telo LXVr
PoStnfna plačana v gotovini.
V LJubljani, v petek", 'dne 11. novembra 1938
Štev. 260 a Cena 1.50 din
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b,
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je r Kopitarjevi 0I.6/III
VENEC
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40 04, 40-05	Izhaja vsak dan zjnira] razen ponedeljka in dneva po praznika
Po 20 letih
Danes poteka dvajseto leto, ko so odposlanci nemške vojske, vlade in parlamenta v gozdu Compiegne, kjer je bil sedež poveljstva francoske operativne armade, zaprosili vrhovnega poveljnika armad velike antante, maršala Focha za premirje. Avstrija je z Italijo /„e nekaj dni pre| (3. novembra) sklenila premirje v Villa Giusti in s Srbijo v Belgradu 9. novembra. Toda odločitev je morala pasti na za-
I
ška fronta bila od 8. avgusta 1918 dalje na umiku. Maršal Focli je več kot lelo dni zbiral sile za strahotni udarec, za katerega je vedel, da bo zadnji. Po enem mesecu se je zrušila tudi »nepremagljiva« Siegfriedova črta, sredi meseca oktobra je bil predrt in raztrgan od zmagovitih francoskih in angleških čet Her-anannov utrjeni pas in takoj nato Hunding-Brunhildova črta. Ponosna nemška vojna sila je bila poražena na bojišču in zavezniške armade so bile na tem, da prenesejo bojišče na nemška tla. Tedaj sta Hindenburg in Luden-dorff ob spoznanju, da bi vsako nadaljnje prelivanje krvi bilo brezmiselno klanje, povedala cesarju odkrito, da je skrajni čas, da Nemčija zaprosi za premirje. Tako je prišlo do znamenitega 11. novembra, ki je ustavil največje krvoprelitje vseh časov — saj je sanvo zapadno bojišče zahtevalo blizu štiri milijone človeških žrtev.
Vsi tisti, ki so v onih dneh doživeli radost, iki se je polastila moštva na bojiščih in vsega prebivalstva v zaledju ob novici, da je sklenjeno premirje, ne bodo nikdar mogli pozabiti, kolikšna dobrina je mir v zavesti narodov. Tedaj so ljudje po dolgih letih vojne imorije prvič zopet olajšano zadihali in' vojakom na bojiščih se je zdelo, kakor da jim je bilo življenje znova podarjeno. Neizmerna radost in prešernost se je vseh polastila, vsak je naenkrat gledal pojave okrog sebe z drugimi očmi, svet je zopet postal lep in vreden življenja. To so bili veliki, nepozabni dnevi, podobni poti iz smrti v življenje. Kdor jih je doživel, jih nikdar več ne bo pozabil, pa tudi nikdar več ne bo nehal biti pristaš in goreč apostol mirovne misli. Vojna je od vseh šib božjih, ki morejo zadeti človeštvo, najstrahotnejša. Poleg uničenja človeških življenj v polni življenjski moči, uničenja materialnih vrednot ima za posledico tudi moralno propast, razbitje družin, strašno telesno in duševno trpljenje človeštva in vodi za seboj še kugo in lakoto. Kaj čuda, če je po vseh velikih vojnah in tudi po svetovni vojni oril iz vrst tako zmagovalcev kakor premagancev samo en krik: Vojne nikdar več!
Odgovorni državniki so zaradi tega poleg skrbi, kako se čim bolj okoristiti s sadovi drago pridobljene zmage, gojili tudi misel, kako organizirati mir, da bi ne bil več v nevarnosti. Iz tega čutenja in hotenja ie vznikla misel o Zvezi narodov, ki je postala celo sestaviti del samih mirovnih pogodb. Zveza narodov naj bi pomenjala neke vrste »božji mir«, v katerem bi naj zmagovalci in premaganci pozabili preteklost, si segli prijateljsko v roke in skupno na ruševinah sovraštva in razprtij zgradili novo bodočnost Kakor je bil »božji mir« (Treuga Dei) v XI. stoletju vpeljan na krščanskem evropskem zapadu iz tega namena, da med krščanskimi državami ustvari mir in združi vse krščanske sile v borbi proti nevernikom, tako naj bi tudi ZN združila vse civilizirane narode in izobčila ter zaznamovala s sramotnim žigom tisti narod in tisto državo, ki se ne bi pokoravala zakonom civilizacije in humanitete. Oživela je v najširših oblikah zamisel češkega kralja Jurija Podjebradskega, ki je že 1462 izdelal načrt o evropski mirovni vladavini, v kateri bi bili združeni vsi evropski krščanski narodi z enim skupnim parlamentom in enim vrhovnim mednarodnim razsodiščem. Plemenite misli najboljših duhov vseh časov naj bi z ZN bile utelešene, tako da bi ženevska ustanova v resnici pomenjala vekotrajno dobo mirnega sožitja in prijateljstva med narodi.
Danes, ko stojimo ob razvalinah toliko obetajoče ženevske mirovne ustanove, vsi vemo, kake napake so njeni ustanovitelji napravili, da njin delo ni rodilo trajnega uspeha. Najhujša zmota je bila v tem, da niso računali z resnično človeško naravo. Mislili so, da je mogoče zagotoviti trajni mir z nekimi zunanjimi ukrepi, katerim se vtisne značaj brezpogojnega človekoljubja: razsodišča, grožnje s kaznimi, omejitev oboroževanja... Pri tem pa so čisto prezrli, da na svetu ni bilo nikdar brez vojska in da tudi nikdar ne bo, dokler bo človek ohranil svojo dosedanjo naravo. Poleg idejne mirovne propagande in poleg vsestranske pravičnosti v reševanju mednarodnih vprašanj bi ZN morala misliti iz vsega pocetka tudi na organizacijo potrebnega o1h>-roženega jamstva proti onim, ki miru ne bi hoteli. Kajti s samimi ideološkimi špekulacijami vojska ne bo mogoče preprečiti. Ker popolnoma vojevanja sploh ne bo mogoče odpraviti; ideal bi bil, da bi vojne sovražnosti mogli omejiti na najmanjši obseg.
Zato nas tudi vsa povojna zgodovina uči, da bo trajni mir ostal slej ko prej le hrepenenje človeštva. ZN ni uspela. Kadarkoli je hotela nastopiti proti kakemu svojemu članu, ki je prelomil njena pravila in sprejete obveznosti, je dotični enostavno obrnil hrbet Ženevi in šel po svojih potih. Zaradi tega vlada v mednarodnih pravnih odnošajili dandanes gotova anarhija. Nekateri prerokujejo, da se bodo namesto Zveze narodov, ki je v agoniji, polagoma oblikovale druge naddržavne tvorbe, katerim bodo očrtali meje zemeljski kontinenti. Do sedaj je Evropejec mislil, da je umljivo kar samo po sebi, da mu pripada ves svet: Vedel je, da je Evropa njegova, ker je tn doma; Azijo je smatral za svoio, ker ie hila koristna njegovi trgovini; Amerika je bila njegova, ker si jo je osvojil z orožjem potem, ko je iztrebil večino domačega prebivalstva; Afrika je bila njegova, ker je ko* »višje pleme« menil, da ima pravico gospodovati nad »nižjim«, črnim plemenom. V tem stoletju pa
Kemal Ataturk umrl
Danes volitve novega predsednika republike
Carigrad, 10. nov. AA. DNB: Kemal Ataturk je umrl danes ob 9.05.
Ko je carigrajsko prebivalstvo videlo, da so zastavo na Dolina Bagče spustili na pol droga, se je zbrala silna množica pred palačo ter na glas jokala zaradi žalosti za pokojnim tvorcem moderne Turčije.
Predsednik republike je bil v nezavesti od snoči in se od tedaj sploh ni več zavedel. Ob njegovi postelji razen zdravnikov, ki so ga v zadnjem času zdravili, predsednika vlade, Kenialove hčerke ter osebnosti iz njegove bližnje okolice, ni bilo nikogar. Predsednik vlade je sprejel od zdravnikov podpisano potrdilo, da je predsednik republike mrtev ter je takoj odšel v sosedno dvorano, kjer so bili zbrani ostali člani turške vlade ter jim sporočil žalostno vest. Tu je bil takoj podpisan proglas na turški narod, ki je bil objavljen ob 11 dopoldne.
Iz okolice Ataturka prihajajo govorice, da je pokojni predsednik republike zapustil politično oporoko, v kateri izraža želje, kdo naj bi bil njegov naslednik. Ker oporoka uradno še ni odprta, njena vsebina še ni znana. Pozitivno je samo to, da je Kemal Ataturk še za časa svojega življenja govoril z mnogimi političnimi osebnostmi, da mora biti novi predsednik republike izvoljen naj-najmanj za doho 10 let, ker lahko samo v tej dobi doseže začrtane notranje in zunanje politične sile in utrdi Turčjio.	......_,
Danes volitve novega predsednika
Na podlagi turške ustave je predsednik narodne skupščine Abdul Halik-Renda avtomatično prevzel začasno predsedstvo turške republike, dokler ne bo izvoljen drug predsednik republike. Narodni poslanci so bili takoj poklicani v Ankaro, da bi mogla skupščina že jutri izvoliti novega predsednika. Kot nasledniki Ataturka se omenjajo bivši ministrski predsednik 55 letni general I s m e t I n e n i, ki se že od preteklega oktobra nič več ne udeležuje aktivne politike, da-
ljo maršal Fevzi Čakmak, šef generalnega štaba, ter turški poslanik v Londonu Fati Oj-k i j a.
Vsa Turčija žaluje za pokojnim Kemalom Ataturkom. Vse mesto Carigrad je v črnih zastavah. Tisoči in tisoči Turkov so zbrani v džamijah. Turški listi so izdali posebne izdaje v črnih okvirih. Dan pogreba posmrtnih ostankov Ghazi Kemala Ataturka še ni določen.
Proglas na narod
Ankara, 10. novembra. AA. Anatolska agencija: Turška vlada je izdala danes sledeče uradno sporočilo:
Poročilo zdravnikov, ki so zdravili visokega bolnika, javlja, da je Kemal Ataturk za zmerom zaspal. Zaradi tega žalostnega dogodka je turški narod izgubil svojega velikega voditelja, a člo-večanstvo enega izmed velikanov. S krvavečim srcem izjavljamo narodu svoje najgloblje sožalje zaradi te nenadomestljive izgube. Uteho moramo najti samo v svoji zvestobi do velikega pokojnikovega dela ter v svojem sklepu, da se bomo še naprej posvetili službi za svojo drago domovino. Predvsem moramo poudariti, da je turška republika njegovo nesmrtno delo. V tem žalostnem trenutku se vlada nahaja na svojem mestu ter si je v svesti svojih nalog tnko, kakor si jih je bita zmerom. Nihče ne dvomi v to, da je turški narod solidaren s svojo vlado, da se ohrani obstoječi red. Predsednik velike narodne skupščine Ren-da je v skladu s podpisi čl. 33 ustave prevzel začasno položaj predsednika republike. Prav tako bo v skladu 7, predpisi člena 34 ustave velika narodna skupščina brez odlašanja izvolila novega predsednika republike. Turški narod se bo s svojo zmagovito vojsko odločno zbral okrog človeka, ki bo po ustavnih predpisih prevzel novo najvišjo funkcijo v državi in nadaljeval svojo pot v veliko bodočnost. Naš veliki vodja Ataturk, čigar smrt objokujemo, je imel zmerom veliko vero v turški narod, ter se je s to vero zmeraj krepčal. V tej svoji veri je delal in zapustil kot nasledstvo našemu velikemu narodu svoje delo potem, ko je
državo uredil. Turški narod bo to večno delo za zmerom ohranil. Turška mladina bo olircuiila to dragoceno zapuščino — turško republiko, neokrnjeno, ter ho stopala še naprej po stopinjah velikega pokojnika. Kemal Ataturk ho večno živel v turški zgodovini in v srcih vseh Turkov.
Belgrad ob smrti Ataturka
Belgrad, 10. novembra, m. Prva poročila q smrti preporoditelja republike Turčije g. Kemala Ataturka so prispela v Belgrad okoli 10 dopoldne ter so se razširila z bliskovito naglico po mestu. Umrli predsednik turške republike je bil velik prijatelj pokojnega kralja Aleksandra I. V naši prestolnici in ostalih krajih države pa je užival velik ugled. Turško poslaništvo je dobilo uradno potrdilo o smrti šefa turške republike ob 11 dopoldne ter je takoj izobesilo v znak žalosti zastavo na pol droga. Kmalu potem so pričeli prihajati v turško poslaništvo člani diplomatskega zbora in izražali sožalje v imenu svoje vlade.
Kmalu zatem se jc pripeljal v turško poslaništvo predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Protiča ter jc turškemu poslaniku Ali Hajdar Aktaju izrekel sožalje lako v svojem imenu, kakor tudi v imenu vse kraljevske vlade. V znak žalosti za umrlim predsednikom turške republike so vsa državna in samouprava poslopja izobesila državne zastave na pol droga. Isto so storila vsa tukajšnja poslaništva.
Umrlemu preporodilel ju in predsedniku turške republike posveča belgrajsko oopoldnevn« časopisje tople nekrologe.
Sožalje Jugoslavije
Belgrad, 10. nov. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je poslal predsedniku turške narodne skupščine sožalno brzojavko ob smrti Kemala Ataturka.
Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je prav tako poslal predsedniku turške vlado sožalno brzojavko v imenu vlade.
(Glej življenjepis Ataturka na 6. str.)
*
Protižidovski izgredi po vsej Nemčiji
Zaradi umora nemškega diplomata v Parizu
Berlin, 10. novembra. TG. Kakor hitro se je
po Nemčiji razširila vest, da je poslaniški tajnik v Parizu von Rath, ki ga je iz maščevalnosti obstrelil judovski 17 letni mladenič, podlegel svojim ranam, so po Berlinu in vseh večjih nemških mestih izbruhnile protižidovske demonstracije, ki so zavzele precejšen obseg, dokler jih policija ni ustavila. Najprej so zagorele židovske molilnice (sinagoge). Množice so jih polivale z bencinom in gasilcem niso pustile blizu. Gasilci so se morali omejiti na to, da so obvarovali sosedna poslopja. Velike množice so potem skoraj v vseh nemških mestih navalile na židovske hiše in trgovine, kjer so pobile šipe, ponekod pa so opustošile tudi trgovine, pohištvo in blago pometale na cesto, kjer so ljudje vse odnašali, češ da gre v sklad za zimsko pomoč. V Berlinu so bile demonstracije posebno hude na Kurfiirstendammu, kjer so največje trgovine v Berlinu in kjer so bila skoraj vsa židovska podjetja od razkačenih množic napadena in trgovski lokali večidel opustošeni. Policija je morala nekaj lastnikov židovskih trgovin zapreti, da jih zaščiti pred ogorčeno množico. Hudo je bilo tudi v Miintzerstrasse, kjer je revnejši del Berlina. Tudi tamkaj so bile židovske trgovine napadene in' opu-stošene, blago pa razmetano po ulici. Prav tako hudo je bilo v mestnem okraju Gorlitz, kjer nobeni židovski trgovini niso prizanesli. Tudi v okraju okrog Friedrichstrasse, kjer je veliko židovskih trgovin, so množice dale duška svojemu ogorčenju in pobijale šipe ter opustošile nekaj trgovin. Židom osebno ni nikdo skrivil lasu.
Podobni dogodki so se razvijali po vseh večjih nemških mestih. Posebno hudo je bilo v Hamburgu, Monakovem, Bayreuthu, Kolnu, Frankfurtu, Kasselu, Leipzigu, Dresdenu, Ntirnbergu in Potsda-mu. Do,godki so se povsod razvijali na podoben način. Množice so najprej napadle židovske molilnice in jih zažgale, nakar so šle demonstrirat pred židovske trgovine, ki so jim dli pobile šipe, ali pa jih tudi opustošile. V Leipzigu je zgorela velikanska trgovska hiša Bamberger.
Na Dunaju
Tudi na Dunaju so se pripetile podobne demonstracije. Samo na Dunaju je bilo požganih 21 židovskih molilnic, ena je bila sestre-
ljena v zrak, 3 druge pa so bile porušene. Nekaj Židov so odpeljali na policijske stražnice. Neka skupina Judov se je zbrala pred angleškim konzulatom in prosila, da bi jim izdali potno dovoljenje za v Anglijo. Policija je tudi te odpeljala, tako da se nahaja več tisoč Zidov v zaščitnem zaporu.
Gobbelsov proglas
Ob 4 popoldne je propagandni minister dr. Gobbels naslovil na prebivalstvo strog poziv, v katerem pravi, da se sicer ne čudi, če je ogorčenje nemškega naroda zaradi zločinskega atentata v Parizu, ki mu je podlegel mladi nemški diplomat, zavzelo tako velik obseg, toda on želi, da naj se narod sedaj pomiri in takoj preneha z demonstracijami. Nadaljnje korake proti Židom bo napravila nemška oblast, ki ima za to na razpolago zakone. Dr. Gobbelsov proglas je _ imel popoln uspeh, kajti takoj so se demonstracije končale in so razni hitlerjevski napadalni in drugi oddelki ter policija vzpostavili povsod red.
Berlinski »Angriff« piše nocoj, da bo sleherni Jud v Nemčiji odgovoren za umor v Parizu. Če Judje hočejo borbo, naj jo le začnejo. Nemški narod se bo branil po judovskih načelih: Zob za zob, oko za oko. List napoveduje tudi novo proti-judovsko zakonodajo. Prva uredba je že izšla.
Vsakemu Judu prepoveduje nošenje orožja. Če bi Juda zasačili, da ima pri sebi orožje, bo takoj aretiran in obsojen na 20 let internacije v kazenskem taborišču.
V Monakovem
Miinchen, 10. novembra. AA. Reuter: Danes zjutraj je prišlo v Mtinchenu do silnih demonstracij proti Judom. Mase, v katerih 60 se nahajali številni člani stare Hitlerjeve garde v uniformi, je napadla judovske trgovine, razbila šipe in zažigala. Ta protijudovska akcija je hud protest proti uboju v. Ratha v Parizu. Policija in gasilci so povsod prihiteli pravočasno, vzpostavili red in pogasili ogenj. Demonstracije so sc začele ob treh ponoči.
Nemško poročilo
Berlin, 10. novembra. AA. DNB: Vest o smrti mladega nemškega diplomata v Parizu je izzvala z ozirom na zločinsko gonjo s strani menarodnega židovstva v vsej Nemčiji nepopisno ogorčenje. V mnogih krajih je prišlo do spontanih protijudov-skih demonstracij. Med drugim so bile v večini mest zažgane judovske sinagoge v znak protesta. V večini primerov so mogli gasilci požar samo omejiti in obvarovati sosednje zgradbe pred ognjem. Po,leg tega so bila v velikem številu mest razbita okna na judovskih trgovinah. Ponekod jc prišlo celo do požigov teh trgovin. Blago iz teh trgovin so demonstranti pometali na cesto in uničili. V Berlinu so bile na Kurfiirstenau razbite judovske trgovine, blago pa je bilo vrženo na ulice in pomandrano. Podobne demonstracije so se ponovile tudi v drugih mestnih četrtih. Jude, lastnike trgovin, je morala policija na več krajih vzeti v zaščito, ker bi jih sicer množice pobile.
Novi predsednik češkoslovaške republike — Chvalkovski?
Praga, 10. nov. b. Pri reševanju notranjepolitičnih problemov polagajo glavno pozornost na važna politična posvetovanja odbora čeških in slovaških državnih činiteljev za ureditev ustavoprav-nih odnosov Slovaške do republike. Glede same osebe bodočega predsednika republike kaže, da je. prišlo po dolgotrajnih razgovorih do načelnega sporazuma med predstavniki Čehov in Slovakov. Skoraj gotovo bo novi predsednik češkoslovaške republike dosedanji zunanji min. dr. Chvalkovski, na katerega kandidaturo pristanejo tudi Slovaki. V primeru, da bo on zares izvoljen, govorijo, da
se bo stvar zasukala. Azija se bo osamosvojila in japonski klic: Azija Azijcem! bo našel tudi na Kitajskem polno razumevanje in ne le v Indiji. Japonci že danes pravijo, dn hočejo Kitajsko le organizirati proti boljševizmu, ne pa jo podjarmiti. Panameriška misel tudi vedno bolj dozoreva, zlasti v državah južne Amerike. V Afriki kontinentalna misel še ni prodrla v zavest afriških plemen, a so vsi znaki tu. da jo bodo vzbudili Arabci /. vsearabskim gibanjem, ki uživa med afriškimi muslimani vse simpatije. Samo Evropa nima ideje, ki bi jo družila: Sredina, vzhod in zapad so v medsebojnem boju. Mar se bo ta borba končala z zmago enega in uničenjem dveh — ali pa s splošnim uničenjem in propadom Evrope — kdo bi mogel to povedatil
Ob 20 letnici premirja torej ne moremo reči, da In bih pogoji trajnega miru Bog ve kaj trdni, čeprav imajo mrtvi svetovne vojne in oni, ki so tiste grozote preživeli, pravico, da se spočijejo. Kljub temu pa, da razmerje med narodi ni takšno, kot bi si ga želeli, ne liomo ničesar opustili, da ne bi vedno iu (d) vsaki priliki jiospeševali in utrjevali mirovne miselnosti. Vedno so se v mednarodnem svetu našli plemeniti ljudje in se bodo našli tudi v bodoče, za katere je toplina srca in globina duha kakega človeka važnejša kakor barva kože ali je/ik, ki ga govori. Vsi, ki tako mislijo in čutijo, naj zgrade moralni je/, proti nacionalnemu sovraštvu, ki razdvaja narode in spravlja v nevarnost "i'1"- eno največjih dobrin človeštva.	Drin
bo na njegovo mesto bržkone prišel 'dr. Krno, njegov dosedanji namestnik, ki je bil prav tako tudi namestnik prejšnjega zunanjega ministra dr. Krof t o.
Pogajanja glede reforme uslave se nadaljujejo v pospešenem tempu in pričakujejo, da bodo vsa preddela končana že jutri, tako da se bodo lahko pričeli odločilni jxisveti med Slovaki in Čehi. Delegati so obljubili, da hodo sprejeli konč-noveljavni sklep merodajnih slovaških krogov o vseh vprašanjih. Politični krogi trdijo, da med obema taboroma, to jo med delegati Čehov in Slovakov ni nobenih načelnih razpotij ter da je pričakovati ugodno rešitev za dobrobit bodočnosti in vzajemnega sodelovanja obeti narodov.
Praga, 10. nov. AA. (ČTK) Tuja propaganda je razširila v inozemstvu vest, da so člani vlade Podkarpatske Rusije zapustili državo. To poročilo je neresnično, ker se ministrski pred. Volnšin mudi že več dni v Htistu, minister Revni, ki je vodil dela pri izpraznitvi Užhorodn, pa se je vrnil v Hust. I 'rav tako se mudi minister ltnrinski v Hustu, ki ga je prej zapustil zaradi odhoda v Budimpešto kot član komisije za razmejitev ozemlja.
Zemunskn vremenska napoved: Nastopila
bo spet razvedritev, ven ''t pi bo mraz po vsej kralje- '	-d b>. precej oblačno
in megb
Zapiski iz volivnega boja
Dr. Kramer Je govoril, ko še nI bil z Mačkom
Zares ne more biti čudno, če so ideologi jugo-slovenskega unitarizma sedaj malce v zadregi ter ne upajo več pisati svojih tiradf ker bi do na šlo v račune tistim, ki jih s svojo listo rešujejo. Da pa ne bo kdo mislil, da se je vodja dravskega dela JNS v čem spremenil v teku let, moramo povedati, da je še letos s patosom, ki je njemu lasten, reklamiral za sebe in svoje edino pravico biti v dravski banovini edini pravi »Jugoslovent, medtem ko so vsi drugi sovražniki jugoslovanske misli.
Na 13. seji senata je na primer povedal, da so v Sloveniji dvojni nacionalisti, eni so »jugosloven-ski nacionalisti, drugi pa so slovenski nacionalisti, ln če bi jaz zahteval,« je dejal sedanji Mačkov kandidat dr. Kramer, >od naših političnih nasprotnikov, gospodov iz JRZ, naj se v dravski banovini proglase za jugoslovenske nacionaliste, bi oni to l ogorčenjem odbili od sebe.« Taka lepa denun-ciantska zamisel se dandanes kaj slabo prilega kandidatu, ki kandidira na listi federalista dr. Mačka. Zato je dr. Kramer javno sedaj bolj tiho ter rajši po Belgradu in Zagrebu prišepelava lahkovernežem, ki ga sploh še hočejo poslušali.
Na senalovi seji dne 23. marca letos je dr. Kramer znova napadal tiste Slovence, ki so kot Jugoslovani ostali tudi prepričani in zvesti Slovenci ter jih je imenoval »Samoslovpncp«, ki škodujejo Jugoslaviji. Dejal je: »V treh letih današnjega režima se je duševni razkroj našega naroda povečal in negativne sile so povsod na delu, da bi še bolj oslabile odporno moč in vero naroda v samega sebe. Ta režim je prišel na krmilo države z odprtim programom: likvidirati šestojanuarski režim. Tu v Beogradu in v Srbiji njeni najbolj vidni predstavniki zelo lepo govore, drugod, zlasti v Sloveniji, pa dokazujejo, tla so pristaši jugoslovenske ideologije njegovi izdajalci... Naše šole opravljajo svojo nalogo še v formalnem smislu besede. V nacionalnem oziru pa se v nekih krajih praktirira politika svobodne roke, tako da se namesto jugoslovenske ideologije mladi naraščaj spet vrača v plemenske in regionalne atmosfere.«
Kdor izmed naših drugače mislečih rojakov bo prebral ta Kramerjev govor, poln namigavanja na izdajalske Slovence, ga bo moralo biti sram. f 'e je Mačkov pristaš, se bo sramoval take bratovščine na listi svojega vodje, če pa je Kramerjev pristaš, se bo sramoval, k°r je njegov vodja šel obešat se za rep tistemu Mačku, ki je največji »hrvatski nacionalist«, »Samohrvat« in sploh vse tisto, zoper kar se je JNS z vsemi svojimi nasilnimi in de-nunciantskimi metodami doslej tako brezuspešno bojevala.
je ostal živ in močan!« Ferenčina, tiari radi-čevec, zdaj bere mačkovcem rastre levite ter pravi, da so nasilniki vstali od mrtvih ter se družijo z njačkovci. »Ves čas prirejajo zborovanja, jokajo za svobodo, pa vendar vsakdo govori, kar se mu zdi. Dr Pernar je še pred nekaj dnevi klical pri Sv. Ivanu: »Tisti sodnik, ki me je obsodil, je lopov!« V tistih časih Per-narjevega junaštva so sodišča sodila po »nalogu«. Ker je takrat bila na vladi JNS, so sodila po njenem nalogu. l"'e je tedaj po Pernar-je\em tisii sodnik bil lopov, kaj pa je zdaj dr. Pernar, ki se je sporazumel s šefi tistega sodnika? Na Mačkovih zborovanjih smo bih vajeni slišati: »Jevtič je največji krvolok hrvatskega naroda.« Zato ni čuda, da je včerajšnji mačkovec od začudenja zazijal, da mu rabelj in branilci j vzajemno gresta na volitve, obema pa je kmet postal le glasovalni material. Narod se sprašuje: »Se se niso usedli grobovi na kmečkih žrtvah, ki jih je zahteval Jevtičev režim, pa naši vodje že gredo plcsat kolo z Jevtičevci. V tri- in polletnem boju smo se končno rešili grdega imena »Jevtičevee«, zdaj na si je vodja hrvatskega naroda dr. Vladica Maček sam nadel priimek »Jevtičevee«. Tako razmišlja o tej zvezi hrvatski kmet.
