St. 102 HMm piatifift v gotovini (Cento mm caolapesta)
v Trstu, v petak 1. mala 1925.
Posamezna Številka 20 cent,*
Letnik L
•Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak ^I^ijutrai. Ui adniStvo: ulica Frančiška
:AslSkega št. 20, I. nadstropje- jftopbr^flkj 2 pošiljajo uredništvu Nef^nkirana jpisma se ne sprejemajo,	ac vračajo. — Od*	-redmk«
Prof. F. Peric. — Lastnik ti|ka&al£ dinost. Tisk tiskarne Edinost, i.aroćnina tnaša za mesec L 7.—, 3 mefečl L 49.50, poi le L 32.- in celo leto L 60.-. Za inozemstvo mesečno 5	leicfon odništva in uprave št. 11-57.
—--:-
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v tirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov ram po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. 1. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-37
MosKva in dogodili u Ifesntiji in Bolgarski
stranka v čehcslovaški
hudi krizi. Ne le, da marveč se
Komunistična republiki se nahaja v se nje vrste trajna redčilo, razkraja tudi nje notranji sestav. Stari in izkušeni prvaki te stranke pripisujejo krivdo na tem komunistični centrali v Moiskvi, ker hoče smernice komunističnega giba- dveh v nja po vsej Evropi določati po svoji šabloni. ne meneč se za različnost v razmerah v poedinih državah. Ti prvaki očitajo T.i—i--.: da nič ne poznajo
voditeljem v Moskvi, da me ne _ _ razmer v evropskih državah, ah ce Jih poznajo, da ne računajo z njimi- Ne uva-žujejo bednega položaja proletarijata, ki; m ga ne mcrre — tako naglašajo — živeti samo ™ od pričakovanja napovedovane diktature proletarijata. iNe poznajo duševnosti delavskih mas širom Evrope v njihovi bor^i za materijalni obstanek in boljši socijalni položaj. Dr. Zdenko Nejedly je v gla?ilu čeških komunističnih intelektualcev, v «Vasi», opozoril mogotce v Mostovi, da se bodo s svojimi metodami, s svojo absolutistično oblastnustjo in okorelostjo popolnoma diskreditirali. Moskovska ušesa pa so gluha za vse take opomine.
Ta očitanja čeških komunističnih prvakov smo mi že zabeležili nedavno temu. Tudi veliki dogodki v Nemčiji in na Bolgarskem so lep primer za presojanje taktike III. internacijonale.
V moskovskih računih je bilo, da bodi v Nemčiji pričetek velike svetovne revolucije, ki naj dovede do sovjetskega režima v vsej Evropi in dalje tudi v ostalem svetu. A kaj smo videli sedaj povodom volitve novega predsednika nemške republike, ki ni nič drugega nego etapa v boju med republikansko in monarhistično idejo, med ljudoviado in absolutnim moinarhi-zmom, med svobodo in avtokratskim nasiljem? Komunisti na Nemškem so — in to gotovo v sporazumu z Moskvo — s svojo ' x ~ ~ nezmiselno in breznadno IcandidatUi	počili izvolitev Hinden-
burga, torej pitdstavnika monarhistične ideje in nemškega imperijalizma! Zdelo bi se neverjetno in nerazumljivo: isti komunizem, ki si po pravici šteje zrušitev ruskega carizma kot naj'večji zgodovinski in osvobodilni čin, je bil sedaj v Nemčiji, četudi indirektno, priprega nemškega carizma, ki gofcoivo ni nič manj nevaren in poguben za idejo politične in državljanske svobode, nego je bil ruski.
Mi ne bi bili Slovani in ne bi želeli bratskemu ruskemu narodu boljše bodočnosti, če ne bi ruski revoluciji priznavali velikega zgodovinskega čina, ki ga je izvršila z zrušitvijo carističnega režima. In naivni in nerazsodni politiki bi bili, če bi mislili na možnost povratka prejšnjega režima. Prav zato je nedostopna našemu razumevanju politična taktika nemških komunistom ob volit vi predsednika republike. Pripomogli so do dejstva, ki je v dijamentralnem navzkrižju z načrti tretje internacijonale, preračunjenimi za ves svet in ne samo za Rusijo I Vemo sicer, da smatra Moskva evropske sacrjaine demokracije za največje napotje svojim načrtom in ciljam. Razumemo« zato, da prihaja gospodom v Moskvi petraz nemške socijalne demokracije v prilog. Toda ta korist je le začasna in prehodna, kakor smo že naglašali po volitvi v Nemčiji. Ne bo pa v prilog moskovskim končnim ciljem. Menijo, da s takimi metodami odpravljajo socijalno demokratsko nevarnost, v resnici pa jačijo tisočkrat hujšo nevarnost najkrutejšega carizma in imperijalizma. Vrhu tega so s svojo kandidaturo pokazali, da komunizem v Nemčiji — nazaduje! Zmaga Hindenburgova kaže, da nemški narod ni za republikanske marveč za monarhistično-imperiialistične ideje. Če bi v Moskvi trezno računali s temi elementi, bi morali želeti zmago demokratičnih strank. Ukrenili so* nasprotno in proti svojim načrtom.
Slično taktiko opažamo tudi z ozirom na sedanje krvave degodke v Bolgarski. Tu je namreč trditev od strani bolgarskih oficijelnih krogo'v, da je Moskva s svojo propagando in tudi financijelnnni podporami zanetila sedanje krvavo gibanje. Istotako trditev, da je Moskva izgubila nado v svojo svetovno revolucijo in da zato uprizarja posamezne in epizodične atentate. Najbrže je zmotna domneva, da je sedanji revolucionarni pokret na Bolgarskem zgolj komunističnega značaja. Te ni že zato, ker so glavni činitelji tega pokreta zemljoradniki. Gre tu le za slučajno soglašanje med komunizmom in zemljerad-niki edino le v hotenju, da se zruši sedanji režim, in pa v sovraštvu kmetskih mas proti koburški dinastiji. To pa je le slučajno m le začasno sodelovanje teh mas s komunisti in makedonstvujuščimi. Kmetske mase hočejo pač zrušiti sedanjo vladavino in morda tudi dinastijo, ne mislijo pa na to da bi na nje mesto prišel komunistični režim. V tem pogled" so kaj poučne izjave vseh opozicijonalnih paria-
msticno - da hočejo podpirali vlado v
v- 6 sedanJe£*a Medsebojnega klanja
Kaj nam torej gov.ori sedanje poUooanie Moskve spričo dogodkov v N^mčiji ^Bo^ ga rs ki ? Kaže nam protislovje m*d programom ki se je razglasil, ko so zavladali v Kusiji boljše viki, in sedanjim praktičnem postopanjem. Moskva se oddaljuje od svojega prvotnega programa. V svoji ivtianja pol rti ki — ker je po svetovnih dogodkih
prizadeta, kakor vsaka druga država — se poslužuje sredstev, ki se ji v trenutku zdijo najprimernejša Kakor kažejo zgledi Nemčije in Bolgarske, podpira — v navzkrižju s svojim prvotnim programom — tudi politične ekstremizma, ki se ne dajo opraviti v sklad s tem programom.
