9. številka. September — 1910. Letnik CERKVENI GLASBENIK. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z mnzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. (J red ništvo Pred Škofijo št. 12, upravništvo v Marijanišču. Prospekt cerkvenoglasbenega oddelka na c. k. akademiji za glasbo in prikazujočo umet-„ nost na Dunaju.') JjJ a c. k. akademiji za glasbo in prikazujočo umetnost, se bode ustanovil ^J meseca septembra 1910 nov oddelek za katoliško cerkveno glasbo, ki ima nalogo, vzgojiti teoretično in praktično popolnoma izšolanih dirigentov in organ isto v in delovati za povzdigo in pospeševanje cerkvene glasbe v zmisln načel in načrtov, ki se nahajajo v Motnproprio Nj. Svetosti papeža Pija X. z dne 22. novembra 1903. Vsled blagohotnega privoljenja samostana v Klosterneuburgu je stopila cerkev in deška pevska šola v zvezo z novoustanovljenim cerkvenoglasbenim zavodom, ker je predstojništvo samostana prepustilo novemu zavodu primerne prostore v slikovitem starem delu znamenitega, po svojih umetnostnih zakladih slovečega samostana. Klosterneuburg, ustanova mejnega grofa Leopolda Svetega, ima vsled svoje ugodne lege na Dunavu, na obronkih Golovca, jako zdravo ozračje.- Samostan je oddaljen tri minute od železnične postaje v Klosterneuburg-Kierlingu, z dunajsko mestno železnico (Donaukanallinie, s prometno zvezo vsake po! ure) se tja dospe v 30 minutah. Samostan, v svojem novem oddelku delo italijanskega arhitekta Donato Allio, ima bogato zakladnico, zanimiv muzej in veliko knjižnico (12f)0 rokopisov, 1500 inkunabulov, okrog 80.000 zvezkov); poleg samostanske cerkve s kapelo sv. Leopolda, kjer je občudovanja vredni verdunski oltar iz 12. stoletja, je znamenito križno hodišče. S samostanske terase uživaš najlepši razgled po podonavskem svetu, po korneuburškem zalivu, proti severu do gradu Kreuzenstein, proti vzhodu do Bisamberga in Marchfelda. Prelepa okolica s prijaznimi letovišči vabi na razne izlete po bližjih ali daljih razrastkih Dunajskega lesa. Leopoldov hrib in Golovec, Hermannskogel, ') Ta prospekt, ki nam ga je poslal na ogled preč. knezoškof. ordinariat ljubljanski, objavljamo svojim cifcateljcm v slovenskem prevodu, ker mislimo, da se utegne marsikdo zanj zanimati. (Ured.) Weidling in Kierling, vse lahko dosežeš na svojih izprehodih. Naprej po Donavi na Franca Jožefa železnici pa je Kritzendorf in Greifenstein z razvalino jednakega imena. Tako je oskrbljeno tudi za zabavo in okrepčilo ob dnevih, pouka prostih. Učne moči. Voditelj: prof. Vincencij Goi 1 e r, za cerkveno petje in vokalno kompozicijo, za literaturo, pouk v harmoniju, v igranju partitur i. dr. Učitelj: prof. Mak so Springer, za gregorijanski koral, spremljanje korala, kontrapunkt, splošen pouk v kompoziciji, pouk v igranju na orglah in orgelski kompoziciji. Za druge tvarine so pridobljene znamenite učne moči, ki se bodo njih imena skoro objavila. Učni načrt. Cerkvenoglasbeni oddelek obsega dva letnika in namerja nadaljnjo izobrazbo glasbenikov, ki so se že kaj učili (laikov in klerikov), da se pripravijo za svojo bodočo službo kot dirigenti ali organisti. Predmeti so: I. letnik: Teorija liturgije. Estetika in zgodovina cerkvene glasbe. Splošna zgodovina glasbe (1. tečaj). Teorija gregorianskega korala v zvezi z vajami. Metodika pevskega