrtov tudi obsežnejšega prenovitvenega posega mestnih jeder, iz katerega izhaja tudi potreba po adaptaciji starejših zgradb za sedež visokošolskih Ijava, odnašanje smeti, vodovod, greznično omrežje) dn tipa B (depurator, javni prevozi, otroški vrtec, otroške jasli, šolski prevoz, knjižnica, muzej, gledališče, telovadnice ali bazeni, javne in opremljene zelene površine). 1. skupina (900 lir na kv. meter) obsega nepremičnine v krajih, ki ne razpolagajo z več kot tremi storitvami tipa A. Če razpolagajo z ne več kot dvema od teh storitev se davek lahko zniža na eno tretjino. 2. skupina (1.100 lir na kv. meter): kjer razpolagajo prebivalci z vsaj tremi storitvami tipa A. 3. skupina (1.400 br za kv. meter): kjer razpolagajo prebivalci z vsaj tremi storitvami tipa A in štirimi storitvami tipa B. 4. skupina (1.700 lir na kv. meter): kjer razpolagajo prebivalci z vsemi petimi storitvami tipa A in vsaj petimi storitvami tipa B. Za kmečke hiše je v vsaki skupini predvideno 50% znižanje. Količniki, ki smo jih navedli za kvadratni meter, veljajo za stanovanja: za poslovne dejavnosti so tarife znatno višje, za kulturne in nekatere druge pa nižje. V katere skupine bo občina uvrstila in drugih ustanov. Govor je bil nato tudi o vrednotenju turistične dejavnosti, zlasti preko realizacije turističnih pristanišč v Gradežu in Štaran-canu. Predstavniki tržiške in goriške občine, goriške pokrajinske uprave in družbe SPI so se, kakor izhaja iz poročila, dotaknili tudi vprašanja v zvezi z izvajanjem ukrepov, ki jih predvideva paket Altissimo. Poudarih so potrebo po usklajevanju pobud raznih krajevnih ustanov in potrebo po boljšem programiranju in sodelovanju med industrijskimi conami, da bi se izognih pojavom škodljive konkurence. Posebno pozornost so' namenih razpravi o posodobitvi in preureditvi cestnega omrežja v goriški pokrajini, zlasti kar zadeva državno cesto št. 55 med Gorico in Tržičem, državno cesto št. 56 med Gorico in Vidmom in avtocestni odsek Moščenice - Vi-leš, kjer naj bi uporabniki v prihodnje bili oproščeni plačevanja cestnine. Sestanka so se poleg pokrajinskega odbornika Enza Bevilacque, ravnatelja družbe SPI Zacchigne, udeležili še goriški občinski odbornik Nicolò Fornasir, predsednik goriške trgovinske zbornice Delio Lupieri ter tržiški župan Gino Saccavini z odbornikom Marinom. darovi in prispevki Ob 15. obletnici smrti Jureta Tomšiča darujeta mama Jožica in sestra Daša 30 tisoč hr za športno društvo Dom. posamezne mestne predele? Lahko bi celo občino uvrstili v četrto skupino z le nekaterimi izjemami v tretji — je dejal Obit — saj Gorica nudi občanom praktično vse navedene usluge. Toda občinski odbor se nagiba za bolj diferencirano uvedbo zakona. Predlog, ki ga bodo po posvetovanju z rajonskimi sveti še popravili in dopolnili je sledeč: širše mestno središče naj bi bilo v četrti skupini, ostah mestni rajoni v tretji, predmestja deloma v tretji, deloma v drugi in najbolj odmaknjeni predmestni deli v prvi skupini. Pevma in del Oslavja do kostnice bosta tako v drugi, preostali del Oslavja in Štmaver pa v prvi skupini. Kdaj in kako bo treba plačati TASCO Vsakdo bo moral samostojno izračunati višino davka na podlagi površine nepremičnine. Površine so v glavnem občinski davkoplačevalci že prijavili v zvezi z davkom za odvažanje smeti. V nasprotnem primeru, ah pa če takrat prijavljene površine ne odgovarjajo več dejanskemu stanju, je treba za točno površino povprašati na katastrskem uradu. Devet dvanajstin davka bo moral vsakdo predhodno plačati oktobra, preostale tri dvanajstine pa meseca marca v naslednjem letu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v torek, 11. februarja, na veselo OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu v Gorici. Pričetek ob 15. uri. Na sporedu risanke, šaljive igre in seveda družabnost. Vabljeni otroci in starši — maske zaželene! razna obvestila Mladinski odsek KD Sovodnje priredi v nedeljo, 9. februarja, pustni ples v domačem Kulturnem domu. Pričetek ob 20.30. Zaželene pustne šeme. Kulturno društvo Sovodnje priredi v nedeljo, 9. februarja, v domačem Kulturnem domu OTROŠKO PUSTOVANJE, ki bo od 17. do 19. ure. Vabljeni vsi otroci. Mladinski krožek Gorica priredi jutri, 8. t.m., in v torek, 11. t.m. pustni ples. Rezervacije, samo z vabili, danes in jutri od 16. do 18. ure v Kulturnem domu ter v ponedeljek od 16. do 18. ure. izleti SPDT Gorica obvešča udeležence smučarskega izleta na Dobrač v nedeljo, 9. februarja, da bo avtobus odpeljal po sledečem redu: 6.55 iz Gorice (na Komu), 7.05 iz štandreža, 7.15 iz Sovodenj. Priporoča se točnost. kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »La foresta di smeral CORSO 18.00-22.00 »Amici miei (atto m)«. VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo star penetration«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 9.00—11.00 »H richiamo della foresta«. Gledališka predstava za učence in dijake. Krmin OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00-21.00 »H mistero del cadavere scomparso«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Plačanec«. 20.15 (Filmsko gledališče) »Leto mirnega življenja«. SVOBODA 19.30 »Glasba neke mladosti«. 21.30 »Privatne lekcije«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò, Ul. 1. maggio 94, telefon 73398. POGREBI Danes v Gorici ob 8. uri Angela Brini iz splošne bolnišnice v Podgoro, ob 9.30 Antonija Rejc por. Culot iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Rolando Temil prihod iz Vidma v cerkev pri Sv. Ani in nato na glavno pokopališče. Odbornik Obit v Pevmi obrazložil novo takso zakaj in koliko bomo plačevali Epigrami Mateja Bora so bodice na račun sodobnega časa in družbe Jugoslovanski naivci ponovno na ogled v Trstu Epigram je literarna zvrst, ki jo poznamo navadno v obliki kratke štirivrstične kitice, spopada pa se z vsemi odkritimi anomalijami, odkloni, smešnostmi, osebnimi in splošnimi nasprotniki, ter skuša biti istočasno udarna v svoji izpovedi, udarna in jasna, po možnosti pa tudi duhovita in celò besedno bravurozna. Kot je znano, so tovrstno obliko poznali že stari Grki in Rimljani, pozneje pa je večkrat doživela svoj ponovni razcvet, ne nazadnje z Goethejem in Schillerjem, pri nas v prvi vrsti s Prešernom, v najnovejšem času pa predvsem z Borom in Menartom — dodati pa je treba misel, da se je epigram posebno v najnovejših razgibanih časih slovenskega kulturnega in političnega prostora, razmahnil preko vsake običajne mere, da je postal že neke vrste sredstvo polemičnega dialoga, očitno pač primerna oblika, ki s svojo tisočletno literarno tradicijo nemara prenese več kot nevezana beseda, istočasno pa tudi pomeni nekakšno obliko duhovitega »fair-playa«, ki že vnaprej govori o želji po lucidnem in ne grobem obravnavanju stvari. Ravno v času razbohotene uporabe te sicer dokaj precizne literarne in miselne oblike — strnjenost oblike in vsebine je naravnost zahtevna naloga vsakega avtorja epigrama — je znani pesnik in dramatik, prevajalec Shakespeara, Matej Bor, izdal célo knjigo svojih priložnostnih zapisov, komentarjev in bodic, jih o-premil s časom in razlogom nastanka, ter na ta način stopnjevano postavil pred splošno pozornost značaj in usodo epigrama. Treba je reči, da je ravno Bor avtor, ki je uporabljal epigram kot sredstvo izpovedovanja in angažiranja tako rekoč ves čas, dosledno in v nekem smi- slu spontano, zato tudi izbor zajemajoč letnici 1948 in 1985. Ravno v prerezu velike časovne razdalje lahko zategadelj toliko bolj preverimo pomen in odzivnost te lapidarne literarne zvrsti, ki je po vsej priliki najučinkovitejša v aktualnem trenutku, z oddaljenostjo nastanka pa seveda izgublja svojo ostrino in moč, razen če ni bila namenjena dogodkom ali osebam, ki so po svojem pomenu odzivne tudi mnogo kasneje, v drugačnih razmerah in znotraj spremenjene problematike. Najsi Borovi e-pigrami posegajo v obračune z literarnimi krogi nasprotnih estetskih taborov, najsi posegajo v svet politike in politikov, v jezikovne spore in spopade, v takšne ali drugačne a-nalize klime, ki se pač na različnih področjih življenja kaže na podoben način, vedno lahko — ne glede na čas nastanka -c- razdelimo zapise v tiste, ki so zgolj aktualni in