Pa tudi v notranjem življenju Rusije dela Moskva koncesijo za koncesijo od svojega prvotnega programa. Ravno te dni smo čuli v tem pogledu značilne izjave cdilnih oseb tretje internacijonaie. Na zborovanju izvršilnega odbora je izjaivil Zinovjev, da je stabilizacija kapitala mnogo pripomogla k dvigu ruskega kapitala. Molotov pa je povdarjal, da mora komunistična stranka pred vsem podpirati svoboden gospodarski razmah ruskega kmeta m ga zainteresirati za zadružne organizacije! Te izjave so jasna odreka dveh glavnih toček pnvatnega boljše viške ga programa, ki je proglašal podržavljenje vsega gospodarskega, življenja in fc>drekal j>ra-vico do privatne lastnine! «Svoboden raz-mah» kmeta pomeni priznanje privatne lastnine, ker brez te pravice ne bi bil — svoboden. Kar je boljševizem ustvaril —- in priznavamo, da je — dobrega in koristnega, to ostane, a kar ostane, ne bo več — komunizem! Mi smo že Opetovano naglašali, da je komunizem že teoretično ne-možen. Koncesije pa, ki jih Moskva mora delati realnim potrebam v notranjem, kažejo, da je tudi praktično neizvedljiv, utopija.' In zaradi tega se mora nova Rusija posluževati v svoji borbi proti starim državam vseh drugih možnih sredstev, zakaj komunizem se ni obnesel «v Rusiji sami im zato ne more držati niti v inozemstvu kot zanesljivo propagandno m politično sredstvo.
Vsa ta čudna taktika v zunanji politiki komunistične internacijonale nam torej kaže le to, da računa Rusija tudi v svoji zunanji politiki z neizogibnim razpadom vsega sistema komunističnih sanj.
ne
Ministrstvo za zračno vojsko
RIM, 30. Vest, da odložijo opozicijski poslanci mandate, je bila preuranjena. Iz pisanja opozicijskih listov je razvidno, da so voditelji opozicije proti takemu koraku. Opozicija bo vztrajala pri dosedanji taktiki ter bo čakala, da se do(godki razvijejo čisto naravno.
«Mondo» trdi, da je ivest o odložitvi mandatov brez vsake podlage. <*Popolo» pravi, da ni nastopil nikak noiv dogodek, ki bi zahteval, da opozicija menja taktiko. Sedanji parlamentarni položaj ni še tako dozorel, da bi mu zadale opozicije zadnji udarec- Vladi prijazna «Tribuna» je mnenja, da ima opozicija dve možnosti pred seboj: ali se povrne v zbornico ali pa poda ostavko. Izmed teh dveh izhodov iz seda-njega položaja, nadaljuje list, bi drugi najbolj poostril poHožaj, vendar pa bi bil najmanj koristen. Ostavka bi bila brez pomena, ko ima vlada državne proračune .pod streho in torej lahko posluje brez zbornice do maja prihodnjega leta. Opoziciji torej ne preostaja drugega kakor, da se vrne v parlament.
«Giotrnale d'Italia* se zopet navdušuje za povratek opozicije v zbornico. Tako bi bil storjen nov korak k pomirjenju.
On. Mussolini pripravlja vse potrebno, da se fv kratkem ustanovi ministrstvo za zračno vojsko. Ministrstvo bo baje pričelo poslovati na dan obletnice smrti znanega letalca Baracca. Listnico tega ministrstva bo «začasno» sprejel ministrski predsednik on. Muisso4ini-
Ujedinjenje italijanskih intelektualcev
RIM, 30. V kratkem se ustanovi v Rimu Ujedinjenje italijaniskih intelektualcev (U-nione intellettuale italiana). V pripravljalnem odboru so med drugimi: on. Luigi Luzzatti, predsednik, dalje sen. Barzilai, kardinal Maf£i, sen. Mangiagalli, on. V. E. Orlando, Luigi Pirandello in sen. Corrado Ricci-
Izpopolnitev jugoslavenske vlade
Pašič zbolel - Davidović vabi radićevce
BEOGRAD, 30. (Izjv.) Kralj Aleksander je sinoči podpisal ukaz o izpopolnitvi vlade narodnega bloka- Ukaz je bil izročen predsedniku narodne skupščine, da ga prečita na današnji seji skupščine.
Po izpopolnitvi je nova poslovna vlada tako-le sestavljena:
Predsedstvo Pašić; socijalna politika Gjunčič, prosveta Pribićević, zunanje zadeve Ninčič, vere Miša Trifunorvić, pravosodje Lukinič, zdravstvo Miletič, poljedelstvo Krsta Miletič, pošte Vukačevič, šume m rude Žerjav, zenačenje zakonov Srskić, finance Stojadinović, agrarna reforma Si-monović, trgoivina in industrija Grisogono, vojna Dušan Trifunovič notranje zadeve Maksimović in promet Radović.
Izstopili so Hinko Križman, Šurnun, Drinkovič in Stanič.
Ob 10.15 je predsednik Paleček otvorU sejo narodne skupščine. Pred sejo so se načelniki parlamentarnih klubov sporazumeli glede volitev parlamentarnih odborov. Takoj po otvoritvi je dr. Paleček prečita! ukaz, s katerim je krafj sprejel ostavko vlade in takoj potrdil novo vlado narodnega bloka. Poslanci narodnega Moka so tedaj priredili ovacije Pa&ftću.