pouka. Praktične vaje v eno- in večglasncm cerkvenem petju. Elementi koralnega spremljanja. »Spremljanje cerkvenih pesmi. Kontrapunkt. Cerkveno orglanje (1. tečajj. Igra na harmonij. Orglarstvo. Latinski cerkveni jezik. Pouk v klavirju za one, ki še ne znajo zadosti. Pouk v violini, za učence, ki ne igrajo nikakega godala. Vežbanje glasu za tiste, ki so v tem predmetu manj poučeni. Akustika. II. letnik: Cerkveni predpisi glede na cerkveno glasbo in njih praktično izvajanje. Praksa koralnega petja. Splošna zgodovina glasbe (2. tečaj). Poznavanje literature (uvajanje v znamenita cerkvenoglasbena dela). Uprava zgodovinske cerkvene glasbe za praktično porabo. Vaje- v dirigiranju. Splošen nauk o kompoziciji (oblikoslovje in instrumentacija). Oblike liturgičnih cerkvenih kompozicij: vokalne kompozicije (a capella in s spremljevanjeni instrumentov), kompozicije za orgle. Cerkveno orglanje (2. tečaj) s posebnim ozironi na prosto improvizacijo. Igranje iz partitur. Pouk v klavirju in violini (po potrebi). Ce bo zadosti slušateljev, se uvedejo tudi posebna predavanja in prosti kur z i o cerkvenem stavbarstvu, o zgodovinskem razvoju liturgičnih knjig (Missale, Graduale, brevir, Rituale i. dr.), o zgodovini cerkvene pesmi, glasbena paleogratija (nevme, menzuralna notacija, orgelska talmlatura), prebiranje izbranih starejših pisav za tiste, ki so o tem že kaj študirali. Tudi so v načrtu izleti (ekskurzije) na kraje, kjer se cerkvena glasba posebno goji. V posamnih slučajih se more obiskovanje posamnih predmetov dovoliti tudi eksterilistom. (Konce prili.) Nove orgle. Dvojne nove orgle na vzhodnjem Dolenjskem. 1. Orgle v župni cerkvi š en tj ernej s k i. Dispozicija: 1. .Maniial: 1. Principal S' piščali v prospektu iz eo. Communio so zopet recitirali. Orglanje med službo božjo je oskrbel naš siavnoziiaiii umetnik prof. A. Foerster iz Ljubljane. Ne rečem preveč, ako opomnim, da je bil kor izborilo naštudiran in da je vsled tega petje v tehničnem oziru ugajalo tudi najfinejšim ušesom. O igri na orglah pa ne gubuno nobene besede, ker je sploh znano, da je g. Foerster na orglah umetnik in mu ga zlasti v prostem preludiranju ni para daleč na okrog. Temu poročilu bi dostavil le še eno besedo, željo namreč, da se i v bodoče ohrani pevski zbor na tej višini, na kateri se je ta dan pokazal. Ker pravkar biva na Bledu mnogo tujcev v letovišču, je umevno, da je č. g. župnik hotel tudi tem dati priliko, da čujejo nove orgle in zmožnost pevskega zbora. V to s vrli o je bil naznanjen ob 4. uri popoldne cerkveni koncert z nastopnim sporedom: 1. Kistler: Slavnostna predigra v D-duru; 2. Kiniovec: Nove orgle, zbor; iS. Musil: Fugeta po Ilmie-ličkovi temi; 4. Graduale, zbor; 5. Canestrari: Allegretto festoso v A-duru; 6. P. Hugo-lin Sattner: S cvetlicami te veneamo, zbor z orglami; 7. Guilmant: Koinunija. Trio za dva nianuala in pedal; S. Kiniovec: Psalrn 150., zbor; 9. Springer: Poigra o temi „Salve Kegina" ; 10. Aiblinger: Jubilate l)eo, zbor; 11. Foerster: Tautum eigo v B-duru s slovesnim blagoslovom. — Točke za orgle je izvajal č. g. stolni kapelnik Stanko Premrl, pevske točke pa so izvršili pevci in pevke domačega zbora. Med posainniini intervali pa je prosto preludiral blag. g. A. Foerster in tako pokazal občinstvu, ki se ga je mnogo zbralo