»Vodja Združene opozicije je Pera živkovič!«
Dne 9. novembra je JNS v vasi Grabovica pri Kotor Varošu blizu Banjaluke v Bosni imela svoje zborovanje, ki je nanj prišlo kakih 300 ljudi. Prvi je govoril Peter Živkovič, ki je naglasil, da se je zato sporazumel z dr. Mačkom, da bi skupaj vrgli Stojadinovičeva vlado, nakar bi JNS znova prišla na vlado. Za njim bi bil moral govoriti senator Banjanin, ki pa ni prišel, ampak je namesto njega moral govoriti dr. Baričevič. Ta je dejal, da Združeno opozicijo prav za prav vodi Peter Živkovič, ki so ga združeni opozicionalci zato naprosiil za sodelovanje, ker ga poznajo kot starega borca. Ime dr. Mačka je govornik pred navzočnimi volivci, ki so bili sami Srbi, omenil samo kot predstavnika bivše 1ISS. Nikjer pa ni povedal, da je dr. Maček nosilec njihove liste. Dobesedno je dejal: ■»Ko pridete na volišče, ne boste glasovali za dr. Mačka, ampak za Petra Zivkoviča. Po tem se morate tudi ravnati.« Neki kmet je vprašal, kako je to mogoče, da je šef opozicije dr. Maček, tukaj pa sliši, da je Živkovič. Nato mu je dr. Baričevič pojasnil, da je tn le »forma«. Ko pa je začel govornik napadati dr. Stojadinoviča, so ljudje začeli klicali živio dr. StojadinoviČu.
Orjunski junak se pretepa za JNS
Belgrajska »Samouprava« poroča iz Splita: »G. Berislav Andjelinovič (ki ga poznamo na Slovenskem še iz časov nekdanje Orjune in trboveljskih dogodkov), ki je prizadejal svojemu starejšemu bratu g. dr. Grguru Budislavu mnogo škode, se nikakor ne mote odvaditi, da ne bi svojih političnih nasprotnikov žalil in izzival. Berislav je zlasti hud na vse tiste Jugoslovane, ki so zapustili JNS, odnosno njegovega brata. Zato v svoji jezi ne pazi na besede. Tako je prišel v najbolj živahno kavarno »Central«, kjer je nekaterim začel klicati »izdajalci«, »prodanci« in podobno. Okrajni veterinar dr. Pavičič mu tega ni mogel oprostiti, pa mu je zaklical, naj pazi na svoje besede. To je Berislava še itolj raztogotilo pa je zafpl telesno obračunavati z nasprotnikom. Žal pa je naletel na bolj pogumnega in močnejšega, kakor je sam, zato je potegnil krajši konec.«
Del socialistov pojde z JRZ
»Obzor« poroča: »Jugoslovanski socialisti, ki se zbirajo okoli Viljema Hararnine, se bodo vezali na listo JRZ. Če pa tega ne bodo mogli, bodo glasovali za listo JRZ.«
Ljudstvo vse države za JRZ
Drugače so pa vse politične skupine prenesle politično delovanje iz centrale na teren, kjer pa povsod vodi JRZ. Iz vseh krajev namreč poročajo, da je razpoloženje ljudstva za vladno kandidatno listo zelo dobro in bo ljudstva 11. decembra odločno z ogromno večino odobrilo dosedanjo vladno notranjo in zunanjo politiko Povsod opažajo, da se večina ljudstva za razna volivna gesla, s katerimi hoče begati in vznemirjati opozicija, niti ne zmeni, ker narod povsod dobro loči de.lo sedanje od prejšnjih vlad, ker so med narod zahajale samo z obljubami pred volitvami, sedanja vlada pa je prišla med narod z dovršenimi dejanji in deli. Zato opozicija v nekaterih krajih ne ba mogla postaviti svojih kandidatov, V tem prednjači JNS, ki išče sedaj v vrbaski banovini, kjer je imela svojčas še naiveč pristašev, volivne okraje za svoje generale. Pri tem pa se ji godi zelo slabo, ker so na primer v Jajcu še preostali pristaši JNS vsi odločno zavrnili njeno kandidaturo podpredsednika JNS Jovana Banjanina.
Kandidati JRZ za mesto Belgrad
Belgrad. 10. nov. m. Snoči je predsednika belgrajske občine Vlado Iliča, znanega industrijca in gospodarstvenika, obiskala skupina 60 belgraj-skih industrijalcev in zastopniki drugih gospodarskih panog ter se mu je najprej zahvalila za njegovo vzorno vodstvo belgrajske mestne občine, ki je danes gospodarsko docela sanirana. Bel-
grajski industrijalci so ob tej priliki naprosili župana Vlado Iliča, naj vsekakor pri bližnjih drzavnozborskih volitvah kandidira na listi predsednika vlade in zunanjega ministra g. dr. Milana Stojadinoviča kot zastopnik industrijcev in gospodarskih slojev. G. Ilič ge je svojim tovarišem zahvalil za izraženo zaupanje ter je izjavil, da bo kandidaturo na listi JRZ za upravno področje Belgrad-Zemun in Pančevo sprejel. Poudaril je tudi potrebo, naj bi bilo v novi narodni skupščini več gospodarskih razprav kot doslej, ker je še vse polno vprašanj, ki jih je treba rešiti v interesu še večjega razvoja naše industrije, trgovine in obrti.
Zaradi sestave kandidatne liste JRZ za upravno področje Belgrad, Zemun in Pančevo je nocoj sklicana seja krajevnega odbora JRZ pod vodstvom predsednika g. dr. Milana Stojadinoviča. Na seji bo določenih vseh pet kandidatov. Prvi kandidat na listi JRZ za Belgrad, Zemun in Pančevo bo industrialec Vlada Ilič, drugi kandidati pa so: Nedeljko Savič, predsednik Zveze trgovskih združenj kot zastopnik trgovskega stanu, Krsta Ginovič kot zastopnik obrtnega stanu, kot dva kandidata se pa omenjata senator Dušan Trif-kovič. tajnik glavnega odbora JRZ, in predsednik Združenja vojnih invalidov Nedič. Vsi tukajšnji krogi, tako politični, kakor tudi gospodarski, zatrjujejo. da je JRZ pri izbiri kandidatov za mesto Belgrad, Zemun in Pančevo imela zelo srečno roko, ker vsi njeni kandidati, predvsem njen prvi kandidat Vlada Ilič, uživa v Belgradu velik ugled med ljudstvom ter si bo zaradi tega JRZ dne 11. decembra priborila že lepšo zmago.
JNS se v Belgradu slabo godi
Belgrad, 10. nov. m. Svoje kandidate na Ma8-kovi listi za upravno področje Belgrad, Zemun in Pančevo je postavila danes tudi JNS. Prvi kandidira bivši predsednik poslanskega kluba Ješa Protič. Ostali kandidati pa so manj znane osebe. Med njimi .je tudi Pavel Matica, svoječasni disident HSS, ki je pri petomajskih volitvah dobil smešno nizko število glasov. Zaradi svoje priljubljenosti med Hrvati se je tudi preselil v Belgrad, kjer sedaj stalno živi. Njegov namestnik na listi JNS je belgrajski odvetnik dr. Olip. ki je dr, Kramerjev prijatelj. Kakor smo že poročali, forsira JNS dr. Olipa tudi za kandidata v radovljiškem okraju proti Ivanu Mohoriču, dosedanjemu poslancu za ta okraj.
JNS je morala v Belgradu postaviti svoje kandidate, ker srbijanski opozicionalci njenih kandidatov niso marali sprejeti na svojo listo. Ako pa se bo Liotiču posrečilo sestaviti državno kandidatno listo, bodo v Belgradu postavljene kar štiri vrste kandidatov na 3 listah. Za ta primer je Ljo-tič v Belgradu že dal potrditi svojo listo.
Boji v Španiji
Salamanca, 10. novembra. A A. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Napredovanje nacionalističnih čet na bojišču pri Ebru 6e je včeraj nadaljevalo. Nacionalisti so zavzeli v celoti pogorja Augillas in Perlas ter so na ta način postali gospodarji nad vasjo Garcia in tamkajšnjimi postojankami onstran Ebra. Nacionalisti so ujeli 700 republikancev. Na rastellotiskem bojišču so republikanci ponovno izvršili večje število brezuspešnih napadov na(' narionaljstične postojanke ob obali. Pri tem smo ujeli okoli 100 republikancev in šest njihovih tankov. Skupne sovražne izgube na tem bojišču cenijo na več kot tisoč ljudi. V zadnjih treh dneh so republikanci na Castellonskem bojišču izgubili 5000 vojakov. Tudi na bojišču pri Segri v Kataloniji so bili odbiti republikanski napadi. Pri letalskih spopadih so republikanci izgubiti, kolikor je zdaj z gotovostjo znano, pet letal, verjetno pa še drugih pet. Nacionalistična letala so v torek bombardirala republikanske protiletalske baterije v Barceloni ter v pristanišču Sagunt.
v »jugoslovansko akcijo«, ker se je ugotovilo, da se zaradi delovanja nekaterih ljudi, ki so gibanje hoteli izrabiti v svojo osebno korist, ni mogia razviti polna delavnost za dosego začrtanih ciljev.
Osebne novice
Belgrad, 10. nov. m. Poštni minister je pod-
Eisal odlok, s katerim je podeljena Mariji izjak pogodbena pošta v Šaloncih v Prek-murju.
Belgrad, 10. nov. m. Odlikovana sta z zlato medaljo za državljanske zasluge Ivan Tonik, zvaničnik pri okr. sodišču v Dolnji Lendavi. S srebrno medaljo za vestno službovanje Alojzij Dežmah, paznik v kaznilnici okrož. sodišča v Ljubljani.
Belgrad, tO. nov. m. S kraljevim ukazom sta postavljena za tajnika +. skup. 1. stop. pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Bogomir ko-bal. Za tajnika 7. skup. pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Ernesl Rus, doslej Ormožu. — Napredovali so: v i. skup. 1. stop. Ferdd Meršol, sodnik okrož. sodišča v Novem mestu, Stanko švajger, sodnik okraj, sodišča v Gornji' Radgoni, Anton Kancler, sodnik okraj, sodišča v Ptuju. V 4 skup. 2. stop. Aleksander Tram-puš, namestnik drž. tožilca v Novem mestu.
Belgrad, 10. novembra, m. Premeščena je učiteljica Doroteja Kizer iz Zvirč v Grašnjo.
\
Po volitvah bo narejen sporazum!
Vsi inozemski listi se pečajo z važnostjo volitev v Jugoslaviji ter omenjajo, da so velikega pomena za nadaljnji gospodarski in politični razvoj Jugoslavije. »Tiiringer Allgemeine Zeitnng«, ki izhaja v Erfurtu, prinaša iz Belgrada obširen dopis o naših volitvah ter nazadnje pravi: »V dobro poučenih političnih krogih sodijo, da je dr. Stojadinovič. ki je znal najtežja gospodarska in zunanjepolitična vprašanja jugoslovanske države za državo ugodno rešiti, tudi sposoben človek za rešitev notranjih vprašanj, ki se imenu jejo »hrvatsko vprašanje,«. Zaradi tega poučene politične ljudi v Jugoslaviji ne bo iznenadilo, ko se sklene sporazum. Po dosedanjih pregledih sodimo, da bo dr. Stojadinovičeva vlada.pri prihodnjih volitvah dobila lako večino, da bo imela v skupščini celo dve-tretjinsko večino.«
»Jeftiča naj vrag vzame!«
V zadnji številki Mačkovega glasila »Seljački dom« se je neki Tortič lotil, da bi starim Radi-čevim kmečkim pristašem razložil, zakaj Maček gre z JNS. Takale je njegova razlaga v obliki dvogovora: »Tisti, ki vso stvar bolj površno gledajo, pravijo, da boš moral glasovati za Jeftiča. Če človek kaj takega sliši, se od samih pomislekov tako zamisli, da pozabi misliti. Bolje bi bilo takole povedati: Tokrat lx> celo sam Jeftič moral glasovati za dr. Mačka, pa tudi vsi njegovi bodo morali reči: Glasujem za dr. Mačkovo listo. Nihče od naših pa ne bo dolžan reči, da glasuje za Jeftičevo listo. Kjer pa bi to moral, bi si pregri-zel jezik.« Tako razlaga pisec, nakar mu starec (radičevski kmet) odgovarja: »Če je tako, naj Jeftiča vrag vzame! Mi bomo, kakor vedno, on naj se uči.« — Tako volivna pobratimija je res vredna satire.
»Bivši nasilniki vstajajo od mrtvih«
»Dom«, glasilo radičevskih disidentov od 9. novembra prinaša pod gorenjim naslovom članek, ki ga je napisal kmet Tomo lerenčina, član glasnega odbora HSS. V tem članku polemizira 7 Slačkovim »Seljačkim domom« od 20. oktobra, kjer je bil napisan članek pod naslovom »Starih nasilnikov ni več, narod pa
časnikarji gostje glavnega odbora JRZ
Belgrad, 10. novembra. A A. Snoči ob devetih je priredila propagandna sekcija glavnega odbora JRZ drugi intimni večer za zastopnike tujega in domačega tiska v prostorih hotela Srpski kralj. V imenu vlade so se večerje udeležili ministri Dragiša Cvetkovif, dr. Krek in inž. Kahalin. Sekcijo je zastopal Jaša Tomič v družbi dveh narodnih poslancev. Med drugimi je bil navzoč šef centralnega presbiroja dr. Lukovič, šef strankinega tiskovnega urada Stoimirovič-Jovanovič, direktor Avale Kozomarič, prvi podpredsednik združenja tujega tiska Gaston Casterran, predsednik belgrajske sekcije JNU Pilič, direktor »Vremena« Stojadinovič, ter drugi. Iz vrst atašejev za tisk so bili navzoči bolgarski ataše Georgijev, nadalje angleški, grški in madžarski tiskovni ataše. Od agencij so bili zastopani ČTK, bolgarska agencija, agencija Štefani, Rador, Reuler, atenska agencija in MTI. Tisk izven Belgrada sla zastopala dopisnik ^Slovenca« Krošelj, Gabro Pilič za »Obzor«, Ante Mihalovič za »Novosti« in Zvonko Golubič za »Jutarnji list«.
Skupno je bilo navzočih okrog 70 časnikarjev, urednikov prestolniškib časopisov ter dopisniki domačih in inozemskih listov. Med večerjo je minister C v e t k o v ič pozdravil vse prisotne s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril, da je cilj tega sestanka, da se zastopnikom javnega mnenja nudi prilika, da v neposrednem stiku s člani vlade in drugimi strankinimi osebnostmi dobe vse informacije o vseh vprašanjih, ki jih zanimajo. Na ta način se ustvarja tista nujno potrebna zveza, na podlagi katere se lahko javnost točno obvešča. Člani kr. vlade in člani stranke žele, da bi domači in tuji tisk najobjektivneje informirala svetovno javnost o razmerah v naši državi. Ker ceni delo časnikarjev, bo vlada v najkrajšem času rešila tudi tisto vprašanje, ki je časnikarjem najbolj pri srcu, namreč vprašanje zavarovanja časnikarjev za primer starosti in bolezni. Ko se je nato ponovno zahvalil časnikarjem, da so se v tako velikem številu odzvali vabilu, jih je minister ponovno pozdravil. V imenu časnikarjev sta se ministru zahvalila Gabro Pilič ter Gaston Casterran. Po večerji so ministri in visoki strankini funkcionarji
■ ■ •• A 'V	■ v	i«vv
Apolonija Sovinčeva izročena sodiscu
Orožniki so v Rajhenburgu in Trbovljah dognali važne stvari
Celje, 10. novembra.
Orožnikom se je posrečilo, da so danes popoldne aretirali Sovinčevo Ajiolonijo in jo pripeljali na okrožno sodišče v Celju. Zaenkrat še ni dokazano, da bi bila Sovinčeva vedela, da je Sabukovšek umoril Ivanko Zakrajšek. Priznala pa je, da je bila z Jurijem na Brezjah, v Ljubljani, kjer sta bila kovčega v garderobi na ljubljanski postaji. Priznala tudi, da je vedela za denar, ki je bil skrit v kleti globoko v krompirju. Če je Sovinčeva sporazumno dplala načrt in morda Jurija prigovarjala k zločinu, jo bo zadela prav tako huda kazen.
Danes dopoldne se je odpeljal orožniški narednik Alojz Letik iz Štor pri Celju v Rajhen-burg, kjer sta bila. kakor smo že jioročali, prišla 29. oktobra na sestanek Ivanka Zakrajšek in Jurij Sabukovšek. V Rajhenburgu je orožnik zvedel, da živi tukaj sestra umorjene Ivanke. Orožnik jo je zaslišal in izvedel nove podatke o pokojni Ivanki.
Ivanka je po sestrinem pripovedovanju bila zadnje tri mesere v Rajhenburgu, kjer je živpla pri svoji sestri. Bila je pridno dekle. Prej je služila več let v Kupljaku pri Delnicah na Hrvaškem. Bila je tudi več let v Zagrebu. Meseca septembra je brala v »Jutru« ženitni oglas, kjer je premožen trgovec, inteligenten, s precejšno vsoto denarja, iskal nevesto z 10.000 din. Takoj je poslala ponudbo. Priložila je sliko in zagotovila, da ima še več denarja. Ivanka je bila namreč zelo varčna in je vsak dinar skrbno shranila, i ako je Imela meseca septembra nad 15.000 din. 29. okt.
se je pripeljala Sakubovšek J.urij v Rajhenburg in priganjal Ivanko, da čimprej spravi svoje stvari skupaj, češ da mora takoj v Ljubljano na francoski konzulat, ker mu je v Franciji v Parizu zagotovljena služba elektromonterja. Še isti večer
sta se odpeljala v Ljubljano in prenočila pri TiS-
. Lj
smo že poročali.
rerju. O usodnem potovanju iz Ljubljane v Celje
Narednik Alojzij Letik se je nato odpeljal v Trbovlje, kjer se je oglasil pri zlatarju M. Korenu. Izvpdpl je. da jp bil J. Sabukovšpk res v službi kot zlatarski fiomočnik pri Korenu, ni pa bil stalno v službi ter je dobival mesečno plačo 100 din, hrano ter stanovanje. Prej, ko je odšel iz Trbovelj. jp ukradpl svojpmu gospodarju plašč trpnčkol v vrpdnosti 800 din. S tem je hodil po Celju, Ljubljani, Rajhenburgu in na Brezje. Korenov učenec je izpovedal pri zasliševanju orožnikom, da ga je Jurij prigovarjal, naj mu preskrbi strup in mu celo obljubil nagrado. Zanimal pa se je tudi za premoženjske razmere svojega gospodarja. Ni izključeno, da je imel namen tudi njega spravili v grob. Tpga mnenja je tudi g. Koren. Pred dnevi sp je Jurij Sahukovšek potikal v Celju ter sp oglasil tudi v vinotoču Meštrov za Kresijo. Obiskal je tudi na Trgu kralja Aleksandra pri kolodvoru dva šoferja in jima obljubil, da bosta kmalu njega in njegovo Lončko peljala k poroki. Sabukovšek se jp izučil za zlatarskega jx>močnika pri tvrdki Pacchiasso v Gaberiu pri Celju. Dognali so tudi. da ie bil v Nemčiji dve leti zaprt, nato pa izgnan. Najbrž ga je to doletelo tudi v Franciji,
ostali še dolgo v razgovoru s časnikarji, izmenjavali z njimi svoje misli in prav radi dajali izčrpne informacije o vseh vprašanjih, za katera so se posamezni časnikarji zanimali.
Podpore za nove šole
Belgrad, 10. nov. m. Po posredovanju slovenskih ministrov je prosvetni minister podpisal odlok, s katerim je odobril denarno podporo okrajnim šolskim odborom v Sloveniji za zidanje novih šolskih poslopij. Podporo so dobili naslednji šolski odbori: Lučine 15.000 din, Sv. Katarina 10.000, Ajdovec 10.000, Sv. Trije kralji 10.000, Reteče 10.000, Vrli pri Sv. Treh kraljili 10.000, Benica 10.000, Petrova vas 10.000. Čatež 10.000, Dolsko 10.000, Zavrč 10.000, Železna gora 10.000, Zlato polje 10.000 din.
Kongres državnih upokojencev
Belgrad, 10. nov. m. V Belgradu je bil danes kongres državnih upokojencev in upokojenk, na katerega so poslali svoje zastopnike diržavni upokojenci iz vseh mest v državi. Na kongresu se je predvsem razpravljalo vprašanje povečanja pokojnin. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri državni upokojenci naprošajo kr. vlado, naj se osebni i.n družinski dodatki upokojencev in upokojenk povečajo, ker to zahtevajo življenjski interesi, ter da se vse dotedanje omejitve osebnih in družinskih izdatkov ukinejo brez ozira na izvor in veličino njihovih dohodkov.
Konferenca industrijcev v Novem Sadu
Novi Sad. 10. nov. m. V veliki dvorani tukajS-nje trgovske, industrijske ter obrtne zbornice je bila danes konferenca centrale industrijskih kor-poracij kralj. Jugoslavije. Na konferenco so poslali svoje zastojinike trgovinski in finančni minister, Narodna banka ter Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Konferenco je vodil predsednik centrale industrijskih korporarij A. Praprotnik iz Ljubljane. Na dnevnem redu ie bilo vprašanje javnih nabav v zvezi z izvajanjem javnih del ter vprašanje davčne obremenitve industrijcev. Tozadevna referata sta podala tajnik Džurdžin in dr. Gregorič. Udeleženci koneference so jk> daljšem razpravljanju o obeh referatih sprejeli resolucijo, ki jo bodo dostavili kraljevski vladi.
Seja zveze jugoslov. zavarovalnic
Belgrad, 10. nov. m. Danes je bila seja Zveze zavarovalnic kraljevine Jugoslavije, na katero je Vzajemna zavarovalnica kot zastopnika poslala generalnega tajnika Dermastja. Zaradi smrti dosedanjega predsednika zveze senatorja Gjura Paunkoviča je bila danes na dnevnem redu volitev novega predsednika. Na to mesto je bil soglasno izvoljen dosedanji prvi podpredsednik zveze Brzakovič, ravnatelj francoskega »Uniona«, za prvega podpredsednika pa Svetolik Sretenovič, ravnatelj »Jugoslavije«. Nadalje so se na seji obravnavala važna vprašanja, ki zadevajo celokupno naše zavarovalstvo.
Mačkova lista bo kmalu končana
Zagreb, 10. novembra, b. Glavno glasilo HSS »Seljački dom« poroča, da so volivne priprave v veČini okrajev končane in da bo v nekaj dneh izdelana vsedržavna lisla dr. Mačka tpr bodo imenovani tudi kandidati. Oni, ki pri prpteklih volitvah niso izvršili svoje volivne dolžnosti, se pozivajo, da sedaj ne ostanejo doma, temveč da polnoštevilno podprejo slogo hrvatskega naroda.
Narodno-socialni blok se razide
Zagreb, 10. nov b. V Zagrebu je že pred kratkim bil narodno-socialni blok. ki ie imel zvezo tudi z nekaterimi skupinami v Sloveniji. Sedaj je bilo sklenjeno, da se ta skupina razide in etopi
Umrla je naša hčerkica in sestrica
Majdica
»Verujemo, o Bog, da si krščenemu otroku takoj dal večno življenje, mi pa prosimo, da se v raju njemu za v«dno pridružimo!«
Pogreb bo v Škofji Loki v soboto, dne 12. novembra 1938, ob pol petih popoldne
V Škofji Loki, dne 10. novembra 1938
Jožica in Franc D e b e 1 j a k , starši F r a a c e k, bratec
^ Odstranite^ ruftienHastb obloao
* Caših zob \W-* x zobno pasto . |1 ODOL f A

K poljskemu
državnemu prazniku
Poljska se je povzpela s svojo politiko med velesile ter igra njihovo politiko. Ob tem prazniku želimo njenemu predsedniku prof. Moseickemu, kakor tudi vsem politikom, da bi Poljska rastla v moči in pravičnosti do vseh državljanov. Obenem pa nas prav današnji dan uči, da narod, ki je notranje živ, kakor je bil poljski, ne pogine, pa naj bo še tako do dna ponižan. Veseli smo danes še posebno, da stoji Poljska trdna ter da bi še dolgo, dolgo pela svojo himno »Jeszcze Polska ne zginila!«
Mirovni dan
Predsednik poljske republike prof. Ig. Moscicki
Danes praznuje poljska država svoj naj-pomembnejši državni praznik, spomin na dan, ko so Poljaki osnovali svojo državno vlado in je prišel maršal Pilsudski iz zaporov v Magde-burgu v Varšavo ter prevzel zopet osvobojeno Poljsko v svoje roke. Po tolikih letih nesvobode so končno tudi Poljaki postali deležni moči starega mogočnega poljskega kraljestva, katerega sen ni nikdar izginil iz poljskega srca. Kot sedaj Čehi in še bolj, so tudi Poljaki doživeli svojo razdelitev, in sicer zaradi svojih razprtij ter postali plen mogočnih sosedov. Zastonj je bil še junaški odpor Kosciuskega in njegovih kmetov, zastonj tudi vsi poznejši upori leta 1830 in leta 1863 — hrabra Poljska je ječala pod nogo svojega močnejšega slovanskega brata in zdelo se je že, da ji ni pomoči. Celo svetovna vojna si je izbrala poljsko zemljo za pozorišče svojih požigov in vojska. Toda duh po svobodi ni v srcih poljskih prerokov in pesnikov ter vseh rodoljubov nikdar zamrl in si ustvaril znova lastno državo.
Letošnji praznik je za Poljake dvakrat pomemben: je to dvajsetletnica osvoboditve ter je prvi praznik, ki ga praznujejo skupaj s Poljaki iz Zaolze v eni republiki. Zato je ta praznik danes na Poljskem še posebno svečan.
Delavstvo k odpustom pri KID
ZZD vodi borbo za delavske pravice in koristi
Jesenice, 10. novembra.
Tukajšnja podružnica ZZD je sklicala za snoči ob 7 delavski sestanek-,svojih-ilanov^v Kt,ek<>Yiepi domu. Povabila je tudi druge somišljenike in prijatelje. Kljub delavniku, .ko .je-.,veljk, d?l člai^tva. zaposlen, je prišlo na sestanek tako veliko delavstva, da to ni bil več članski sestanek, ampak impozanten delavski shod. Sestanka sta se udeležila tudi jeseniški župan g. Tine Markež in podžupan, član banskega sveta g. Peter Arnež.
Sestanek je bil sklican zaradi zadnjih odpustov pri KID. Odpuščenih je bilo blizu 100 delavcev po nekem ključu, ki je skrajno nesocialen in ki je prizadel zlasti delavce naše somišljenike. Napovedovale so se pa še nadaljnje redukcije in 6e je govorilo o vratolomnih številkah 300 in celo 500. Te številke so omenjali odgovo,rni funkcionarji KID.
Tukajšnja ZZD je takoj po prvih odpustih, ki so pokazali, da nastopa pri tem KID brez vsakega 60ciailnega čuta, sklenila, da se zavzame za delavstvo. Najprej je intervenirala pri vodstvu obrata. Tam so ji povedali, da si ne pustijo k redukcijam nič reči, redukcije da se bodo brezobzirno izvedle. Zato ni kazalo nič drugega, kakor da se obrne na lastnika podjetja samega, g. Westna, obenem ,pa
U vi v i	«v ■■
Nasi zeleznicarji
Sestanek železničarjev JRZ v Logatcu. V sredo zvečer, dne 9. t. m., je sklical upravni odbor Kluba železničarjev JRZ sestanek svojih članov in prijateljev. Ker so bila tla za našo misel v Logatcu vedno bolj vroča, smo iz razveseljivo častne udeležbe železničarjev na tem sestanku posneli, da so se tudi v Logatcu kljub močnemu prizadevanju nasprotnikov razmere temeljito spremenile in to odločno v korist in interesu JRZ.