dandanes manj razvidni, in tiste, ki so ne glede na naslovnika zadeli neko splošnejšo poanto, poanto, ki se v svoji popačenosti ali predimenzioni-ranosti nikakor še ni izčrpala. Zatorej je razumljivo, da beremo opombe k epigramom v pogojnem smislu, ker pač literarno zgodovinske razlage niso več integralni del stvaritve, ampak le njegovo dodatno pojasnjevanje. In treba je priznati, da je cela vrsta Borovih bodic preživela tudi čas — to naj bi bila pohvala avtorju in morda graja razmeram, ki niso presegle samih sebe — nekatere pa so izstopile iz svoje trenutnosti ali zaradi poseganja v splfr šno-človeška področja ali pa zaradi duhovitih besednih iger, ki pač vedno »živijo svoje učinkovito literarno življenje. Še vedno se bo npr. bralec zamislil — z obveznim nasmeškom seveda — ob švrkanju Šalamunove poezije, če- prav so istočasno minili časi »razumljive« in deklarativne poetike kot edine pesniške možnosti; tudi ga bo navduševala besedna igra na račun Toporišičevih sicer inovativnih iskanj novih izrazov in jezikovnih oblik — »če je pretekli čas preteklik... bi bil Toporišič Toporeklik« — pa drastična osvetlitev šolske reforme, družbenega dogovarjanja, norčevanja iz preveč pravovernih in enosmernih političnih prepričanj in prakse, še vedno bo vzbujala navdušenje domislica, da smo Slovenci v zgodovinski borbi končno dobili svojo državo, sedaj pa se na vso moč trudimo, da bi po Marxu taista država odmrla kot višek razvoja, ali pa besedna igra, da pri »nas nimamo vlade v senci, zato pa imamo radi kakšno senco v vladi«; da seveda ne govorimo o literarnih peripetijah in genijih znotraj umetniškega prostora, ki se pač vsi borijo za svoj prav, dokler se Bor ne vpraša, katera gora bi lahko bila slovenski Parnas in ugotovi, da prideta zaradi vsesplošnega čvekanja in številnih zoprnikov v poštev v bistvu samo dve: prva je Jalovec in druga Klek. Prav gotovo je treba sprejemati epigrame z vso potrebno širino — misel, da so dobre tiste bodice, ki gredo zgolj na tuj račun, seveda ni produktivna — res pa je tudi, da so najboljši tisti epigrami, ki se kljub ogorčenosti in navalu krvi dvignejo na nivo duhovitosti, bravure, samoironije, ter na ta način osvobojeni zaživijo bujno, čeprav v stisnjeno obliko zamejeno življenje. Tovrstnih živih primerkov pa je v Borovi knjigi ogromno, zato bodo bralci prav gotovo odložili prelistano knjigo v mnogo vedrejšem razpoloženju od tistega, v katerem so jo pač bolj ali manj slučajno vzeli v roke. JANEZ POVŠE Lani poleti je tržaška turistična ustanova pripravila na Gradu sv. Justa bogato razstavo jugoslovanske naive. Pravzaprav je bil to bogat pregled del mojstrov hlebinske šole. Razstava je nato nadaljevala pot na Kitajsko. Prireditev kot celota je doživela v Trstu zelo lep sprejem in nekako poživila zanimanje tržaške publike za- jugoslovansko naivo, ki slovi kot edinstven likovni pojav na svetu. To zanimanje tržaških ljubiteljev umetnosti za hlebinsko oziroma jugoslovansko naivo je izkoristilo vodstvo tržaške umetnostne galerije »Al Bastione« v Ul. Venezian, ki je sredi januarja letos pripravilo razmeroma bogato razstavo hrvaške naive, v bistvu naive hlebinske šole. Če izvzamemo nekaj sicer dobrih reprodukcij Rabuzinovih del, so namreč vsa razstavljena dela — in teh je kakih štirideset — izključno olja mojstrov hlebinske šole. Ker je razstavišče razmeroma majhno, so razstavljena skoraj izključno dela majhnih mer, nekatera celo zelo majhna. Vendar gre za dela znanih mojstrov in torej za zelo veljavne stvaritve. Joža, sin slovitega Ivana Generalica, ustanovitelja hlebinske šole, ima na razstavo tri dela, prav tako zelo znani Ivan Lackovič - Croata je dal na razstavo dvoje svojih malih a zelo lepih zimskih motivov. Tu sta nadalje Branko Virius in Milan Nagy (Nadi), prvi ima en poletni in en zimski motiv, vtem ko je Nadi dal na razstavo tri olja, sejemski dan na vasi v svetlejših barvah ter motiva »V kleti« in »V gozdu«, ki sta oba v zelo temni rjavi barvi. V prvi vidimo kvartopirce med sodi v kleti, v drugi pa pastirje ob ognju sredi gozda, ko pečejo koruzne storže. Vsekakor ne smemo pozabiti Stjepana Večenaja in Franjo Vuj-čeca, dveh zelo znanih mojstrov, katerih dela visoko kvot'rajo doma in v tujini. Sicer pa bi morali z naštevanjem kar nadaljevati, saj gre vendar za kakih dvajset bolj ali manj znanih mojstrov, katerih sloves je segel daleč ne le preko hrvaških, pač pa tudi jugoslovanskih meja. Mimogrede bomo dodali, da je med razstavljale! več likovnic, med katerimi je tudi Tereza Dolenec, Iti je razstavila svojo »Žetev«, kjer se kaže njeno izredno obvladanje barv. Razstava hrvaške naive v galeriji »Al Bastione« sicer ni tako bogata kot je bila lanskoletna na Gradu sv. Justa, vendar ima eno prednost, kajti na razstavi so skoraj izključno manjša oziroma zelo majhna dela in zato dostopna tudi tistim ljubiteljem umetnosti, katerih žepi niso tako globoki. Najbolj prodano v Tržaški knjigarni 1. Tone Svetina: UKANA 4 (Založba Borec) 2. Paolo Parovel: L’IDENTITÀ’ CANCELLATA (Eugenio Parovel editore) 3x Razni avtorji: DEKLICA, PODAJ ROKO (Založništvo tržaškega tiska) 4. Stojan Spetič: RIMSKI MLINI (Založništvo tržaškega tiska) 5. Izidor Cankar: LONDONSKI DNEVNIK 1944-1945 (Državna založba Slovenije in Založba Lipa) Referat s pariškega simpozija »Slovenski glas« Slovenska poezija danes in v il Pran tako zavezuje današnje pesnike h kvaliteti pesniška tradicija tega prostora. Ne samo Gregorčič, ki je s svojo preprostostjo in milino, pa tudi z osebno razklanostjo med naturo in dolžnostjo, še danes, po sto letih, verjetno najbolj popularen slovenski pesniK. Mnogo bolj seveda A-lojz Gradnik, ki je eros i:: bivanjske teme zajemal v trdne klasične strukture. Prav tako senzualnost in socialno nacionalni register Iga Grudna v mediteransko pevnih lirikah. A gotovo najbolj določa to našo pesniško zgodovino polifonični opus Srečka Kosovela, kjer se ob inženirskem, sintetičnem ustvarjalnem pristopu avantgardista enakovredno dviguje krhka izpoved osamljenosti, izpostavljenosti. O njem pa boste kaj več slišali od Marca Alyna, odličnega poznavalca tega našega pesnika. — Njegova zasluga je celo, da je v francoski izdaji nekaj konstruktivističnih pesmi doživelo sploh prvo objavo — 40 let Po pesnikovi smrti! Že ob prvem stiku s sodobnim pesniškim ustvarjanjem Trsta spoznamo, da ni homogeno, da se členi na prav toliko estetik, kolikor je ustvarjalcev. V razmeroma ozkem prostoru in v generacijsko ne prehudo razvejani druščini bi prej pričakovali, da bodo skupne ustvarjalne poteze in interesi Pri uveljavljanju narekovali nekakšno pesniško šolo ali grupo, pa temu ni talco. Verjetno se to ni zgodilo zaradi Pomanjkanja starejše pesniške gene-noci je, katere modele bi bilo treba Preseči; morda pa tudi, ker je Koso-Vel nakazal možnost raznorodnih ust-vorjalnih sistemov že pri enem sa-nnsrti pesniku. Pa vendar je nekaj zanimivih potez, ki posredno okarakterizirajo in pove-fnjejo pesnike našega mesta, tako nji-novo ustvarjalsko pozicijo kot tudi z vidika receptor ja bralca poezije. Tako °Pazimo, da pri nas še do danes ni odo čistega avantgardističnega ekspe-nifnenta, ki bi se v svojih sekvencah nazvil do abstrakcije ali skrajnega individualističnega hermetizma, kar je .ko pomembno za razvoj poetičnih izrazov. Prav tako pa po drugi strani skorajda ni bilo čisto angažiranih tek-si°v, ki bi tematizirali na pragmati-.n, didaktičen način tak ali drugara družbeni projekt ali problem; ce-lo nacionalnih poudarkov je razmero-malo. Ekstremov torej v takem okolju ni, čeprav so pridobitve povoj-nih pesniških avantgard in angažira-nia literarnih tokov puščale pri naših Usnikih vidne sledove. Tako imamo Marko Kravos ob strukturalistično zaznamovanih pristopih k jeziku, ludizmu, reizmu, še elemente neobaročnih senzualnih predstav, ob verzih estradnega tipa z vsemi desakralizacijami in patetično občutljivostjo do družbenih, skupinskih bolečin pa filozofsko bivanjske teme raznih izvorov. Vendar so to le sestavine, ki jih amalgamira osebna izpoved, grajena kot spontan ispiracijski utrinek ali kot kompleksnejša stvaritev s skladno polifono strukturo. Še na neko stvar bi lahko opozorili: na odnos do jezika, ki je neobičajno pozoren in