v cerkvi, moč in blagoglasnost posamnih registrov. Vse se je zvršilo v najlepšem redu in na občno zadovoljnost, vse je občudovalo lepili orgel primerno sestavo in zunanjo obliko. (Strokovno oceno orgel prinese naš list v prihodnji številki. Ured.) Končno bi le izrazili željo, naj bi nove orgle našle vedno spretnih organistov in naj bi pevski zbor ostal vedno vsaj na tej višini. —r — Gorica. — (Bogoslovje.) Prečastiti g. urednik! Prosim, dovolite mi tudi letos nekoliko prostorčka v Vašem cenjenem listu, da opišem v kratkih besedah delovanje pevskega zbora goriških bogosloveev v prošlem šol. letu. Poprej pa moram še z veseljem javiti, da so se razmere glede pevskega poduka in petja sploh od lani izdatno izboljšale. Če povem, da smo dobili za pevski poduk novega učitelja v osebi preč. g. Kokošarja, je s tem dovolj povedano. •— Z radostjo, morem reči, je prihajal med nas dvakrat na teden, nas učil in navduševal za vzvišeno lepoto greg. korala in to v dveh oddelkih. V I. oddelku je delil Prečastiti elementarni poduk korala in sploh pevskih vaj za manj muzikalično poslušne in izvežbane; v II. pa se je predelalo: Officium hebdomadae sanetae, Offic. in die Nativitatis D. X. ,J. C., Offfe. defunctoruin in končno različne masne in druge napeve . . . Koncem leta pa je sledil iz vsega tega — examcn. Nadalje se ni strašil velikodušni gospod, žrtvovati urico na teden s tem, da je dese-torieo bogosloveev podučeval v nauku harmonije. Ti naj bi pozneje v pastirstvu nekako nadomeščali orglarsko šolo. (ker ustanovitev orgl. šole na Goriškem je nemogoča) podučevaje kmečke mladeniče-organiste o elementarno bistvenih pravilih harmonije. Dal liog, da bi se ti poizkusi, ki so sedaj le še pia desideria, uresničili, da bi preč. g. Kokošar-ja trud obrodil obilo sadu! Iskrena mu hvala! Zraven tega smo imeli letos v akademiji „sv. Karola" tinti nekaj cerkv. glasbe se tikajočih predavanj. Tako je bog. Fr. Crnigoj predaval o splošni zgodovini cerkv. glasbe, o zgodovini cerkv. glasbe pri Sloveneih, začenši od II. polovice XV". stol. ven tja do zadnjih pojavov sodobnih glasbenikov.1) — Bogosl. D. Doktoric pa je imel specielno predavanje o življenju in delovanju našega rojaka Jak. Petelin a (Gallus-a). Po predavanju je zapel zbor slov. bogoslovcev original: „Eeee quommodo moritur justus". Kar se tiče delovanja cerkvenega zbora, ne bom ponavljal, kar sem poročal lansko leto; večino istih skladeb smo peli i letos. Naj tu naštejem le, kar smo se na novo naučili in isto večkrat izvajali: Avo verum. O saerum convivium: d. Grossi da Viadana; Panis au-gelicus, Baini; Vere languores uostros, A. Lotti; Taiitum ergo, Jac. Toinadini, Giitze, Perosi, (i. B. Zavarise, Aug. Ces. Seghizzi; Regina eoeli, Aug. Ces. Segbizzi, Jaspers; Al ms Re-demptoris mater, Alb. Lipp; Lavretanske litanije dvo- in večglasne okolu 15 od različnih skladateljev. Maši smo se le dve naučili: prvo, Cieognaui, missa in bon. s. Caeciliae, smo peli štirikrat med letom; druga, troglasna Gruberjeva maša v F-duru pa seje proizvajala koncem šol. leta in o priliki nove sv. maše, katero je pel e. goap. A. Pisk v semeniški kapeli. Masni spremeni so bili večinoma — koralni. Tudi lep, veličasten, tu pa tam še preveč teatraličen Perosi-jev Rebrnem ni odpadel ob obletnici monsign. dr. Gabrijelčiča. Pozabiti