Delegata iz Ljubljane tov. predsednik Pavle Mašič in podpredsednik tov. Ponikvar Ciril sta navzočim s predočitvijo dejanskega stanja na naših železnicah, ki je vse prej ko rožnat, in s pojasnili političnega stanja, poudarila pomen odločilne važnosti razpisanih volitev 11. decembra, od katerih izida narod, država in tudi železničarji pričakujemo pravilnega in uspešnega delovanja v državni upravi.
Navzoči so sprejeli podana poročila s polnim priznanjem in razumevanjem in smo prepričani, da naši ljudje ne bodo več nasedali kakršnikoli agitaciji z nasprotne smeri, nasprotno celo pričakujemo, da bodo tudi ostali, ki nas doslej niso razumeli, spregledali in se odločili tja, kamor je vsakemu Slovencu in pravemu Jugoslovanu edino še mogoče.
Pri volitvah bodo šli logaški železničarji z narodom in oddali svoje glasove s polnim zaupanjem listi predsednika vlade dr. Stojadinoviča.
Članski sestanki
Zidani most. Članski sestanek poverjeništva Kluba železničarjev JRZ bo v soboto 12. t. m. ob 20 v kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu. Zaradi dnevnega reda se pozivajo vsi člani, da se tega sestanka v kar največjem številu udeleže. Poročajo minister dr. Krek, kandidat Bitenc in delegati upravnega odbora iz Ljubljane.
Celje. Poverjeništvo Kluba železničarjev JRZ v Celju sklicuje članski sestanek za nedeljo 13. t. m. ob 10 dopoldne po vlaku 610/518 v fantovski sobi Orlovskega doma, Smetanova ul. 4. Poročajo delegati upravnega odbora iz Ljubljane.
Jesenice. Članski sestanek poverjeništva Kluba železničarjev JRZ za Jesenice in Bistrico Bohinjsko jezero lio v nedeljo 13. t. m. dopoldne po vlaku štev. 912 v Krekovem domu. Pozivamo članstvo, da se sestanka v čim večjem številu udeleži. Poročajo delegati upravnega odbora iz LJubljane.
na merodajne faktorje našega javnega življenja: na našega voditelja g. dr. A. Korošca, ministra dr. Kreka, mjpistra Cvetkoviča in na bana dr. Marka Natlačena. Takoj je sklicala organizacija tudi snpč-. nji delavski sestanek.
Delavstvo je s številno udeležbo pokazalo, kako je z redukcijami v živo zadeto. Obenem je pa s to mo.čno udeležbo podprlo vodstvo organizacije pri nadaljnjih korakih.
Prvi je poročal g. kaplan Godina ki je bil pooblaščen, da informira merodajne faktorje o položaju, ki je nastal med delavstvom po izvršenih redukcijah. Poročevalec je podal najprej izjave, kako gleda naše delavstvo na KID in kaj pravi na njeno postopanje. Slovensko katoliško delavstvo se čuti ves čas zapostavljeno od vodstva KID. To dokazujejo številni primeri. Naše delavstvo zato apelira na lastnika podjetja gospoda Westna in na naše oblasti, da napravijo zatiranju našega delavstva enkrat konec. Redukcije naj se ustavijo. Reducirani delavci naj se spet sprejmejo nazaj v delo. Posebno pa ne moremo dopustiti, da bi pri odpustih bili prvi na vrsti člani tiste organizacije, ki so bili proti temu, da bi se delalo pri KID ob nedeljah — ko opravičuje podjetje odpuste s pomanjkanjem delal
Delavstvo je izvajanja poročevalca burno odobravalo. — K besedi sta 6e javila nato predsednik centrale ZZD g. Preželj in tov. Gaser, ki sta opozarjala delavstvo, naj se oklene organizacije ZZD. Čim močnejša bo, tem več bo lahko do,segla.
Zborovalcem je bilo sporočeno, da jc meroda-fen uradnik KID izjavil v ponedeljek zastopniku ZZD, da do pomladi ne bo pri KID nobenih redukcij več. To je vzelo delavstvo z zadovoljstvom na znanje. Na vsak način pa zahteva, da se prekličejo odpusti; tudi že reduciranim. Kam naj gredo sedaj na zimo ubogi tovariši?!
Med zborovanjem se je pojavil v dvorani kandidat g. dr. Albin Šmajd, katerega je delavstvo pozdravilo z vzkliki in ploskanjem. G. kandidat je podal izjavo in smernice, kako bo delal za naše delavstvo. Njegovo izpoved je vzelo delavstvo z največjim zadovoljstvom na znanje. G. kaplan Godina je vpričo vseh zborovalcev opozoril našega kandidata na težke razmere našega delavstva pri KID in se mu zahvalil za dosedanje njegove intervencije. Naprosil ga je še za nadaljnjo pomoč.
O poteku nadaljnjih intervencij bo ZZD obveščala svoje delavstvo sproti na sestankih, ki jih bo sklicevala.
Na cesti Jeperca
Ze večkrat smo poročali o licitacijah za modernizacijo državne ceste na Gorenjskem, ki naj bi letos in prihodnje leto bila modernizirana na odsekih Jeperca—Kranj in Kranj—Naklo. Odsek od Jeperce do Kranja je izlicitiralo gradbeno podjetje inž. J. Dedek iz Ljubljane, odsek od Kranja do Naklega pa stavbeno podjetje Bricelj iz Ljubljane. Licitacijo odseka od Jeperce do Naklega so pristojni činitelji v Belgradu že potrdili.
Začetek novembra je začelo gradbeno podjetje inž. J. Dedek s prvimi predpripravami za modernizacijo ceste od Jeperce do Kranja. V smeri od Kranja so začeli meriti novo traso ceste, ki ho skoraj vsa preložena. Tako je videti količke osi ceste, ki gredo najprej bliže savskemu bregu kakor dosedanja cesta. Nova cesta bo šla kakih 100 metrov od stare v smeri proti Savi z velikim nadvozom čez gorenjsko železniško progo. Dn železniški nadvoz ne bo previsok in ne bo preveč motil pokrajinske slike, saj bi morala cesta iti v visokem nasipu čez nadvoz, bo tudi železniška uprava progo v območju nadvoza poglobila. Zato nadvoz nc bo videti tako visok, kakor bo v resnici.
Pokojninski zavod gradi v
Kljub zelo živahni gradbeni delavnosti v mestu Kranju je veliko pomanjkanje družinskih stanovanj. Zlasti od lanske jeseni, ko so tudi tovarno »SempeTit« zelo povečali in je bilo nameščenih v obratu mnogo novih uradniških in delovnih moči. Stanovanja so v Kranju zelo draga, tako da si jih delavci v mestu sploh ne morejo najeti, razen v podstrešju, in so primorani stanovati celo uro ali šc več iz mesta. Tudi v predmestju so žc stanovanja zelo draga, pa jih je tudi težko dobiti:
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je uvidel potrebo po stanovanjski hiši v Kranju.
V	letošnjem poletju je kupil od gospe Šavnikove veliko parcelo nasproti gostilne »Bcksl«, t. j. na križišču ceste Bled-Jezersko. Načrt za novo zgradbo je naredil g. svetnik inž. arh. Šubic, ki je pre-
-Kranj že delajo
V	nadaljevanju proti .leperri imajo inženirji sedaj še obilo dela z natančnimi niireitvami in zakoli-fevanjem trase. Nekako v sredi med Kranjem in Jeperco pa je gradbeno podjetje začelo pripravljati velikansko zalogo stavbenega lesa, peska, kamenja in drugega gradiva, ki bo porabljeno pri graditvi spodnjega ustroja ceste. Modernizirana cesta bo šla včasih po stari cesti, mnogokrat pa bo šla vzporedno z njo. Preložitve so potrebne zaradi tega, da bodo odpadli vsi številni večji in manjši ovinki, ki doslej to v glavnem precej ravno cesto tako kazijo. Letošnjo zimo in prihodnjo pomlad bo podjetje opravilo vsa zemeljska dela, poleti pa bodo začeli cesto betonirati in jo zabetonirali do jeseni.
Tudi dela na Gaštejskem klancu pri Kranju lepo napredujejo. Preložitev gaštejskega klanca je bila v glavnem že zdavnaj opravljena, tako da je šel promet že delj časa po tej cesti. V oktobru so začeli cesto tlakovati s kockami in bo cesta do konca novembra popolnoma tlakovana, nakar bo izročena prometu, s čimer bo na tem odseku delo opravljeno.
Kranju stanovanjsko hišo
vzel tudi vrhovno nadzorstvo, statične račune izvršuje g. inž. Stanko Dimnik, lokalno nadzorstvo pa je Pokojninski zavod poveril tehničnemu uradniku Pokojninskega zavoda g. Jungdorfer Ernestu.
Celotna stavba je razdeljen'a na 5 objektov, od katerih gradi g. Bricelj Ivan, stavbenik iz Ljubljane tri hiše, stavbenik g. Bidovec Viktor vogalno hišo, zadnjo pa g. Bclcijan, zidarski mojster iz Komende.
V kleti je dvoje stanovanj za hišnika, razen tega bodo v podkletju drvarnice, skladišča in pralnice. V pritličju bo ob glavni cesti 8 lokalov a skladišči, v ostalem pa stanovanja in sicer bo v pritličju 5 dvosobnih in eno tirisobno stanovanje s kopalnicami in vsemi pritiklinami. V pritličju bodo stanovanja samo ob Koblarjevi uilci. V I. nadstropju bo 8 dvosobnih stanovanj in 2 trisobni, prav tako pa tudi v drugem in tretjem nadstropju, skupno bo torej 35 družinskih stanovanj. Vsako stanovanje bo imelo kopalnico, pri večjih stanovanjih bo tudi soba za služkinjo.
Nova stavba ima zelo lepo sončno lego, ki bo dajala svojim stanovalcem tudi lep razgled. Iz sob, ki bodo ležale ob glavni cesti, se bo videlo doli v Savo in na Šmarjetno goro. Cestna fasada bo do prvega nadstropja obložena z naravnim kamnom, Oftala fasada bo ometana z žlahtnim ometom, detajli pa bodo izdelani iz umetnega kamna. Strešna konstrukciia bo lesena in jo bosta izdelala stavbenik g. Bidovec iz Kranja in g. Stebe iz Most pri Komendi.
Hišo Pokojninskega zavoda so začeli graditi v začetku oktobra in če bo vreme še vnaprej tako naklonjeno, kakor jc bilo doslej, bo stavba do bn-žiča žc pod streho. Z ostalimi deli pa sc bo nadaljevalo prihodnjo spomlad. Stavba bo dograjena prihodnjo jesen, tako da se bodo na zimo že vselile stranke. Vsi trije stavbni podjetniki zaposlujejo sedaj pri gradnji 120 ljudi.
Čuli smo, da se za stanovanja rasne stranke žc sedaj zanimajo. Seveda ta stanovanja ne bodo najcenejša, ker stoji stavba na prometnem kraju in je moral Pokojninski zavod tudi parccle drago plačali.
Matejko: Kosciusko pred Raclavvicami. Letos je vsa Poljska v znamenju stoletnice svojega največjega narodnega slikarja Jana Mafejke. Odlomek iz njegove najbolj znane podobe iz časa borbe za svobodo prinašamo ob priliki današnjega državnega praznika
Gorje pri Bledu, 10. nov. Danes so tukajšnji lovci priredili na Poljanah lov na zajce in lisice, ki ga je opazoval 12-letni Kogoj Francek. Lovci so ga svarili in podili, naj gre domov. Deček pa se jim je skril v grmovje. Nato so lov nadaljevali. Neki lovec zagleda, da se nedaleč proč v grmovju nekaj rjavega premika. Misleč, da je lisica, strelja in fantek pade smrtno
zadet Ko je prišel lovec do njega, je rekel, da ga boli roka. Nekaj trenutkov za tem pa je že izdihnil. Razumljivo je, da je ta nesreča najbolj zadela starše in nesrečnega lovca, pa tudi vse lovske tova riše. Namesto veselega zaključka jih je doletela ta velika nesreča. Na kraj nesreče so prišli orožniki, da ugotovijo dejanski stan.
Otrok po nesreči ustreljen na lovu
Danes mineva 20 let, odkar je prenehala najstrašnejša izmed vojn — svetovna vojna. Veselje, ki je tedaj zavladalo med vsemi narodi in državami, je bilo nepopisno. Zato je >rav, da se tega dne. spominjamo vsi, da vsako eto na ta dan podkrepimo našo zahtevo po mirnem sožitju narodov iin držav. Ravno v sedanjem času je potrebno, da neprestano poudarjamo našo zahtevo za mirno in pravično ureditev mednarodnih vprašanj. Zato naj ne bo na mirovno nedeljo Slovenca-Jugoslovana, ki bi ne manifestiral za resničen mir med narodi in državami. V Ljubljani, Mariboru in Celju bodo ta dan mirovne manifestacije po naslednjem redu:
a)	v Ljubljani: ob 10 dopoldne sv. maša v frančiškanski cerkvi s primernim govorom za vse v svetovni vojni padle in umrle vojake, ob 11 dopoldne v frančiškanski dvorani mirovna akademija: deklamacija, petje, govor ministra n. r. in vseučiliškega profesorja dr. Andreja Gosarja in predvajanje slik o grozotah svetovne vojne;
b)	v Mariboru in Celju bo prireditev p> enakem sporedu kakor v Ljubljani, le da nn imel govor o miru v Celju ravnatelj g. Stoje Rajko, v Mariboru pa župnik g. Cegnar Janko.
V nedeljo se bo zbiralo po ulicah za spomenik žrtvam svetovne vojne in za revne vojake iz svetovne vojne ter za njih vdove in sirote!
Vsakdo naj se udeleži v nedeljo manifestacije za mir med narodi in državami! Vsakdo naj se v nedeljo spomni vojnih žrtev z denarnim prispevkom!
Ban dr. Natlačen na pogorišču v Laporjah
Škocijan pri Turjaku, 9. novembra.
Danes je g. ban dr. M. Natlačen osebno obiskal pogorišče v Laporjah. Z glasnim jokom so ga sprejeli ubogi pogorelci. Izročil je 10.000 din prve podpore za pogorelce v roke gosp. županu Jelencu iz Vel. Lašč kot načelniku odbora za pomoč pogorelcem.
Dolgo časa se je zadržal na pogorišču, dajal vsestranske nasvete, obljubil poslati inženirja z banovine, ki bo stal kot strokovnjak pri gradbi hiš pogorelcem na strani. Obljubil je dati še dve nakaznici za prevoz koruze za pogorelce in še na-daljno pomoč.
Pogorelci so se g. banu prisrčno zahvaljevali za' njegovo očetovsko skrb zanje in visoko podporo. i "f.'' f ■ .'ii?(inttvr)j..vvoiu'>r(>i<. Rctatu
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo.
Reg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
Viktor Emanuel, kralj Italije ln cesar Abesinije, ki praznuje svoj rojstni dan. Vladar Italije je izpolnil svoje 69. leto in je še vedno ves čil in zdrav na čelu svojega imperija.
30 let zvestega službovanja
Včeraj, tO. novembra, jo preteklo 30 let, kar je odprl svojo odvetniško pisarno g. dr. Vlado Pegan. Istega dne, 10. novembra 190N, je stopila pri g. dr. Pogumu v službo gospodična Pavla Vider, ki ie včeraj obhajala skupaj s svojim šefom tridesetletnico zvestega, vnetega službovan ja, kar je gotovo v tem pogledu edinstven dogodek. Vedno uslužna s strankami, urna pni svojem delu, pridna kakor mravlja, je tako rekoč postala nekaka tir. Peganova •kompanjonka. Gospodična Pavla je bila rojena v znani ljubljanski obrtniški družini. Oče in mati sta ji kmalu umrla. Njen brat je šolski upravitelj in ljubljanski občinski svetovalec, dr.ugii brat je padel v vojni, ena sestra jc poročena s tovarnarjem g. Jožkom Zabretom v Bri-tofu pri Kranju, druga pa je uradnica.
Gdč. Vidrova je bila tudi v redkih urah, ki so preostale izven pisarniškega dela, vneta delavka pri vseh katoliških verskih in prosvetnih Organizacijah. Njenega imena ni bilo nikdar videti ali slišati, zakaj v svoji skromnosti ni nikoli iskala hvale ali slnvospevov. Nikoli se ni silila v ospredje: svojo ljubezen je poprej posvetila svojim staršem, pozneje pa svojim nečakom in tistim, ki so tuje pomoči potrebni. Prava »zlata teta«! Ta redki jubilej jo je našel pri delu, za katero ima še vedno polno moči ter se mu posveča z največjo vestnostjo.
Gospodični Pavli k njenemu delovnemu jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi jo Bog ohranil še dolgo vrsto let zdravo, srečno in zadovoljno, čestitamo pa tudi njenemu šefu g. dr. Peganu, ki je znan po veliki socialnosti napram svojim nameščencem.
Drobne novice
Koledar
Petek, 11. novembra: Martin (Davorin), škof; Menas, mučenec.
Sobota, 12. novembra: Martin, papež, mučenec; Avrelij, škof.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v 85. letu starosti mirno v Gospodu zaspal g! Ivan Kraker. Pokopali pa bodo danes ob pol 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Lektor italijanščine na ljubljanski univerzi. Iz Benetk nam poročajo: Lektor ruščine na C k Foscari v Benetkah c. E. Gasparini pride za lektorja italijanščine na ljubljansko univerzo.
= Za primarija splošne bolnišnice v Ljubljani je bil postavljen r. dr. Henrik Helerle, dosedanji asistent 7. skupine.
■■■/Cmo Kodeljevo te/. 4i-64mm~ 8	No cof ob 20. uri
I Alarm na vshodu
I	(Errol Flyn, Kay Francis)
1 Sirota mala bogatinka
I	(Schiriey Temple)
—	G. Franc Slabi«, sodni starešina iz Cerknice, ki pa je pri uradnem zasliševanju njegov pori uradnik ustrelil, si je iz nevarnega stanja hitro opomogel. Da je bilo stanje nevarno, je jasno, ker mu je krogla šla skozi prsa in pljuča, dva milimetra proč od srca. Tri dni je krvavel in se je bilo bati, da l>o izkrvavel. A danes je že iz vsake nevarnosti. To bo gotovo veselilo vse njegove znance. Mi mu moremo le čestitati in se z njim in njegovo družino veselili njegovepa naglega okrevanja. V Cerknico pa se ne vrne več.
—	Uprava »Naše Zvezde« prosi vse gg. poverjenike, ki jim jo še preostala 1—2 št. NZ za dijake, da jo nemudoma vrnejo, ker je popolnoma pošla. Žele jo pa še vedno novi naročniki.
—	Mesto zdravnika v 8. pol. skup. razpisuje splošna državna bolnišnica v Ljubljani. Kandidati morajo ustrezati pogojem po zakonu o uradnikih ter biti specialisti za prsne bolezni. — Mesto zdravnika, uradniškega pripravnika v IIL draginj-skem razredu razpisuje bolnišnica za duševne bolezni Ljuhljana-Studenec v skrajšanem roku 15 dni. Prosilci naj predlože svoje prošnje, opremljene po določilih uradniškega zakona, neposredno sanitetnemu oddelku ministrstva socialne politike in ljudskega zdravja v Belgradu.
2. ureditev članarine. Nato je družabni sestanek v novem prosvetnem domu. Pri dohodu vlaka ob 9 bo čakal na Duplici voz Vabljeni vsi dosedanji člani in članice, kakor tudi novi in priseljeni tovariši in tovariiice. — Predsednik.
—	Za advent priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom sledeče skladbe: Adamič K.: V svitu zarje. Zbirka ad-ventnih pesmi za mešani zbor. Part. 24 din, glasovi po 6 din. Grum A.: Adventne pesmi za mešani zbor. Part. 10 din, glasovi po 4 din. Priložnostne pesmi za mešani zbor, 20 din. Zbirka obsega tudi primerno pesem za Miklavžev večer, hoerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, 12 din. Cantica saera III. del. Za moški in mešani zbor 30 din. Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica za eno- in dvoglasno petje z orglami (nova izdaja). Part. 50 din, glasovi po 24 din. Cerkveni moški zbor, 40 din. Vodopivec V.: Štiri adventne pesmi za mešani zbor, 3 din (Duše željno so drhtele), štiri adventne pesmi za mešani zbor, 3 din (Človeštvo kliče, o gorje). Božji spevi. Pesmi cerkvenega leta za mešani zbor. Obsega več adventnih pesmi.Železnik M.: Vi oblaki ga rosite. Deset pesmi za adventni čas. Part. 20 din.
—	Dve hudi nesreči. Včeraj dopoldne se je pripetila na Viču, v bližini cerkve, huda nesreča. 43 letni cerkovnik Martin Kenk iz Notranjih goric se je peljal s kolesom proti viški cerkvi. Ko je hotel prečkati cesto, se je znašel pred tramvajskim vozom, ki ga je podrl. Kenk je dobil nevarne poškodbe na glavi. — V Polhovem gradcu je varil 33 letni kovač Vinko Kavčič, uslužben pri nekem lesnem podjetju, kos železa. Varilni aparat pa je eksplodiral ter so drobci železa treščili Kavčiču v trebuh. Kavčič je dobil skrajno nevarne poškodbe.
—	Vlomi v železniška skladišča. V noči od 9. na 10. november je bilo na železniški postaji šoštan j-Topolščica vlomljeno v tovorno skladišče. Vlomilci so odnesli tri zavoje usnja (151 kilogramov) v vrednosti nad 9000 dinarjev in 50 kg vina, ki pa je deloma izteklo. Septembra meseca, in sicer v noči od 13. na 14. pa je bilo vlomljeno v skladišče žel. postaje Šmartno ob Paki. Tam so tatovi odnesli balo manufakture, 8 kg likerja in pol kp kvasa. Če bi kdo prodajal pori navedeno blapo, ga takoj naznanite najbližji orožni.ški postaji.
—	Oproščena obtožbe zaradi komunistične propagande. Pred velikim senatom sta bila obtožena mehanik Valentin Marinko iz Spodnje Zadobrove in čevljarski mojster France Kumše iz Sneberij zaradi zločinstva po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Razprava je bila tajna. Sodišče je zaslišalo 5 prič. Občani v D. M. v Polju so podali izjavo, da sta oba obtoženca poštena in lojalna državljana. Prvemu je obtožba očitala, rla je bil član nelegalne organizacije, drugemu pa, da je poslal prvemu neki komunistični list.
THKIMRII
Vrhunec hudožestvene igre!
Kino Sloga
Talafon
27 10
Samo le danes ob 16., 19. in 21. uri.	Ne lamndlte
si ogledati izredno filmsko delo, ki je prava himna lepote in vzvišene ljubezni. Najboljši francoski igralci I
Poiorl Jutri premiera! -— Duhovita dunajska veseloigra U«n liiattnvnn t V Klavni vlogi ROLF WANKA ne-
V$e Za IJUDGZen I pnzaben iz lilma PATER VOJTEH
_ Spremembo rodbinskega imena v Dolinšek
je dovolila banska uprava dravske banovine Ferdinandu Regancinu, rojenemu v Hrastniku in pristojnemu v obč. Zagorje ob Savi v litijskem okraju.
—	Pozivajo se rezervni artilerijski in konjeniški gospodje častniki, ki se želijo udeležiti jezdnega tečaja, ki bo v času od 15. novembra t. 1. do 14. marca 1939. Pouk bo dvakrat na teden. Dnevi in čas bo določen sporazumno s tečajniki. Prijave je poslati komandi mesta Ljubljane do 14. t. m. do 14. ure.
—	Za Foersterjevo knjigo »Življenja modrost« podaljšuje Delavska založba v Ljubljani subskrip-cijski rok do 31. decembra 1938. Cena v platno vezani knjigi 120 din, pozneje več. Lahko plačate v obrokih po 20 din.
Min
dražeje so ugodno sredstvo za čiščenje. 2 kom Din 150, 12 kom. Din 8'—, 60 kom. Din27—.
Retf. S. br. 318SA/,'58.
—	Najnovejša Finžgarjeva igra, misterij Brezij »Uslišana«, ki je doživela v preteklem poletju triumfalno uprizoritev na Brezjah, je sedaj izšla v novem zvezku revije »Ljudski oder«. Poleg nje objavlja ta naša izvrstna gledališka revija še eno lcgen-dno igro. Obe sta namenjeni proslavam osmega decembra. Za isti praznik je namenjena naposled še kompleto izdelana proslava kot primer (namesto običajnih »akademij«), ki bo gotovo tudi vzbudila zanimanje. — Za božič je nekaj novega liturgično zasnovana »Božična proslava«. Zanimivo je tudi besedilo svojevrstne duhovne spevoigre oz. orato-rija po slovenskih božičnih narodnih pesmih, »Slovenski božič« (glasbena obdelava prof, Matije Tomca bo izšla v subskripciji posebej). — Zvezek obsega 40 strani drobnega tiska in velja posebej 15 din. Oprema je zelo okusna Revijo toplo priporočamo. — Uprava jc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Zvezki na ogled so brezplačno na razpolago!
—	Pri rnprtjn. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frans-Josef« erončice.
—	Vreme. — Jugoslavija: Oblačno in megleno vreme na severni polovici z nekaj dežja tu in tam. Vedro in toplo vreme z jutranjo meglo na južni polovici. Mraz v sredini države in v južnih krajih. Najnižja toplota Plevl;c —3, najvišja Šipanj + 23 stopinj. — Napoved za danes: Ponovno se bo zjasnilo po vsej kraljevini; tu in tam bo še oblačno in megleno.
—	V lastnem interesu vsakega bolnika, ki se želi znebiti astme (naduhe), bolezni pljuč in podobnih bolezni, je, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlmann A Co., Berlin 619, Miiggelstrasse 25/25a, ki deluje že več let in brezplačno razpošilja poučno brošuro e slikami. Pazite na oglas na str. 5.
_»Oven« terpentinovo milo je izdelek najstarejše domače tovarne mila Ignac Fock iz Kranja. Dolžnost Slovenk je, da rabijo to odlično milo.
_ Kamniška podružnica Slomškove družbe
ima svoje zborovanje v Komendi v nedeljo 13. nov. po 10. »v maši v šoli. Na programu je- 1 prodava-nje gdč. K. Hafnerjeve: Vzgojni pomen zgodovine;
Zaradi pomanjkanja dokazov po S-u 280 k. p. sta bila oba oproščena.
— Trgovec Pangerc v drugič oproščen. Trgovec Miha Pangerc, stanujoč na Rečici pri Bledu, je bil po S 177. kaz. zak. obaožen, da je iz malomarnosti in neprevidnosti zastrupil posestnika Ivana Tavčarja, ker mu je dal namesto pravega domačega žganja oetovo kislino. Tavčarju je nato postalo slabo, začel je bruhati in na odredbo zdravnika dr. de Glerie so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je pa 11, decembra lani umrl. Obtoženi Miha Pangrc je bil že 7. aprila od obtožbe oproščen. Na priziv drž. tožilca je apelacijsko sodišče sodbo razveljavilo in odredilo, da naj I. sodišče izvede še dodatne dopolnilne dokaze. Že 20. oktobra je bila pred kazenskim sodnikom-poe-dincem okrožnega sodišča v Ljubljani prva nova razprava, ki je bila prekinjena in se je včeraj nadaljevala. Po izvedenih dopoLnHnih dokazih je sodnik izrekel oprostilno sodbo
Ljubljana
1 Dolomiti se ob lepem razgledu vidijo tudi z našega Triglava. Marsikateri turist je ob takem pri zoru sklenil obiskati to zanimivo alpsko skupino,: Kdor se želi podrobneje seznaniti z Dolomiti, naj se udeleži današnjega predavanja, ki bo v beli dvorani hotela Union ob 8 zvečer, G. prof. Janko Mlakar, kateri je prebrodil že vse Alpe, bo z besedo in z lepo sliko predočil najlepše kraje v okolici Cortine d'Ampezzo, povzpeli se bomo na skupino Sela in obiskali tudi Col de Lana, ki je med svetovno vojno bil najhujši ognjenik. Saj v njegovem področju počiva nad 10.000 padlih vojakov. V teh krajih se je filmal znameniti film od Trcnkerja »Gore v plamenih«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7.