Prečrtano je bilo nato poročilo verift-kacijskega odbora. Mandat, kateremu as je
odpovedal pariiki poslanik Spalajković, sprejme Ununčić Nato je skupščina prešla k volitvam v parlamentarne odbore.
Za predsednikovega> namestnika je bil izvoljen Jaraković, za prvega podpredsednika V asa Jovancmč, za drugega Popovič.
Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Predsedoval je Pribičevič, ker je Pašič zbolel. Ministrski svet se je bavil z razdelitvijo reparacijske kvote. Glede nastanitve bolgarskih beguncev je bilo sklenjeno, da se morajo ti begunci nastaniti bolj k» mogoče daleč od jugoslovensko-
bolgarske meje.
Zvečer se je sestala opozicija. Davidović je apeliral na radićevce, naj se sedaij odločno strnejo z opozicijskim blokom, saj jim je sedanja rekor« 'brukcija vlade dovolj jasno pokazala, da z radikali ni mogoče ničesar opraviti.
Tendencijozne vesti lista «SecoIo»
BEOGRAD, 30. (Izv.) Presbiro dementi-ra tendencijozne vesti, ki jih pošilja Atti-lio Tamajro milanskemu listu «Secolo» o vmešavanju Jugoslavije v bolgarske notrar nje zadeve.
Aretacije v Zagrebu
ZAGREB, 30. (Izv.) Policija je prepovedala vse shode in obhode po mestu ob priliki 1- maja. Danes je bilo aretiranih par delavcev, ki &o kljub tej prepovedi razdajali vabila za protestno zborovanje.
Novi zločinski načrti
razkriti in odvrnjeni na Bolgarskem
BEOGRAD, 30- Iz Sofije se poroča «Veliki proces proti atentatorjem v katedrali sv. Nedelje se bo začel prve dni prihodnjega tedna. V sled uspehov preiska ve ha glavni obtoženec na tem procesu, ki se bo vršil pred vojaškimi sodniki, cerkovnik Zagorski
«Istočasno je oibiožba naperjena proti članom tajnega komunističnega izvršilnega odbora in sicer proti Marku Krizmanu in Stanku Dimitrijevu ter proti načelnikoma agrarcev Petrinu Grancjarovu in Kosovskemu. Ker se ti štirje ne nahajajo še rokah policije, se bo razsodba preglasila vi kontumaciji. Oblastvo je bilo obveščeno, da so zarotniki nameravali izvršiti tudi drugih mestih države atentate, podobne onemu v cerkvi srv. Nedelje. Ker se je pa prišlo temu načrtu še pravočasno na sled, je bila- ta nevarnost še pravočawno od vrnjena.
«Oiblastva prihajajo dan za dnem do novih razkritij. Tako se je prišlo v nekem zobozdravniškem ambulatoriju na sled tajni komunistični tiskarni. Razen tega je bila prijeta tolpa komunostov, ki je prošle je seni oplenila neko banko v Sofiji- Pri tej priliki ukradene denarne svote so bile izročene visokostoj e čim osebnostim, ki so si jih deloma prilastile, ostalo pa so porabile za nakup orožja.»
OftanlzItorJI atentata v Sofiji
Obtožba zahteva smrtno kazen za vse
SOFIJA, 30. Iz obtožilnega materijala ki je bil izroden <vojnemu sodišču, je raz vidno, da je atentat v katedrali sv. Nedelje in atentat na kralja organiziral poseben tajni odbor, kateremu sta pomagala tajna odbora komunistov in zemljeradnikov, pristašev zatjechie fronte.
V	nasprotstvu s prvimi vestmi peklenskega stroja v katedrali ni pripravil Min-kov, ampak tehnik Abadijev, ki je sestayvil stroj.
Obtoženi atentata so cerkovnik Frid-mann, Abadijev, GranČarov, Petrini, Kosovski, Koov in Dtmrtaoiv. Izmed teh sta samo dva v rokah policije, drugi so ali zbežali, ali pa so bili ubiti.
Obtožba zahteva smrtno kazen za <vse obtožence in 8 let ječe za Daskalova Kam burova, ki je ofcdolian, da je skril cerkovnika Fridmanna in tehnika Abadijeva. Prepisi obtožbe so bili izročeni obtožencem in njihovim zagovornikom, ki so bili imenovani uradno- Kot priče bo nastopilo okoli 50 ljudi'
Proglas bolgarskih zemUoradnlkov no narod
Atentatorje imenuje izdajalce domovine
SOFIJA, 30- Vodilni odbor zemljoradničke stranke je izdal na narOd proglas, v katerem ogorčeno obsoja atentat na kralja in »v cerkvi sv. Nedelje, ki je delo sovražnikov Bolgarije in v prvi vrsti delo .tretje internacijonale. Vodilni odbor zatr-
i'uje, da zemlfroradniška stranka nima nika-tega zastopstva v inozemstvu, če pa je kdo izmed zemljoradničkih izseljencev in bivših strankinih članov zapleten v poslednje atentate, ne mare zemljoradnička stranka prevzmati nikake odgovornosti. Te ljudi, nadaljuje proglas, oe mora smatrati za izdajalce domovine in zatorej naj bodo prokleti.
V	trenotku, ko je usoda dežele na tehtnici, poživljamo vse dobre Bolgare, da ohranijo mimo kri. Potrebna je združitev vseih sil vseh strank v »vrbo reševanja notranjih in zunamph življenskih vprašanj Bolgarije. Proglas zaključuje, da bo narod brezdvotnao odvrnil nevarnosti, ki pretijo Bolgar*.
voditelj Graatarov ubit
SOFIJA* 30. PottdMte oblasti so i^ie-dUe zemjfomdfattkega voditelja Grančaro-^	W zapleten v atentat v ceHcvi
sv. Nedelj«, na nekem posestvu v sofijski ckoltci Otkoffls so ga policijske oblasti ter ga pozvale, naj se preda. Grančarov
se ni zmenil za poziv. Bil je v spopadu ubit. Obenem je bil aretiran tudi lastnik posestva, ki je nudil Grančarovu zavetišče.