tudi ne smem na ganljivo petje velikega tedna. Tedaj so odmevali v natlačeno polni stolni cerkvi klasični in v klasičnem duhu zloženi čveteroglasni spevi „Respon-sorijev" od različnih skladateljev: Palestrina, Orlaudo Lasso. J- llandl, Giov. Battista Martini. L. Vittoria. Fr. Nekes, C. Jaspers, Haydn, Fr. Witt, E. Stehle, A. Foerster. Zbor obstoječ iz bogoslovcev in stolnih pevcev je vodil nad vse požrtvovalni marljivi bogoslovec Art. Pinat. sedaj kaplan v Ločniku pri Gorici. Kakor laui, smo tudi letos meseca maja prepevali naši ljubi Gospej D. M. ljubke pesmice od dičnega skladatelja nions. Fr. \Valczynskcga. S tem je moje poročilo končano. Tako smo s pretočenim letom storili precejšen korak naprej in upam, dal Bog i sv. Cecilija, da bi bilo v prihodnje še bolje! Bogoslovec. Djakovo, 30. junija 1910. Prečastiti gospod urednik! Že dolgo se Vam nisem javil, čakal sem. da se kaj več nabere, mislim novega, a priliko mi daje ustoličenje našega novega presv. gosp. škofa dr. Ivana Krap C a, koje je bilo na Sv. Petra in Pavla t. j. 29. t. meseca. Presvetli gospod škof se je pripeljal z velikim spremstvom v torek popoludue ob 4. Na tukajšnjem kolodvoru je bil ob velikanski udeležbi ljudstva navdušeno sprejet in pozdravljen. Prva njegova pot je bila v župno cerkev; tam se je oblekel v cerkveno obleko in si nadel mitro. „Ecce Saeerdos" se je v farni cerkvi peval „Molitorjev" v Es dur za moški zbor. (Knjiga „Lauda Sion.") Peli so gg. kleriki in koralisti stolne cerkve. Potem je šla procesija v katedralo, kjer se je pel Hallerjev „Te Deum" za mešan zbor opus 1. z orkestrom in spremljavo orgel. Potem se je pela koralna antifona o sv. Petru: „Tu es pastor ovitim" z verzikulom. Na večer je bila velikanska bakljada na čast škofu, ter je pel zbor duhovne mladeži s koralisti i Hrv. pjev. društvo: „Preradovie" skupaj: »Hrvatom" od Vilko Novaka in „Liepa naša domovina". Drugi dan na Petrovo pri vhodu presv. g. škofa se je pel Ilffil-zel-ov „Eece Saeerdos" za mešan zbor z orkestrom; je sicer lepo melodiozen ali cerkven — nič! Maša je bila Rempterjeva v D. op. 9. z orkestrom. Kaka je ta maša, je vam preč. g. urednik že poznato, ker se je že veliko o njej pisalo v Cerkv. Glasbeniku. Ofertorij: „Tu es Petrus" : od Nikel-na v D duru. s spremljavo orgel, je krasen in strogo cerkven in tudi za mešan zbor. Ta dan ie bil tudi naš zbor pomnožen za dva basa in štiri soprane, tako da je štel zbor sedem sopranov, tri alte, dva tenora in štiri base ; čudno razdeljeno. Orkester je bil povsod premočen, tako da je zbor skoro zadušil. Sicer se je maša i drugo vrlo dobro obneslo, le žal, da ni bilo vse v duhu cerkvenem i po predpisih liturgičnih. Introitus, graduale i komunio se ni pel. ker tako daleč še nismo prišli, ali upam da, kakor gre vse počasi na boljše, da se bode i to sčasoma doseglo. Vsa ta izvanredna velika slava se je v najlepšem redu zaključila. Ljudstva je bilo toliko, da se je vse trlo pred cerkvijo in v cerkvi — sodi se nad 13.000 oseb. Od škofov je bil navzoč le posvečeni presv. g. Sarič iz Sarajeva. Dalo bi se še veliko pisati o tej slavnosti ali to ni več za cerkveni list, ampak za časopis. Sem že itak odveč obširno pisal, pa prosim g. urednika naj mi oprosti, bodem drugič ostal bolj pri cerkveni pesmi. Upam da se z novim g. presv. škofom ponovi i okrepi tudi naš stolni zbor in da mu bo kazal pravi pot cerkvenega liturgičnega zakona. V to svrlio mu pisec teli vrstic kliče iz dna srca: Dobro došel.' Ad multos annos ! Studenčan. Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani. Odbor Cec. društva je imel 11. sept. 1910 redno sejo, kateri so prisostvovali: predsednik kanonik dr. Karlin, podpredsednik konz. svetnik p. Ilug. Sattner, blagajnik kancelur Steska in odborniki: Ferjančič, Jaiic in Premrl. 1. Vršil se je razgovor o orglarski šoli in sicer o njeni preselitvi v Alojzijevišče, ki so v njem presvetli gospod knez in škof ponudili Cec. društvu za šolo potrebne prostore. Odbor je z radostjo in hvaležnostjo vzel na znanje jako dobrodošlo in veleugodno ponudbo in sklenil po deputaciji treh odbornikov (p. Ilugolina, Stcske in Premrla) Presvetlemu naj-iskreneje se zahvaliti za premilostno društvu kot takemu in še posebej orglarski šoli izkazano veliko dobroto. Obenem je odbor istim trem odbornikom poveril nalog, poskrbeti vse potrebno glede adaptacije orglarski šoli primernih alojzijeviških prostorov. 2. Vodja orglarske šole Premrl omenja, da pogreša v šoli Statutov, ki bi po njih bilo mogoče stalno se ravnati učiteljem'in učencem, in prosi, da bi se čim preje sestavila tozadevna pravila Predsednik dr. Karlin predlaga, naj učitelja orgl. šole Premrl in Ferjančič sestavita podroben načrt pravil, ki naj potem cirkulira okrog vseh odbornikov, da si ga vsa-kteri lahko natančno ogleda in se pozneje v seji o njem izrazi. Pravila naj bi se po odobritvi od odbora natisnila najprej v „Cerkv. Glasbeniku" in potem še v posebnih izvodih. Predlog je bil soglasno sprejet. Razne reci. — Urednika našega lista in prilog sta se naselila pretočeni mesec: Pred škofijo št. 12. Odtod pa seje preselil prejšnji urednik prilog blag. g. prof. Anton Foerster, ki sedaj stanuje na Ki m s ki cesti št. 12. — Spričevalo usposobljenosti za orglarsko šolo je dobil 12. sept. t. I. abiturient Mihael Bregant iz Gorij. — V orglarsko šolo Cec. društva je bilo pri vsprejenmih izpitih 12. sept. t. I. sprejetih trinajst novih učencev. Ti so: Biščak Štefan iz Košane, Gomišček Izidor iz Deskel na Goriškem, Janžekovic Ivan iz Kadovice, Jelnikar Frančišek iz .Jančega, Jobst Anton iz Brda pri Šmohorju na Koroškem, Kovač Pavel iz št. Janža, Marolt Frančišek iz Malih Lipijen pri Turjaku, M argon Albin iz Vremskega Britofa, Mikolič Ivan iz Želimelj, Perne Alojzij iz Šenturske gore, Tinta Andrej iz Deskel na Goriškem, T ram te Anton iz Bučke in Zavrl Ignacij iz Dola pri Litiji. — P. Angelikove obhajilne pesmi se ravnokar dotiskujejo in izidejo kmalu v partituri kakor tudi v glasovih. — Hrvaško Cecilijino društvo je imelo 24. avgusta t. 1. v Zagrebu sestanek, ki je obstajal iz zborovanja, malega cerkvenoglasbenega tečaja in svečanega koncerta. — f Dr. Fr. K s. Haberl. -— Dne 5. sept. je umrl v liegensburgu predsednik Cecilijinega društva, prelat dr. F. Ks. Haberl, po vesoljnem svetu znan po svoji knjižici ,,Magister ehoralis". Rojen 12. aprila 1840 v \Vcsten na nižjem Bavarskem, se je pojavil na glasbenem polju najprej v seminarjih Posavskih, od 1. 1867.—70. v Animi v Rimu, od 1. 1871.