1 Ogled novega otroškega zavetišča v Trnovem. Včeraj popoldne si je novo zavetišče za uboge otroke v Trnovem, ki je bistveno v surovem stanju že dograjeno in pod streho, ogledal ljubljanski župan g. dr. Adlešič v spremstvu ravnatelja socialnega oddelka g. svetnika Svelela in arhi-tikta Spinčiča, ki vodi to stavbo, ter zastopnikov Vse zemljišče je mestni občini brezplačno daro-terih zunanjih lislov. Vsi so se prepričali o lepi legi in o mogočnosti bodočega zavetišča, ki bo dograjeno okrog meseca julija 1939 ter bo moglo sprejeti okrog 200 ljubljanskih deklic in dečkov in bo zgrajeno na najbolj moderen način. Zavetišče bo veljalo okrog 2 in pol milijona dinarjev. Imelo bo tudi obširen vrt z igrišči in gredami. Vse zemljišče je mestni občini brezplačno naro-vala Vincencijeva družba. Opis in sliko tega zavetišča smo priobčili že včeraj.
1 Ureditev Grudnovega nabrežja. Ljubljanska občina je od posestnice Albe Stojko-vičeve roj. Koschirjeve, stanujoče Pred Pru-lami št. 23, kupila od zemljišča vi. št. 5. k. o. Karlovsko predmestje, del pare. štev. 12-1 vrt v izmeri 112 m'. Svet je bil kupl jen po 200 din kv. meter in je mestna občina dala zanj 22.400
Premieru! KINO MATICA
Telefon 21-24 Oglejte si velefilm
Sadovi zemlje
Ollvla de Kovllland Georg Dreni
Predstave ob 16., 19. in 21 uri.
din. Ta svet je bil odkupljen, da se bo izvedla končna ureditev in razširitev Grudnovega nabrežja. Lastninska pravica je bila te dni prenesena v zemljiški knjigi na mestno občino.
1 Dar Vincencijevi konferenci. G. Izabela Petrovič, vdova sodnega svetnika, je poklonila za revne otroke trnovske župnije Vincencijevi konferenci 100 din namesto venca na grob svojega vnuka inž. Hadži Aleksandra, za kar se ji Vincencijeva konferenca iskreno zahvaljuje.
mo
1 Vlomilec v Gradišču razkrinkan. Včeraj smo poročali o poskušeni in hitro razkrinkani vlomni tatvini v Pezdirjevo delikatesno trgovino in trafiko v Gradišču. Vlomilec, ki so ga tako naglo prijeli, se je izdajal najprej za Josipa Sschnei-derja iz Kobiljega pri Dolnji Lendavi. Policija pa je natančno preiskovala. Njegovega popisa in njegovih prstnih odtisov v Ljubljani do sedaj niso imeli, sumljivo pa je bilo tudi to, da ni imel pri sebi prav nobenih dokumentov. Končno se je vlomilec izdal in je priznal svoje pravo ime, namreč, da je Jože Tumor, doma iz Dobrovnika pri Dolnji Lendavi. Aretiran je bil že v Somboru in Osijeku, ker je vlamljal in kradel po Vojvodini in Sremu kar na debelo. Bil je aretiran tudi v Zagrebu, od koder pa je pobegnil v Ljubljano. Tu je zasnoval vlom v Pezdirjevo trgovino in v trafiko, ki pa se mu je jionesrečil samo zaradi izdajstva njegovih sokrivcev.
Gledališče
Drama. Petek, 11. nov.: Zaprto. Sobota, 12. nov.: »Potopljeni svet«. Red A. Nedelja, 13. nov. ob 15: »Izsiljena ženitev, ljubezen zdravnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Brezov gaj«. Izven.
Opera. Petek, 11. nov.: Zaprto. Sobota, 12. nov.: »Don Kihot«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 13. nov. ob 15: »Grofica Marica«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Gejša«. Izven. Znižane cene.
Dent. leop. Smerkolj
zobna ordinacija v aeboto vas dan ne ordlnlr« I
Prireditve in zabave
Martinove večer bo priredila frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani v nedeljo 13. t. m. ob 8 zvečer v fančiščanski dvorani. Na sporedu je godba, šaljivi nastopi dr. Morella in Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba«-. Vse vstopnice so na hrbtu opremljene « tekočimi številkami in bo imetnik izžrebane vstopnice dobil živo Martinovo gos. Preskrbite si vstopnice od 10 din navzdol v predprodaji v pisarni »Pax et bonum«.
Fantovski odsek in dekliški krožek Zgor. šiška-Koseze uprizori v nedeljo 13. t. m. v cerkveni dvorani v Dravljah ob pol 8 zvečer p. Kaz. Zakrajškovo tridejanko »Pri kapelici«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Rokodelski oder v Ljubljani bo uprizoril v nedeljo novo veseloigro »Danes boste nekaj videli«. Za dobro izvedbo kakor tudi za dobro voljo in zabavo gledalcev bo poskrbel g. Janko Novak, ki je igro spisal, jo režira in v njej tudi nastopa.
Ljubljanski komorni kvartet je naše gore list. Člani: Pfeifer Leon, Stanič Fran! ŠuSteržič Vinko in Miiller Gustav že veliko let delujejo na glasbenem polju v našem mestu. Vsi štirje so bili gojenci in so deloma tudi absolvirali svoje glasbene študije na ljubljanskem drž. konservaloriju. Na koncertu v ponedeljek 14. t. m. v veliki filharmo-nični dvorani bodo izvajali Zikov, Beethovnov in Verdijev godalni kvartet. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Maribor
Zimski plašč - suknjo ali obleko boste imeti res dobro in po okusu ako boste kupili
-v novi manufakturl Pred Senklavžem
Ljubljana - Pred Škofijo 13.
Sestanki
Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni sestanek, na katerem bo govoril g. župnik Finžgar. Za vse člane je udeležba na tem sestanku strogo obvezna.
Bežigrajsko društvo katoliških mož ima drevi svoj redni mesečni sestanek, ki bo posvečen gospodarskim zadevam Bežigrada in naše župnije. G. ravnatelj St. Sušnik bo poročal o poteku akcije za naš Prosvetni dom. Govorili bomo o stanju naših cest. Vabimo k udeležbi tudi nečlane, vse gospodarje in može Bežigrada. Sestanek bo ob pol 8 v Mavričevi dvorani nasproti kavarne Majcen. — Pred sestankom ob pol 7 bo v cerkvi ura molitve za vse može fare. Pridite 1 — Predsednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9: mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, šelenburgova ul. 7.
i	Občinstvo gleda i največjim
I SNEGULCICA
navdušenjem Wall Disneyevo
šk	filmsko umetnino po pravljici bratov G r i m m
Predstave ob 16, 19 in 21 KINO UNION Tel 22-21
r-
I
m Irprememba pri Banovinski hranilnici.
Predsednik upravnega odbora Banovinske hranilnice v Mariboru je postal po odhodu notarja dr. Bartola, ki je predsedoval temu zavodu 10 let, odvetnik dr. Josip Leskovar.
m Lepemu delu — lepo priznanje. Odbor za postavitev nove cerkve presv. Rešnjega Telesa je podelili krasno izdelano diplomo g. inž. arh. M. Drofeniku v znak in priznanje zaslug, katere si je pridobil pri gradnji in nadzorstvu nove cerkve. Diploma je umetniško delo profesorja Ivana Kosa. Naše čestitke I
m Uspeh odločnega nastopa! Sladkogorska tvornica lepenke in papirja, ki ima svoj obrat na Muri, je bila do zadnjega časa eno najhujših gnezd nemčurstva na severni meji. Kkljub 20 letom Jugoslavije so bili napisi v tovarni v nemščini, občevanje med delavstvom, mojstri in urad-ništvom čisto nemško. 18 let je vodil to tovarno ravnatelj — madžarski Žid, ki se v vsem tem času ni naučil niti besedice slovenski ali hrvatski ter je povsod favoriziral nemško delavstvo in nemške mojstre. Tako so nastavljeni na vseh važnejših položajih inozemci — nemške narodnosti, zaveden Slovenec pa v tovarni sploh ni imel obstanka. Povrnu se je pod tem ravnateljem vsidral med delavstvom marksizem in komunizem. Sedaj pa je posegla vmes oblast. Ravnatelj je dobil izgon, ki ga niso mogla preprečiti vsa posredovanja njegovih židovskih prijateljev v Zagrebu, našo državo mora zapustiti tudi neki mojster — ino-zemec; pri ostalih inozemeih pa se je sedaj pojavilo nenavadno zanimanje za slovenščino. Na vse kriplje so se začeli učiti slovenskega jezika, nemški napisi v tovarni so izginili in tu, na naši skrajni severni meji veje sedaj nov, slovenski duh I Tak uspeh ima odločen nastopi
m Duhovne vaje za fante v »Domu presv. Srca«: od 19,—23. nov.; od 3.-7. dec. in od 17. do 21. dec. Vzdrževalnina 75 din. Začetek vsakokrat prvi dan ob 6 zvečer .
m Šahovske novice. 8. kolo šahovskega prvenstva UJNZB je prineslo sledeče rezultate: Peče je premagal Voduška. Kuster Kuparja, Marvin Karlota, Reinberger Mišuro in Lukež sen. Ska-laja. — Partija Lukeš jun. : Geiger je bila prekinjena.
m Kje bodo sedaj umetniške razstave? Včeraj smo že poročali, da nameravajo trije znani mariborski slikarski umetniki: prof. Jirak, prof. Kos in Mušič, prirediti prihodnji mesec razstavo svojih del. V zadregi pa so sedaj zaradi razstavne dvorane. Poprej ^Mhjlq.take razstave po navadi v kazinski dvorani, v katero pa se sedaj že seli »Študijska knjižnica«. Unionska dvorana bi bila zelo prikladna, pa je ne morejo dobiti, ker je prešla v last Sokola, ki jo je rezerviral za razne prireditve. Tudi tako zvana »bela dvorana« v Unionu ni več prosta. Za prirejanje umetniških razstav bo v Mariboru težko najti primeren prostor, če se ne bo takšna dvorana Dosebei kie zgradila.
100.000 din
je 10. t. m. zadela srečka državne razredne loterije
št. 4638
ki je bila kupljena pri bančni poslovalnici in pooblaščeni glavni kolekturi
Bezjak
Maribor, Gosposka ulica 25
m Zanimiva razprava je bila včeraj pred okrajnim sodnikom dr. Obranom v Mariboru. Su-plent mariborske klasične gimnazije g. K. Kožuh je tožil primarija g. dr. M. černiča zaradi vsebine Članka, ki je letos 21. avg. izšel v »Jutru«. Ta članek je nameraval primarij dr. černič objaviti najprej v »Roditeljskem listu«, ki pa objave ni sprejel. Nato je izšel članek v »Jutru«. Razprava je bila preložena na nedoločen čas ter je bil primariju dr. černiču stavljen rok 10 dni, da predloži pismen zagovor. Za razpravo vlada veliko zanimanje zlasti med profesorji.
m Na pogojni odpust je bilo danes izpuščenih 14 kaznjencev iz mariborske moške kaznilnice. Velik del jih je iz Prekmurja, ki so sedeli večinoma zaradi tepeža in uboja.
m Mlatilnica zmečkala otroku nogo. Usodna nesreča se je pripetila pri posestniku- Fr. Odru pri Sv. Ani v Slov. gor. Domači otroci so se igrali na skednju okrog mlatilnice. Večji otroci so mla-tilnico poganjali, 3-letni Pavelček pa je splezal na stroj. Nesreča je hotela, da je prišel z levo nogo v odprtino za vlaganje enopja. Zobovje mlatilnice je zgrabilo fantka za nogo ter mu jo je do kolena popolnoma zmečkalo. Nezavestnega malčka so pripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer mu bodo morali nogo najbrž odrezati.
m »Mama, zažgal sem, idi gasit« — s femi besedami je pritekel mali 4 in polletni Stanko, sin viničarja Franca Bratuše, ki upravlja nadar-binsko viničarijo v Ivanjcih. Komaj je sinko pritekel k materi, že so švignili plameni iz hleva ter je ogenj v kratkem času vse uničil. Rešili so samo živino, eno svinjo pa so morali zaklali, ker je bila preveč opečena. Kako je mali dečko prišel do vžigalic, ni bilo mogoče dognati.
Gledališie
Petek, 11. nov.: Zaprto.
Sobota, 12, nov. ob 20: »Prevara«. Krstna predstava.
Nedelja. 13. nov. oh 15: »Boccaccio«. Oh 20: »Hudičev učenec«.
Plačilo blaga iz sudotsko-nemskih krajev
Narodna banka Je izdala naslednjo okrožnico: Vse blago, ki se uvaža iz sudetskonemških krajev in drugih terilorijev, katere je Češkoslovaška odstopila Nemčiji po poslih, ki so bili zaključeni po 10. oktobru 1938, se morajo plačati v kliringu z Nemčijo. Kot dokaz, da je blago uvoženo iz teh krajev, bo služilo potrdilo o izvoru blaga, ki ga izdajo pooblaščeni nemški organi, faktura pa se mora vsekakor glasiti na marke.
Za plačilo blaga se morajo nabavljati kakor v prometu z Nemčijo na borzi klirinški čeki na reichsmarke, vplačila pa vršiti na zbirni račun
»B« nemške obračunske blagajne pri Narodni banki. Za ta vplačila se imajo po bankah porabljati seznami, ki so v rabi za plačilni promet z Nemčijo.
Blago, ki je bilo uvoženo iz omenjenih krajev do 10. oktobra 1938, se mora od nadaljnjih navodil plačati v kliringu s Češkoslovaško v smislu prejšnjih navodil in cirkularjev tako, da pooblaščeni denarni zavodi pišejo posebne sezname, na katerih bodo v zgornjem desnem oglu vstavili vidne označke »S«. Samo po sebi se razume, da se imajo v te svrhe izpolnjevati seznami za vplačila, ki so v rabi v češkoslovaškem kliringu.
Nove fvornlške naprave v šabcu
V torek, dne 8. novembra 1938 je predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič pustil v obrat nove tvornice tvrdke Zorka v Šabcu. Nova tvornica ima za sedaj inštalacije za izdelovanje modre galice, žveplene kisline in oleuma. Letna kapaciteta proizvodnje modre galice znaša 120 vag. in ravno toliko oleuma. V nove tvornice je investiranih okoli 90 milij. dinarjev. (Op. uredništva: Po računskem zaključku za 1937 so znašale investicije v stroje, naprave in nepremičnine 41.55 milij. din.)
Z dosedanjimi napravami pa produkcijski program Zorke še ni končan. Podjetje namerava v prihodnjih petih letih zgraditi še nove naprave za proizvodnjo cinka, kar je v zvezi 6 Trepčo. Trepča je, kot znano, zadnje čase tudi finančno udeležena pri Zorki, v katere upravi se nahajajo tudi zastopniki Trepče.
Zorka sama je bila osnovana leta 1920 ter je prevzela neke tvorniške naprave budimpeštanske tvrdke Clotilde v Subotici. Njena glavnica znaša 15.0 milij. din, bilančna vsota za 1937 117.6 milij. din, brutto donos 13.5, čisti dobiček 2.0 milij. din, dividenda 6%. Pri njej je udeležen češki kapital (Aussiger chemische in Zivnostenska banka), angleški in jugoslovanski kapital. Predsednik upravnega sveta je g. Ivan Hribar iz Ljubljane.
Poštna hranilnica v oktobru
Število čekovnih računov je pri poštni hranilnici v oktobru naraslo za 51 na 24.975, istočasno pa so se povečale tudi čekovne vloge za 146.2 milij. din in so se tako povečale skoraj na stanje dne 31. avgusta 1938, torej pred krizo. V septembru so se namreč čekovne vloge zmanjšale zaradi potreb denarnih zavodov in gospodarstva za 179.7 milij. din.
Gibanje naložb pri čekovnih računih pri posameznih podružnicah nam kaže naslednja tabela (v milij. din):
31. avg. 1938 30. sept. 1938 31. okt. 1938
Belgrad
Zagreb
Ljubljana
Sarajevo : Skoplje
Podgorlca
Sušak
Skupno
Iz tega pregleda je razvidno, da so čekovne vloge najbolj padle pri zagrebški in ljubljanski podružnici v teku meseca septembra, v oktobru
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE' i'' ' ' '
VRELEC SREČE
ALOJZIJ PLANINŠEK - LJUBLJANA
BEETHOVNOVA 14
obveiSa cenjene Igralce, da so bili izžrebani dne 10. novembra 1938 v II. razr. 37. kola sledeči dobitki;
300.000 din	št. 26547.
100.000 din	št. 4638.
80J)00 din	št. 83553.
50.000 din	št. 51322.
30.000 din	št. 52893.
25.000 din	št. 59522.
777.26	704.45	733.0
419.55	348.04	407.9
284.1	211.1	253.6
175.54	169.35	168.9
733	69.5	70.5
27.55	26.7	37.05
8.1	6.54	11.0
1.715.46	1.535.7	1.681.9
10.000 din 6.000 din
3.000 din
1.000 din
št. 14714, št. 5899, 57247, št. 3151, 28750, 58039, 83116, št. 406, 14063, 36524, 51302, 66833, 91204,
66616, 19397, 67141, 4369, 29065, 62327, 84947, 3519, 16405, 38643, 56440, 74982, 91953,
83329, 87506,
23625, 84424, 12191, 30010, 69176, 91023, 5726, 19684, 43163, 56564, 80260, 97173,
26800, 84723, 15686, 31529, 78067, 94005, 9851, 20923, 48925, 57223, 87052, 97261.
98479. 37724, 97092. 27779, 56977, 78643, 99026. 10638, 36012, 50471, 59397, 87533,
Nadalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po 600 din. — Dobitke izplačamo takoj.
pa so se naložbe na Čekovnih računih ravno pri teh dveh podružnicah najbolj povečale, niso pa dosegle stanja pred krizo. Pač pa izkazuje Belgrad, Podgorica in Sušak višje stanje čekovnih vlog na koncu oktobra kot na koncu meseca avgusta.
V hranilnem prometu se je sicer število izdanih knjižic povečalo od 519.304 na 522.082, hranilne vloge pa so narasle za 2.6 na 1.192.9 milij. (v teku meseca septembra so se hranilne vloge zmanjšale za 128.1 od 1.318.4 na 1.190.3 milij. din). Iz tega vidimo, da sc se vloge v Poštno hranilnico vračale v oktobru počasneje kot v druge denarne zavode.
Devizna zakonodaja
Ko je pred nedavnim izšlo navodilo finančnega ministrstva; po katerem je smatrati devizne okrožnice ter navodila in tolmačenja Narodne banke za obvezna, se je pojavila želja, da bi devizni cir-kularji Narodne banke bili tudi objavljeni in tako pristopni tudi vsem interesentom, kar je razumljivo. Sedaj je Narodna banka začela objavljati svoje devizne okrožnice v »Službenih novinah« in št. 257 »Službenih novin< z dne 9. no-cembra že prinaša cirkularje št. 67, 69, 70 in 75, o katerih smo že poročali. Predlagali bi, da se ti cirkularji tiskajo v prilogi »Službenih novin«, kjer izhajajo tudi drugi zakoni in uredbe.
Domače novice
Zvišanje cen premoga v savski banovini. Že dalj časa 60 trajala pogajanja med rudarji in podjetniki v savski banovini. Pogajanja so bila v soboto, dne 5. novembra uspešno zaključena ter je bila podpisana tozadevna pogodba. Na osnovi te pogodbe se povečajo mezde rudarjev v savski banovini, nadalje so dobili rudarji posebne ugodnosti ter je bila sklenjena tudi kolektivna pogodba. Zaradi tega so sedaj premogovniki savske banovine sklenili zvišati cene premoga za približno 10—12%.
Pomanjkanje bencinske mešanice. Iz trgovskih in avtomobilskih krogov smo prejeli obvestila, da so zaloge bencinske mešanice na bencinskih črpalkah skoraj popolnoma izčrpane, in kakor čujemo, obratuje v neomejenem obsegu samo še črpalka tvrdke Goreč. Ko smo 6e za vzrok tega informirali, smo zvedeli, da je to prišlo zaradi tega, ker niso dobile rafinerije bencina zadostnih količin špirita od prodajne centrale tvornic špirita. Na drugi strani čujemo tudi, da trgovini s špiritom primanjkuje blaga. Zaradi tega tudi ni mogoče proizvajati predpisane bencinske mešanice, ki mora biti v rabi. Ker pa so že na poti štiri cisterne bencinske mešanice, je pričakovati, da bodo zaloge pri bencinskih črpalkah kmalu napolnjene. ■ •»■: Licitacije: Dne 16. novembra bo pri štabu komande vojašnice Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja v Ljubljani licitacija za oddajo raznih zidarskih in krovskih del. — Dne 15. novembra bo v pisarni inženjerije dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo žične ograje. — Dne 21. novembra bo pri tehniški komisiji št. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo raznega električnega materiala. — Dne 13. decembra bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo amoniakovega solitra; dne 15. dec. 100.000 kilogramov žvepla; dne 16. dec. 10.000 kg bitu-mena; 19. dec. 2500 kg gutaperče in dne 20. decembra 150.000 kg parafina.
Prodaja: Dne 15. novembra bo pr? Glavni carinarnici v Ljubljani licitacija za prodajo radio-aparatov, barv, plutovine, železne robe, dekorativnih artiklov, bombažne tkanine, saharina in igralnih kart.
Inozemske novice
Obtok bankovcev na Poljskem je od 20. do
31. oktobra narastel za 83.9 na 1.475 milij. zlotov, ker je v zvezi z velikim povečanjem posojil. Isto časno so tudi padle naložbe na žiru pri »Bank Polski«.
Brezposelnost v Češkoslovaški. Po enomesečnem presledku je začela zopet izhajati statistika delavnega trga v Češkoslovaški. Iz te je razvidno, da je bilo na koncu oktobra 1938 v vsej Češkoslovaški (seveda okrnjeni) 76.900 brezposelnih, od tega na Češkem 42.971, na Moravskem in v Šle-ziji 17.495, na Slovaškem 14.659 in v karpatski Rusiji 1.749. Ta statistika je delno nepopolna in
se tudi ne more primerjati s prejšnjimi številkami. Na Češkem je brezposelnost narasla, ker je prišlo mnogo beguncev s. sudetskoneniškega
ozemlja.
Konskripcija inozemskih vrednot na Poljskem.
1 oljska je, kakor znano, zelo dolgo časa imela valuto, ki je bila razmeroma dobro fundirana in vezana z zlatom. Leta 1936 je bil dne 27. aprila prepovedan izvoz zlata, sedaj je devizna kontrola razširjena tako, da morajo vsi poljski državljani prijaviti svojo zlate in premoženjsko vrednote, ki se nahajajo v inozemstvu. Vse te vrednoste morajo prijaviti in ponuditi v nakup. Končno je prepovedan izvoz vrednostnih papirjev, obresti itd. Za ves promet in obveznosti v inozemskih plačilnih sredstvih so merodajni valutni in devizni tečaji varšavske borze ali pa oni tečaj, katerega določi Poljska banka.
Cenitev proizvodnje sladkorja. Po drugi cenitvi tvrdke P. O. Licht v Magdeburgu je znašala produkcija sladkorja v naši državi v kampanji 1938—1039 95.000 ton, dočim je znašala v kampanji 1937—1938 samo 87.000 ton. Vso evropsko produkcijo ceni Licht na 89.517.000 ton (1937-38 9.675.000 ton).
Izboljšanje v ameriški teiki industriji. Od sep-embra na oktober se je produkcija surovega železa v severnoameriških Zedinjenih državah povečala od 1.68 na 2.05 milij. ton od septembra na oktober 1938. Oktobra 1938 je obratovalo 115 visokih peči, septembra pa samo 96. Seveda pa produkcija še zaostaja za lansko rekordno višino, ko je znašala v avgustu 3.6 milij. ton in je bilo v obratu 195 visokih peči.
Češka krona in pengb v zasedenih ozemljih. Madžarske oblasti so določile razmerja med češko krono in madžarskim pengij na: 1 pengo je 7 čeških kron in obratno 1 češka krona je 14.28 madžarskih vinarjev. — Zamenjava čeških bankovcev za 100, 50 in 20 kron bo trajala samo do 10. novembra. Po tem terminu češka krona ne bo več plačilno sredstvo v ozemlju, ki so ga zasedli Madžari.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
Borza
Dne 10. novembra 1938,
Denar
V zasebnem kliringu je ostal anglejki funt nespremenjen na 237.20—238,80.
Nemški čeki so stabilni na vseh naših borzah na 14.20—14.40.
Grški boni so beležili v Zagrebu 35.22—35 9° v Belgradu 35.65—36.35.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 6,794.190, v Belgradu 8,330.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 1,468.000 din.
Ljubljana — tečaji s prlmomi
2390.66-2405.26 1760.02—1773.90 743.20— 748.26 996.45-1003.52 208.03— 211.68 4364.75—4401.07 116.54— 117.98 150.93— 152.04 230.45— 233.53
• • • ■
■ « • •
• s n
i i i i i
Amsterdam 100 hol. godi. Berlin 100 mark Bruselj 100 belg Curih 100 frankov London 1 funt .... Newyork 100 dolarjev , Pariz 100 frankov Praga 100 kron
.Trst 100 lir . . . ... . . . . _.....,„_
Curih: Belgrad 10, Pariz 11.712R, London f20.96, Newyork 441.50, Bruselj 74.60, Milan 23.20, Amsterdam 239.80, Berlin 176.75, Stockholm 107 95 »slo 105.325, Kopenhagen 93.575, Praga 15.15, Varšava 82.87, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Cari-|rad 3-50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.24, Buenos-jfcires 104.75.	......
Vrednostni-papirji
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 9R—100, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 477—478, begi. obv. 90—91, dalm. agrarji 89.50—90.50, 8% Bler. pos. 98.50—99.50, 7% Bler. pos. 91.50—92.50 7% pos. DHB 100-102, 7% stab. pos. 98-99. — Dclnice: Nar. banka 7.350—7.400, Trboveljska 185 do 200.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98.50 do 99.50, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 474 do 475 (473), begi. obv. 90—91, dalm. agrarji 89.50 do 90.50, 8% Bler. pos. 98-98.50, 7% Bler. pos. 91.12-91.50 (91.12), 7% pos. DHB 100 den., 7% stab. pos. 97—98.50. — Delnice: Narodna banka 7.350 den., Priv. agr. banka 222—226, Trboveljska 180 den., Gutmann 50—60, Isis 20 den., Osj. sladk. tov. 100 bi., Osješka livarna 160 den., Jadranska plovba 350 den.
Belgrad: Drž. papirji: 7% inv. pos. 99.25 den., agrarji 60—61.50, vojna škoda promptna 474.75 do |
A. REIN IIV DRUG
OaJevaS ZAGREB Ilica 15
sporoča neobvezno, da so bili pri žrebanju II. razr. 37. kola drž. razredne loterije dne 10. novembra 1938 izžrebani sledeči dobitki:
300.000 din	št. 26547.				
100.000 din	št. 4638.				
80.000 din	št. 83553.				
50.000 din	št. 51322.				
30.000 din	št. 52893.				
25.000 din	št. 59522.				
10.000 din	št. 14714,	66616,	83329,	87506,	98479.
6.000 din	št. 5899,	19397,	23625,	26800,	37724,
	57247,	67141,	84424,	84723,	97092.
3.000 din	št. 3151,	4369,	12191,	15686,	27779,
	28750,	29065,	30010,	31529,	56977,
	58039,	62327,	69176,	78067,	78643,
	83116,	84947,	91023,	94005,	99026
1.000 din	št. 406,	3519,	5726,	9851,	10638,
	14063,	16405,	19684,	20923,	36012,
	36524,	38643,	43163,	48925,	50471,
	51302,	56440,	56564,	57223,	59397,
	66833,	74982,	80260,	87052,	87533,
	91204,	91953,	97173,	97261.	