ustvarjalen. Ne mislimo pri tem le na izbranost izraza in stilno izbrušenost. Predvsem gre za avtentičnost, izvirno rabo jezikovnega materiala in za realizacijo, ki naj bo življenju, se pravi govoru, glasu, torej tudi receptorju poezije čimbolj blizu. Zato pretanjena zvočnost, melodičnost (seveda z nujnimi spodrsljaji v retorični patos) ali pogovorna neposrednost pouličnega tipa • (včasih kantavtorsko razpuščena), pa tudi živo narečje: ne kot ekološko modni zuhuk v naturo an jolruonzem, ampak kot vez z arhaično kulturno pod-statjo, z vsem magičnim in kultnim, ki ga ni malo ostalo v besednem vedenju preprostih ljudi — kot ga ni malo tudi v podzavestnem izročilu vsakega od nas. No, sedaj naj bi bila moja naloga, da čimveč teh svojih pesniških kolegov čimbolj hvalim, kot da bi to kaj pripomoglo, da se blago bolje proda! Pa vsi vemo, da je na sejmih treba vsako stvar v roke vzeti in preizkusiti, preden se kupi. Te moje kratke predstavitve naj bodo torej le zato, da bi vzbudile vašo pozornost in željo pokusiti te naše sadeže; seveda ne bodo to literarno zgodovinske oznake ampak intuitivno nakazovanje njihovih ustvarjalnih posebnosti. Seveda upoštevajte, da sem tudi sam eden izmed pesnikov in torej njihov konkurent, bolj kot prijatelj! Kot poseben pojav, ljudskega, naivnega ustvarjanja, ki pa je v svoji izpovednosti in igrivosti prisrčno in lepo, bi omenili najprej Marijo Mijot, tudi ker je s svojimi leti, preko 80 jih ima, najstarejša. Drugačna pa je le nekaj let mlajša Ljubka Šorli, ki je še trd™o *.:avezana na trdni svet vrednot. V njenem harmoničnem razmerju do življenja in pesniške tradicije korenini njen subtilni smisel za otožnost pastelnih barv in za pejsaž-ni detajl. Vinko Beličič je v svojih izpovedih demonstrativno pokončen in discipliniran, skrito tesnobo ob vprašanjih smisla pa razrešuje z zatekanjem v vero. Bolj dekorativno lepotna, čeprav ne brez himnične vznesenosti na eni strani in osebne razbolelosti na drugi, je lirika drugega katoliškega pesnika, Alberta Miklavca, ki pa je že za kako generacijo mlajši od Beličiča. V prvi povojni val sodi Miroslav Košuta in je v njem gotovo najizrazitejši in z največjim opusom, ob njem pa so nastopili nekako ob istem času še Filibert Benedetič, Irena Žerjal, Bruna Pertot. Za Košuto bi lahko rekli, da je njegova podstat v impresionistični senzibilnosti slovenske moderne, vendar razpeta med zlom in ničem sodobne bivanjske atmosfere, tako da velikokrat blagodejno eksplo-dira v nadrealistično metaforičnost. Benedetiča je zamikala poezija z mno-žinskim pesniškim junakom, torej angažiranost, ki pa jo je zanimivo cepil s skladi predmetnosti, s samostal-niškim nizanjem; žal pa teh svojih nastav ni dalje razvil. Irena Žerjal ostaja v svojih zbirkah ves čas zvesta svoji prvi izbiri, ko v verigi asociativnih korelativov povezuje svet otroško domačijskega 2 eksistencialističnim občutjem univerzuma. Zato pa izraža Bruna Pertot v svojih krhkih lirikah čisto drugačen svet, ki ves nežno brli od čutnih in emocionalnih vsebin zasebnega sveta. S poznejšim nastopom se je temu valu pndru^.i. Aleksij Pregare: njegova samozavest spominja na vsestranskost renesančnega človeka, ko ne bi bilo nevrotične prenapetosti, ki jo od današnjega sveta, zar)di katere njegove besede včasih votlo zazvenijo. Njegova zanesenost pa je sugestivna v senzualni temni erotiki. Renato Quaglia se je, nasprotno, odločil za ustvarjanje v slovenskem dialektu Doline Rezije, ki je tako hermetičen in arhaičen, da ga razume morda 2000 ljudi. Torej mu gre v prvi vrsti za avtentični, živ jezik, preko katerega lahko seže do korenin lastne osebnosti in s katerim lahko preko mitskih prvin in arhetipskih ljudskih simbolov izrazi lastno duhovno substanco in jo usklajuje z naravnim redom ljudi in kozmosa. Na tem mestu bi omenil še sebe: pri mojem ustvarjanju opažajo kritiki ironijo, humornost, smeh, ki je v kontrapunktu s spoznanjem, tesnobo bivanja. Kritiki sicer preveč poudarjajo družbeno nacionalne konture te tesnobe, saj se prav proti zavezanosti vsakdanjemu upiram s paradoksalnim smehom. Pa še beležijo eksotičnost fiktivnih dežel ih metaforičnih časov in pa veselje do igre z besedo. Sam bi dodal le, da želim v svojih verzih zajeti življenje kot kompleks in zato mislim, da mora biti tudi pesem kompleksna, večplastna. Pri naslednjem pesniškem valu, ki je nastopil v prvi polovici 70. let sta zanimiva na prvem mestu Marij Čuk in Ace Mermolja. Slednji je prešel od razkuštrane, prisrčno sproščene estradnosti do meditativnih abstrakcij, kjer rahla avtoironija simpatično očara bralca. Čuk je bolj sarkastičen, celo agresivno provocira, da bi pri- Trstu kril svojo intimo in družbeno prizadetost. Asociativni avtomatizmi ter paradoksi, kolažna tehnika z reklamnimi gesli, ljudskimi pregovori, vsakdanjimi frazami só mu pri tem ustrezno pesniško sredstvo, ki se je prav pri njem najbolj oddaljilo od kodifici-ranega skladja in sicer proti estetiki grdega. Zato pa je Boris Pangerc toliko bolj tradicionalno usmerjen po motiviki in verzni obdelavi, priznati mu pa moramo smisel za uglajen, bogat jezikovni izraz. Istih let s temi tremi je Jakob Renko, ki neurejenost v svojih pesniških utrinkih odrešuje z duhovitimi, izvirnimi in plastičnimi paralelizmi. Med mlajšo generacijo pa je vsekakor treba omeniti vsaj Alenko Rebulo, ki je že s svojo prvo zbirko pokazala izredno poduhovljeno lirsko strukturo, ki ji je našla tudi sugestiven izraz z obrednim ritmom in sakralizi-rano besedo. , In z njo, z njeno pesniško vero v magično moč besede naj ta katalog slovenskih pesnikov v Trstu končam. Seveda ste mojim opisom le napol verjeli. Zato sedaj pokusite devet od teh avtorjev: v kratki panorami bo vsak predstavljen z eno pesmijo. Naj se torej, kot pravimo Slovenci, dobro blago samo hvali. Srčno upam, tudi zaradi vaše potrpežljive pozornosti, ki ste mi jo namenili, da bo res tako. Hvala! MARKO KRAVOS KONEC Krst pri Savici Na predvečer jutrišnjega dneva slovenske kulture bo nocoj ob 22. uri III. program Radia Ljubljane predvajal v stereofoniji »Krst pri Savici« Franceta Prešerna, to je oddajo, ki so jo realizirali v studiih Radia Trst A v Trstu. Z veliko slovensko pesniško mojstrovino se je pred tremi meseci tudi pričel niz velildh svetovnih pesnitev v izboru in pripovedi Vladimira Jurca, jezikovni redakciji Jožeta Faganela, s tonom in montažo Bruna Sindici ja in v režiji Sergeja Verča, sam niz pa je zajel tudi avtorje, kot so Rilke, Byron, Wiide, Kovačič, Majakovski, Lermontov, Villon, Blok in sicer pod okvirnim naslovom »Večni sopotniki«. Tako ponujen in zasnovan splet najtehtnejših svetovnih pesnitev je nedvomno odmevno in pomembno kulturno dejanje, skratka lep radijski dogodek, kot je ob tržaški praizvedbi »Krsta« zapisala kritika in še dodala, da je »izvedba v jasni in pronicljivi pripovedi Vladimira Jurca, predvsem pa z režijsko opremo, dodobra podčrtala grozljivo metaforo slovenstva, ki je večkrat doživljalo uničenja v zgodovinskih prehodih ter se ohranjevalo mestoma kar s poslednjimi rezervami življenjskega vztrajanja«. Bralce tudi opozarjamo, da bo Prešernov »Krst« na valovih Radia Trst A ponovno na sporedu v soboto ob 18. uri. Smučanje: sedaj v ČSSR in Franciji Vreme končno ugodno? Atletika: državna dvoransko prvenstvo Poškodba Sare Simeoni Po švicarskih vremenskih neprili-kah se je beli cirkus SP preselil v kraje, kjer se obeta bolj miren konec tedna. Dekleta so odpotovala na Češkoslovaško, moški v Francijo. V Visokih Tatrah bo jutri veleslalom, v nedeljo pa slalom. Dve tekmovanji bi utegnili pomeniti nadaljnji napredek Mateje Svet v samo špico svetovnega smučanja, kajti-slovenska smučarka je v odlični formi, kot dokazujejo tudi njeni zadnji uspehi. Karavana moških se je preselila v francoske Alpe. Jutri naj bi bil v Morzinu na sporedu smuk, v nedeljo pa superveleslalom, katerega že v u-vodu sezone niso mogli izvesti v Val dTseru. Smukači, ki imajo glavno vlogo tudi v superveleslalomu, so imeli v zadnjih dneh največ neprilik, saj v Wengnu niso mogli izvesti ne »Lau- berhoma« ne smuka, ki je že prej odpadel v St. Antonu. Zadnja tekmovanja so ponovno privedla v ospredje Girardellija, zanimivo pa bo po daljšem tekmovalnem premoru preverjati