—82. kot stolni kapelnik v Regensburgu. Leta 1874. je ondi ustanovil svetovnoznano cerkvenoglasheno šolo, iz katere je izšlo že mnogo izbornih skladateljev, n. pr. Perosi, Filke, Goller. Leta 1899. je liil izvoljen predsednikom Ceeilijinega društva in je je vodil do svoje smrti. Urejeval je glasben list »Musiea saera" triinštirideset let, po \Vittovi smrti tudi »Flieg. Iiliitter". Največje njegovo delo pa je izdaja Palestrinovih del; izšla je v :!.'! zvezkih, 24 jih je uredil in izdal llalierl sam. Neizmerne so zasluge, ki si jili je pridobil Ilaberl na cerkvenoglasbenem polju, poleg dr. \Vitta sc; bo vedno blestelo tudi ime dr. llaberla. It. I. P. Oglasnik. Ant, Foerstor: Cantica sacra. 1. del. (Cerkvena pesmarica za moški ali ženski čvetero-glasni zbor.) — Z malimi izpremembami v glasbenem repertoaru in z vseskozi izboljšanim besedilom je izšla drugič ta iako praktična in vsega priporočila vredna zbirka. Dobiva se v Kat. Bukvami v Ljubljani. Cena K 2-40. Alojzij Mihelčič: 2 Tantum ergo in Genitori za dva glasa z orglami. — Založila in prodaja »Dekliška Marijina družba v Metliki". Cena 40 vin. — Dve preprosti in lahki skladbi, ki bosta šibkejšim zborom dobrodošli. ■J oh. Diebold: Orgelstikke, op. 54 C. Založil Friderik Pustet v Regensburgu. — Diebold, kraljevi glasbeni ravnatelj in nadškofijski orgelski nadzornik v Friburgu (Breisgan) je s pomočjo raznih priznanih veščakov izdal že precej krasnih orgelskih zbirk. Ravnokar oglašena zbirka je izšla kot tretji del zbirke „Der katholische Organist in Hochamt, Re<[niem und Vesper". Prinaša 18 poiger zloženih večinoma na tema „Ite missa est" ozir. ,,Henedicamus Domino", 22 na razne liturgične speve naslanjajočih se prediger, veliko število verzetov h psalmovim tonom in h Magnificatu in končno še celo vrsto pred- in poiger li štirim znanim marijanskim antifonam. Zbirka nudi obilo izvrstnega materiala predvsfni za razna liturgična opravila: (lat. maša, vešpere i. t. d.); pa tudi za študij je dobra in pripravna. Klasične skladbe se menjavajo z modernimi, diatonične s hromatičnimi. Med sotrudniki je zastopan tudi naš Foerster. Izmed ostalih imenujem le nekatere: Latzelsberger, Sjchra, Bonvin, Goller, Boschetti, (Juadflieg, Griesbacher, Schiifmaun, Springer. Mgr. W a 1 c z y n s k i: Requiem aeternam dona eis Domine. XX. praeludia funebria organo vel hannonio pulsanda. Op. 105. Sumptibus auetoris. Cena: ? — Album obsega 20 lahkih preUulijev, katere je spisal auctor v spomin svojih rajnih starišev. — Vsebina prediger je vzeta deloma iz ofieija in maše za mrtve po petrogradski pesmarici (iz XVI. stol.), deloma iz najstarejših poljskih popevk. Z malenkostnimi izjemami, ki bi potrebovale še tu pa tam nekoliko pile, je delo precej izvirno in jako duhovito, katero se da vživati! — Zatorej organisti in vsi drugi, ki se zanimate za muzikaiične novosti, sezite po tej zbirki! F. Č. Listnica uredništva. Č. g. .1. K. v T. — Vi mislite, da je g. dopisnik iz Zapog v zadnjem dopisu glede na Asperges šel predaleč. Mi nismo tega mnenja. Opiramo se pri tem na Eucliiridion litur-gicum comp. J. Erker (1910), kjer na strani 304 dobesedno pravi: »In ecclesiis minoribus, in quibus Missa parochialis cantari non solet, aspersio aquae benedietae fieri potest legendo ea, quae in aliis ecclesiis cantantur". S tem je, upamo, ta stvar vsestransko pojasnjena. Današnjemu listu je pridejana 9. štev. prilog.