Nadalje je bilo izžrebano še 1430 dobitkov po 600.—. Naslednje žrebanje III. razr. 37. kola bo 9. dec. 1938.
475 (475, 474.75), begi. obv. 90.25-90.50 (90.50), dalm. agrarji. 90—90.25 (90), 4% sev. agrarji 59 den., 8% Bler. pos. 97.50—99.50, 7% Bler. pos 91 do 91.50 (91.25), 7% pos. DHB 100—103 - Delnice: Nar. banka 7.400 den., Triv. agrarna banka 227 den.
Žitni trg
Novi Sad. Rž: bač. nova 72 kg 2% 137.50 do 140; — ječmen: bač., srem. 64—65 kg 148—150; — koruza: bač. sušena parit Vršac 96—97, bač. sušena parit Indija 97—98; — moka: bač., ban og, ogg 242.50-252.50, 222.50—232.50, 202.50 do 212.50, 182.50-192.50, 152.50—162.50, 115-120, 110—112.50; srem., slav.: og, ogg 237.50—247 5o' 217.50—227.50, 197.50—207.50, 177.50-187.50,147.50 do 157.50, 115—120, 110—112.50. — Tendenca mirna. — Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Redili mesečni sejem v Novem mestu 7. novembra. Na sejem je bilo prignanih 210 volov, 125 krav, 25 juncev, 41 telic, 635 svinj in 469 prašičev. Prodanih je bilo 25 volov, 9 krav, 6 juncev, 7 telic ter 540 prašičev razne starosti. Cena pri mladih pujskih je.bila v znnku naraščanja, pri goveji Živini pa v znaku nazadovanja. Pitanih volov ru sejmu lii bilo. Prašiče so prodajali 100—J8D din v starosti 8—12 tednov, pršutarji 6-7.50 din, leni •upetisfjrtmins) s.no arvir no<^"7im*3"&r je plačevala 2.60—5 din za kg žive teže.
Tržne cene na sejmu v Zagorju ob Savi dne 3. novembra: Voli 4—5.50, telice 4—5, klavne krave 2.50—3 din za kg žive teže. Krave za pleme po 2000 din za glavo.
Cena živini in kmetijskim pridelkom v Dravogradu dne 6. novembra: Voli 1. 5, II. 4.50, III. 4; telice I. 5, II. 4.50, III. 4; krave I. 4, II. 3.50, 111. 3; teleta I. 6.50, II. 5 din za 1 kg žive teže. Prašiči špeharji 12, pršutarji 10 din za 1 kg zaklane teže. — Goveje meso I. 10—12, II. 9—11, III. 8—10, svinjina 15, slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 18, neoprana volna 16, oprana volna 30, surove kože goveje 8, telečje 10, svinjske 7 din za 1 kg. — Pšenica 180, ječmen 125, rž 150, oves 125, koruza 160, fižol 300, krompir 70, seno 40, slama 20; jabolka I. 300, II. 250, III. 175, češplje suhe 600—1000; moka pšenična 325, koruzna 175 din za 100 kg.
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pl]uiih, zastarelem kaliju, zasluzenju, dolgotrajni hripavotti In hrlpi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2'-) s točnim naslovom na:
PUHLMANN d CO., BERLIN 61$, Mllgaelstrasse 25-25-a
Oglas reg. od ministrstva soctjalne politike, sanlteno oddelenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933.
KULTURNI OBZORNIK
Vinko Moderndorfer: Slovenska vas na Dolenjskem
Slike izvršil Franjo Stiplovšek. V Ljubljani 1938. (Samozaložba.) Strani 176.
Marljivi zbiratelj slovenskega, zlasti koroškega, narodopisnega gradiva (Časopis za zgodovino in narodopisje, Mladika itd.) je podal v pričujočem delu primer študija naše vasi. O kmetu in zemlji sicer zadnje čase mnogo govorijo in pišejo, pri vsem tem pa ta naš osnovni slan vse bolj propada, pred čemer ga nikaki začasni obliži ne morejo rešiti. Sedaj, ko imamo že dovolj napisanega o duhovnih vrednotah naše vasi in kmečkega stanu, je skrajni čas. da se lotimo ohranjevanja teh vrednot z gospodarsko krepitvijo naše vasi. Mimo romantičnega poveličevanja je treba pogledati v oči dejstvom, ki so temelj našega narodnega življenja!
V svojem delu, napisanem že pred petimi leti, se je pisatelj omejil na občino Št. Jurij pod Rumom. V prvem delu podaja krajevne in zgodovinske zapiske o šolstvu, občinski upravi, zlasti pa o zemljiških razmerah ter ledinska imena. Drugo poglavje govori o »posebnostih v značaju našega kmeta«, ki so mu zavest posesti, iz nje izvila joča varčnost in marljivost; omenja odnos do prehrane, živine, prirodnih pojavov itd. V dokaz trditve, da je kmet bil skozi stoletja ukaželjen, pa so mu namesto izobrazbe vsiljevali »neprirod-ne nauke«, navaja pisatelj zbirko ljudskih vero-venj. Iz teh si razlaga materializem kmeta, ki mu stoletja nihče ni pomagal iz bede. pa se je zato držal poganskega izročila, ki mu ga nihče ni nadomestil z izobrazbo. Tretjo poglavje razgrinja
stanje prebivalstva v občini, njega sestavo, ljudsko gibanje, zdravstvene in prehranjevalne razmere, posebej še telesni razvoj otroka. Vse ugotovitve spremlja natančna statistika. V četrtem poglavju o kmečkem gospodarstvu najdemo opis posestnih razmer, podatke o pridelovanju in bilanco kmečkega gospodarstva, podrobno se bavi pisatelj z zadolžitvijo. Zadnje jx>glavje razmotriva o gospodarski krizi, o pogledu ljudstva nanjo, o sodbah meščanskih ideologov, o davkih, predpra-vicah industrije in racionalizaciji kmetijstva. Po vsem tem ugotavljanju in razmišljanju prihaja pisatelj do zaključka, da »s sredstvi in možnostmi v okviru sedanjih razmer ne moremo ustaviti propadanja našega kmetovslva«. Ob koncu pridružuje zahtevam, ki jih v delu podaja, še klic po finančni samostojnosti, najčistejši demokraciji in vsesplošni svobodi. Iz zaključne opombe tudi izvemo, da pisatelj ni mogel vsega tako formulirati, kakor je želel.
Iz tega kratkega pregleda vsebine je razvidno, da je zbral avtor ogromno gradiva zlasti o telesnem in gospodarskem življenju obravnavane vasi. To gradivo dovolj govori in kriči, pa tudi potrjuje v spoznanju, da v splošnem tudi v ostalih slovenskih pokrajinah dejansko stanje (kljub različni statistiki) ni dosti boljše, marsikje prav tako ali še slabše. V tem resnem prizadevanju, da podaja objektivno g-adivo in da kriitčno preiskuie vzroke bednega gospodarskega stanja, s čimer nakazuje pot k izboljšanju, je nesporni in zaslužni pomen Moderndorferjevega dela. Reči moramo, da je to delo doslej najizčrpnejša podoba družbenega stanja slovenske vasi, obenem pa tudi najresnejši opomin, klic -ia pomoč. Gotovo manjka v delu marsikaj, kar bi dodali — morda za druge kraje — razni strokovnjaki, da bi bilo vprašanje slovenske gospodarske bede izčrpno podano. Najbrž pa ie delu v prid. di ca je s srepm jn temperamentom ustvaril »nestrokovnjak«, ki zato ni zašel v enostranost, marveč človek, ki je živel sredi ljud-
stva in opazoval vse strani njegovega žitja. Morda bo koga motilo tu in tam pisateljevo gledanje s svetovnega nazora, »ki jx> njem vidim gonilno moč družbenega življenja v spreminjanju gospodarskih osnov ljudstva« (kar. sam izjavlja v Uvodu), toda zato naj ne prezre dejstev, ki je o njih želeti, da hi vzbudila čim več delavcev za odpravo slovenske bede in širila spoznanje, da je treba pri tem delu — prav do korenin.	—k.
Studi - Goriziani
Duhovno-kulturni problemi Julijske krajine so vedno bolj mar poklicnim možem. Znano je, da smatra fašizem baš primorsko deželo za kulturni most med italijanskim in slovenskim narodom. Izjave poedinih politikov, ki to misel potrjujejo, so znane; tvorijo se tudi celice, ki naj izžarevajo medsebojne kulturne odnose; koliko zaslug imajo nekateri znani italijanski slavisti (zlasti Urbani, C.il-vi, Salvini, Cronia) za medsebojno sjioznavanje obeh sosednih narodov, je tudi znano. Vsi pa čutimo, kako potrebno je utrjevanje medsebojnih kulturnih zvez in poznavanja — za obojestransko pravilno ocenjevanje tudi na političnem in gosjio-darskem polju.
Prestolnici Julijske krajine, Trst in Gorica, sta v zadnjem času dobili vsaka vsaka svoj kulturni centrum. ki naj obenem dn deželi tudi kul-turno-nnrodnostni žig. Trst izpopolnjeno univerzo, katere polilično-prnvnn fakulteta se bo predvsem bavila s poznavanjem bližnega Balkana; (lorira pa v malo manjši meri »Goriški studijski center« (II rentro dei studi Goriziani), ki bo preiskoval zgodovinsko prostost in sedanje lice Soške krajine.
Ta krožek za goriške študije je pretekli mesec pričel delovati pod vodstvom prof. Venezie in vodje državne knjižnice dr. Simonatija. Prva in glavna njegova naloga jr oživiti Časopis »Studi Onrliiani« (Goriški študiji), ki je odgovarjal naši »Carnioli« ali »Izvestjem muz. društva« in po-
dobnim. Revija, ki je utrdila sloves goriških znanstvenikov, je pričela izhajali leta 1923 na pobudo prof. Battistija. Izšlo je v presledkih, navadno letno po en zvezek, do I. 1934, deset zvezkov. Izdajalo ga je navadno vodstvo goriške licejske, sedaj državne knjižnice. V časopisu je bil odličen doprinos slovenskih goriških znanstvenikov. Tu je treba predvsem omenili dr. Turno v II. zvezku, kjer je izš"l obširen latinsko-slovenski botanični slovar. Konda se je v vsakem zvezku oglašal z vremenoslovski mi podatki. Poseben žig kol zgodovinska revija so »Studi Goriziani« dobili s temeljitimi članki Miroslava Premroua iz spisov tajnega vatikanskega arhiva.
Med drugimi sodelavci omenjam predvsem se-moniškega knjižničarja prof. Spessota z obširno študijo (v 111. zv.) o jezuitih v Gorici; posebej pa je še mnogo doprinesel s Članki in slovarčkom furlanskega jezika. Trajno izvirno vrednost imajo tudi Comelovi geopedološki članki o goriško-bri-ških, trnovskih in obsoških tleh. Je še dolga vrsla drugih člankov, ki so revijo predstavili v lepi lo-kalnoznanstveni luči brez sleherne politične osti.
Škoda, dn so zamrli »Studi Goriziani« sredi najlepšega vzpona, ko so v složnem sodelovanju brez razlike narodnosti zbirali vse goriške kulturne delavce in so risali primorsko zemljo iu ljudi ne ponižujoč politično ali kulturno prošlost nobenega naroda, ki po zgodovinski nuji žve tesno skupaj.
Novim letnikom »Studi Goriziani« želimo in upamo, da bodo v tej smeri nadaljevali.
Poleg oživljenjn to revije ie »Središče goriških študije sklenilo izdali »Zgodovinski aflnnt obsoških krajev« in »Zgodovinsko-umctniškn statistiko po občinah«. V njegovem okrilju bo izšla tudi kulturna zgodovina Soške krajine z opisom i red e n I i st i čn ega gibanja.
Vseknkor lep in velik načrt — vreden vestnega in nepristranskega zgodopisca! R. B,
Življenje in delo Kemala Ataturka
Mustafa Kemal je bil rojen v Solunu 1. 1879. Njegov oče Ali Rasa, ki je bil carinik, je prišel iz Anatolije. V šoli je takoj pokazal velike zmožnosti, toda bil je vedno vase zaprt in je odbijal osebna prijateljstva. Iste poteze značaja je kazal tudi na vojaški akademiji, kjer se je |>osvetil računskemu uku, v katerem je dosegel tako lepe uspehe, da so mu dali ime Kemala, to je »Izvrstnega!:. Ko je bij star šele 15 let. je 1. 1894. v Damasku ustanovil tajno zvezo »VatatK (domovina), kasneje pa v Solunu, kamor se je vrnil, podružnico iste tajne organizacije. Gibal se je izključno v vrstah revolucionarnih »Mladoturkov«.
Osvoboditelj
Kot generalštabni stotnik je bil 1. 1908. med tistimi voditelji Mladoturkov, ki so pod vodstvom Enver paše prisilili sultana Abdul Hamida, da je dovolil ustavo in potem odstopil. Za časa balkanskih vojn je bil Mustafa Kemal v generalnem štabu poveljnika turške dardanelske armade Fekri paše, ki se je borila proti 4. bolgarski armadi. Od 1. 1913. do 1915. je bil turški vojaški odposlanec v Sofiji, kamor je tega tedaj že znanega moža, ki se ga je vse balo, turška vlada poslala s posebnim namenom — da bi ga namreč odstranila. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je boril na dardanelskem bojišču. Bil je poveljnik tiste skupine, ki je pri Galipoliju Angleže pognala v morje. Takoj nato je postal poveljnik Djarbe-kirja, L 1917. pa poveljnik druge kavkaške armade. Kasneje je bil dodeljen generalu Falkenhaynu kot poveljnik Jildirske armade. Ker so ga hoteli prisiliti, da se udeleži napada na Sueški prekop, se je temu up,r) in je svoje poveljstvo tudi odložil. Ko je s tem dosegel, da so te načrte opustili. se je Mustafa Kemal zopet vrnil v aktivno službo ter'fee^tVieleži! Vseh brfjfH- V PaleMIhi, kjer je tudi od maršala Liman paše prevzel vrhovno poveljstvo nad vso palestinsko armado.
Vojak
Njemu je pripadla dolžnost, da bi moral na osnovi premirja zbrati vojni material in ga izročiti zmagovalcem, toda Kemal tega ni storil, marveč se je s svojimi četami umaknil v osrčje Anatolije, kjer je v najkrajšem času dvignil mogočno ljudsko gibanje proti zavezniškim državam. L. 1919. je bil že tako drzen, da je v Erzerunu sklical narodno skupščino, ki je izvolila narodno vlado. Nova vlada je v oktobru 1919 prekinila vse zveze s Carigradom in se je v decembru preselila v Ankaro v Anatoliji. V marcu 1920 so Angleži zasedli Carigrad. Takrat je Kemal dvignil svoj glas in v proglasu na narod pozval slehernega, naj gre v borbo za svobodo. V marcu 1920 je šlo posebno Kemalovo odposlanstvo v Moskvo, kjer je s sovjetsko Rusijo sklenilo prijateljsko pogodbo med obema državama. S tem je bila dana osnova za nadaljnje Kemalove zmage. V mirovni pogodbi, podpisani v Sevresu pri Parizu, so dobili Grki nalog, naj porazijo kemaliste in zasedejo Smirno. Komaj je boj sprejel. Boriti se Je moral na treh bojiščih, proti Armencem, proti Francozom v Siliciji in proti Grkom. Z geslom: Vojaki, vaš cilj je Sredozemsko morje« se je pognal v boj, ki se je končal s popolno zmago. Junija 1921 je Kemal postal vrhovni poveljnik vse oborožene sile z diktatorskimi pooblastili. Kmalu nato je Grke še enkrat potolkel. V zahvalo za tako ve-iike zasluge ga je skupščina v Ankari imenovala Ghazi, to je »Zmagoviti«. Ko je še Angleže vrgel iz Bruse, je bila zmaga skoraj popolna. Turki so zopet stali na obali Sredozemskega morja. Treba je bilo pognati samo še Grke, kar se je zgodilo v strašni bitki pri Enski Šehirju. Kmalu so bile podpisane nove mirovne pogodbe (Lausanne), ki so turško zmago tudi pravno potrdile. V oktobru 1923 je bila Turčija proglašena za republiko in Ghazi Kemal je bii izvoljen za prvega predsednika.
K atentatu na tajnika nemškega poslaništva v Parizu
Prenovitelj države
Z neverjetno silo se Je Kemal vrgel na delo, da državo, ki ji je dal skoraj stare meje in svobodo, notranje preuredi in napravi življenja zmožno. Iz Turčije je hotel napraviti moderno državo v polnem pomenu te besede. Red se je vrnil v najstrožji disciplini. Železnice so gradili, ceste so gradili, tovarne so vstajale kar čez noč, prosveta se je širila z bliskovito naglico. Prekucnit je stare turške navade, prepovedal mnogo-ženstvo, prepovedal hareme, prepovedal nošnjo fesov moškim, ženskam pa nošnjo pajčolanov, uvedel je latinsko pisavo in vse Turke do 40. leta starosti prisilil, da so se je morali naučiti. Uvedel je tudi družinska imena. Narodna skupščina mu je v priznanje za edinstvene zasluge, ki jih je imel za obnovo turške države in za ustanovitev Turčije kot spoštovane velesile, priznala družinsko ime »Ataturk«, to je oče Turkov. S posebnim zakonom so bila odpravljena vsa druga imena in vsi naslovi.
Velike uspehe je dosegel v zunanji politiki. Njegova zamisel je bil četverni pakt, ki ga je Turčija sklenila s Perzijo, Irakom in Afganistanom. Njegova zasluga je, da je Turčija dobila zopet v lastne roke dardanelske ožine, da je vstopila v Balkansko zvezo in navezala posebno prijateljske stike z Jugoslavijo, njegova osebna zasluga je, da je pravočasno razvezal vezi s sovjetsko Rusijo ter se naslonil na angleško velesilo.
Kdo bo naslednik
Na Vzhodu obstoji pregovor, ki pravi: »Vladarjevo smrt je treba držati tajno tako dolgo, da drugi oblasti ni trdno prijel v roke.«
Če se je turška vlada odločila, da je objavila bolezen predsednika Ataturka — o kateri je »Slovenec« že pred dvema mesecema obširno poročal —, je s tem dovolj jasno povedano, da je bolezen smrtnonevarna in da so se odgovorni možje verjetno tudi že zodinili na osebo, ki bo Kemalu Ataturku sledila na vladarskem mestu. Po ustavi pripada naloga izvoliti predsednika republike narodni skupščini v Ankari. Toda kdor pozna Turčijo, bo razumel, da bo takrat, ko se bo mogla sestati, že vse urejeno in da bo volitev samo še zunanja formalnost. Torej kdo bo novi predsednik? Ker odgovorni ljudje, v prvi vrsti poveljniki vojske, o tem molčijo, je zaenkrat mogoče samo ugibanje. Imenovalo se je ime generala Izmet Ine-nija. Pred dvema letoma, ko ga je Ataturk še rad imel, je bil brez dvoma on tudi njegov naslednik. Izmet je velik vojskovodja in odličen diplomat ter skozi 20 let najožji godelavec Ataturkov. Sedaj je Izmet bolehen in. ni. vprj.etno, da bi ga poiskali, ko je pri Ataturku zatadj r.uske politike padel v nemilost. Imenovalo se je tudi ime sedanjega predsednika vlade Džglal Bajarja. Toda on je civilist in njegov prihod na. oblast je brez borbe in posejan z rožicami buržujskega življenja. Turkom to ne ugaja. V ospredju stoji ime sedanjega turškega poslanika v Londonu Fetbi Beja. On je bil vojak, boril se je ob strani Ataturka. je silno načitan in zelo visoko izobražen, poleg tega pa spreten diplomat, najboljši, kar jih Turki imajo. Ne samo v interesu Turčije, ampak v interesu vse južnovzhod-i ne Evrope bi bilo, da najdejo dobrega naslednika. Drugače se lahko zgodi, da izgubi Turčija pometi' velesile in da se razprši v nič 15 letno revolucionarno snovanje Ataturka.
Bivši tajnik nemškega poslaništva v Parizu v. Kath.
nikov tamošnjega nemškega poslaništva. Sluga ga je odpeljal k tajniku v. Rathu. Komaj pa se je sluga oddaljil, so že počili streli in v. Rath se je težko zadet od krogle zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je v sredo na posledicah rane umrl. Atentatorja pa so prijeli. Je tO 17 letni Jud Herschel Seibel Grynszpan.
Herschel Seibel Grynszpan
Atentatorja peljejo po zaslišanju iz pariške policijske prefekture v zapore.
Pretekli ponedeljek dopoldne Je v Parizu neki neznanec prosil za sprejem pri enem izmed taj-
Tolovaj, ki je pomilostil samega sebe
dne prišla v roke listina o pomilostitvi nekega kaznjenca. V nekaj trenutkih, ki so mu bili na razpolago, si je dokument z veščim očesom neopazno ogledal in to mu je bilo dovolj.
Oskrbel se je s peresnikom, črnilom in papirjem ter vse to polagoma neopazno znosil v svojo celico. Najprej je ponaredil listino samo z vsemi podpisi in pečati, potem pa še uradno ovojnico. Ko je neki Zamorec po prestani kazni zajiuščal kaznilnico, mu je vtihotapil dragoceno pošiljko v roke in ta jo je vrgel v prvi poštni nabiralnik. Kmalu je listina z vsem ostalim kupom pošte prišla na ravnateljstvo kaznilnice. Nikomur ni prišlo niti na misel, da bi tu moglo biti vmes kaj sumljivega. Stoddard jc bil pomiloščen in kot eden, »ki ima srečo«, je ob zavidnih pogledih svoje družbe v kaznilnici zapuščal prisilno bivališče. Šele nekaj tednov nato je sleparija prišla na dan, toda takrat je bilo že prepozno. Stoddard se je že umaknil v varnejše kraje.
Kriminalni muzej v Washingtonu hrani v svoji bogati zbirki zanimiv dokument zločinske iznajd-"j ljivosti in spretnosti. Je to pomilostilna listina, na podlagi katere je bil znani ponarejevalec listin J. II. Stoddard, ki je bil obsojen na dolga leta zapora, pomiloščen in izpuščen iz zaporov. Listina pa ni pristna, ampak ponarejena in spretni ponarejevalec se je poslužil istega sredstva, ki ga je pripeljalo v zapore, da se je zaporov rešil.
V svoji dobi je bil Stoddard eden najspret-nejših ponarejevalcev čekov in drugih vrednostnih listin. Čeke je znal ponarejati tako dovršeno, da jih niti lastniki čekovnih računov niso mogli ločiti od pristnih. S takimi čeki je iz banke neke zvezne ameriške države izvabil veliko vsoto denarja.
Po vsaki večji ponaredbi, ki mu je prinesla znatnejšo vsoto denarnih sredstev, je vedno iz vročega mesta izginil. Zato mu oblast dolgo ni mogla priti na sled in je nemoteno opravljal svoj posel, pri tem pa seveda poštene poslovne ljudi oškodoval za težke vsote. Pri zadnjem takem dejanju pa ga je doletela smola, in sicer je to bila — ženska. V hotelu, v katerem je stanoval, je opazil čedno strežnico, s katero se je na vsak način hotel seznaniti in navezati stike z njo, preden zapusti mesto in gre v drug kraj poizkušat svojo srpčo. Na večer, ko se je prvič sestal z njo, je padel policiji v roke.
Bil je obsojen in javnost si je že oddahnila, da bo poslovni promet spet varen, ker se ne bodo v prav najbolj kritičnih trenutkih na trgu pojavljale ponarejene listine. Stoddard Je bil v zaporu, kjer pa mu žilica ni dala miru, da ne bi neprestano premišljeval, kako bi se izmazal na svobodno sonce. Vedel pa je, da z normalnimi sredstvi nikdar ne bo prišpl iz zapora. Ker je bil spreten in dovzeten za marsikako natančnejše delo, so ga uporabljali v pisarni jetnišnice. Tu mu je nekega
V dveh dneh iz Egipta v Avstralijo
Trije angle-ški bombniki tipa Vickers-Wellesley so se iz Ismailie v Egiptu odpravili na dolgo pot v Avstralijo do pristanišča Port Darvvin. Razdaljo, ki znaša 11.500 km, so premagali v 48 urah (239
..te
Potres v noči mesečnega mrka
V noči od ponedeljka na torek je srednja Evropa kmalu po končanem popolnem mesečnem mrku začutila močne potresne sunke, ki so jih zaznamovali opazovalni uradi zlasti v Pragi in na Dunaju, pa tudi v Zagrebu in Belgradu. Iz več krajev južnovzhodno od Dunaja poročajo, da je bil potres zelo močan, najhujši sunki so bili ob 4.12 zjutraj v torek. Iz nekaterih hiš je padala opeka, tudi več dimnikov se je zazibalo na tla. Aparati opazovalnega urada na Dunaju so zaznamovali tri sunke, pri naslednjih pa niso več dohajali vibriranja zemlje, ker so bili sunki premočni. Kje je bilo ognjišče potresa, se doslej še ni posrečilo ugotoviti.
Železo iz cementa?
Iz Kopenhagena poročajo, da se je inženirju Gunarju Larsenu posrečilo iznajti postopek, da se pri izdelovanju cementa more pridobivati železo. Neka znana livarna železa pri Kopenhagenu bkje že na ta način pridobiva železo. Novo železo pa je jako neenakomerno in ga ni mogoče uporabljati kot lito železo. Sicer pa pravijo, da se prav nič ne razlikuje od navadnega surovega železa.
Prostozidarske lože na Poljskem so se razšle
Poljski časopisi poročajo, da so tajne poljske prostozidarske lože škotskega obreda sklenile, da 6e razidejo in so o tem sklepu obvestile tudi oblasti. V parlamentu se že skozi več tednov vodi ostra borba proti tem tajnim družbam, ki jo je vsa javnost zelo pozorno zasledovala.
Filmske zanimivosti
Massenettovo opero »Manon« so za film priredili Nemci. Film je že končan. Glavni vlogi v njem pojeta Holandec Johannes Heesters ter Nemka Erna Sack.
*
Goethejevega »Werlherja« filmajo Francozi v Parizu. Naslovno vlogo igra Pierre-Richard Willm. Zanimivo bo primerjati, kakšen učinek bo imel na občinstvo film po literarnem delu, o katerem gre glas, da si je zaradi njega vzelo življenje več ljudi kakor zaradi v6e 06tale svetovne književnosti.
Komunizem v cetinjskih srednjih šolah
kilometrov na uro) brez prestanka in s tem dosegli nov svetovni rekord v poletih na dolge razdalje. Polet naj bi dokazal možnost hitre zveze s posameznimi deli angleškega imperija potom letal.'
t

Poročila jugoslovanskega protimarksističnega odbora v eni izmed zadnjih objav prinašajo nič kaj razveseljivo sliko o komunizmu v cetinjskih srednjih šolah. Med drugim to poročilo pravi:
»Srednje šole na Cetinju (pravoslavno bogoslovje, gimnazija in učiteljišče) imajo mnogo znakov marksistične usmerjenosti. Tozadevna delavnost se sicer razvija protizakonito, pa vendar vidno. Pravoslavno bogoslovje na Cetinju, ki ima okrog 120 gojencev, je razdeljeno v dva tabora: v enem so markisti, v drugem nacionalisti. Marksisti so v premoči in idejno sfanatizirani. Nacionalistov ni več kot 40. Preiskave v bogoslovju, ki so bile izvedene v februarju toga leta, so dale dovoli gradiva, iz katerega je mogoče uvideti, odkod in s čigavo pomočjo se marksistična propaganda uvaja v srednješolske zavode.