formo Avstrijca Wirnsbergerja, junaka letošnjih smukov. Predsednik italijanske zveze zimskih športov Cattai je medtem izjavil, da je kljub letošnjim skromnim uspehom optimist glede možnosti »az-zurrov« v prihodnjih sezonah. Cattai je pozitivno ocenil dosedanje nastope moške vrste in k alpskim smučarjem dodal tudi moč tekačev. Za dekleta seveda ni mogel dati posebno laskavih izjav in se je med vrsticami razumelo, da bo treba počakati na zamenjavo generacije. Po mnenju predsednika je v mladinskih vrstah nekaj nadarjenih smučark, ki se bodo v nekaj letih prerinile v ospredje. GENOVA — V nadaljevanju italijanskega dvoranskega atletskega prvenstva je najboljši tehnični rezultat dosegla Sara Simeoni, ki je v višino skočila 192 cm. Simeonijeva je nato naskakovala tudi letvico na 195 cm, vendar se je med drugim poskusom poškodovala. Bivša svetovna rekorderka je odklonila hitro pomoč in resnost poškodbe še ni znana. Skakalka v višino je na vsak način izjavila, da v dvoranah letos ne bo več nastopala. Za Simeonijevo se je na drugo mesto z dobrimi 190 cm uvrstila Sandra Fossati. Nivo ostalih finalov ni bil na posebno dobri višini. Malo boljši je bil skok s palico (Andreini 5,40 m). Veteranka Agnese Possamai je z lahkoto zmagala na 1500 m (4’23”77). Met krogle za ženske je osvojila Maffeisova (15,56 m), hojo na 3 km Giuliana Salce (12’48”46). Kljub naporom atletske zveze je tudi v Italiji zanimanje za dvoranska tekmovanja vedno manjše. Disciplinski ukrepi RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je za tri kola izključila Mikea Bantona (Ber-loni). Za eno kolo bodo počivali Bianchi (Opel), Albertazzi (Pali. Livorno) in Norris (Benetton). Dve koli pa ne bodo mogli igrati na parketu v Reg-giu Calabrii. Graham evropski prvak SHEFFIELD — Britanec Herol Graham je z zmago proti Dancu ugandskega porekla Ayubu Kaluleju osvojil evropski boksarski naslov v srednji kategoriji. Sodnik je srečanje prekinil v 10. krogu, ko se Kalule ni mogel več enakovredno upirati nasprotniku. KLJUB PORAZU ITALIJE Bearzot optimist RIM — Kljub porazu proti ZRN je Bearzot optimist nad bodočnostjo italijanske nogometne reprezentance. »Poraz negativno vpliva na javno mnenje, z igro pa sem bil v Avellimi zadovoljen in sem igralce pohvalil,« je dejal Bearzot. Serena je v naletu za prvi gol utrpel nenavadno poškodbo. Zdrsel je preko črte, ki omejuje igrišče in se opekel z apnom. Baje v nedeljo ne bo mogel nastopiti proti Atalanti. Francis poškodovan CELLE (Savona) — Za Francisa se je verjetno sezona končala. Med prijateljskim nogometnim srečanjem med Sampdorio in Luganom se je namreč znova poškodoval. PRIJATELJSKA TEKMA DINAMO - SLOBODA 3:3 V okviru priprav na nadaljevanje prvenstva v prvi jugoslovanski ligi sta se včeraj v Kopru prvoligaša Dinamo iz Vinkovcev in Sloboda iz Tuzle razšla pri neodločenem izidu. V italijanskem odbojkarskem pokalu Meblo izločen po porazu v Nervesi Nervesa - Meblo 3:2 (9:15, Nogomet: jugoslovansko prvenstvo Brez velikih pretresov Vojvodina kar s 4 tujci 15:9, 15:8, 9:15, 15:10) MEBLO: Kralj, Neva in Mira Grgič, Klemše, Maver, Ukmar, Foraus, Pertot, Garbini, Markovič, Umek in Venier. NERVESA — V prvi tekmi šestnajstine finala italijanskega odbojkarskega pokala je Meblo doma izgubil z 1:3, tako da je bilo v sinočnji povratni tekmi res težko pričakovati presenečenje. In do tega tudi ni prišlo, saj bi morala naša dekleta za uvrstitev v osmino finala zmagati z gladkim 3:0. Tako je srečanje služilo predvsem za preverjanje forme mladih, ki na prvenstvenih srečanjih imajo malo priložnosti za igro. Prav mlade so sinoči povsem zadovoljile. Tekma v Nervesi je bila nasploh lepa in borbena ter s tehničnega in agonističnega vidika kakovostna. Za našo ekipo je bila obenem zelo važna preizkušnja, saj se bo 1. marca v okviru prvenstvenih nastopov pomerila prav z Nervoso in po sinočnjem Triestina-Rad BG V sredo, 12. februarja, bo Triestina na Grezarju odigrala prijateljsko tekmo proti jugoslovanski ekipi Rad iz Beograda. Rad igra v drugi zvezni ligi in je trenutno na pripravah v Istri. Mladinski turnir v Viareggiu VIAREGGIO — Poleg Milana in Sampdorie sta se v polfinale mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja uvrstila tudi Fiorentina in Inter. Fiorentina je s 4:2 (po 11-metrovkah, po regularnem delu tekme 0:0) premagala Napoli, Inter pa je z 2:0 (0:0) odpravil Romo. Spored polfinala: Sampdoria - Milan, Fiorentina - Inter. Prijateljske tekme Včeraj so odigrali vrsto prijateljskih nogometnih tekem. Nekaj izidov: Torino - Steua 1:3 (1:1); Portugalska _ Luksemburg 2:0; Flamengo -Irak 0:2; Paragvaj - Jamaika 4:1; Bolgarija - Nuevo Leon 2:0 (2:0). nastopu lahko rečemo, da je optimizem za pozitiven izid upravičen. še kratka kronika. Meblo je sinoči zelo dobro začel in z lahkoto osvojil prvi set. Naslednja dva seta sta šla domačinkam, ki so nadaljevale bolj koncentrirano. Pri izidu 2:1, ki je Nervesi tudi matematično zagotavljal napredovanje, je trener naše odbojkarske združene ekipe dal priložnost mladim igralkam, ki so se dobro izkazale in celo osvojile četrti niz, v petem pa so že vodile z 9:5, a so v končnici {»pustile in tako omogočile Nervesi, da je postavila končni izid na 3:2. Smučarski rally »Raid Blanca MILAN — Thierry Sabine, organizator rallyja Pariz - Dakar, si je že pred smrtjo zamislil smučarsko-avto-mobilski rally, ki bi povezal znamenita središča Alp. Tekmovanje, katerega po-drobnosti še niso znane, se bo začelo 24. februarja in bo trajalo do 2. marca. K startu bodo pripustili predvido- Delovna mesta v nevarnosti Tokrat se bornio prepustili vrtincu mračnjaštva, ki je zajel celotno naše ozemlje. Nacionalistično goreči krogi Trsta že vrsto let opozarjajo in svarijo pred ekspanzionističnimi hotenji Slovencev in drugih narodov Jugoslavije, bojijo se, da bi Slovenci postali v mestu ob zalivu večina, da bi pohapsgli vsa delovna mesta in spravili someščane na beraško palico. Človek bi bil lahko zaskrbljen, če ne bi prevladovala neoporečna resnica (žal je ta gospodična še vedno živa, čeprav vedno bolj v komi): da je vse to izmišljeno, da so vsa ta strašila umetna oziroma jih sploh ni. Ker je torej vsa ta propaganda neresnična, bomo nacionalistom priskočili na pomoč s konkretnim dejstvom, da se bodo imeli vsaj česa oprijeti. ma 30 ekip. Smučarski del posadk bodo večinoma sestavljali veterani- CSKA pregazil Božen BOČEN — V okviru turnirja državnih prvakov v hokoju na ledu je moskovski CSKA z največjo lahkoto odpravil italijanskega prvaka Božen Divah Sovjetsko moštvo, v katerem so med drugimi igrali znani Fetisov, Starihov, Kasatonov, Žubkov, Homutov, Vasilijev in Makarov je zmagalo z 11:1. Italijanski »Južni Američania RIO DE JANEIRO — Po vesteh brazilskega tiska naj bi prišli v poštev za nogometni »mundiak mnogi igralci, ki igrajo v Italiji ali ki so pri nas komaj zaključili evropsko izkušnjo.. V poštev naj bi prišli Junior, Edinho, Cere ko, Socrates, Falcao in Žico. Potrjene naj bi bile tako konzervativne težnje trenerja Santane. V argentinski vrsti bi morali od »Italijanov« nastopiti Maradona, Passarel-la in Pasculli. Naša narodnostna skupnost je namreč tako zvita, da je začela z osvajanjem Trsta kar od daleč — v Catan-zaru. V mestu na skrajnem koncu italijanskega škornja je infiltrirala nogometnega trenerja Todorja Veselinoviča, ki je opravil že dovolj škode v jugoslovanski reprezentanci in bi moral s takšnim uspešnim delom nadaljevati tudi v Italiji. Računi naj bi se iztekli. Najbrž je predsednik Catanzara kak pripadnik slovenske manjšine v Italiji, saj je sam od sebe angažiral Veselinoviča, odslovil pa dosedanjega trenerja Santina, ki je po poreklu Istran. Torej vidite, da so delovna mesta v Trstu zares v nevarnosti in to je že prvi znak za alarm, ki naj bi ga povzročil zaščitni zakon. Odbor' za zaščito italijanstva Trsta je obveščen in ima najbrž priložnost, da odpre svojo podružnico še v Catan-zaru. Budni morate biti, zelo budni, dragi nestrpni someščani. . . MARIJ ČUK Pripravil: FRANCI BOŽIC 1. in 2. marca se bo nadaljevalo jugoslovansko nogometno prvenstvo, ligaši pa so ob nedavnem miniroku obnovili svoje vrste ter odpustih nepotrebne. Prav velikih pretresov ni bilo, čeprav sta bila na tržišču tudi