Poziv k miru
SOFIJA, 30. Sinod je izdal proglas na ljudstvo s priporočilom, da naj živi v miru, ljubezni in bratstvu.
Proučevanje poroilla o razorožitvi
odgodeno
PARIZ, 30. Francoski poslanik v Londonu, De Fleuriau, je bil sinoči takoj po .svojem povratku iz Pariza sprejet pri Chamberlainu.
Pričakovanje sklepov poslaniške konference je doživelo novo razočaranje. Kakor znano, so imeli včeraj zavezniški poslaniki začeti proučevanje poročila, ki ga je v imenu medzavezniškega vojaškega odbora v Versaillesu sestavil maršal Foch o stanju razorožitve v Nemčiji in o neizvr-ševanju vojaških klavzul vensaifleske mirovne pogodbe s strani Nemčije. Poročilo se izreka tudi o ukrepih, ki se jih mora izvesti proti Nemčiji ter tako prisiliti berlinsko vlado k točnemu izvrševanju prevzetih dolžnosti.
Člani konference niso še dobili od svojih vlad nobenih tozadevnih navodil in so tedaj odgodili zasedanje poslaniške konference na nedoločen čas. Najbrže se razprava o nemški razorožitvi ne bo mogla tako kmalu vršiti, ker je izvolitev Hinden-burga za predsednika Nemčije iznenadila splošni diplomatski položaj.
Okrepi francoske zbornice
proti komunistični propagandi
PARIZ, 30. Poročevalcu lista «Matin» je sporočil notranji minister, da bo predložil parlamentu v odobritev zakonski načrt o kontroli trgovine z orožjem. Nadalje bo predložen tudi načrt, ki bo vseboval določbe glede naseljevanja tujcev v Franciji. Po teh določbah bo izgnan sleherni tujec, ki se bo udeleževal prevratniškega gibanja. Vlada bo prepovedala tudi ustanavljanje bojnih oddelkov, in naj pripadajo ti kateri-sibodi stranki.
Kakctr zatrjuje «Petit Journal», vsebujejo dokumenti, ki jih je zaplenila policija pri pariških komunistih, natančno izdelan načrt za izvedbo komunistične vstaje v Parizu.	_
Proslava 1. maja v Franciji
Prepoved pouličnih obhodov
PARIZ, 30. Notranji' minister sporoča, da so na 1. maja dovoljena delavska zborovanja. Obhodi po mestu pa so strogo prepovedani- Pariška vojaška posadka bo hnela 1. maja pripremo.
Sklicanje mednarodne Konference
v svrho pobijanja komunizma?
PARIZ, 30. Danes se je sestal izvršilni odbor zveze reda, mira in produkcije. Zborovanju je prisostvovalo več zastopnikov r?.znih držav. Izvršilni odbor je sklenil pozvati jugoslovenske, romunske in čehoslo-vaške organizacije, ki so včlanjene v zvezi, da stojijo v stike z bolgarskimi organizacijami v svrho podpiranja bolgarskega ljudstva, ki se bori za ohranitev socijal-nega reda.
Izvršilni odbor je končno odobril resolucijo, ki poziva evropske vlade, da skli-čejo uradno mednarodno konferenco v svrho pobijanja komunizma-
Preiskave pri pariških komunistih
PARIZ, 30. Policija je izvršila več preiskav pri tukajšnjih komunistih. Zaplenila je pri tej priliki mnogo važnih dokumentov.
Francosko-italijanski odnosa ji
PARIZ, 30- Včeraj je imel senator Renć Besnard, francoski poslanik v Rimu, dva dolga pogovora s Painlevejem, ministrskim predsednikom, in z Briandom, ministrom za zunanje stvari, o odnošajih napram Italiji..
Jotte — poslanik ZSSR v Varšavi
VARŠAVA, 30.
Krasin pri Briandu
PARIZ, 30. Včeraj je Briand sprejei ruskega poslanika Kraskia ter se ž njim na dolgo razgovarjal o raznih političnih vprašanjih. Briand je opozoril zastopnika ZSSR na to, da vlada na splošno mnenje, da podpira rusko poslaništvo v Parizu komunistično jpropagando v ,'Franciji t dr omenil pri tem slučaj Krasinovega tajnika Voljina, ki je imel pred kratkim v Kitajskem društvu spominski govor o Sun-Yat-Senu. Krasin je na to izjavil, da ne vidi v tem nobene komunistične propagande, vendar pa da bo preiskal to zadevo-
Neosnovane vesti o zaroti proti Chamberlainu
LONDON, 29. Danes popoldne se je tu razširila vest, da je neka inozemska dele<-gacija v Londonu obvestila cForeign Office« o organiziranem komplotu proti zunanjemu ministru Austen Chamberlainu. Ta komplot je bil baje zasnovan v neki večji evropski prestolici. Reuterjevi agenciji sporoča policija,, da ni glede te vesti do sedaj prejela še nikakih podrobnosti.
Nesoglasja med češkimi komunisti
PRAGA, 30. Razpadanje komunistične stranke se nadaljuje. Narodni poslanec Bonchek načelnik komunistov v Brnu, in Križ sta izstopila iz komunistične stranke. Pričakujejo se še drugi izstopi.
Ozdravitev nemškega gospodarstva
odvisna od razvoja velikih internacionalnih problemov
BERLIN, 30. Na zborovanju zveze nemških industrijcev in trgovcev je govoril državni kancelar Luther o raznih gospodarskih in političnih problemih. Naglašal je, da je Nemčija na podlagi stabilizacije svoje valute in Dawesovega načrta dosegla sicer velike uspehe na gospodarskem polju, vendar pa je še jako oddaljena od normalnih gospodarskih odnošajev z ozirom na položaj svoje produkcije. Radi tega doživlja Nemčija težke gospodarske prilike, ker mora na eni strani skrbeti za svoje notranje potrebe, na drugi strani pa mora izpolnjevati velike reparacijske obveznon sti. Ozdravitev nemškega gospodarstva, je nadaljeval Luther, je v prvi vrsti odvisna od razvoja velikih internacionalnih problemov.