Na Cetinju sta tudi dva dijaška domova. Tudi v teh ustanovah se opaža marksistična delavnost. Marksisti imajo tajne sestanke, prejemajo navodila za delovanje v šoli in na ulici. Sestankov se udeležujejo tudi gojenci bogoslovja, čeprav se vsak izhod iz internata zlasti ponoči najstrožje kaznuje. Poleg sestankov v dijaškem domu pa dijaki srednjih šol zahajajo tudi na belvederske pečine, kjer se shajajo z dijaki ostalih šol. V zadnjih dveh letih sta bila dva dijaka izključena zaradi tako imenovanih Ljeninovih točk. Eden je bil izključpn za vedno, drugi pa s pravico, da dela izpite. Medtem si je pridobil bogoslovsko diplomo, komunistično propagando pa vodi še naprej.
Iz dolžnih obzirov ne moremo navajati težkih bogoskrunstev, ki se nanašajo na »bogojavljensko vodico« in sramotenje šolske svete podobo. V bogoslovju je bila policijska preiskava zaradi prodajanja raznih knjig in značk v korist rdeče Španije. Tudi v gimnaziji «o ekstremni elementi, toda tam profesorji z uspehom in pravočasno prepre-
Skromni bahat.
»Ali si zopet kupil avtomobil?« »Da, moral sem telefonirati, pa sem stopil v bližnjo prodajalno avtomobilov. Pa nisem mogel oditi, ne da bi kaj kupil.«
čujejo škodljive vplive komunistične propagande. Drugače pa je na učiteljišču, ki je v veliki večini marksistično usmerjeno. Učiteljiščniki se najbolj pridno udeležujejo sestankov, dele letake in brošure marksistične vsebine in prepevajo interna-cionalo.«
Tako je poročilo protimarksističnega odbora v Belgradu, kateremu prepuščamo odgovornost za te vesti.
Na prekooceanskem parniku. »Le dobri kuri, Mate, kapitan bi se rad kopal!«
■¥■
h pit na univerzi.
Profesor: »Kakšno mnenje imate vi o tem vprašanju?«
Kandidat: »Isto kakor vi, gospod profesor.«
Za pravilne otroške kolonije
Ljubljana, 10 .novembra.
Otročke kolonije so zelo staro vprašanje, ki se vleče že izza svetovne vojne sem, in sleherno leto doživljamo kakšne napake in grehe v kolonijah, ki jih organizira bodisi mestna ohčina, bodisi druge javne ustanove ali zasebna društva. Vse to je dalo mestnemu županu dr. Adlešiču misel, da je sklical anketo, kako čim bolj pravilno organizirati otroške kolonije ter sestaviti enoten načrt, oziroma zasnovati enoten tip teh kolonij tako, da bodo odstranjene vse hibe.
Anketa je bila davi ob 9 na magistratu ter je trajala tri ure. Anketo je začel g. župan dr. Adlešie, prisotni pa so bili zastopniki vseh organizacij in ustanov, ki prirejajo mla* dinske in otroške počitniške kolonije. Nav-zočm so bili: zastopnik banske uprave svetnik Sedlar, načelnik socialnega odbora mestne občine kanonik dr. Klinar s svetnikom Svetelom, skavte sta zastopala fcg. Zor in Kunaver, organizatorje mestnin kolonij upravitelj Pero Horn, Apolonija Bergantova in Milena Divjak-šuba-šičeva, zastopnik Železničarske nabavljalne zadruge Klebel, dijaške Marijine kongregaeije p. Vrtovec, salezijanske naselbine ravnatelja dr. Blatnik in dr. Tome ter g. Cigan, za Proti-tuberkulozno ligo dr. Prodan, za Društvo za zaš>dito delavske mladine predsednik g. Požar in g.' Mihelčič, za karitativno organizacijo ljubljanskih, bogoslovcev g. Babnik, za Kolo jugoslovanskih sester gosrpe Klavora. Veršec in druge, dalje je zastopal Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu ekonom Markež, zastopan je bil Rdeči križ iri drugi.-
Osnovna misel v govoru g. župana je bila, naj bi pe ugotovil enoten načrt za počitniške kolonije vseh ustanov in organizacij, nad ka-
terimi naj bi se uvedlo smotrno nadzorstvo, da lx>do te kolonije čim bolj uspešne.
Zdravnica gospa Slava Lunaček-Kristanova je imela nato temeljit referat o prehrani, zaposlitvi iu starostni dobi kolonistov ter izberi kraja letovanja. Gospa loči kolonije v dve vrsti: v take z zdravstveno-socialno ali samo zdravstveno indikacijo in pa v kolonijo z izključno socialno indikacijo. V prve je treba pošiljati bolehne otroke — jetičnih otrok na pr. ne gre pošiljati k morju in je važna predvsem izbira kraja —, v druge pa je treba pošiljati sicer zdrave otroke, toda take, ki doma trpe pomanjkanje hrane in za katere med šolskim letom vsaj delno skrbe šolske kuhinje, zavetišča itd. Snmo kolonije te vrste spadajo po mnenju gospe v zasebne roke, vse kolonije z zdravstveno indikacijo pa izključno v oskrbo javnih ustanov pod zdraviliškim nadzorstvom.
Gospa je nato izčrpno obravnavala, kam spadajo nekateri otroci glede na zdravje. V obmorske kolonije spadajo od jetičnih otrok samo otroci s kostno jetiko in nekaterimi drugimi boleznimi, slabokrvni otroci in otroci s ppodobnimi boleznimi pa v srednje višinsko tx>dnebje. V visoke gore pa naj pridejo izključno zdravi otroci, ki so sprejeti v kolonije zaradi socialne indikacije. Gospa je nato obravnavala dobo letovanja, starostno dolvo otroka — otroci naj bodo v kolonijah ločeni po spolu in po starosti, pred puberteto in po njej itd., dalje pravilen način prehrane in druga važna vprašanja.
Po referatu gospe dr. Lunačkove se je razvila obsežna debata, v katero so posegli skoraj vsi zastopniki in zastopnice ter povedali mnogo pripravnih misli k vprašanju počitniških kolonij.
Smrtna nesreča drvarja
Dovje-Mojstrana, 10. nov.
Vsa Gorenjska je še pod vtisom strašnih smrtnih nesreč in ljubezenskih tragedij, ki eo zadnje čase na Gorenjskem «koraj na dnevnem redu. Dolgi vrsti teh nesreč se je zdaj pridružila nova.
.30 letni gozdni delavec Jurij Benet je svojo družinico skromno preživljal s priložnostnim delom po-gozdovih. Večkrat je bil brezposeln, brez zaslužka, zato je z veseljem sprejel ponudbo posestnika Jakoba Pšenice z Dovjega, da mu pomaga spravljati v dolino hlode iz gozda na Brani, ki leži precej visoko na strmem pobočju vrtaškega vrha nad železniško postajo. Dva dni skupaj je z drvarjem Henrikom Jalnom marljivo vlačil hlode proti strmi pečini in jih spuščal navzdol, Tretji dan pa je bil zanj usoden. Po skromni malici, ki si jo je privoščil, je še zadovoljno kramljal z Jalnom o ženi in otrocih, za tem pa se je z vnemo vrgel na delo. Kazalec na uri se je pomikal proti 11, ka je Jalen, ki je bil zaposlen nekaj metrov više, zaslišal pod seboj presunljiv krik, podoben otroškemu joku, kakor je pripovedoval sam. Ves prestrašen se je ozrl in oledencla mu je kri ob prizoru, ki se je nudil njegovim očem. Benet se je valil po strmini in takoj nato zdrknil čez pečino. Vse to se je zgodilo s strahovito naglico.
Jalen se ie pognal po pobočju do prepada in pogledal navzdol, videl pa ni nič več. Samo jek Benetovega cepina, ki se je kotalil za njim, je še slišal iz globočine, potem pa nič več. Trepetajoč cnd strahu je Jalen pridirjal v Mojstrano in sporočil orožniški postaji, kaj se je zgodilo. Na kraj nesreče je odšla orožniška patrulja z zdravnikom tukajšnjega 4. planinskega bataljona. Po kratkem iskanju so našli ponesrečenčevo truplo kakih 80 m pod 6teno. Med padcem se je Benet ujel ob neko bukev in obležal tam z razbito glavo. Imel je zlomljeni tudi obe nogi in eno roko. Pripeljali «o ga v mrtvašnico, od ondod pa na željo njegove žene v hišo nad cementno tovarno, kjer je gostoval s svojo družino.
Nesreča se je, kakor je po pripovedovanju Henrika Jalna ugotovila komisija, zgodila tako, da je Benet zasadil cepin v bukov hlod, ki ga je imel že blizu roba, da bi ga spustil navzdol. V «unku pa se mu je hlod izmaknil. Benet, ki je zgubil ravnotežje, se je zakotalil po uglajeni strmini in strmoglavil v prepad.
Nesrečni Benet zapušča ženo in tri otroke v starosti od 5 mesecev do 5 let. Revščina je bila v njegovi družini že itak stalni gc\st. zato je izguba rednika za ženo in otroke tem bolj bridek udarec.
NOVO PENEČE SREDSTVO ZA NEGO ZOB -SE PENI BREZ MILA!
Mesto mila vsebuje zobni prašek PEBECO povsem neškodliivi PEBEC1N. Čisti temeljito, razkuži in da ;e Vašim zobem sijajno belino. Preprečuje tvorbo zobnega kamna. Njegova mehka pena ne razjeda zobne skienine, Vzdržujte torej svoje zobe, usta in zobno meso zdravo z zobnim praškom PEBECO, Je tudi cenena njegova uporaba. Zavitek penečega praška za zobe za daljšo uportbo stane samo 12 din.
Beiersdorf-Maribor.
Jesenice
Blagoslovitev temeljnega kamna novega Mestnega zavetišča bo v nedeljo, dne 20. novembra in ne 13. novembra, kakor je bilo pomotoma javljeno.
Sestanek zaupnikov JRZ danes zvečer ob 8 v Krekovem domu. Prrxsim polnoštevilne in točne udeležbe. Važna tvarinal — Predsednik.

e t Ivan Rebensehegg. V sredo zvečer se je razširila po Celju vest, da je zadela srčna kap znanega, šele 42 letnega slaščičarja Ivana Rebeu-schegga. V družini bodo dobrega očeta zelo pogrešali, zlasti pa je prizadeta njegova žena, ki je bila prav te dni operirana v celjski bolnišnici. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 4.- popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v rodbinsko grobnico, Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožaljel
c Koncert Celjskega pevskega društva. CPD bo priredilo v soboto 12. nov. v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo 10-lctnice svojega pevovodja g. Šegule koncert priljubljenih skladb sklovenskih skladateljev. Občinstvo vljudno vabljeno!
c DruStvo hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj opozarja vse hišne posestniice, ki so člani društva, da se bodo dajala vsakemu posestniku brezplačno pojasnila glede davčne napovedi v času od 14. do 26. nov. od 8—12 in od 2—4 popoldne. Pa tudi ostali posestniki se lahko zglase v tem času v pisarni, če pristopijo in plačajo članarino za 1. 1938. K napovedi je po možnosti prinesti s sabo kopijo zadnje napovedi, katastrski list, zadnji plačilni nalog o gostaščini in kanalščini ter knjižico za vodarino, ker je le na ta način možna pravilno izpolnjena napoved. Tudi tiskovino za napoved mora vsak sam prinesti, ker jih pisarna nima na razpolago.
c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 14. novembra bo predaval ob 8. zv. v risalnici državne meščanske šole o temi »Kako nastane vremenska napoved« vodja meteorološkega zavoda ljubljanske univerze docent g. dr. Reya.
c Prostovoljna gasilska četa na Babnem priredi v nedeljo, 13, nov. v prostorih ge. Janič spevoigro v 3. dejanjih »Svojeglavčekc. Celjani in okoličani vljudno vabljeni.
c Nabava živil za mestno zavetišče. Celjska mestna občina razpisuje dobavo mesa, moke, kruha in špecerijskih potrebščin za mestno zavetišče v Medlogu. Morebitna pojasnila in proračunski pripomočki se dobijo pri mestnem zavetišču v Medlogu. Ponudbe je vložiti vključno do 20. novembra pri vložišču mestnega poglavarstva.
c Lieeneiranje žrebcev. Dne 25. nov. ob 1. popoldne bo na mestnem sejmišču v Celju lieeneiranje žrebcev. Pozivajo se vsi lastniki žrebcev, da priženejo na pregled vse nad 1 in pol leta stare žrebce točno ob napovedanem času. Lastniki žrebcev se naj do 20. nov. t. 1. oglase na mestnem poglavarstvu soba št. 47.
e Hlod mu je zlomil levo nogo. Ko je včeraj 58 letni delavec Zelič Alojz spravljal les v Pod-lesju pri juž. žel., je padel na njegovo levo nogo hlod ter mu jo zlomil. Zdravi se v celjski bolnišnici.
c »Sel se je zlat prstan t dragocenim kamnom. Kje se dobi, se poizve v podružnici »Slovenca« v Celju.
SK Mars : Bratstvo
V Ljubljano pridejo v nedeljo simpatični gorenjski fantje »Bratstva«. Mars bo nastopil proti temu nasprotniku s spremenjeno postavo. Potek vse tekme bo napel, tak. da bo v nedeljo privabil na igrišče Ilirije za Kolinsko tovarno mnogo občinstva, da si ogleda to tekmo. Pričetek je ob pol desetih dopoldne.
Spoti
SK Ljubljani se obetajo boljši časi
Treba je poudariti, da določitev terminov v letošnjem prvenstvenem tekmovanju ni bila naklonjena SK Ljubljani. Od devetih tekem je Ljubljana odigrala šest tekem zunaj in samo tri doma. Izkupiček so samo 4 tečke. Klubsko vodstvo je imelo velike križe in težave s postavljanjem moštva. Od vigrane enajstorice, ki je nastopila proti Hajduku in zmagala, in sicer v postavi: Pogačnik, Bertoncelj, Žitnik, Vodišek, Pupo, Boncelj, Janežič. Bertoncelj, Rataj, Vovk, Erber, je odpadel Žitnik zaradi odhoda v Belgrad v telesnovzgojni tečaj, zatem je moral nazaj na Dunaj Rataj, dočim je moral biti izločen zaradi blesure Bertoncelj II, in sicer za nedoločen čas. Ce upoštevamo še blpsuro Vodiška, potem je jasno, da je moralo klubsko vodstvo izvršiti zamenjave na vseh linijah. Če poleg teh dejstev upoštevamo še, da mladi igralci ne vzdrže naporov težkih tekem in da zato padejo iz forme, potem se ne smemo čuditi, da je moralo klubsko vodstvo za 9 tekem porabiti 20 igralcev.
Z veseljem moramo pribiti, da je Ljubljana s
svojimi potovanji za letos končala. Preostale štiri tekme bo igrala na svojem domačem igrišču. Razveseljivo je ludi dejstvo, da stoji Ljubljani na razpolago kompletna nogometna garda za te nastope. Grintal se je vrnil v Ljubljano in je pridno treniral ter je sposoben za nastope. Bertoncelj II je tudi že okreval. O še upoštevamo, da je zadnje čase tudi Nikolič pridno vadil, potem lahko trdimo, da bo klubsko vodstvo za nadaljnje nastope postavilo paradno formacijo, ki bo nadoknadila ono, kar so mladi igralci, oziroma moštvo izgubili v dosedanjih tekmah Od blPsiranrpv sta na zdravniški listi samo še Jež in Legat, ki pa letos najbrž ne bo mogel nastopiti.
Zadnji nastop proti Basku v Belgradu dokazuje, da 6? je vrč na mladih igralcev že vigrala, vendar jp še ostala rakrana v napadalnem triu. Toda spričo dejstva, da ima klubsko vodstvo na razpolago že naveden? igralce, se nam ni bati za bodoče domače nastope in lahko z upanjem pričakujemo te horbe.
Ljubljana : šparta
V	10. kolu državnega prvenstva bo moštvo Ljubljane zopet igralo na domačem terenu. V devetih tekmah so belo-zeleni šestkrat igrali izven Ljubljane, zato tudi ne preseneča mali izkupiček 4 točk. Sedaj pa bo odigrana serija tekem na terenu pred domačim občinstvom. Ljubljana bo nastopila v teh tekmah v najmočnejši postavi z Grin-talom in Bertoncljeni II, ki je okreval od težje poškodbe. Tudi Nikol'6 je na razpolago. Sparta iz Zeinuna, novinec v ligaškem društvu, bo po dolgem presledku prvi gost in je ravno preteklo nedeljo zagrenila Varazdinrpm z znano zmago 3:1. Ljubljana pa je Basku sredi Belgradu iztrgala eno točko. Pričakuje se torej velika borba, katere se morajo belo-zeleni zavedati, zlasti ker so to zadnje prilike, da se izognejo poslednjemu mestu.
Ženska olircpijada v Belgradu
V	Belgradu so podvzeli akcijo, da bi se vršile prihodnje leto v mesecu septembru ženske balkanske igre, ki bi imele v programu lahko atle-tliko, telovadbo, tenis, plavanje, hazeno in narodne igre. Kar se tiče lahkoatlptskih panog, bi sp vzele v program samo ženske discipline, in sicer teki na 60. 80 in 100 m z in brez zaprek, štafpte, skoki v višino in daljavo, metanje kopja, diska in krogle. Tenis tekme bi bile v singlu in doiiblu, pri plavanju pa pridejo v poštev samo krajše proge in tudi manjše število točk, ker je plavalni šport v ostalih balkanskih državah slHbše razvit kakor pri nas. Hazenskp tekme naj bi se vršile izven programa, ker v drugih balkanskih državah te športne panoge n1? gojijo. Ob tej priliki bi se odigrala tudi tekma s Češkoslovaško. Kol zaključek te balkaniade bi bil festival balkanskih narodnih iger Pri tem tekmovanju bi bilo prpd-pisano število tekmovalk in ekip ter bi se (plcmo-valo v prostovoljnih sestavah. To tekmovanje bi se izvedlo v narodnem gledališču.
Balkaniada bi bila — kakor smo že omenili — v Bplgradu ter bi trajala pet dni. Ce bodo so-dplovale tudi plavalke, potem bo tekmovanje v začetku septembra, sicpr pa špIp koncem septembra. Vse belgrajske podzveze so žp dale načelni pristanek za to priredilpv in ko bodo dospele pozitivne izjave ostalih zvez, bo v tem pogledu padla končna odločitpv. Jasno pa jp, da bo vodila vse
pripravp zveza žpnskih športov, ki jp edino mero-dajna za take prireditve. Tudi ministrstvo za telesno vzgojo naroda je pozdravilo to zamisel, katero bo podpiralo moralno in finančno.
Anglija : Norveška 4 : 0
Mpdnarodno nogomptno tekmo med Anglijo in Norveško, katpri je prisotvovalo 30.000 gledalcev, so Angleži izvojevali v svojo korist, Jii so kar štirikrat pretresli mrežo severnjakov.
Joe Louis proti Henryju Levvisu
Kakor poročajo iz Newyorka, je prireditelj boksarskih tpkem Mike Jarobs zopet spremenil svoje načrte glpde prihodnje borbe za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. S sedanjim svetovnim prvakom v težki kategoriji J. Louisom in prvakom v poltpžki katpgoriji H. Lewisom je zaključil prejšnji teden pogodbo, glasom katere se bosta borila za naslov svetovnega prvaka. — Potemtakem so bosta spoprijela omenjena moža 27. januarja leta 1939 v ne\vyorskem »Gardemu v borbi, ki bo obsegala 15 rund.
Najboljši evropski lahkoatleti
V listi najboljših evropskih lahkoatletov so Nemci na prvpni mestu. Za njimi so Finci, nalo pa sledijo: Anglija, Švedska, Italija. Nizozemska, Rusija, Norveška, Estonska, Francija, Madžarska, Belgija, Luksemburška.
*
Občni zbor molokluba Herme*. V nedpljo, dnp 13. t. m., bo redni letni občni zbor motokluba Hprmps v restavraciji pri Šestiei ob pol 10. dop. z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika in funkcionarjev, 2. sprememba pravil, 3. volitve, 4. slučajnosti. — Ker imamo za prihodnje leto v programu iz.graditpv stadiona na sedanjem llprnipsovem igrišču, jp dolžnost vsakpga Herme-žana, da se, občnega zbora 6iguruo udeleži. — Motoklub Hernies.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
LzsP. Seja upravnega odbora ho v petek 11. t. m. v damski sobi kavarne Kvropa oh 8 zvečer
Motosekcijn Avtnkluha poziva vse odbornike in vodje sekcij, ila se notovo udeleže seje, ki bo v petek oh JO v klubskih prostorih, Kongresni trg 11.
SK Marn. Tlanes je obvezen sestanek nn običajnem mestu nh 19 3(1 zaradi nedeljske tekme. - Načelnik.
Mntn-Hrrrars. Drevi ob 'Jn bo v restavraciji pri SesticI redna seja moto kluba. Krr je to zadnja seja pred občnim zborom, je dolžnost vsakega odbornika, da ji brezpogojno prisostvuje, — Moto llonues.
Naš preljubi papa, stari papa in tast, gospod
IVAN KRAKER
nas je po delapolncm življenju, v 85. letu starosti, za vedno zapustil. Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v petek, dne 11. t. m. ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. novembra 1938.
ŽALUiOČl OSTALI
Slišim izgovarjati moje ime ...
c«eme )
/52
To ni nič čudnega, zakaj ženske se rade pogovarjajo o meni. Posebno ob ta. kem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokani koži. Tako je prav ! Zakaj: samo Ni v ca vsebuje Eucerit, edino okrepčevalno sredstvo za kožo.
Jože Bradeško zopet straši
V noči od sobote na nedpljo okoli pol 2. zjutraj je domači sin Franc, ko je delal v delavnici svojega očeta Franca Kržišnika, čevljarskega mojstra v Zmincu pri Škofji Loki, čul zunaj na vrtu šum in stopinje. Misleč, da je njegov brat Jože, je zaklical: >Jože, ali si tik Ni pa dobil odgovora. Ker je šum ponehal, se za to ni več zmenil, ampak se je odpravil k počitku.
Drugi dan. v nedeljo, pa so odkrili, da je ponoči nekdo vlomil v uljnjak, ki je nekoliko oddaljen od hiše. Vlomljeno je bilo skozi okno. — Vlomilec je vzel pet satov, mnogo drugih pa je polomil in pokvaril, tako da je napravil tudi precej škode. V čebelnjaku je dobil tudi barvo, s katero je na vrata čebelnjaka napisal: Te pozdravlja Jožef Bradeško. Nad tem napisom pa je naslikal mrtvaško glavo in samokres, enako tudi pod napisom. Tudi na zadnjo stran ulnjaka je napravil podoben napis.
Iz tega bi se dalo sklepati, da je znani Bradeško zopet na delu. Kakor vse kaže, bo začel sedaj na zimo s čim bolj pogostimi vlomi iu lat-
Radio
Programi radio Ljubljana:
Petek. 11. novembra: U Šolska ura: Tolšče, nnša hrana, naš lek in surovine važnih življenjskih potrebščin Ig. Josip Znbknr) — 12 Pesmice iz naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Nnpovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 genska ura: Zcna v kiparstvu (sa. Mara Kralj) — 18.20 Glazunov: Stenka Rnzin (plošče) — IS.10 Francoščina ((T. dr. Stanko I<eben) — 1!) Nnpovedi, poročila — 10.30 Nae. urn: Delo žen za osvobojenje (Anka Raketič) — 10..Vi Izseljanska poročila (e. Jože Preinrov) — 20 Koncert Ttadij. orkestra — 21.10 Ljubljanski godalni kvartet
—	22 Napovedi,"izročila 22.30 Angloške plošče.
Drugi programi;
Petek. 11. novembra: Belgrad: 20 Zngrpb, 20.30 Molierova igra Me.ščnn plemič-, 22,1,5 Sodobna glasba
—	Zagreb: 20 Zbor, 20.30 Komorni koncert, 21 Ailamo-vičevp pesmi, 21.30 Odlomek iz Slmačkove opere (Povej, kdo si , 22.20 1'les.ia glasba — Sofija: 10 Verdijeva opera Travintn — lariava: 20 Filhnrmonični koncert, 22.45 Vojnška godba Budimpešta: 20 Varšava, 21 30 Vojaška godba, 22.40 Plošče - Trst Milan: 21 Pisan koncert — Rim Bari: 21 Opereta — Dunaj: 20.10 Operni koncert, 22.30 Orkestralni konccrt — Berlin: 1« Plesna glasba, 20.10 Letalska godba, 21.10 Glasba iz oper »Čarobna pišftal in Aidft-. — Kiinigsberg: 20.10 Verdijev iKnniiiom — Hamburg: 20.30 Cirkuška prireditev — Vralislava-Stutlgart: 20.15 \Vagnerjcva opera • Leteči Holnndec — l.ipsko: 20.10 Italijanska glasim
—	Kiiln: 10 Operna glasba, 20.10 Kantnta, 21.10 Godalni kvartet — Frankfurt: 1.0 Citre, 20.15 Vnlčkov večer.
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: ženltovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede sc računajo dvojno. Najmanjši znesek za ma'1 oglas 15 din. • Mali oglasi so plačujejo takoj pri naročilu. • Tri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din ■ Za pismene odgovore dede malih oglasov treba priložiti znamko.
Službodobe
Čevljarske pomočnike
In šteparje sprejme Grilc, Novo mesto.	(b)
Pisarniško moč
tudi mlajšega penzlonlsta, z dobrimi katol. priporočili, vajenega pisarne, ki je zmožen tudi predavanj, z dobrimi zvezami v naših krogih, takoj sprejmemo. Ponudbe v upravo »Slov.« z navedbo vsaj dveh priporočil pod »Pisarniška moč« št. 17626.
Dekle
mlado In zelo solidno, za vse, razen kuhanja in pranja perila-, ki zna lepo pospravljati, snažiti parkete, sprejme družina brez otrok. - Ponudbe s prepisi spričeval ln sliko poslati na: Tratnik, Zagreb, Dežmanova 8-III.
Trgovski pomočnik
manufakturlst, dober prodajalec, vojaščine prost, dobi takoj mesto. Ponudbe na Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg. (b)
Trgovski pomočnik
inteligenten, prvovrsten prodajalec, dober govornik, zmožen slovenskega in nemškega jezika - so sprejme v trgovino Alojz Krainz, Ljutomer. (b)
m
AA Prvovrstni A trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
Bohoričeva s T al« i on :o-5S
Srajce
spod. hlače, kravate, nogavice še vedno najceneje pri L Tomšič, Sv. Petra c. 38.	(1)
Ia. suhe bosanske češplje
zaboj 25 kg 175 din, 10 kg 78 din, 5 kg 39 din, vreča 60 kg 295 din, franko voz-nlna - razpošilja po povzetju G. Dreclisler, Tuzla
Kislo zelje, repo
In cele glave za sarmo, novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnlh cenah G. Erklavec, Ljubljana, PovSetova ul. 4 7, telefon 25-91.	(1)
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan. se dobi v vseh velikostih pri A. Sementfi In drug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15, telet, št. 48-67.	(1)
mm\
16 letni fant
z 2 razr. mešč. šole, velik, močan, zdrav, bi se rad izučit za mehanika. Cenj. ponudbe na naslov: Perdan, Vidovdanska 22.
Koncesijo
s patentom, brez konkurence v Jugoslaviji, 5ielo dobro vpeljano, prodam event. sprejmem družabnika s potrebnim kapitalom. Letni čisti dobiček okoli 100.000 din. Ponudbe v upravo »Slov.« pod značko »Koncesija 100« št. 17630.	(d)
Širite »Slovenca«!
IZBIRA NI TE2KA
kadar Je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgoveo ali obrt-i nik. Vsakdo bo pri tem 1 upošteval list, potom ka-I terega bo prišel zagoto-j vo v Btik z najširšimi kupnomočniml sloji prebivalstva, ln to Je naš dnevnik »SLOVENEC«, kt t ga bere — posebno ob nedeljah — a malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča.
Od 3.-4. dec. avtobusni izlet v Gorico in Trst. Prijave sprejema Izletna pisarna M. OKORN, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45..