dva odlična reprezentanta: Stojkovič iz Niša in Vokrri iz Prištine. Oba sta ostala v dosedanjih klubih, Crvena zvezda in Dinamo menda nista bila pripravljena plačati že kar evropskih cen. Stojkovič je od Crvene zvezde menda zahteval 300 tisoč nemških mark, njegov klub Radnički pa kot odškodnino 3 solidne beograjske igralce. Vokrri je v Zagrebu hotel luksuzno opremljen kafe-bar, za Zagrebčane pa je bilo tole preveč. Zaradi teh vesti je bila jugoslovanska športna javnost precej ogorčena, to pa je seveda še zmanjšalo možnosti, da bi ta dva igralca uresničila svoje za-, misli. Ob tem sta Stojkovič in Crvena zvezda napovedala nov krog pogovorov v poletnem prestopnem roku, čeprav ima mladi igralec z Radničkim pogodbo do leta 1987. Klubi velike četverice se skoraj niso okrepili. Zagrabčani so dobili le Spličana Bogdanoviča, ki je tako kot nekoč Rečan Desnica gluhonem. Igral je za drugoligaša iz Splita. Zanimivo je, da Hajduk zanj ni pokazal zanimanja, ob tem pa je zagrebški trener Blaževič zatrdil, da gre za igralca velikih sposobnosti. Crvena zvezda je dobila dva, Partizan enega dru-goligaškega igralca, a oba sta odpustila več igralcev. Hajduk sploh ni dobil nobenega novinca, do poletja bosta ostala tudi brata Vujovič, ki sta za pol leta odločila odhod v Bordeaux (skupaj naj bi dobila dva milijona dolarjev, Zlatko 1,5 in Zoran 0,5 milijona). 'Med vsemi klubi se je najbolj okrepila zadnjeuvrščena Vojvodina, ki se skuša na vsak način rešiti izpada. Ta klub je dobil novega trenerja, Savič je že tretji krmar v tem prvenstvu, potem ko so Višnjevca odpustih, Ka- loperovič pa je samovoljno odšel v Turčijo. Angažirah so kar devet novih igralcev, med njimi sta tudi dva Madžara in en Čeh. Vojvodina je tako edino moštvo, ki nastopa s tujci; že doslej je namreč zanjo igral Afričan Dehcat. Novosadčani so se v ’ prestopnem roku zares angažirah, izposlovali so celo to, da jim je Hajduk posodil odličnega Adamoviča, ki je v prvem delu prvenstva igral za Osijek. Precej zanimanja je bilo tudi za Paprico, ki se je vrnil iz Grčije. Nanj je startal zagrebški Dinamo, toda Paprica je nazadnje pristal pri Željezničarju. To je nasploh nov pojav v jugoslovanskem nogometu. Igralci, ki so nekoč odšh v tujino, se vračajo in iščejo zaposlitve doma, kjer je sicer manj denarja, zato pa je veliko lažje najti klub. V prvoligaška dogajanja so posegli tudi drugohgaši. Tako je na primer Cvijetkovič iz Dinama prestopil k drugohgašu Radu iz Beogradu. Zanj se je zanimala Rijeka (a je bil zanjo predrag), nekdanji olimpijski reprezentant Dimitrijevič pa iz Partizana k Spartaku. Zanimivo je, da je tudi Koper dobil dva sohdna prvoligaška igralca: Petkoviča iz Sarajeva in Vidakoviča iz Čehka. Sicer je ta čas v ospredju pozornosti postopek v zvezi s preobrazbo dela v jugoslovanskih reprezentancah. Posebna delovna skupina nogometne zveze je še izdelala model vodenja, a vsak čas bo na vrsti izbira imen. Za sedaj je jasno, da bo imel največjo oblast zvezni kapetan, ki bo nekakšen nadzornik vseh selekcij, vendar ne bo sedel na klopi reprezentance A. To dolžnost bo opravljal selektor reprezentance, ki bo tudi odgovoren za rezultate. Poimenski predlogi prihajajo v glavnem iz Srbije in Hrvatske, pričakovati pa je, da se bo problematična zadeva končala s kompromisom: Srbija bo z Miljanom Miljaničem najbrž dobila zveznega kapetana, Hrvatska z Joškom Sko- ( blarjem selektorja reprezentance A. Ob njih je seveda še nekaj kandidatov, ki čakajo na veliki trenutek. PRIJATELJSKA TEKMA (ne) športni močnik VSA OPREMA ZA^l o O O 0 _ o o Al IZREDNE CENE & KAKOVOST SPORT PR/XJ VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT FERNETIČI 24 OD JUTRI, SOBOTE, 8. FEBRUARJA, DALJE VELIKA PROMOCIJSKA PRODAJA Obv. občini V košarkarskem promocijskem prvenstvu Zelo pomembno kolo za naše peterke NA TRŽAŠKEM Trinajsto kolo košarkarskega promocijskega prvenstva bo za vse naše predstavnike zelo pomembno glede bodočih posameznih uvrstitev. Prejšnji teden je od naših le Kontovel Electronic Shop izbojeval zmago V tem »pustnem« kolu bo osrednje srečanje spopad med Kontovelom E-lectronic Shop in Steho Azzurro Frut-tetno. Tržačani so trenutno na četrtem mestu razpredelnice, Kontovelo-vi košarkarji pa zaostajajo samo za točki. Zmaga bi Kontovelu omogočila nadaljnji vzpon na lestvici, kar je zelo pomembno za moštvo, ki zasleduje uvrstitev v playoff. Pred dokaj zahtevno nalogo bodo tudi košarkarji Bora Radenske, ki bodo v nedeljo zjutraj gostovali v lepem športnem centru pristaniških delavcev, kjer se bodo pomerili z istoimenskim moštvom. V preteklem tednu so »pristaniščniki« izbojevah dragoceno zmago v Miljah, kar dokazu- je, da jih nikakor ne gre podcenjevati. Na tujem bodo tokrat igrah tudi Brežani, ki se bodo srečali s tretjeu-vrščenim Libertasom. V prvi tekmi bi Adriatherm skoraj pripravil presenečenje, na žalost pa je prav v končnici našim zmanjkalo moči. Liber-tas je v tej tekmi nesporni favorit, eventualna zmaga pa bi bila za Bregove košarkarje sila važna za obstanek v ligi. (Cancia) NA GORIŠKEM Domove! bodo jutro po enotedenskem premoru ponovno stopih na igrišče. V prvem kolu povratnega dela bodo gostovah v Gradežu pri istoimenski ekipi. Slednjo so naši v prvem srečanju visoko premagah. Jutri pa jim b’o v Gradežu gotovo trda predla, saj se bodo domači igralci hoteli oddolžiti za lanski poraz. Poleg tega domovci preživljajo hudo krizo (v zadnjih štirih kolih niso os- vojili novih točk), a pestijo jih tudi poškodbe. V prvem delu prvenstva so Gojkovičev! varovanci zmagah le dvakrat, tako da trenutno zasedajo zadnje mesto na lestvici v družbi Virtusa in Polisontine. V drugem delu se bodo torej belo-rdeči borih proti izpadu iz hge. Jutrišnja tekma, ki bo ob 18. uri v športni palači v Gradežu, pa bo gotovo pokazala, ah se bo našim le uspelo odlepiti z dna lestvice. (M. Čubej) PRVA DIVIZIJA V drugem kolu prvenstva prve divizije bo v nabrežinski telovadnici neposredni spopad med Sokolom in Poletom. Openski košarkarji so v tem srečanju nesporni favoriti. V C skupini tega prvenstva bo na sporedu prvo kolo. Kontovelovo moštvo se bo v gosteh pomerilo z Bar-colano, borovci pa bodo v nedeljo sprejeli v goste tržaški Libertas. Pogovor s trenerjem Krasovih naraščajnikov Marjom Adamičem Odbojka: v obeh konkurencah under 18 Z mladimi važno pedagoško delo Naše ekipe so se izkazale Krasove naraščajnike trenira letos Marjo Adamič iz Praprota. Stanuje v Tržiču, poučuje na pa osnovni šoli pri Sv. Ivanu v Trstu. Svojo nogometno pot je pričel pri Primorju, igral je tudi pri Gaji in Fossalonu. Letos pa bi moral braniti Krasovo mrežo, toda sprejel je tudi vodstvo naraščajniške ekipe, zato nastopa v članski ekipi le občasno kot rezervni vratar. Opravil je več trenerskih tečajev, tudi v Sloveniji, s trenerskim delom pa je pričel v tej sezoni. Marjo, kako se bo uvrstila tvoja ekipa, si optimist ali pesimist? »Težko je odgovoriti. Po nedeljski zmagi proti San Luigiju pa mislim, da lahko računamo na prvo mesto. Imamo le točko zaostanka in dve tekmi manj od vodečega San Vita. Če bomo igrali s takšno vnemo in agonizmom, kot v zadnjem srečanju, lahko z optimizmom pričakujemo preostale spopade.« »Kaj pa treningi, ali fantje resno delajo?« »Na treninge prihajajo vsi in so zelo resni. Najbolj pozitivno je, da so se tudi na tekmah izkazali za zelo fer igralce. Imeli smo nasprotnike in sodnike, ki bi spravili ob živce marsikoga, toda nismo dobili niti enega rdečega kartona. S poslušnostjo na tekmah in treningih sem zadovoljen.« Kako ti je uspelo najti vsakemu igralcu najprimernejše mesto v ekipi? »Prva tekma se nam je sicer ponesrečila prav zaradi tega, ker fantov še nisem poznal in sem sestavil ekipo tako, kot so mi svetovah drugi. Kmalu sem ugotovil, da je treba nekaj spremeniti in upošteval sem psihološko plat posameznika in tako sem počasi dobil vsakemu približno tisto mesto, ki mu najbolj ustreza. Način igre smo večkrat spremenili. Najprej smo poskusili s consko obrambo, potem smo igrali z dvema napadalcema in nekoliko bolj obrambno. Zadnje čase pa smo zopet menjah, da ne bi igrali vedno enako.