Narodi čutijo potrebo, da se končno v velikih političnih vprašanjih odstrani ona negotovost, ki še vedno tlači celokupno Evropa. Politika se mora usmerjati po za kanu kontinuitete, a nikakor ne sme samovoljno menjavati svojega toka,
V vprašanju izpraznitve koelnske cone je doživela Nemčija veliko razočaranje. In ta krivica se godi Nemčiji še vedno, Nad tri mesece zaman čakamo na motivacijo zaveznikov glede zavlačevanja izpraznitve koelnske cone. —
Inozemski tisk je razširil pretirana poročila glede neizpolnjevanja obveznosti, ki so bile naložene Nemčiji- Krivično je nalagati kaki deželi radi pretveznega neizpolnjevanja obveznosti težke represalije in ji istočasno odvzeti možnost, da se v zadevi zadostno opraviči. Takojšnja izpraznitev koelnske cone ni le v interesu Nemčije, temveč v interesu celokupne evropske politike, ki trpi neizmerno škodo radi zavlačevanja izpraznitve.
Težave belgijske krize
PARIZ, 30. Po brezuspešnih poskusih Vanderveldeja za sestavo nove vlade je dal kralj Albert ta mandat De Broque»vil-leju. De Broqueville je mandat sprejel.
Ekspresni vlak skočil s tira
Velika škoda in nobene žrtve
PARIZ, 30. Mednarodni ekspresni vlak je skočil sinoči s tira, ko je ibaš zapustil postajo Amiens, mimo katere je vozil, ne da bi se bil ustavil. Vlak je imel ravnd
: zavoziti v tunel proge Amiens-Boulogne. Na mesto dosedanjega Tir, po katerem je vozil, se je nahajal v poslanika sovjetske vlade Volkova je bil! popravilu. Skoda je precej velika- K sreči imenovan Joffe, sedanji ruski poslanik na pa ni bil nihče izmed potnikov ranjen. Le Dunaju.	j načelnik vlaka je dobil živčni napad.
DNEVNE VEST9
Vojnim oškodovancem!
Tukajšnja finančna intendanca sporoča, da se je vlada potom zunanjega in finančnega ministrstva zavzela pri avstrijski in ogrski vladi za podaljšanje roka za prijave terjatev in vojnih dajatev napram biv-šim trem erarjem. —
Avstrijska in ogrska vlada sta sicer odgovorili odklonilno glede vprašanja po-dftlfianja roka, vendar pa s pripombo, da bodo tudi po preteklem roku vložene prijave blagohotno upoštevale glede sprejetja-
Osrednji urad političnega društva «Edi no*t» v Trstu bo zategadelj nadalje pomagal interesiranoem, to pa edino m izključno le prve tri dni v tedna v predpoldanskih urah od 9 do 13).
TAJNIŠTVO "EDINOSTI* v Trstu.
Iz življenja naiesa ljudstva
Istarska Riječ« poroča o sledečem zanimivem dogodku:
V Kašteliru (v Istri) se je zbralo na velikonočni ponedeljek na večer nekoliko tamkajšnjih fašistov v gostilni Ivana Benkoviča. Ko so se opili, so začeli igrati «moro». Na to so stopili v gostilno orožniki. Cim so opazili, da fašisti igrajo bo prepovedano igro, so ukazali gostilničarju, naj nemudoma zapre gostilno. Gostilničar se je nekoliko obotavljal, ko pa je videl, da orožniki odločno vztrajajo pri svoji zahtevi, je izgnal goste ven in zaprl gostilno.
Potem so orožniki odšli v gostilno Riosa, kjer se je vršil javen ple«. Tu pa so sedli za mizo in so začeli z nekimi iašisti igrati — isto prepovedano igro! Malo na to je prišel v gostilno gostilničar Benkovič. Cim je videl, da orožniki igrajo «raoro», radi katere so malo poprej zaprli njegovo gostilno, je pristopil k njim ter jim rekel: »Poslušajte, gospodje orožniki! Meni ste ukazali, naj zaprem svoj lokal, ker da sem se pregrešil proti zakonu s tem, da sem dovoMl igranje prepovedane «more», sedaj pa jo igrate vi sami tu! Mari ni več prepovedana? Ali pa velja prepoved samo za mojo gostih>o?» — Na to je Benkovič odšel iz gostilne.
IL
♦EDINOST*
V Trstu, dne 30- aprila 1925.
Med tem pa so orožniki sklenili, da ga aretirajo, ustali so in odšli za nJim. Ko so ga ujeli, •o ga hoteli zv«zati. Toda Benkovič se ni pu-rveaati, vsled česar je prišlo do spopada med orožniki m nfim. V tem spopa<lu je Ben-Jcortć vzel orožnikom puSke in jih jel tolčf z D^ml Na kHce orofatt»v so prišH iz Rioeove gostilne tudi fafcgrti, med katerimi pa 9ta se i niki in četniki so 'krožili po mestu do pozne pojavili dve struji: ena za Benkov+ća, druga !noči. vendar pa ni prtilo do nikakih inciden-
— Predvečer 1. maja v Trato. Mestna ob- ?ka «N. Tommaseo*, a ob 4.30 po,p. bariovljai-
lastva so bila dobro '-----—	i • * — - ■	- - * —
način preprečijo, da
Orožnićtvo ie bilo ojač«no z četnrxi tasistov-ske milice, iti je bila v ta namen deloma mo-
Ker počiva I. četa, se pozivajo vsi igralci, biftzh-anaj doepeii so celo oddelki četnikov iz ; ki niso eventuelno drugače zaposleni, da se Istre, Krasa in drugih krajev v okolici. Orož- i udeležijo ialeta pev. društva «Adrtja».
Istočasno se naznanja, da se bo vrfiila re-vanina tekma z goriško «Sparto» prihodnjo
tov.
Druitvene vmH
— «Scampolo» pri Sv. Jakobu. Mesto Bern-
nedeljo t. j. 10. maja. Podrobnosti sledijo. Uradno poročilo T. K. za kupo g. Povha.