V globoki žalosti naznanjamo, da je sinoči ob 9 zadela srčna kap našega predobrega moža in sina, gospoda'
Ivana Rebeuschegga
slaščičarja v Celju
Bog ga je poklical v najlepši dobi življenja, bilo mu je le 42 let. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 11. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega, pokopališča v rodbinsko grobnico.
Sv. maša zadušnica bo v soboto ob 7 zjutraj v Marijini cerkvi. Celje, dne 10. novembra 1938.
Žalujoča žena Frida; mati, in ostali.
1086
Nafkrasnejše polnilno pero na vsem svetu!
Popolnoma novovrstno polnilno peto, ne le stilistično moderno, marveč moderno tudi v osnutku in po sposobnosti—Parker Vacumatic.
Njegovo gladko tekoče pero je iz najfinejšega zlata, ki mu je konica prekrita z nabolj izbranim iridijem. Piše na obe strani: normalno za korespondenco, na drugi strani pa finejše za številke in beležke.
Vsaka velikost polnilnega peresa ima zlata peresa s sedmero različno širokimi konicami, pišočimi na obe stranivsa garantirana za 25 let. Ni ga načina pisanja, ki bi mogel ta peresa poškodovati in vendar se njih konice voljno prilagodijo vsakršni pisavi.
Popolnoma različno od vseh drugih polnilnim peres po zaslugi patentirane Parkerjevepolnilne naprave z diafragmo na polnitev v 8 do 10 sekundah.
tavarovant »Hamkt
H tavat
larker
'Vacumatic
MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO
Količina črnila jt vidna V VSEM REZERVOARJU
Orzi 102% več črnila kol
J&uai 7h£hrt Jiafu/^./ftot/U/a J-	ttUi/Mlt	ZNAMENITI
Sže/evAt&M /amuuiaturq foUUte ttutZcci	DUOFOLD
NALIVNO PERO 1 Din. 750, «00, 500, 450. PRIMERNI SVINČNIKI Din. 150, IM NOTTER I DRUG, OUNDULIČEVA ul 5, ZAGREB
Dobavlja RAD I OVAL
Izredna prilika ugodnega nakupa knjig!
Pod polovično ceno!
Zaradi pomanjkanja prostora smo se odločili, da odprodamo naslednje knjige pod polovično ceno:
Germano: Življenje, gv. Gabila,* djR.10,-Sv. čistost...............din £>.-
Nr?.,
Samec: Za našo male «■•■••	din 8.-
Volc: Roka božja .•■■■•■»	din	10.—
Turšič: Izgubljeni raj . . ■ ■ . ■ ■	din 10.—
Sardenko: Dekliške pesmi • • ■ • ■	din	18.—
Scharseh: Spoved malih grehov ■ ■ •	din	25.—»
Potočnik: Dobri pastir, 1. del . ■ , •	din	38,—t
Potočnik: Dobri pastir, II. del , , ,	din	40,—
Potočnik: Dobri pastir, III. del , ■ >	din	40.—
Teraš: Za visokim ciljem . < ■ i ,	din	24.—
Teraš: Pri studencih zdravja in moči .	din	24.—
Teraš: Po stezah resnične popolnosti .	din	24.—.
Vole: Otrok, I. del	din	25.—
Vole: Otrok, II. del	din 24,—
Sedaj skupno samo
din 15.-—
tedaj skupno samo
din 50.—
sedaj skupno samo
din 30.—
sedaj skupno samo
din 20— din 200.—
Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t. j. 21 knjig, skupna cena 408 din — — — sedaj pa samo
Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj za din 50.— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado.
Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga!
TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2
lise von Slach:
41
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantsko dobe.
Poslovenil Fr. Onierza.
Luna, ki je v polni okroglosti svetila potnikoma pri njunem prihodu v Ženevo, je pozdravila jetnika v zaporu, ko je pozno na pol izginila čez geje. Oče Juan je pri oknu kleče tiho molil z dvignjenimi rokami, Benjamin se je pa stegnil na ležišče, spal pa seveda ni. Tiho je kraljevala noč sredi med njima.
Nenadoma pa posluhneta, ko prinese na razprostrtih krilih do njiju tožeč, pobožen glas, ki je predrl stene. Glas se je dvignil v sosedni celici, napolnil ozračje z go.rečo dušo in kot resnično moleč glas premagal meje prostora, tako se je zdelo.
»Gledal bom tvoje obličje in se nasitil na tvoji podobi,« doni hrepeneče skozi ne.č, »Jezus Kristus, ki sediš nad kerubini, — pokaži se s svetlobo. Razsvetli svoj obraz, naj se sveti tvoje obličje, potem bom ozdravel.«
Molilec se je zgrudil v premišljevanje, natoi pa začne znova:
»Preizkusi me v ognju; daj peruti, ki neso s,kozi plamen. Kaj bi bila moja resnica, če ne bi obstala v ognju? Da, pošlji mi ogenj, pošlji mi kmalu goreči ogenj, ki použije moje telo, — te.da stopi iz mojega pepela, kakor sem te spoznal. Ljubljenec moje duše, ti obličje božje, ti nebeška lepota, odpri oslepele oči ljudem za svo.io lepo poistavo, zbudi njihovo topo nebo za tvojo sladkost, odpri, zamašena ušesa za godbo tvojih ust.«
»Tako ne moli nihče drug kot Mihael Servct,« pravi oče Juan po tihem Benjaminu.
»Moli za sramotno smrt na grmadi,« 6e zgrozi Benjamin.
Oče Juan molči in prisluškuje smrlni žrtvi, dokler ni jutro razpršilo njegovih vročih molitev.
Nočni zvoki one človeške duše, ki koprni po plamenu, so zapustili v srcu očeta Juana nepremagljivo sočutje z zadnjimi dnevi Mihaela Ser-veta. Začel je izpraševati strežnika, kako je z obravnavo. Strežnik se je izkazal zgovornega in dobro poučenega. Pripovedoval je o vedno novih ovirah v prihodnjih tednih, ker ima gospod Kalvin v boju s svetno gosposko za pravico izobčenja preveč opraviti, da bi mogel tekoče obravnave privesti do odločitve.
Te tedne sta preživela oče Juan in Benjamin nekaj z molkom in molitvijoH nekaj z branjem in globokimi razgovori. Knjigi, ki jih ie imel duhovnik pri sebi — brevir in ,Hojo za Kristusom' — so vzeli, zato so mu pa dali izbor Kalvino.vega »Krščanskega pouka« (Institutio christianac religionis, izšlo v Baslu 1. 1535.) za blagor duše, vendar je znal oče Juan obiti namen tega ukrepa na dvojen način. Imel ie molitve svoje ccrkve neizbrisno v spominu, da jih je z versko vnemo molil Benjaminu. Kmalu jc pa tudi odkril v kalvinskih odstavkih o bedi padlega človeka, o splošnem priznanju grehov, o potrebi neprestane molitve posnetke iz prcklinjanc maše Ni imel pomislekov, da ne bi upo.rabljal teh mest ne lc za pouk, ampak tudi kar za spodbudo. Za pouk jetnikov jc skrbel vrh tega ženevski zakon, da jih je vodil vsako nedeljo in sredo sodnijski sluga k čisti pridigi božje besede.
Tako so bežali dnevi v telesni nedelavnosti in dušni živahnosti. Benjamin sc je udeleževal duhovnikovih molitev, ne da bi v 6rcti izkoreninjeno lutrstvo zatajil tudi z usti, — molk, ki ga ie oče Juan tem bolj brezskrbno cenil, ker jc bil poln molitve in s tem iz očen vplivom sv. Duha. Ponoči sta bila tovariša priči najbolj čudnih vzklikov h Kristusu, ki so se dvigali iz so.sednc celicc k nebeškemu svodu in prosili z enakim ognjem zdaj smrti zdaj življenja, zdaj odpuščanja za sovražnike in prcganjalcc, zdaj naj se pogreznejo v peklensko brezno.
?.e je šumelo suho listje na tleh, ko, je premagal Kalvin nasprotnike v svetu in hkratu je prišel
odgo.vor iz Švice in od Filipa Melanchthona.
Rdeč od vročih novic je obiskal strežnik svoja ujetnika.
»Zgubljen! Sojen!« zakliče že s praga očetu Juanu.Nato začne na petih debelih prstih naštevati mogočne rabeljske pomočnike.
»Curih, Bascl, Bern, So.lothurn — prav tako mili in pravični Wittenbcržani hočejo iztrebiti strupenega gada s površja zemlje. O pobožna vnema gospoda Kalvina proti izvržku človeškega rodu bo žarela opravičena pred vsem svetom iz grmade v Champelu. Nehati bodo marali lajati nevoščljivi psi, ki trdč, da preganja gospod Kalvin doktorja Serveta, da bi dodal lastni časti nekaj izrednega!«
»Kaj veš o odgovoru Filipa Melanchthona?« vpraša oče Juan.
»To in ono,.« odvrne strežnik. »Vem, da se je zahvalil gospodu Kalvinu v imenu evangeljske cerkve sedanje in prihodnje Nemčije, da ukazuje magistratu. svojega mesta, da v redu obsodi in usmrti preklinjevalca božjega.«
»Tudi katoliška ccrkev ga je spoznala krivega,« pojasni temno oče Juan, ko je upe,gnil sočutje pod pravičnost.
»Katoliška cerkev«, odvrne strežnik in dvigne drzno zavihani nos bolj ponosno v zrak, — »ne more najti nobenega pametnega razloga, da gleda zviška na nas evangeljske. Tudi mi vemo, kaj je potrebno, da se ohrani izbrana občina čista kužnega krivoverstva.«
»Vendar ne bi smeli soditi krivovercu, dokler niso »poznali, da so zaman vsa 6redstva, da sc 6prcobrnc.«
Stražnik miga z glavo sem in tja in odvrne:
»Že v mladosti jc skušal gospod Kalvin 6 pismenimi opomini pripraviti doktorja Serveta do pravega razumevanja svetega pisma, toda ni bilo večje koristi, kakor čc bi sestavil pismo na svinjo ali vo,la! — Če pa govorite o mučilnici, ki je že marsikaterega trdovratneža poučila, boste menda tudi vi vedeli, da škofovsko mučilno orodje ni več zadostovalo naši vnemi; zato sem 6i pridobil 6am
nekaj zasluge z iznajdbo nekega vijaka za no,ge, s katerim nohti mučenih , . .«
»Dovolj« — brani oče Juan z lepo roko. Četudi je smatral telesne muke za majhne, če rešijo dušo pred peklenskim ognjem, je vendar povzročila slika človeškega spačenja njegovi občutljivi naravi gnus in grozo.
Strežnik se je čutil užaljenega, da je bil prekinjen pri razlagi slavne iznajdbe, ki so jo pohvalili vsi dobro misleči; zato skomigne z rameni in konča:
»Slednjič ne bo mislil gospod Kalvin na evaje visoko dostojanstvo in bo, preden se sodba izvrši, obiskal Mihaela Serveta v ječi. Mogoče prisili tolažba te prikazni preklinjevalca, da še v zadnji uri prekliče.«
S tem je strežnik odšel in prepustil očeta Juana in Benjamina njunim čustvom.
Zvečer v mraku prekinejo tišino, ki je sicer nezlomljeno bivala v zidovih ječe, urni koraki, od-pah vrat in rožljanje v ključavnici. Stene same, sc je zdelo, 6e tresejo, leni zrak trepeta, — ženevski mogotec koraka v spremstvu dveh svčtni-kav skozi hišo vzdihov do Servetove celice.
Vrata se odpro in padejo zopet bobneče v zaklep.
Brez 6ape prisluškujeta oče Juan in Benjamin.
»Kaj zahtevaš od mene, Mihael Servet?« začne reformator.
Oče Juan pobledi pri zvc*ku tega glasu. Bilo mu je, kot da vidi pred seboj azko, imenitno, malo upognjeno Kalvinovo postavo nedotakljivo pred zaznamovano žrtvijo, kot bi videl neizprosne poteze njegovega obraza, temno žareči pogled oči, ko posluša hladni nagovor, ki ne pozna usmiljenja,
Servet pade so,dniku k nogam in zdihuje: »Milost, milost, milosti«
»Izrazi se jasneje, Mihael Servet,« odvrne Kalvin. »Če kličeš našo milost in odpuščanje, ker se odkrito kesaš božjih preklinjevanj, — vedi, — najprej si izprosi odpuščanja našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki si ga teže razžalil kot mene.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce'
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenlii
K poljskemu državnemu prazniku
Poljska se je povzpela s svojo politiko med velesile ter igra njihovo politiko. Ob tem prazniku želimo njenemu predsedniku prof. Moscickemu, kakor tudi vsein politikom, da bi Poljska rastla v moči in pravičnosti do vseh državljanov. Obenem pa nas prav današnji dan uči, da narod, ki je notranje živ, kakor je bil poljski, ne pogine, pa naj bo še tako do dna ponižan. Veseli smo danes še posebno, da stoji Poljska trdnn ter da bi še dolgo, dolgo pela svojo himno »Jcszcze Polska ne zginila!«
Predsednik poljske republike prof. Ig. Moscicki
Danes praznuje poljska država svoj najpomembnejši državni praznik, spomin na dan, ko so Poljaki osnovali svojo državno vlado in je prišel maršal Pilsudski iz zaporov v Magde-burgu v Varšavo ter prevzel zopet osvobojeno Poljsko v svoje roke. Po tolikih letih nesvobode so končno tudi Poljaki postali deležni moči starega mogočnega poljskega kraljestva, katerega sen ni nikdar izginil iz poljskega srca. Kot sedaj Čehi in še bolj, so tudi Poljaki doživeli svojo razdelitev, in sicer zaradi svojih razprtij ter postali plen mogočnih sosedov. Zastonj je bil še junaški odpor Kosciuskega in njegovih kmetov, zastonj tudi vsi poznejši upori leta 1830 in leta 1863 — hrabra Poljska je jcčala pod nogo svojega močnejšega slovanskega brata in zdelo se je že, da ji ni pomoči. Celo svetovna vojna si je izbrala poljsko zemljo za pozorišče svojih požigov in vojska. Toda duh po svobodi ni v srcih poljskih prerokov in pesnikov ter vseh rodoljubov nikdar zamrl in si ustvaril znova lastno državo.
Letošnji praznik je za Poljake dvakrat pomemben: je to dvajsetletnica osvoboditve ter je prvi praznik, ki ga praznujejo skupaj s Poljaki iz Zaolze v eni republiki. Zato je ta praznik danes na Poljskem še posebno svečan.
Matejko: Kosciusko pred Raclawicami. Letos je vsa Poljska v znamenju stoletnice svojega največjega narodnega slikarja Jana Matejke. Odlomek iz njegove najbolj znane podobe iz časa borbe za svobodo prinašamo ob priliki današnjega državnega praznika
Delavstvo k odpustom pri KID
ZZD vodi borbo za delavske pravice in koristi
Jesenice, 10. novembra.
Tukajšnja podružnica ZZD je sklicala za snoči ob 7 delavski sestanek svojih članov v Krekovem domu. Povabila je tudi druge somišljenike in prijatelje. Kljub delavniku, ko je velik del članstva zaposlen, je. prišlo na sestanek .tako veliko delavstva, da to ni bil več članski sestanek, ampak impozanten delavski shod. Sestanka sta se udeležila tudi jeseniški župan g. Tine Markež in podžupan, član banskega sveta g. Peter Arnež.
Sestanek je bil sklican zaradi zadnjih odpustov pri KID. Odpuščenih je bilo blizu 100 delavcev po nekem ključu, ki je skrajno nesocialen in ki je pri-zade.1 zlasti delavce naše somišljenike. Napovedovale so 6e na še nadaljnje redukcije in se je govorilo o vratolomnih številkah 300 in celo 500. Te številke so omenjali odgovorni funkcionarji KID.
Tukajšnja ZZD je takoj po prvih odpustih, ki so pokazali, da nastopa pri tem KID brez vsakega socialnega čuta, sklenila, da se zavzame za delavstvo. Najprej je intervenirala pri vodstvu obrata. Tam so ji povedali, da si ne pustijo k redukcijam nič reči, redukcije da se bodo brezobzirno izvedle. Zato ni kazalo nič drugega, kakor da se obrne na lastnika podjetja samega, g. Westna, obenem pa
m vi v i	"v	■■
Nasi zeleznicarji
Sestanek železničarjev JRZ v Logatcu. V sredo zvečer, dne 9. t. m., je sklical upravni odbor Kluba železničarjev JRZ sestanek svojih članov in prijateljev. Ker so bila tla za našo misel v Logatcu vedno bolj vroča, smo iz razveseljivo častne udeležbe železničarjev na tem sestanku posneli, da so se tudi v Logatcu kljub močnemu prizadevanju nasprotnikov razmere temeljito spremenile in to odločno v korist in interesu JRZ.
Delegata iz Ljubljane tov. predsednik Pavle Mašič in podpredsednik tov. Ponikvar Ciril sta navzočim s predočitvijo dejanskega stanja na naših železnicah, ki je \se prej ko rožnat, in s pojasnili političnega stanja, poudarila pomen odločilne važnosti razpisanih volitev 11. decembra, od katerih izida narod, država in tudi železničarji pričakujemo pravilnega in uspešnega delovanja v državni upravi.
Navzoči so sprejeli podana poročila s polnim priznanjem in razumevanjem in smo prepričani, da naši ljudje ne bodo več nasedali kakršnikoli agitaciji z nasprotne smeri, nasprotno celo pričakujemo, da bodo tudi ostali, ki nas doslej niso razumeli, spregledali in se odločili tja, kamor je vsakemu Slovencu in pravemu Jugoslovanu edino še mogoče.
Pri volitvah bodo šli logaški železničarji z narodom in oddali svoje glasove s polnim zaupanjem listi predsednika vlade dr. Stojadinoviča.
članski sestanki
Zidani most. Članski sestanek poverjeništva Kluba železničarjev JRZ bo v soboto 12. t. in. ob 20 v kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu. Zaradi dnevnega reda sc pozivajo vsi člani, da se tega sestanka v kar največjem številu udeleže. Poročajo minister dr. Krek, kandidat Bitenc in delegati upravnega odbora iz Ljubljane.
Celje. Poverjeništvo Kluba železničarjev JRZ v Celju sklicuje članski sestanek za nedeljo 13. t. m. ob 10 dopoldne po vlaku 610/518 v fantovski sobi Orlovskega doma, Smetanova ul. 4. Poročajo delegati upravnega odbora iz Ljubljane.
Jesenice. Članski sestanek poverjeništva Kluba železničarjev JRZ za Jesenice in Bistrico Bohinjsko jezero bo v nedeljo 13. t. m. dopoldne po vlaku štev. 912 v Krekovem domu. Pozivamo članstvo, da se sestanka v čim večjem številu udeleži. Poročajo delegati upravnega odbora iz Ljubljane.
na merodajne faktorje našega javnega življenja: na našega voditelja g. dr. A. Korošca, ministra dr, Kreka, ministra Cvetkoviča in na bana dr. Marka Natlačena. Takoj je sklicala organizacija tudi snoč-nji delavski sestanek.
Delavstvo je s številno udeležbo pokazalo, kako je z redukcijami v živo zadeto. Obenem je pa s to močno udeležbo podprlo vodstvo organizacije pri nadaljnjih korakih.
Prvi je poročal g. kaplan Godina ki je bil pooblaščen, da informira merodajne faktorje o položaju, ki je nastal med delavstvom po izvršenih redukcijah. Poročevalec jc podal najprej izjave, kako gleda naše delavstvo na KID in kaj pravi na njeno postopanje. Slovensko katoliško delavstvo se čuti ves čas zapostavljeno od vodstva KID. To dokazujejo številni primeri. Naše delavstvo zato apelira na lastnika podjetja gospoda Westna in na naše oblasti, da napravijo zatiranju našega delavstva enkrat konec. Redukcije naj se ustavijo. Reducirani delavci naj se spet sprejmejo nazaj v delo. Posebno pa nc moremo dopustiti, da bi pri odpustih bili prvi na vrsti člani tiste organizacije, ki so bili proti temu, da bi se delalo pri KID ob nedeljah — ko opravičuje podjetje odpuste s pomanjkanjem dela!
Delavstvo je izvajanja poročevalca burno odobravalo. — K besedi 6ta 6e javila nato predsednik centrale ZZD g. Preželj in tov, Gaser, ki sta opozarjala delavstvo, naj se oklene organizacije ZZD. Čim močnejša bo, tem več bo lahko do,segla,
Zborovalcem jc bilo sporočeno, da je meroda-jen uradnik KID izjavil v ponedeljek zastopniku ZZD, da do pomladi ne bo pri KID nobenih redukcij več. To jc vzelo delavstvo z zadovoljstvom na znanje. Na vsak način pa zahteva, da se prekličejo odpusti; tudi že reduciranim. Kam naj gredo sedaj na zimo ubogi tovariši?!
Med zborovanjem se je pojavil v dvorani kandidat g. dr. Albin Šmajd, katerega je delavstvo pozdravilo z vzkliki in ploskanjem. G. kandidat je podal izjavo in smernice, kako bo delal za naše delavstvo. Njegovo izpoved je vzelo delavstvo z največjim zadovoljstvom na znanje. G. kaplan Godina je vpričo vseh zborovalcev opozoril našega kandidata na težke razmere našega delavstva pri KID in se mu zahvalil za dosedanje njegove intervencije. Naprosil ga jc še za nadaljnjo pomoč.
O pe.teku nadaljnjih intervencij bo ZZD obveščala svoje delavstvo sproti na sestankih, ki jih bo sklicevala.
Odstranite -m ruHicnkasto oblcc/o\ * Vaših zob Mr-' % zobno pasto ODOL ! a
m
Mirovni dan
Danes mineva 20 let, odkar je prenehala najstrašnejša izmed vojn — svetovna vojna. \eselje, ki je tedaj zavladalo med vsemi narodi in državami, je bilo nepopisno. Zato je prav, da sc tega dne spominjamo vsi, da vsako leto na ta dan podkrepimo našo zahtevo po mirnem sožitju narodov in držav. Ravno v sedanjem času je potrebno, da neprestano poudarjamo našo zahtevo za mirno in pravično ureditev mednarodnih vprašanj. Zato naj ne bo na mirovno nedeljo Slovenca-Jugoslovana, ki bi ne manifestiral za resničen mir med narodi iu državami. V Ljubljani. Mariboru in Celju bodo ta dan mirovne manifestacije po naslednjem redu:
a)	v Ljubljani: ob 10 dopoldne sv. maša v frančiškanski cerkvi s primernim govorom za vse v svetovni vojni padle in umrle vojake, ob 11 dopoldne v frančiškanski dvorani mirovna akademija: deklamacija, petje, govor ministra n. r. in vseučiliškega profesorja dr. Andreja Gosarja in predvajanje slik o grozotah svetovne voj ne;
b)	v Mariboru in Celju bo prireditev po enakem .sporedu kakor v Ljubljani, le dn no imel govor o miru v Celju ravnatelj g. Stoje Rajko, v Mariboru pa župnik g. Cegnar Janko.
V nedeljo se bo zbiralo po ulicah za s|h>-menik žrtvam svetovne vojne in za revne vojake iz svetovne vojne ter za njih vdove in sirote!
Vsakdo naj se udeleži v nedeljo manifestacije za mir med narodi in državami! Vsakdo naj se v nedeljo spomni vojnih žrtev z denarnim prispevkom!
Ban dr. Natlačen na pogorišču v Laporjah
Škocijan pri Turjaku, 9. novembra.
Danes je g. ban dr. M. Natlačen asebno obiska! pogorišče v Laporjah. Z glasnim jokom so ga sprejpli ubogi pogorelci. Izročil je 10.000 din prve podpore za pogorelce v roke gosp. županu Jelcncu iz Vel. Lašč kot načelniku odbora za pomoč pogorelcem.
Dolgo časa se je zadržal na pogorišču, dajal vsestranske nasvete, obljubil poslati inženirja z banovine, ki bo stnl kot strokovnjak pri gradbi hiš pogorelcem na strani. Obljubil je dati še dve nakaznici za prevoz koruze za pogorelce in še na-daljno pomoč.
Pogorelri so se g. banu prisrčno zahvaljevali pa njegovo očetovsko skrb zanje in visoko podporo.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.

"rrr
Viktor Emanuel, kralj Italije In cesar Abesinije, ki praznuje svoj rojstni dan. Vladar Italije je izpolnil svoje 69. leto in je še vedno ves čil in zdrav na čelu svojega imperija.
30 let zvestega službovanja
Včeraj, 10. novembra, je preteklo 30 let, kar je odprl svojo odvetniško pisarno g. dr. Vlado Pegan. Istega dne, K), novembra 1908, je stopila pri g. dr. Pegatnu v službo gospodična Pa\ la Vider, ki je včeraj obhajala skupaj s svojim šefom tridesetletnico zvestega, vnetega slu/ibovanja, kar jc gotovo v letu pogledu edinstven dogodek. Vedno uslužna s strankami, urna pri svojem delu, pridna kakor mravlja, je tako rekoč postala nekaka dr. Peganova koimpaiijonka. Gospodična Pavla je bila rojena v znani ljubljanski obrtniški družini. (Ve in mati sta ji kmalu umrla. Njem brat je šolski upravitelj in ljubljanski občinski svetovalec, drugi brat je padel v vojni, ena sestra je poročena s tovarnarjem g. Jožkom Z&bretom v Bri-tofu pri Kranju, druga pa jc uradnica.
Gdč. Vidrova je bila tudi v redkih urah, ki so preostale izven pisarniškega dela, vneta delavka pri vseli katoliških verskih in p ros v etri ih organizacijah. Njenega imena ni bilo nikdar videti ali slišati, zakaj v svoji skromnosti n i nikoli iskiila hvale ali slavospeVov. Nikoli se ni' silila v ospred je; svo jo Ijuibezon je poprej posvetila svojim staršem, pozneje pa svojim nečakom in tistim, ki so tuje pomoči potrebni. Prava »zlata teta«! Ta redki jubilej jo je našel pri delu, za katero ima še vedno polno moči ter se mu posveča z največjo vestnostjo.
Gospodični Pavli k njenemu delovnemu jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi jo Bog ohranil še dolgo vrsto let zdravo, srečno in zadovoljno, čestitamo pa tudi njenemu šefu g. dr. Pegami, ki jo znan po veliki socialnosti napram svojim nameščencem.
Otrok po nesreči ustreljen na lovu
Gorje pri Bledu, 10. nov. Danes so tukajšnji lovci priredili na Poljanah lov na zajce in lisice, ki ga je opazoval 12-letni Kogoj Francek. Lovci so ga svarili in podili, naj gre domov. Deček pa se jim jc skril v grmovje. Nato so lov nadaljevali. Neki lovec zagleda, da se nedaleč proč v grmovju nekaj rjavega premika. Misleč, da je lisica, strelja in fantek pade smrtno
zadet Ko je prišel lovec do njega, je rekel, da ga boli roka. Nekaj trenutkov za tem pa je že izdihnil. Razumljivo je, da je ta nesreča najbolj zadela starše in nesrečnega lovca, pa tudi vse lovske tovariše. Namesto veselega zaključka jih je doletela la velika nesreča. Na kraj nesreče so prišli orožniki, da ugotovijo dejanski stan.
Pokojninski zavod gradi v Kranju stanovanjsko hišo
Kljub zelo živahni gradbeni delavnosti v mestu Kranju je veliko pomanjkanje družinskih stanovanj. Zlasti od lanske jeseni, ko so tudi tovarno »Semperit« zelo povečali in je bilo nameščenih v obratu mnogo novih uradniških in dclo,vnih moči. Stanovanja so v Kranju zelo draga, tako da si jih delavci v mestu sploh ne morejo najeti, razen v podstrešju, in so primorani stanovati celo uro ali še več iz mesta. Tudi v predmestju so že stanovanja zelo draga, pa jih je tudi težko dobiti.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je uvidel potrebo po stanovanjski hiši v Kranju. V letošnjem poletju je kupil od gospe Šavnikove veliko parcelo nasproti gostilne »Beksl«, t. j. na križišču ceste Bled-Jezersko. Načrt za novo zgradba je naredil g. svetnik inž. arh. Šubic, ki je pre-
Na cesti Jeperca-Kranj že delajo
Ze večkrat smo poročali o licitacijah za modernizacijo državne ceste na Gorenjskem, ki naj bi letos in prihodnje leto bila modernizirana na odsekih Jeperca-Kranj in Kranj—Naklo. Odsek od Jeperce do Kranja je izlicitiralo gradbeno podjetje inž. J. Dedek iz Ljubljane, odsek od Kranja do Naklega pa stavbeno podjetje Bricelj iz Ljubljane. Licitacijo odseka od Je|ierce do Naklega so pristojni činitelji v Belgradu že potrdili.