« Ti si po poklicu učitelj, ali imaš kot pedagog veliko prednost pri posredovanju tvojega znanja in izkušenj mladim nogometašem? »Seveda imam. Mislim, da je zlasti pri mladinskih ekipah važneje biti dober pedagog, kot dober nogometni strokovnjak. Prepričan sem, da povprečen trener, ki je dobro podkovan v psihologiji in pedagogiki, lahko do seže boljše rezultate, kot najboljši tehnik. Zaradi tega sem se posvetil treniranju.« Letos igrajo vsi fantje bolj samozavestno. Ali je do te preobrazbe prišlo, ker dobro poznaš psihologijo mladostnika? »Da, zlasti zaradi tega. Za vsakega igralca so potrebni drugačni prijemi. Posebna metamafora je značilna za Žagarja in Škabarja, ki sta bila skoraj edina strelca. Letos je že dvanajst igralcev doseglo gole, kar pomeni, da igrajo za ekipo in ne vsi za enega ali dva napadalca. Zlasti Škabar letos precej podaja in Šuc igra dobro za soigralca. To je pravzaprav osnova vsega. Tudi fantje sami so mi povedali, da se letos bolj zabavajo, ker igrajo vsi in ne sloni celotno moštvo na najmočnejšem igralcu. Dodal bi še, da imamo v ekipi nekaj res dobrih nogometašev. Pohvalil bi predvsem lerlugo, ki je pravi steber na sredini igrišča, čeprav je v nedeljo igral nekoliko pod svojimi sposobnostmi. Vsako nedeljo zamenjam dva ali tri igralce, tako da lahko igrajo vsi in so zaradi tega med njimi odnosi še bolj prijateljski. Pred vsako tekmo se dogovorimo, poslušam tudi njihova mnenja, na igrišču pa se držijo tistega, kar smo se zmenili. Fizična kondicija nogometašev je dobra, le da smo malce prepočasni, zlasti v obrambi. To pomanjkljivost nadoknadimo, če Ferluga in Kavalič dobro pokriva- Marjo Adamič ta sredino igrišča. Dali smo največ golov, prejeli pa smo jih le šest, od katerih štiri iz enajstmetrovke. Omenil bi še nekaj. Nogometna federacija je pričela prirejati tečaje za trenerje mladinskih ekip, na katerih proučujejo tudi psihologijo. Tečaji trajajo en teden, po osem ur dnevno. Tudi pri zvezi se končno zavedajo, da je bilo pri delu z mladino nekaj narobe in bodo skušali sedaj nadoknaditi zamujeno. (R.B.) Disciplinski ukrepi v 2. AL V drugi amaterski ligi je bil zaradi opomina za eno kolo diskvalificiran tudi član Zarje Giuliano Sulčič. Na drugostopenjski razpravi je komisija sprejela protipriziv Stocka v zvezi s sporno tekmo v Beglianu. Sto-cku so tako ponovno priznali zmago z 2:0, potem ko je tekmo zmagal z 1:0, po prizivu Bcgliana pa so sklenili, da je treba srečanje ponoviti. Šah: turnir v Sežani SEŽANA — Ob otvoritvi novih društvenih prostorov šahovskega društva Sežana so šahisti Sežane odigrali tradicionalni hitropotezni šahovski dvoboj na sedmih šahovnicah proti openskemu Poletu. Šahisti Poleta za katerega igrata tudi mojster Filipovič in prvokategornik Pertot, so bili uspešnejši in so prepričljivo premagali nekoliko oslabljeno ekipo Sežane z rezultatom 33,5:17,5. (S.K.) Nad prvenstvom under 18 na Tržaškem — tako v moški kot ženski konkurenci — je minuli teden dokončno padel zastor. Ocena za slovenske barve je več kot pozitivna, saj beležimo pri moških zelo dobri uvrstitvi sloga-šev in borovcev, pri ženskah pa ob že vnaprej znani zmagi združene e-kipe Friulexport, še drugo mesto Bre-žank, četrto Nabrežink in sedmo Kon-tovelk. Toda pojdimo po vrsti. Pri moških je bil Inter 1904 tudi letos nepremagljiv. Prav prejšnji teden mu je edini poraz zadal Prevenire, toda šlo je za tekmo, ki ni več odločala niti o vrstnem redu. Z osvojitvijo drugega mesta se slogasi že sedaj kandidirajo za pokrajinski naslov v sezoni 1986-1987, to pa zato, ker bo naša ekipa v prihodnji sezoni v tej konkurenci nastopala praktično v nespremenjeni postavi, Inter 1904 pa brez večine svojih igralcev, ki so rojeni leta 1968. Najnevarnejši Slogin tekmec bo menda Prevenire, borovci bodo prihodnje leto nastopili brez dveh svojih stebrov, kakršna sta Meten in Jablanšček, zato najbrž ne bodo močnejši. Kar se »plavih« tiče moramo še povedati, da se kljub četrtim mestom po kvaliteti nedvomno bolj približujejo vrhu, kot pa ekipam s spodnjega dela lestvice, o čemer priča tudi dejstvo, da so v prvem delu prvenstva premagali Prevenire. Kar se tiče ženske konkurence ne moremo mimo omembe rekordne serije Friulexporta, ki je že tretjič zapored osvojil naslov prvaka in je vseh svojih 38 tekem (od sezone 1983-84) zmagal s 3:0. Še pomembnejše pa je to, da ekipa igra prav vselej zelo zavzeto in nikogar ne podcenjuje. Treba pa je vsekakor povedati, da je bilo letošnje, zadnje mladinsko prvenstvo naše združene ekipe (le tri od devetih igralk ekipe so rojene leta 1969, ostale so namreč za leto dni starejše), v tej luči pa se kot najresnejši kandidat za zmago v prihodnji sezoni postavlja Breg, ki je bil letos res premočno drugi in bo zaradi starosti izgubil malo igralk. Glede letošnjega prvenstva je treba še omeniti, da je vrstni red do Sokola krivičen. Nabrežinke hi bile namreč gotovo tretje (dvakrat so premagale Orna Armes, enkrat pa Virtus), če bi tekme s šibkim Le Volpi ne izgubile brez boja in bi jim zveza za nameček ne odvzela dveh točk. Nekoliko manj točk od pričakovanja so izbojevale Komtovelke, ki pa so nastopile z zelo mlado postavo. Skratka, šlo je za popolno slavje slovenske ženske odbojke. KONČNA LESTVICA - MOŠKI Intel- 1901 14 13 1 40:6 26 Sloga 14 11 3 35:9 22 Prevenire 14 11 3 35:14 22 Bor 14 9 5 29:17 18 NPT 14 6 8 22:25 12 CUS 14 4 10 12:28 8 Rozzol 14 2 12 8:38 4 Volley Club KONČNA 14 0 LESTVICA 14 3:42 - ŽENSKE 0 Friulexport 14 14 0 42:0 28 Breg 14 12 2 36:8 24 Oma Armes 14 8 6 24:21 16 Sokol 14 8 6 26:20 14 Virtus 14 7 7 22:22 14 Volley 80 14 3 11 12:34 6 Kontovel El. S. 14 2 12 7:38 4 Le Volpi Sokol dve 14 1 13 točki manj. 6:39 2 Teniška sekcija Gaje izreka iskrena sožalja svoji članici Vesni Sandali - Jogan ob izgubi dragega očeta. mladinska košarka - v središču pozornosti Kontovelovi kadeti najmanj za drugo mesto V lanski izvedbi deželnega kadetskega prvenstva je Jadran Farco premočno osvojil končno zmago in naslov deželnega prvaka. V letošnjem deželnem prvenstvu kadetov sta prisotna Kontovel Electronic Shop in Polet, ki igrata s spremenljivo srečo. Vtise o vlogi svojega moštva in o splošnem {»teku prvenstva nam je tokrat izrazil Kontovelov košarkar Peter Sterni, ki je najboljši strelec v svoji ekipi in je nekajkrat že nastopil tudi s člansko {»stavo. »Zdi se mi, da imamo v letošnjem prvenstvu dobre možnosti, da se uvrstimo na 2. mesto. Morebitna zmaga s Scogliettom v povratnem delu prvenstva bi nam celo odprla pot do 1. mesta. Vendar menim, da je Sco-glietto objektivno boljši od nas in da se ne bo pustil presenetiti«. »Kolikokrat pa trenirate?« »Dvakrat tedensko. Sam se občasno ob petkih udeležim treninga članov.« »Se ti ne zdi, da je vadbena količina premajhna?« »Saj je. Na žalost pa nimamo še tretjega termina. Verjetno je to odvisno od nerazpoložljivosti dvorane, je pa res škoda, da nam tako zmanjka dodatnih 90 minut vadbe.« Kontovelove kadete vodi letos Peter Brumen ob pomoči Damira Starca. Jutri se bodo Kontovelci spopadli na domačem igrišču z Inter jem 1904, Polet pa bo v nedeljo gostoval v Miljah, kjer se bo pomeril s tamkajšnjim Interjem. Mladinsko prvenstvo je medtem prispelo do polovice. V zadnjem kolu prvega dela bo Kontovel Electronic Shop v gosteh srečal šibko Barcolano B, v repenski telovadnici pa bo na sporedu derbi med Poletom in Borom. Goriški Dom pa bo takrat počival. Derbi mladincev med Poletom in Borom pa bo že danes ob 18.30 na Proseku zaradi zasedenosti repenske telovadnice. V državnem prvenstvu kadetov bo Jadran Farco odigral povratno srečanje s prvouvrščenim Segafredom. Domačini so tokrat nesporni favoriti, Rasenijevi varovanci pa bodo skušali z disciplinirano igro ter zvrhano mero agresivnosti nadoknaditi višinsko in telesno premoč Goričanov. Sokol in Bor Adriaimpex, ki tekmujeta v kategoriji naraščajnikov, bosta tokrat préd težavno nalogo. Nabrežine! bodo igrali v gosteh proti močnemu Don Boscu, ki se poteguje za 1. mesto. Na tujem bodo igrali tudi borovci, ki so v prvem kolu sicer že premagali Sorvolano. Po petih lažjih tekmah se bodo dečki Bora Adriaimpex prvič v letošnjem prvenstvu spoprijeli z močnim nasprotnikom. Varovanci Luke Furlana bodo v goste sprejeli A postavo Servolane Leasest, ki je skupaj z Borom in Don Boscom kandidat za osvojitev prvega mesta. (Cancia) danes igra za vas konjske dirke - konjske dirke Ines Orel totocalcio Torino - Roma Genoa - Cagliari Milan - Sampdoria Fiorentina - Como Verona - Inter Atalanta - Juventus Campobasso - Lazio Francavilla - Teramo Empoli - Bologna Udinese - Avellino Foggia - Monopoli Napoli - Lecce Bari - Pisa 1X2 1 1 X 1 1 2 X 2 1 X X 1 1 X 1 1 1 X 2 Ines Orel (letnik 1970) je že odi mladih nog nadaljevala z »družinsko tradicijo«, odbojko, saj se je že kot 11-letno dekle odločila za to športno panogo. Svoje prve korake ob mreži je začela pri goriškem Domu Ago-rest, kjer je danes članica prve ekipe, ki nastopa v prvenstvu D lige. Občasno sodeluje tudi v ekipi, ki nastopa v prvenstvu under 16. Čeprav 15-letna, je že danes pokapala vse svoje sposobnosti. Upajmo, da bo tako tudi nadaljevala. Prejšnji teden je Branko Hrovatič pravilno napovedal 9 rezultatov. V prvi dirki je favoritov več. Omejili bi se na Cusseta (skupina X) ter na Custod Mo (skupina 1). Iz skupine 2 ne smemo pozabiti Daibota. V drugi dirki Ciglieriju ne bi smelo uiti prvo mesto. Za drugo mesto prideta v poštev Daria Gipi (skupina X) in Dingler (skupina 1). V tretji dirki je najmočnejša skupina 1 s Cishikimajom. Nevarna sta še Asansol (skupina 2) in Drispignal (skupina X). V četrti dirki bi se moral uveljaviti Brio Effe (skupina 1). V skupini X je omembe vreden Dilophia, v skupini 2 pa Astro Pra. V peti dirki bi se odločili za Tal-stara (skupina 2), brez možnosti pa nista niti Akron d’Ausa (skupina 1) in Dirteo (skupina 2). V zadnji dirki bi kot glavnega kandidata za zmago omenili Rockyja Marciana (skupina X). V skupini 2 je soliden Meneghini Rose, v skupini 1 pa lahko preseneti Bepel. DIRKA TRIS Na dirki tris v Pisi bo startalo 24 konj. Razmerje sil je zelo izenačeno, zato je napoved precej težavna. Najprej bi omenili št. 3 (Ariete Umbro). Za drugo mesto bi se odločili za št. 11 (Densig Feet) in za tretje 9 (Boite). Za sistemiste: št. 18 (Mattonaia), št. 7 (Cray Dollar) in št. 5 (Bobbie James). totip 1. — prvi 1 X drugi 2 2. — pni 2 drugi X 1 3. — prvi 1 drugi X 2 4. — prvi 1 drugi . X 2 5. — prvi 2 1 drugi 1 2 6. — prvi X drugi 1 2 iz planinskega sveta Deset let rubrike »Iz planinskega sveta« Naša redna tedenska rubrika Primorskega dnevnika »Iz planinskega sveta« praznuje svojo deseto obletnico obstoja. »Rodila« se je namreč ■ februarja 1976, nekaj let se je Pojavljala ob četrtkih, v zadnjem °bdobju pa ob petkih na športni sirani. Problematika, ki jo obravnava je seveda planinska, prvenstveno domača, vendar pa je tudi mnogo Planinskih novic iz vsega sveta. Ru-kri/ca je bila dosedaj objavljena preko petstokrat, glede na to pa, da lria vsaka rubrika povprečno kakih sest novičk pomeni torej, da smo lih dosedaj objavili kakih tri tisoč, kar vsekakor ni malo. Smučarska sezona SPDT V nedeljo se je zaključil smučarski tečaj SPDT, ki je v Ravasclettu oz. Pa Zoncolanu trajal štiri nedelje. Avtobusni izleti SPDT na sneg se dado občasno nadaljevali. Prvi tak v° na sporedu v nedeljo, 16. t.m.. ob priliki 6. pokala Skdanc, ki ga v Ravasclettu organizira ŠD Mladina. Vpisovanje je na sedežu ZSŠD1 v uradnih urah. Na razpolago je namreč še nekaj prostih mest. Člani SPDT, ki se mislijo udeležiti tega tekmovanja, naj se zglasijo pri načelniku smučarskega odseka Pavlu Fachinu (tel. 742-488). Dvodnevni izlet tržaških in koprskih alpinistov uspel Prejšnji konec tedna so se alpinisti SPDT in člani Alpinističnega odseka Obalnega planinskega društva iz Kopra odpravili na skupni dvodnevni alpinistično - smučarski izlet na Viševnik ter na Mali in Veliki Draški vrh. SPDT so predstavljali alpinisti Marjan Slepčevič, Lenart Viđali, Fausta Sisti in Tatjana Gregari. Vreme je bilo vseskozi lepo, skupno pa se je izleta udeležilo 20 planincev. Ta je bil prvi od serije koprskih planincev oz. alpinistov. Drugega bo priredil AO SPD1, predvidoma pa bo v Karnijske Alpe. Tradicionalni pohod na Stol Enaindvajseti zimski spominski pohod na Stol bo letos od 21. do 23. februarja, udeležili pa se ga bodo, kot vedno, tudi zamejski planinci. Kogar ta pohod zanima, naj se o-brne na odbornika SPDT Maria Miliča (tel. 229-258). PD Ilirska Bistrica med tem že dvajseto leto zaporedoma organizira tradicionalni zimski pohod na Snežnik. Ta bo v soboto in nedeljo, 15. in 16. marca. Vse podrobnosti bomo še javili. Pustni ponedeljek SPDT SPDT bo tudi letos, kot že tradicionalno, priredilo svoj »Pustni ponedeljek SPDT«, ki bo na sporedu seveda v ponedeljek, 10. februarja, od 20.00 do 24.00 v Dijaškem domu v Trstu. Na sporedu bo ples z domačo glasbo, tekmovanje v plesu, družabne igre in nagrajevanje izvirnih mask. Za jedačo in pijačo je preskrbljeno. Vabljeni so vsi planinci, člani in prijatelji ter drugi. Članstvo PZS v letu '85 Ob koncu leta vsi delamo inventure, v delovni skupnosti Planinske zveze Slovenije pa so izračunali, koliko planincev je v preteklem letu poravnalo članarino (sicer velja, da je tistih, ki hodijo v hribe veliko več kot pa plačanih članskih izkaznic) Skupno število članov je 101.636, od teh je 26.988 pionirjev, 12.712 mladincev, preostalih 61.936 pa je članov, torej tistih, ki so starejši od 18 let. Najmočnejše planinsko društvo je še vedno Ljubljana - Matica s 7719 člani, nad dva tisoč članov pa imajo še PD Kranj, Maribor -Matica, Radovljica,' Kamnik in Zagorje ob Savi. (dj) obvestila MEBLO sporoča, da bo odhod avtobusa za sobotno prvenstveno tekmo z Moglianom Venetom ob 14. uri s Trga Oberdan in ob 14.30 iz Sesljana. PRIMOTOR KLUB člani, ki nameravajo obnoviti izkaznico za leto 1986. naj sporočijo telefonsko številko, ime in priimek ter točen naslov pri ZSŠDI, tel. 767304. ŠD SOKOL SKD I. GRUDEN sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR danes, 7. februarja, ob 20. uri V društvenih prostorih. Dnevni red: poročila, volitve novih organov, razno. Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din. Poétnl tekoči račun za Italijo Znložmitvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska P ™ ZTT Trst Clan ka^mka Evaza Saaopiarah zatožnfcov F1EG 7. februarja 1986 Vzgojili so jo v bližini Gargana Prva klapavnica s poreklom Pričel se je kongres komunistične partije Kuba premaguje svojo izolacijo FOGGIA — »Pasquina« je prva užitna morska klapavica z zaščitenim {»reklom, ki so jo vzgojili v Italiji, in sicer v kraju Mattinatel-la - Massa del Sale, v bližini Gargana. To školjko, ki ji v italijanskem tržaškem narečju pravijo »pedoči«, so vzgojili zadružniki,- šestnajst ribičev in strokovnjakov v morski biologiji, ki so lanskega junija »vsadili« v morje prve školjke, obešene na 12 plavajočih sodov, nekakšnih boj. »Pasquino« bodo vpisali v uradni register trgovinske zbornice v Foggi, vzgojili pa so jo na podlagi iz Tržaškega zaliva prinešenih mladic. V času rasti se je namreč školjka, ki je živela v morju v okolici Gargana, spremenila, postala je večja in prevzela okus tamkajšnjega morja. školjke so v enem samem mesecu postale še enkrat večje in imajo drugačne sestavine. Zadruga je izdelala razvojni program in bo že prihodnjo pomlad iz »nasadov« poslala na trg 800 ten klapavic in ostrig v vrednosti okoli SCO milijonov lir. V naslednjem letu bo na »morski njivi« zraslo že 1.500 ton školjk. Uspeh bi bil še večji, če ne bi ribiška ladja kočarica poškodovala nasadov v začetku poskusne gojitve. Italijanski trg je velik potrošnik morskih sadežev. To dokazujejo tudi vedno nova gojišča školjk, ki se razprostirajo v Tržaškem zalivu, začenši pri Ribiškem naselju pa vse tja do Grijana. Poleg Neaplja je prav v tukajšnjem morju največje gojišče morskih školjk v Italiji. • PEKING — Po kitajski astrologiji poteka leto, ki se 9. februarja začenja v znamenju mlaja, tigrovo leto. Vendar je samo 50 primerkov tigrov v južnih predelih, ki ga bodo dočakali. Na nekem posvetu o življenju tigrov v južni Kitajski so ugotovili, da kitajski tigri (nekoč jih je bilo na tisoče) izumirajo. Samo v 30 letih so jih skoraj iztrebili, ker ljudje uporabljajo njihove kosti za tradicionalno zdravilstvo, dragocene pa so tudi njihove kože. Kitajski strokovnjaki se bojijo, da je žival obsojena na izginotje in da bi jih tudi ustanovitev naravnih parkov ne mogla več rešiti, ker se lačne in osamljene potepajo na obsežnem področju. HAVANA — Kubanska