Izid nedeljskih tekem. 26. IV. 25. Adria I. — M. D. P. Trst 2 : 1; M. D. P. Opčine —
Meinovega .Tata, uprizori šentjakobska «Ci- Sparta 02 "(farfa<t); Adria' n - Jad?an 3:3 talmca. v nedelj d«e 3. t. m. točno ob 8. uri _ Opomoe: Vse tekme končno veljamo odo-zvečer na željo lf«b>tei)ev dramatične innet- ' brcne.
no«ti znamenito Niocodemijevo trodejanko V nedeljo dne 3 iraja t. 1. se bodo vršile «^campolo». S to igro je -Čitalnica., v raznih ; sledeče tekme za kur»o g. Povha MDP. Trst krajih m z velikim uspehom gostovala. Zato_ MDP, Opčine. Začetek ob 13. uri; Obzor je umevno, da bodo obiskovalci--- --- " "
proti njemu. In tako je pri&o do večjega spo-
Sada, v katerem so ostali ranjeni Beakovič, va orožnika in dva fašista. Kot glavna krivca sta bila aretirana Ivan Benković in Ivan Le-gović...	_
Trst in njegovi interesi
Z o žirom na afero s profesorjem Vebrom piše «L'Emancipaziona» med drugim:
Kakor danima kalija dovolj notranjih težav, •	» u , u > . . , .	-—--. -------— —• — —
kakor da gospodarske in finančne nadloge, ' 'V^?^.	^	P™6*^ \ — Jadran. Začetek ob 14.30; Sparta - Adria
povzročene po poizkusnih dekretih De Štela- i ^ntJfakob*<; Čitahuc*,, ki niso imeL prilike ; L Začetek ob 16.30.
nija, niso dovolj škodile naši poziciji v inozem- ! Pns5lfftv°va*1 E*1fe^1*vl« n^^^ol1"^ v nedeljo Vse tri tekme se bodo vršile na igrišču flftvu, hote sedaj tudi Lupetina igrati nekoHko ! Z/eC*T *7.OT*n°i Tak° lc	vsem »™t. , Adrije.	T. K.
DeStefanija in kali odno&je s sosedno jugoslo- !'to,lcp° lgr°; kl V nedeI,° "-----~-..--
slednjikrat podana na tem odru.	Iv	ISuIIami«
V glavni vlogi nastopita g. Teičič in gdč. IZ KlZaSK699 Zlwl|dl|ci Hervatinova. Igro režira g. A. Širok.	\ _ Radi prepira z zaročencem — v smrt.
Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do Pota ljubezni niso vedno posejana z rožicami;
12. ure v dvorani DKD-_ po gost oma so posejanaz zaprekami, ki se zde
zaljubljenemu srcu nepremostljiv«, dasi v resnici niso. Zato je srce slab svetovalec in gorje mu, kdor ga slepo posluša, zakaj pogosto-ma ga dovede do nespametnih dejanj. Tako je zapeljalo tudi 21-letno razprodajalko časo-
vensko državo. In vse to radi manije, da bi tudi on igral «ra6a». Lupetina ^paja slavne tradicije zažiga «Balk&na» s prepovedjo konferenc povsem avstrijske barve. Tako, glejte, se ščitijo interesi Trsta v odnošajih s sosedno državo! Potem pa bodo prihajali prepevat znano pesem o gospodarski vspostavi Trsta! Mi pa mislimo, da s takimi merami resno škodujejo bodočnosti mesta, 'ki po'trebuje oddiha in se ne sme dušiti v sovražnosti od strani inozemstva.
Pa vse to malo šteje. Sedaj je v modi igranje rešiteljev domovine. Vedno jo je treba reševati, za vsako ceno, to domovino. Pazijo pa naj, da je z ognjem reševanja ne spravijo v nesrečo.	_
—	Rok za vpis v trgovinske volilske imenike je tukajšnji občinski urad podaljšal do 15. junija t. 1. Za vpis v omenjeni imenik se je treba prijaviti na tukajšnjem anagrafičnem uradu.
—	Urnik za trgovine. Tukajšnja kr prefektura je izdala naredbo o urnfku za javne lokale ob praznikih in nedeljah. Naredba določa:
a)	mesnice in pekarnice bodo morale biti zaprte za občinstvo od 19. do 6. ure;
b)	brivnice od 19'A—8;
cj trgovine z jestvinami od 20—7;
č) Prodajalnace listov od 22—7;
d) vse druge trgovine od 19—7;
Ob sobotah in na vilijo praznikov se bodo zapirale trgovine ob sledečih urah:
a)	trgovine z jestvinami, slaninamice, miro-dilnice in trgovine z gorivom ob 21;
b)	brivnice, dokler velja zanje nedeljski počitek, ob 22;
c)	vse druge trgovine ob 20.
Ob nedeljah smejo biti odprte za občinstvo: menjalnice in potniške agencije.
Morajo pa biti odprti za občinstvo sledeči lokali:
a)	prodajalne (na drobno in debelo) južnega sadja, zelenjave, jajc, mleka in kruha od 6—12;
b)	pekarnice od 6—14;
c)	slaščičarnice, cvetličarnice in prodaje kuhanih kostanjev od 7—22;
č) mesnice in prodaje perutnine, divjačine, zmrznjenega in konjskega mesa od 7—11, in sicer samo v dobi od 1. maja do 30. septembra.
Ob nedeljah je dovoljeno delati za izgotav-Ijanje proizvodov pekom in slaščičarjem.
V slučajih, da se v eni ali drugi izmed omenjenih prodaja'nic vrši istočasno več takih obrti, glede kal rih obstojajo za zapretje in nedeljski počitek različni predpisi, bo veljal za
eksDlozije je eksplodirala tudi druga mina ter j ler izjavil, da ni bil tako neusmiljen, da je 0sta< ubila še dnrgega delavca. Prvi je Kovačič An- vil Marušiča v jarku, ampak da ga je prepe-
drej, star 56 let, iz Renč in zapušča ženo in 4 otroke; drugi, Fajt Andrej, je star 29 let, doma iz Renč št. 350.
Usoda je hotela, da se ie Kovačičeva žena ravno oddaljila od moža, kateremu je
ravno-
ljal v bližnjo hišo. Tako izvaja v svojo opra* vičbo g. Miiller, vprašanje pa jr, k*j poreče temu od rane okrevajoči MaruJlč.
— Iz Komna. Dne 26. aprila smo praznoval!