Začetek novembra je začelo gradbeno podjetje inž. J. Dedek s prvimi predpripravami za modernizacijo ceste od Jeperce do Kranja. V smeri od Kranja so začeli meriti novo traso ceste, ki bo skoraj vsa preložena. Tako jo videti količke osi ceste, ki gredo najprej bliže savskemu bregu kakor dosedanja cesta. Nova cesta bo šla kakih KM) metrov od slare v smeri proti Savi z velikim nadvozom čez gorenjsko železniško progo. Da železniški nadvoz ne bo previsok in ne bo preveč motil pokrajinske slike, saj bi morala cesta iti v visokem nasipu čez nadvoz, bo tudi železniška uprava progo v območju nadvoza poglobila. Zato nadvoz ne ho videti tako visok, kakor bo v resnici.
V nadaljevanju proti Jeperci imajo inženirji sedaj še obilo dela z natančnimi mireilvami in zakoli-čevanjein trase. Nekako v sredi med Kranjem in Jeperro pa je gradbeno podjetje začelo pripravljati velikansko zalogo stavbenega lesa, peska, kamenja in drugega gradiva, ki bo porabljeno pri graditvi spodnjega ustroja ceste. Modernizirana cesta bo šla včasih po stari cesti, mnogokrat pa bo šla vzporedno z njo. Preložitve so potrebno zaradi tega, da bodo odpadli vsi številni večji in manjši ovinki, ki doslej to v glavnem precej ravno cesto tako kazijo. Letošnjo zimo in prihodnjo pomlad bo podjetje opravilo vsa zemeljska dela, poleti pa bodo začeli cesto betonirati in jo zabetonirali do jeseni.
Tudi dela na Gaštejskem klancu pri Kranju lepo napredujejo. Preložitev gaštejskega klanca je hila v glavnem že zdavnaj opravljena, tako da je šel promet že delj časa po tej cesti. V oktobru so začeli cesto tlakovali s kockami in bo cesta do konca novembra popolnoma tlakovana, nakar bo izročena prometu, s čimer bo na tem odseku delo opravljeno.
vzel tudi vrhovno nadzorstvo, statične račune izvršuje g. inž. Stanko Dimnik, lokalno nadzorstvo pa ie Pokojninski zavod poveril tehničnemu uradniku Pokojninskega zavoda g. Jungdorfcr Ernestu.
Celotna stavba je razdeljena na 5 objektov, od katerih gradi g. Bricelj Ivan, stavbenik iz Ljubljane tri hiše, stavbenik g. Bidovec Viktor vogalno hišo, zadnjo pa g. Belcijan, zidarski mojster iz Komende.
V kleti je dvoie stanovanj za hišnika, razen tega bodo v podkletju drvarnice, skladišča in pralnice. V pritličju bo ob glavni ccsti 8 lokalov s skladišči, v ostalem pa stanovanja in sicer bo v pritličju 5 dvosobnih in eno tirisobno stanovanje s kopalnicami in vsemi pritiklinami. V pritličju bodo stanovanja samo ob Koblarjevi uilci. V I. nadstropju bo 8 dvosobnih stanovanj in 2 trisobni, prav lako pa tudi v drugem in tretjem nadstropju, skupno bo torej 35 družinskih stanovanj. Vsako stanovanje bo imelo kopalnico, pri večjih stanovanjih bo tudi soba za služkinjo.
Nova stavba ima zelo lepo sončno lego, ki bo dajala svojim stanovalcem tudi lep razgled. Iz sob, ki bodo ležale ob glavni cesti, se bo videlo doli v Savo in na Šmarjetno goro. Cestna fasada bo do prvega nadstropja oblo,žena z naravnim kamnom, ostala fasada bo ometana z žlahtnim ometom, detajli pa bodo izdelani iz umetnega kamna. Strešna konslrukciia bo lesena in jo bosta izdelala stavbenik g. Bidovec iz Kranja in g. Slebe iz Most pri Komendi.
Hišo Pokojninskega zavoda so začeli graditi v začetku oktobra in če bo vreme še vnaprej lako naklonjeno, kakor jc bilo doslej, bo stavba do božiča že pod streho. Z ostalimi deli pa sc bo nadaljevalo prihodnjo spomlad. Stavba bo do,grajena prihodnjo jesen, tako da se bodo na zimo že vselile stranke. Vsi trije stavbni podjetniki zaposlujejo sedaj pri gradnji 120 ljudi.
Čuli smo, da se za stanovanja razne stranke že sedaj zanimajo. Seveda ta stanovanja nc bodo najcenejša, ker stoji stavba na prometnem kraju in je moral Pokojninski zavod tudi parcele drago plačati.
Drobne novice
Koledar
Petek, 11. novembra: Martin (Davorin), škof; Menas, m učenec.
Sobota, 12. novembra: Martin, papež, mu-čenec; Avrelij, škof.
Novi grobovi
+ V Ljubljani jo v 85. letu starosti mirno v Gospodu zaspal g! Ivan Kraker. Pokopali pa bodo danes ob pol 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Lektor italijanščine na ljubljanski univerzi. Iz Benetk nam potočajo: Lektor ruščine na C& Foscari v Benetkah g. E. Gasparini pride za lektorja italijanščine na ljubljansko univerzo.
— Za primarija splošne bolnišnice v Ljubljani je bil postavljen g. dr. Henrik Heferle, dosedanji asistent 7. skupine.
Kino Kodeljevo te/.4i-64mm
Nocoi ob 20. uri
Alarm na vshodu
(Errol Flyn, Kay Francis)
Sirota mala bogatinka
(Schiriev Temple)
—	G. Franc Slabč, sodni starešina iz Cerknice, ki ga je pri uradnem zasliševanju njegov pod uradnik ustrelil, si je iz nevarnega stanja hitro opomogel. Da jo bilo stanje nevarno, je jasno, ker mu je krogla šla skozi prsa in pljuča, dva milimetra proč od srca. Tri dni je krvavel in se je bilo bati, da bo izkrvavel. A danes je že iz vsake nevarnosti. To bo gotovo veselilo vse njegove znance. Mi mu moremo le čestitati in se z njim in njegovo družino veselili njegovega nagiega okrevanja. V Cerknico pa se ne vrne vec.
—	Uprava »Saše Zvezde« prosi vse gg. poverjenike, ki jim je še preostala 1—2 št. NZ za dijake, da jo nemudoma vrnejo, ker je popolnoma pošla. Žele jo pa še vedno novi naročniki.
—	Mesto zdravnika v 8. pol. skup. razpisuje splošna državna bolnišnica v Ljubljani. Kandidati morajo ustrezati pogojem po zakonu o uradnikih ter biti specialisti za prsne bolezni. - Mesto zdravnika, uradniškega pripravnika v IIL draginj-skem razredu razpisuje bolnišnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v skrajšanem roku 15 dni. Prosilci naj preillože svoje prošnje, opremljene po določilih uradniškega zakona, neposredno sanitetnemu oddelku ministrstva socialne politike in ljudskega zdravja v Belgradu.
2. ureditev članarine. Nato je družabni sestanek v novem prosvetnem domu. Pri dohodu vlaka ob 9 bo čakal na Duplici voz Vabljeni vsi dosedanji člani in članice, kakor tudi novi in priseljeni tovariši in tovarišice. — Predsednik.
—	Za advent priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zlx>rom sledeče skladbe: Adamič K.: V svitu zarje. Zbirka advent 11 i li pesmi za mešani zbor. Pa rt. 24 din, glasovi po 6 din. Grum A.: Adventne pesmi za mešani zbor. Po rt. tO din, glasovi po 4 din. Priložnostne pesmi za mešani zbor, 20 din. Zbirka obsega tudi primerno pesein za Miklavžev večer. 1'oerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, 12 din. Cantica snera III. del. Za moški in mešani zbor 30 <1 i n. Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica za eno- in dvoglasno petje z orglami (nova izdaja). Part. 50 din, glasovi po 24 din. Cerkveni moški zbor, 40 din. VoHopivec V.: Štiri adventne pesmi za mešani zbor, 3 din (Duše željno so drhtele), štiri adventne pesmi za mešani zbor, 3 din (Človeštvo kliče, o gorje). Božji spevi. Pesmi cerkvenega leta za mešani zbor. Obsega več adventnih pesmi.Železnik M.: Vi oblaki ga rosite. Deset pesmi za adventni čas. Part. 20 din.
—	Dve hudi nesreči. Včeraj dopoldne se je pripetila na Viču, v bližini cerkve, huda nesreča. 43 letni cerkovnik Martin Kenk iz Notranjih goric se je peljal s kolesom proti viški cerkvi. Ko je hotel prečkati cesto, se je znašel pred tramvajskim vozom, ki ga je podrl. Kenk je dobil nevarne poškodbe na glavi. — V Polhovem gradeu je varil 33 letni kovač Vinko Kavčič, uslužben pri nekem lesnem podjetju, kos železa. Varilni aparat pa je eksplodiral ter so drobci železa treščili Kavčiču v trebuh. Kavčič je dobil skrajno nevarne poškodbe.
—	Vlomi v železniška skladišča. V noči od 9. na 10. november je bilo na železniški postaji Šoštanj-Topolščica vlomljeno v tovorno skladišče. Vlomilci so odnesli tri zavoje usnja (151 kilogramov) v vrednosti nad 9000 dinarjev in 50 kg vina, ki pa je doloma izteklo. Septembra meseca, in sicer v noči od 13. na 14. pa je bilo vlomljeno v skladišče žel. postaje Šmartno ob Paki. lam so tatovi odnesli balo manufakturje, 8 kg likerja in pol kg kvasa. Če bi kdo prodajal gori navedeno blago, ga takoj naznanite najbližji orož.niški postaji.
—	Oproščena obtožbe zaradi komunistične propagande. Pred velikim senatom sta bila obtožena mehanik Valentin Marinko iz Spodnje Zadobrove in čevljarski mojster France Kuniše iz Sneberij zaradi zločinstva po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Razprava je bila tajna. Sodišče je zaslišalo 5 prič. Občani v D. M. v Polju so podali izjavo, da sta oba obtoženca poštena in lojalna državljana. Prvemu je obtožba očitala, da je bil član nelegalne organizacije, drugemu pa, da je poslal prvemu neki komunistični list.
THmHRH
Vrhunec hudožestvene igre
Kino Sloga
Telefon
27-30
Samo ie danes ob 16., 19. in 21. uri.	Ne zamudite
si ogledati izredno filmsko delo, ki je prava himna lepote in vzvišene ljubezni. Najboljši francoski igralci I
Pozor! Jutri premieral — Duhovita dunajska veseloigra t It a «9 lillknian 1 v glavni vlogi ROLF \V A N K A ne-
VSe Za IJUDeZen! pmaben iz, HTma PATER V0,1 TEH
—	Spremembo rodbinskega imena v Dolinšek je dovolila banska uprava dravske banovine Ferdinandu Regancinu, rojenemu v Hrastniku in pristojnemu v obč. Zagorje ob Savi v litijskem okraju.
—	Pozivajo sc rezervni artilerijski in konjeniški gospodje častniki, ki se želijo udeležiti jezdnega tečaja, ki ho v času od 15. novembra t. 1. do 14. marca 1039. Pouk bo dvakrat na teden. Dnevi in čas bo določen sporazumno s tečajniki. Prijave je poslati komandi mesta Ljubljane do 14. t. m. do 14. ure.
—	Za Foersterjevo knjigo »Življenja modrost« podaljšuje Delavska založba v Ljubljani subskrip-cijski rok do 31. decembra 1938. Cena v platno vezani knjigi 1.20 din, pozneje več. Lahko plačate v obrokih po 20 din.
dražeje so ugodno sredstvo za čiščenje. 2 kom Din 150, 12 kom. Din 8"-, 60 kom. Din 27—.
Reg. S. br. 31888./:)8.
— Najnovejša Finžgarjeva igra, misterij Brczij »Uslišana«, ki je doživela v preteklem poletju triumfalno uprizoritev na Brezjah, je sedaj izšla v novem zvezku revije »Ljudski oder«. Poleg nje objavlja ta naša izvrstna gledališka revija še eno lcgen-dno igro. Obe sta namenjeni proslavam osmega decembra. Za isti praznik je namenjena naposled še kompleto izdelana proslava kot primer (namesto običajnih »akademij«), ki br> gotovo tudi vzbudila zanimanje. — Za božič je nekaj novega liturgično zasnovana »Božična proslava«. Zanimivo je tudi besedilo svojevrstne duhovne spevoigre oz. orato-rija po slovenskih božičnih narodnih pesmih, »Slovenski božič« (glasbena obdelava prof. Matije Tomca bo izšla v subskripciji posebej). — Zvezek obsega 40 strani drobnega tiska in velja posebej 15 din. Oprema je zelo okusna Revijo toplo priporočamo. — Uprava jc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Zvezki na ogled so brezplačno na razpolago!
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscl« erenčice.
—	Vreme. — Jugoslavija: Oblačno in megleno vreme na severni polovici z nekaj dežja tu in tam. Vedro in toplo vreme z jutranjo meglo na južni polovici. Mraz v sredini države in v južnih krajih. Najnižja toplota Plevljc —3, najvišja Sipanj + 23 stopinj. — Napoved za danes: Ponovno se bo zjasnilo po vsej kraljevini; tu in tam bo še oblačno in megleno.
_ V lastnem interesu vsakega bolnika, ki se
želi znebiti astme (naduhe), bolezni pljuč in podobnih bolezni, je, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlmann & Co., Berlin 619, Muggelstrasse 25/25a, ki deluje že več let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na str. 5.
_»Oven« terpentinovo milo jc izdelek najstarejše domače tovarne mila Ignac Fock iz Kranja. Dolžnost Slovenk je, da rabijo to odlično milo
_ Kamniška podružnica Slomškove družbe ima svoje zborovanje v Komendi v nedeljo 13. nov. no 10 sv maši v šoli. Na programu |e: 1. predavanje gdč. K. Hafnerjeve: Vzgojni pomen zgodovine;
Zaradi pomanjkanja dokazov po §-u 280 k. p. sta bila oba oproščena.
— Trgovec Pangerc v drugič oproščen. Trgovec Miha Pangerc, stanujoč na Rečici pri Bledu, jc bil po § 177. kaz. zak. obaožen, da je iz malomarnosti in neprevidnosti zastrupil posestnika Ivana Tavčarja, ker mu je dal namesto pravega domačega žganja oetovo kislino. Tavčarju je nato postalo slabo, začel je bruhati in na odredbo zdravnika dr. de Glcuie so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je pa II. decembra lani umrl. Obtoženi Miha Paiigrc je bil že 7. aprila od obtožbe oproščen. Na pri-ziv dr/, (ožilca je apelacijsko sodišče sodbo razveljavilo in odredilo, da naj 1. sodišče izvede še dodatne dopolnilne dokaze. Že 20. oktobra je bila pred kazenskim sodnikom-poer dincoin okrožnega sodišča v Ljubljani prva nova razprava, ki je bila prekinjena in se je včeraj nadaljevala. Po izvedenih dopolnilnih dokazih je sodnik izrekel oprostilno sodbo.
1 Dolomiti se ob lepem razgledu vidijo tudi s našega Triglava. Marsikateri turist je ob takem prt zoru sklenil obiskati to zanimivo alpsko skupino. Kdor se želi podrobneje seznaniti z Dolomiti, naj 6e udeleži današnjega predavanja, ki bo v bclj dvorani hotela Union ob 8 zvečer, G. prof. Janko Mlakar, kateri je prebrodil že vse Alpe, bo z besedo in z lepo sliko predočil najlepše kraje v okolici Cortine d'Ampczz.o, povzpeli se bomo na skupino Scla in obiskali tudi Col de Lana, ki je med svetovno vojno bil najhujši ognjenik. Saj v njegovem področju počiva nad 10.000 padlih vojakov. V teh krajih sc jc filmal znameniti film od Trenkerja »Gore v plamenih« Opozarjamo na predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7.
I Ogled novega otroškega zavetišča v Trnovem. Včeraj popoldne si je novo znvetišče za uboge otroke v Trnovem, ki je bistveno v surovem stanju že dograjeno in pod streho, ogledal ljubljanski župan g. dr. Adlešič v spremstvu ravnatelja socialnega oddelka g. svetnika Svetela in arhitekta Spinčiča. ki vodi Io etavbo, ter zastopnikov vseh ljubljanskih dnevnikov in dopisnikov nekaterih zunanjih listov. Vsi so se prepričali o lepi legi in o mogočnosti bodočega zavetišča, ki ho dograjeno okrog meseca julija 1939 tqr bo moglo sprejeti okrog 200 ljubljanskih deklic in dečkov in bo zgrajeno na najbolj moderen način. Zavetišče bo veljalo okrog 2 in pol milijona dinarjev. Imelo bo tudi obširen vrt z igrišči in gredami. Vse zemljišče je mestni občini brezplačno darovala Vincencijeva družba. Opis in sliko tega zavetišča smo priobčili že včeraj.
I Ureditev Grudnovega nabrežja. Ljubljanska občina je od posestnice Albe Stojko-vičeve roj. Koschirjeve, stanujoče Pred P r ti -lami št. 23, kupila od zemljišča vi. št. 5. k. o. Karlovsko predmestje, del pare. štev. 12-t vrt v izmeri 112 m2. Svet je bil kupljen po 200 din kv. meter in je mestna občina dula zanj 22.400
Premiera! KINO MATICA
Telefon 21-24 Oglejte si velefilm
Sadovi zemlje
Ollvla de navlllond tieorg Dreni
Predstave ob 16., 19. in 21 uri.
din. Ta svet je bil odkupljen, da se bo izvedla končna ureditev in razširitev Grudnovega nabrežja. Lastninska pravica je bila te dni prenesena v zemljiški knjigi na mestno občino.
1 Dar Vincencijevi konferenci. G. Izabela Petrovič, vdova sodnega svetnika, je poklonila za revne otroke trnovske župnije Vincencijevi konferenci 100 din namesto venca na grob svojega vnuka inž. Hadži Aleksandra, za kar se ji Vincencijeva konferenca iskreno zahvaljuje.
1 Vlomilec v Gradišču razkrinkan. Včeraj smo poročali o poskušeni in hitro razkrinkani vlomili tatvini v Pezdirjevo delikatesno trgovino in trafiko v Gradišču. Vlomilec, ki so ga tako naglo prijeli, se je izdajal najprej za Josipa Ssclinei-derja iz Kobiljega pri Dolnji Lendavi. Policija pa je natančno preiskovala. Njegovega popisa in njegovih prstnih odtisov v Ljubljani do sedaj niso imeli, sumljivo pa je bilo tudi to, da ni imel pri sebi prav nobenih dokumentov. Končno se je vlomilec izdal in je priznal svoje pravo ime, namreč, da je Jože Turner, doma iz Dobrovnika pri Dolnji Lendavi. Aretiran je bil že v Soiuboril in Osijeku, ker je vlamljal in kradel po Vojvodini in Sremu kar na debelo. Bil je aretiran tudi v Zagrebu, od koder pa je pobegnil v Ljubljano. Tu je zasnoval vlom v Pezdirjevo trgovino in v trafiko, ki pa se mu je iionesrečil samo zaradi izdajstva njegovih sokrivcev.
Gledališče
Drama. Petek, 11. nov.: Zaprto. Sobota, 12.
nov.: »Potopljeni svete. Red A. Nedelja, 13. nov. ob 15: »Izsiljena ženitev, ljubezen zdravnike. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Brezov gaj«. Izven.
Opera. Petek, 11. nov.: Zaprto. Sobota, 1?. nov.: »Don Kiti.oU,' Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 13. nov. ob 15: »Grofica Marica«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20': »Gejša«. Izven. Znižane cene.
Dent. Leop. Smerkolj
zobna ordinacija v soboto ves dan na ordlnlral
Prireditve in zabave
Martinove večer bo priredila frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani v nedeljo 13. t. m. ob 8 zvečer v fančiščanski dvorani. Na sporedu je godba, šaljivi nastopi dr. Morella in Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba«. Vse vstopnice so na hrbtu opremljene = tekočimi številkami in bo imetnik izžrebane vstopnice dobil živo Martinovo
gos. Preskrbite sf vstopnice od 10 din navzdol v; predprodaji v pisarni »Pax et honum«.
Fantovski odsek in dekliški krožek Zgor. Šiska-Koseze uprizori v nedeljo 13. t. m. v cerkveni dvorani v Dravljah ob pol 8 zvečer p. Kaz. Zakrajškovo tridejanko »Pri kapelici«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Rokodelski oder v Ljubljani bo uprizoril v nedeljo novo veseloigro »Danes boste nekaj videli«. Za dobro izvedbo kakor tudi za dobro voljo in zabavo gledalcev bo poskrbel g. Janko Novak, ki je igro spisal, jo režira in v njej tudi nastopa.
Ljubljanski komorni kvartet je naše gore list. Člani: Pfeifer Leon, Stanič Fran, šušteršič Vinko in Miiller Gustav že veliko let delujejo na glasbenem polju v našem mestu. Vsi štirje so bili gojenci in so deloma tudi absolvirali svoje glasbeno študije na ljubljanskem drž. konservatoriju. Na koncertu v ponedeljek 14. t. m. v veliki filharmo-nični dvorani bodo izvajali Zikov. Beethovnov in Verdijev godalni kvartet. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Zimski plašč - suknjo ali obleko boste imeti res dobro in po okusu ako boste kupili
-v novi manufaklurl Pred Šenklavžem
Ljubljana - Pred Škofijo 13.
Sestanki
Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni sestanek, na katerem bo govoril g. župnik Finžgar. Za vse člane je udeležba na tem sestanku strogo obvezna.
Bežigrajsko društvo katoliških mož ima drevi svoj redni mesečni sestanek, ki bo posvečen gospodarskim zadevam Bežigrada in naše župnije. G. ravnatelj St. Sušnik bo poročal o poteku akcije za naš Prosvetni dom. Govorili bomo o stanju naših cest. Vabimo k udeležbi tudi nečlane, vse gospodarje in može Bežigrada. Sestanek bo ob pol 8 v Mavričevi dvorani nasproti kavarne Majcen. — Pred sestankom ob pol 7 bo v cerkvi ura molitve za vse može fare. Pridite I — Predsednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
. t r\,,i /
100.000 din
je 10. t. m. zadela srečka državne razredne loterije
št. 4638
ki je bila kupljena pri bančni poslovalnici in pooblaščeni glavni kolekturl
Bezjak
Maribor, Gosposka ulica 25
Italija Judom omejuje pravice
Rim, 10. novembra. AA. Havas: Ministrski svet je na predlog velikega fašističnega sveta sprejel zakon o plemenski pripadnosti. Za italijanske Jude se smatrajo oni, ki so sc rodili kot Judje, čeprav ne pripadajo več judovski veri. Za Juda se smatra tudi otrok, ki mu je oče Jud, mati pa nejudinja, oziroma obratno. Isto velja, če eden od roditeljev pripada samo judovski veri ali če je vpisan v judovsko versko občino. Nc smatra se za Juda oni otrok, katerega starši so italijanske narodnosti, dasi je eden od njih judovskega plemena, če je otrok 1. oktobra 1938 pripadal drugi, neiudovski veri. Podatki o pripadnosti k judovskemu plemenu sc morajo zabeležiti v matično knjigo novorojencev in v knjigo, v kateri je popisano prebivalstvo.
Obenem je ministrski svet prepovedal zakon italijanskih podanikov, pripadnikov arijske rase, z osebami, ki pripadajo kakemu drugemu plemenu. Zakonsko zvezo Italijana z žensko tuje narodnosti mora odobriti notranje ministrstvo. Če se zakon sklene brez tega odobrenja, more zadeti krivca kazen zapora do treh mesecev in denarna kazen do 2000 lir. Ta odobrenia se ne bodo dajala državnim uradnikom in vojaškim osebam. Te odredbe vežejo tudi Italijane, ki žive izven meja italijanske kraljevine.
Ministrski svet je tudi sprejel zakon, po katerem izgube italijanski Judje gotove pravice. Judje ne bodo mogli služiti v vojski, niti biti va-
ruhi ali redniki nejudovskih otrok. Ne bodo mogli biti lastniki onih podjetij, ki delajo za potrebe narodne obrambe, in v katerih je zaposlenih nad 100 ljudi. Prav tako ne bodo mogli biti ravnatelji, upravniki ali družabniki pri podjetjih.
Judje v Monakovem morajo v 48 urah zapustiti mesto
Berlin, 10. nov. TG. llavas poroča iz Berlina, <la so se noco jšn je proti judovske demonstracije končale po 20. Ves dan so hodile sku-
fiine demonstrantov, oborožene s kladvi in že-eztiimi kiji ter razbijale judovske izložbe. Ko so prispeli demonstranti do živilskih trgovin, so odnesli na cesto vsa živila ter jih delili okoli stoječim. Najbolj od vseh ulic je trpela ulica Kurfiirsteindamm.
Monakovo, tO. nov. TG. Monakovska policija je izdala nalog, da morajo vsi Judje v 48 urah zapustiti mesto in položiti ključe svojih hiš in trgovin na policiji. S to naredbo je bilo prizadetih mnogo Judov, ki so stanovali v opremljenih sobah v hotelih. Mnogo zasebnih hiš je uničil požar. Nad 500 Judov, med katerimi je tudi mnogo žena, je bilo aretiranih. Po mnenju poročevalca je ta odredba v zvezi s Hitlerjevim in Ribbentropovim bivanjem v Monako\ cm.
Nj. Vel. kraljica operirana
Belgrad, 10. novembra. AA. V četrtek 10. novembra ob 10.30 je bila v Curihu operirana Nj. Vel. kraljica Marija. Pri operaciji so ji odvzeli velik žolčni kamen. Zatem je bila izvršena operacija kroničnega vnetega slepiča, ki je bil dolg in zavit. Obe operaciji sta uspeli. Zdravstveno stanje Nj. Vel. kraljice jc po operaciji popolnoma zadovoljivo. — Prof. dr. Clairmont, dr. Ljubomir Zdravkovič.
I	Občinstvo gleda z največjim
SNEGULC1CA
navdušenjem	DisilCVeVO
• J	"
m seacm	filmsko umetnino po pravljici bratov G rim m škratov
Predstave	ob 16, 19 in 21 KINO UNION Tel 22-21
šah v Amsterdamu
Amsterdam, 11. novembra. AA. DNB: Pri današnji šahovski tekmi svetovnih mojstrov je bila končana včerajšnja nedovršena partija med Ca-pablanco in Aljehinom z remijem. Stanje po drugem kolu je: Fine 2, Euwc 1 in pol, Aljchin—Ca-pablanca in Keres 1, Botvvinik, Flohr, Reshewsky pol točke.
Newyork, 10. novembra. AA. Havas: Objavljena je najnovejša statistika volivnih izidov, po kateri je stanje tole:
Od narodnih poslancev so dobili demokrati 243, republikanci 159, progresisti 2. Iz 31 volišč podatkov še ni. V senatu so demokrati dobili 21 mandatov, republikanci 11. Neznani so rezultati še za dve mesti.
Stockholm, 10. nov. TG. Nobelova nagrada za fiziko je bila podeljena italijanskemu znanstveniku Knricu Kermiju, ki je znan po raz-iskavanju radioaktivnosti.