prestolnica Havana je v zadnjih dnoh dobila popolnoma nov obraz: glavne ulice so nanovo asfaltirali, stare stavbe prebarvali, posadili so nove cvetne gredice, vse mesto pa okrasili z raznovrstnimi zastavami in zastavicami. Bliža se namreč tretji kongres kubanske komunistične partije. Kongres se sicer v teh dneh šele začne, končal pa se bo komaj jeseni, ko bodo kubanski komunisti na drugem delu kongresa podali svoje zaključke. Ta kongres je bil napovedan že za november lanskega leta, vendar so ga morali prenesti zaradi izredno aktivne in plodne zunanjepolitične kubanske dejavnosti. Prav v zadnjem obdobju se je Kuba nekoliko rešila izolacije, ki jo je ovirala od njenega nastanka dalje. Takratne odlične odnose s Sovjetsko zvezo je sicer ohranila, vendar pa se jo sedaj bistveno približala državam Latinske Amerike in južne Afrike. Posebno važna je vzpostavitev stikov s sosednimi državami, ki v bistvu vse spadajo pod ameriško pohtično pokroviteljstvo. Katere pa bodo najvažnejše točke kongresa kubanske komunistične partije? O tem za sedaj ni mnogo govora. Partijsko glasilo »Granma« govori o rasti izvoza do pet odstotkov, proizvodnja pa naj bi se povečala za tri odstotke. O kaki ideološki plati torej ni posebno govora, vendar pa je program nadvse stvaren. Seveda so največji kubanski gospodarski aduti še vedno sladkor, energetika, ribolov in turizem. Važnejše so morda spremembe, ki so prišle v samem vodstvu partije. Seveda je glavni partijski voditelj še vedno Fidel Castro, vendar pa bodo z naslednjim kongresom zapustili politično prizorišče partijski ideolog Antonio Perez, minister za načrtovanje Humberto Perez, in člani politbiroja GuiUermo Garcia, Ramiro Valdes in Sergio del Valle. Vse te udeležence revolucije, ki jo je vodil Castro proti diktatorju Batisti leta 1960, bodo nadomestili mlajši voditelji in ministri. Vsekakor pa bo Kuba tudi po tem svojem tretjem kongresu nadaljevala svojo partijsko linijo, ki jo je izoblikovala v uporu, ki je nato privedla do ustanovitve komunistične države na samem pragu Združenih držav Amerike. Ugotovitev zavoda ISTAT: Italijani malo berejo RIM — Pred kratkim je uradni državni institut za statistiko ISTAT objavil podatke o tem, koliko in kaj berejo Italijani. Prva ugotovitev je predvsem ta, da pač berejo malo. V zadnjih letih se je skupna naklada tiskanih knjig sicer nekoliko povečala, ni pa se povečalo število prodanih knjig. Leta 1979 so v Italiji, skupno s šolskimi, tiskali 140 milijonov knjig, šti- ri leta kasneje pa »le« sedem milijonov več. Leta 1984 se to število ni povečalo. Povečala pa se je seveda cena knjig: povprečno je leta 1979 knjiga stala osem tisoč lir, leta 1983 pa kar 19 tisoč, kar je več kot dvakrat toliko. Najbolj prodane knjige so vrste moderne literature. Letna naklada znaša 25 milijonov izvodov, povprečna cena pa je 30 tisoč lir na komad. Po- vesti in romanov so letno izdali kakih 21 milijonov kopij, cena pa je okoli 10 tisoč lir. Dobro se tudi prodajajo knjige pedagogike in didaktike. Teh na leto tiskajo povprečno 17 milijonov kopij, prodajo pa jih po deset tisoč lir. Presenetljivo mnogo tiskajo (in prodajajo) knjige z versko tematiko: skoraj 11 milijonov letno s povprečno ceno 10 tisoč lir. Mnogo se tudi tiska enciklopedij, pravopisov in bibliografij (kakih 10 milijonov kopij letno), vendar pa je poirprečna cena dokaj visoka: 62 tisoč lir. Relativno mnogo se tudi tiskajo vojaški priročniki: kakih 200 tisoč izvodov letno, vendar pa so tudi ti še precej dragi: 50 tisoč lir. Italijani berejo malo detektivk, še manj pa poezijo in dramo. Prvih tiskajo v povprečni nakladi 2,5 milijona izvodov, drugih pa le dober milijon in pol. Čenča Jože Trobec 3. / GENCA, GEN GA, ( FOGAKAč), RAD 81 Tl \ N6UA3 POVEDAL !i Drugi narodi ' v očeh Italijanov RIM — Združene države Amerike so za Italijane najbolj velikodušna država, najbolj odprta in, skratka, najbolj priljubljena. Na nasprotnem koncu je Nemčija; njene državljane Italijani proglašajo za nevljudne, trdosrčne in zaprte. Na podlagi raziskave Pragme, ustanove za raziskovanje javnega mnenja, kaj sodijo Italijani o poglavitnih državah na svetu (ZDA, Nemčija, Francija, švedska, Velika Britanija, Japonska in Francija), Amerikancev nimajo za najbolj resne ljudi na svetu, pa čeprav proizvajajo najboljša zdravila na svetu in pisarniške stroje in so, kar zadeva tehnološki napredek, enaki Japoncem. Nemcem prisojajo resnost na delu, njim je mogoče zaupati, zlasti pa se zanesti na njihove izdelke. Nejasno sliko imajo Italijani o Švedih in Angležih. Večina Italijanov prisoja Angležem tradicionalnost in točnost, Švedom pa odprtost in neke vrste obrtništvo. Po simpatijah si Angleži in Nemci (na zadnjem mestu) podajajo roko, Švedi pa so predzadnji. Francozi so na sredini lestvice. Resnost ni njihovo orožje, pač pa vljudnost. Glede oblačil so originalni. Japonci pa so »naj« v elektroniki in proizvodnji motociklov. Vohunski daj-dam BERLIN — Najkasneje do 11. februarja naj bi na mostu med obema Berlinoma (na sliki), kjer so v preteklosti med Vzhodom in Zahodom že izmenjali več vohunov, izvedli ponovni daj-dam. Sovjeti bodo v zameno za Ana-tolija Šaranskega, ki so ga obsodili vohunjenja v korist ZDA (na Zapadu govorijo o njem kot o odpadniku), dobili nekaj svojih agentov, ki so jih odkrili v zahodnih državah. V lanskem letu, ki so ga označevale vohunske afere, so na tem mostu izmenjali 27 vohunov. Most ima svojo zgodovino, ki seže v leto 1962; takrat so sovjeti in Amerikanci zamenjali pilota U-2 Powersa in sovjetskega agenta Abela. Na sliki je sovjetski avtomobil (levo) in ameriški džip (desno) pred GUenickerskim mostom, po katerem pelje pot v Vzhodni Berlin. Ali bi vi dovolili svojemu otroku da bi bil v družbi okuženega z AIDS? RIM — AIDS - kuga dvajsetega stoletja, kot so jo že poimenovali, ne vzbuja pri nas še takšne panike in strahu, kot je to na primer v Ameriki. Venaar pa se že do neke mere približujemo temu preplahu, posebno zaradi dejstva, da so se tudi v Italiji pojavili primeri te bolezni in da ji je več bolnikov, predvsem otrok, že podleglo. Statistični podatki sicer govorijo, da je bolnikov okrog 130, od tega 13 otrok, toda ljudje temu podatkom ne verjamejo ter so prepričani, da jih je prav gotovo več. Nič čudnega torej, če se s problemom aidsa vse pogosteje bavijo časopisi, radijske oddaje, pa tudi italijanska televizija. V ponedeljkovi večerni oddaji »Italia - sera« na sporedu prve televizijske mreže so imeli v gosteh mladega Ryana Whitea iz ameriške države Ind ana, njegovo mater in sestro. Trinajstletni Ryan, hemofilitik, je obolel, ko je dobil ob transfuziji kri krvodajalca, ki je bil nosilec te bolezni. Zakaj so povabili Ryana prav na to oddajo? Zaradi tega, ker je njegov primer vzbudil že v Ameriki val polemik, ki bodo imele svoj epilog v odločitvi tamkajšnjih sodnih oblasti, ki se bodo morale prav v teh dneh izreči: ali sme Ryan hod ti redno v šolo, ali pa je zaradi svoje bolezni nevaren svojemu okolju in imajo to- rej matere drugih otrok prav, da zahtevajo njegovo izključitev. Težko je bilo gledalcu ob pogledu na tega mladega fanta, ki že živi z občutkom, da mu je življenje kratko odmerjeno in da ga še njegovi sošolci, prijatelji in njihovi starši odklanjajo, da ga, kljub zagotovilom zdravnikov, da bolezen ni nalezljiva, zavračajo in izključujejo iz svoje srede. Seveda so se med oddajo javili številni gledalci; nekateri, ki so izražali svojo solidarnost z ubogim Rya-nom in njegovo družino, in drugi, ki so odobravali stališče ameriških staršev in zahtevali, da se tudi tu, pri nas izolirajo vsi bolniki, okuženi s to boleznijo. Prišli so na dan tudi takšni primeri kot je mati, ki je tudi, v Italiji, izgubila delo, ker so pri njenem sinu - narkomanu ugotovili to bolezen. Izvedeli smo, da je neka jet-nica, pri kateri so ugotovili znake te bolezni, napravila samomor, ker so jo ostale jetnice izključile. Bi vi dali svojega otroka v šolo, če bi vedeli, da jo obiskuje tudi otrok, okužen s to boleznijo, je vprašal eden od gledalcev vodjo te oddaje. »Da sem povabil tega fanta v svojo oddajo, da bom z njim preživel še večer in čas do njegovega odhoda, je moj najboljši odgovor na to vprašanje,« je rekel vodja oddaje. , N. L.