Pa kosno, ko se je ^el *xal.a !	^U^t velL4*^^' ^vs«
poK. vslea stranu je zena, sluteč grozno nesre- nnim ki linKii^ n ra m i It L- /-« 1« /flo »K./S T ^-r «
grozno
čo, padla v omedlevico. Prihiteli so ji na pomoč nekateri kmetje ter jo prenesli v bližnjo hišo. Ko se je zopet zavedla, je zvedela .za strašno usodo, 'ki je doletela njenega moža.
onim, ki ljubijo dramatiko in glasbo. «Igrj •Stari grehi» j« ponovno privabila ta dan toliko občinstva, da je bila Zigonova dvorana nabito polna. Pred vsem se je opažalo, da ja bila igra ta dan živahnejše podana. Tukajšijl
— Na predvečer 1. maja v Gorici. 2e ob pr-	Pevski zbor pod vodstvom našega pridnega
vih večernih urah so pričele krožiti po mest-	organista in pevovodje g. Trampuša nam je
nih ulicah skupine orožnikov, da preprečijo	zaPel zares lepo in v srce segajoče venček
vsako demonstracijo. Toda kljub nadzorovanju	Pesn" in "Zvezdo milo^. V odmorih je pa tudi
je nekdo oxoli 20.30 spustil na gradu v zrak	d°bro udarjal naš tamburaški zbor .ki ga jo
SPORT
— Hekma za kupo zlatarja Al. Povha se bo
vršila v nedeljo 3. maja na igrišču S. D. Adria v uL Calvola med najmočnejšo slovensko četo ; ^sov^Marfeli Rocco?StanijoTo v ~Sk<TrkljfŠv" Obozor S. M. M in četo M. D. P- Trst, kakorjpeter št. 1. Kakor se pogostoma dogaja med tudi med čerto M. D. Sparta iz Skednja in I.; zaljubljenci, se je sprla s svojim zaročencem, četo S. D. A. Začetek tekem ob 14. uri.	nekim mladim mehanikom, ki morda ni pripi-
soval prepriru nobene važnosti. Toda Mar-čela si je vzela dogodek, ka je začasno skalil njeno ljubezen, prehudo k srcu. Merica jc ^a je zanjo vsega konec in v tem nespametnem
V nedeljo torej bo padla odločitev, kateri
dv« četi bosta igrali kočno tekmo.
• » »
Živimo v športni organizaciji, tako so pisali naši bratje onstran meje že pred štirimi ' prepričanju je prišla do obupnega sjtlc,p ., leti. Mi tu pa smemo vzklikniti šele sedaj, da konča z življenjem. Včeraj popoldne je poto-živimo v športni konfuziji. Ne bo morda odveč, j žila svojo tugo neki prijateljici, ki jo je prišla i ako se ob priliki prvega rednega občnega zbo- obiskat na dom. Priateljica jo je tolažila in ra Športnega Udruženja spregovori par besed bodrila, češ, da nima vzroka obupati. A njene o pomenu sporta in njega razvoju sploh.	besede so bile zaman, čez nekaj časa je šla
Predstavljamo si, da sta telovadba in sport Marčela, navidezno mirna, v kuhinjo in se za razvoj osebe do dosegljive'popolnosti ne- kmalu potem vrnila vsa prepadena v sobo k obhodno dopolnilo umstvene izobrazbe in po- I prijateljici, ne da bi črhnila besede, je legla ; treben oddih vsakemu človeku. Seveda govo- ' na postelijo ter pričela bolestno ječati. Po j rim le onim, ki so prepričani, da opravljajo ostrem duhu po karbolai kislini, ki se je pri- , s svojim poštenim, nesebičnim in težavnim de- ; čel širiti v sobi, je prijateljica kmalu spoznala, : lom za organiziranje sporta — rekel bi — ker kaj se je zgodilo. Poklicala je ljudi in nekdo se ne morem drugače izraziti, dobrodelen . je obvestil o dogodku rešHno postajo. Zdrav- '
posel.
nik, ki je bil kmalu potem na licu mesta,
Športno delovanje je treba deliti predvsem je ugotovil, da je stanje Roocove zelo nevarno, jv dve kategoriji, in sicer v propagandno in or- kajti izpila j« veliko količino karbolne kisline, ganizatorično delo za omogočitev izvrševanja Izpral ji je želodec, toda la operacija, dasi se
zdravju potrebnega sporta v čim širših Ifud- je deiona posrečila, ni de/klici rešila življenja, skih masah in v strokovno vezbanje vseh onih Nesretnica je par ur poaaefe izdihnila v groz-v poedm-ih disciplinah, ki so za to aH ono pa- nih mukah v mestni bolnišnici, kamor so jo no__
med kom—iwH in laiaati t Ro-
kakor duševna, ako hočemo doseči svoj cilj jami. Predsinočnjim okoli 23. ure je skupina
mladeničev — komunistov lepila po zidovih v Rojanu letake, pozivajote delavstvo, naj praznuje praznik dela — 1. maj. Počenjanje
poeoMMh cusctpnnac, Mi »o za to an ono pa- nin miuran \ Dgo posebno usposobljeni.	prepeljali.
Ta usposobljenost mora biti enako fizična — Spopad ikor duševna, ako hočemo doseči svoj cilj jami. Predsiti in se uveljaviti kot športniki pri drugorodcih. Obojno delovanje je osredotočeno v prvi sti v klubih.* Pri sedanjem stanju naših klu-
more biti, ker končnih dveh omenjenih ciljev njihovi uspeihi niso dosegli, klubi niso dali športnikom vsega, kar so si želeli.
Za delovanje v svrho popularizacije sporta je vpliv posameznih klubov premajhen. Zanimanje za sport in njega pospeševanje bi bilo treba zanesti v vse kroge našega naroda od najnižjih do najvišjih. To pa bomo le tedaj, celo podjetje najstrožji predpis pričujoče na- j ako si ustvarimo čvrsto delujočo organizacijo, ledbe ali pa se morajo po takih- lokalih izklju-	0fosegala vse klube, ki goje katerosibodi
čili od prodaje one vrste blaga, glede katerega so predpisi najstrožji.
Vse druge trgovine in obrtnije, ki niso imenovane v tej naredbi, morajo biti ob nedeljah zaprte.
V Križu, na Prošeku, na Opčinah, Banah, v Bazovici, Trebčah. v Lonjerju, na Katinari v Gropadi in v Barkovljah morajo biti brivnice in vse trgovine odprte ob nedeljah in praznikih do 12. ure.
Proti tistim, ki bi kršili ta urnik, se bo postopalo po zakonu. Naredba ima datum 28. apnla 1925.
— Urnik tramvaja Trst-Opčine. Od 1. maja do 30. septembra 1925. bo veljal za vožnjo na omenjenem tramvaju sledeči umik:
I Odhodi iz Trsta (trg, G. Oberdan) ob: 7, 7.24 7.48. 8.12, 8.36. 9, 9.24, 10.12; 11; 11.24; 11.48; 12.12; 12.36, 13, 13.48. 14 36. 15.24 15.48, 16.12, 16.36, 17, 17.24. 17.48; 18.12! 18.36. 18.481), 19, 19.121), 1924, 19.48; 20.12 20-363), 21, 21.24*), 21.48, 22.12a), 22.36, 233), 23.24, O3)
II. Odhodi z Opčin ob: 6. 6.36, 7, 7.24. 8.12, 8.36, 9.24, 10.12, 10.36, 11, 11.24. 11 48; 12.12, 13, 13.48 14.12, 14 36, 15. 15.24; 15.48, 16.12, 1636. 17, 17.24, 17.48, 18.201}; 18.36; 18.441), 19, 19 24 19 48-'. 20.12, 20.363), 21; 21.24'), 21.48, 22.12=), 22.36, 23=}, 23.48*)
Razlaga znakov: J) pomeni, da velja s tem znakom označena ura od 1. julija do' 31. avgusta; 2) ob lepem vremenu od 1. julija do 31. avgusta, a) ob sredah in sobotah (od
1. julija do 31. avgusta pa vsak dan.
bov so njih uspehi navadno delo le posamezni- mladeničev pa ni bilo po volji nekaterim fa-kov, in še ti so redki. V večini slučajev leži šistovskim četnikom, ki so priili tam mimo; teža delovanja na posameznikih. Uspeh njiho- pričeli so trgati z zidov lepake in hoteli za-vega delovanja je morda iako lep in razvese- 1 pleniti tudi tiste, ki so jih še imeli mladeniči, ljiv, a popolnoma zadovoljiv za športnika ne Med obema skupinama je priilo do ostrega
1 •• *	1 _ ___ S_1J.. — V«. m a m 1 a mm 1« o 1 M onr	-T r% an a	lr«*t q It« n	IA o I ■	Lr o rt «• a r
panogo sporta. Poleg tega pa moramo misliti tudi na to, da pridobimo za naš sport posebno usposobljene ljudi, zlasti takSne, ki so že imeli priliko sodelovati, na mednarodnih, tekmah. Vsak športnik ve, kako hitro pada kvaliteta kluba, ako nima vedno sposobnih ljudi, ki se lahko merijo z dirugorodci na pomembnejših tekmah s klubi boljše ali vsaj enake kvalitete. Vsak tudi ve, da je organizacija tekem brez posredovanja in nadziranja organizacije, ki stoje nad klubi, nemogoča. Zato se je pri nas ustanovilo Športno Udruženje in potrebno je da ga vsi smatramo za to, za kar smatrajo drugi svoje Zveze. Nasprotno bomo ostali vedno na istem stališču in v isfti konfuziji, v kateri smo sedaj, in se bomo samo zbadali in kritizirali eden drugega, a naš sport bo brez one j prave podlage, katera je kritiku potrebna in 15, kritiziranemu koristna. Vsled tega je nujno potrebno, da vsak dobromisleči športnik razmišlja kakšne može naj si izvolimo v Osrednji odbor' Športnega Udruženja, da bodo stvari koristili in nas spravili s svojim nesebičnim delom na pravi tir. Sedaj je dana prilika našim športnikom, da izvolijo v odbor sposobne in agilne ljudi ne oziraje se na to. kdo je pristaš enega ali druzega, ker tu ne gre *a stranke ali osebe ampak za koristno našo stvar. Zato v nedeljo 3. maia vsi dobromisleči na občni zbor Športnega Udruženja, ki se bo vršil v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu.
A. Podbršček.
, _ S. K. «Val» v Barkovliah nastopi v nedeljo v treh tekmah. Ob 1.30 pop. bo igrala III.
: ! toia «Vala» oroti četi M. D. «Gaj-^ iz Ban; ob
Ob lepem vremenu bodo vozili tudi drugi . četa «Vala» proti četi M D. ^aj, iz Ban; 00 vozovi izven urnika.	i 3. uri nastopi II. četa prot. četi dijaškega kroz-
prerekam« in kmalu so pričeli pokati revol verji. Toda streli so zgreštli svoj cilj. Ko je pa fašislovakf četnik Julij G, stanujoč v ulici Gavana št. 14, pri zasledovanju bežečih mladeničev hotel izvleči revolver, se je ta po nesreči sprožil in krogla je zadela četnika v desno stegno. Ranjenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
— Nevarno ponesrečil pri dela, Včeraj popoldne okoli 14. ure se je dogodila v tovarni strojev «Stabilimento tecnico triestino» pri Sv. Andreju huda nesreča, ki je skoro stala življenje delavca. V oddelku za stroje je 49-letni kurjač Ivan Vatovac, stanujoč v Rocolu-Molino a Vento št. 38. snažil naprave pri kotlu nekega parnega stroja. Pri tem poslu se je nehote približal električnemu motorju ter si zaphetel rob kamižole ob os; predno se je mož dobro zavedal, ga je motor dvakrat^ zavrtel okoti ter ga treščil na tla. Obupni klici nesrečnega moža so privabili druge delavce, ki so takoj ustavili stroje ter priskočili tovarišu na pomoč. Revež je bil nevarno poškodovan; imel je, kakor je ugotovil na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, na kompliciran način zlomljeno levo JBOffo, hude praske na desni nogi in nevarne poškodbe po prsih in trebuhu; najbrž je imel tudi več reber zlomljenih. Po prvi pomoči je b»l ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
6 raket, hoteč menda s tem opozoriti delav stvo, da nastopi jutri njih praznik — 1. maia.
—	Predavanja o svUorep. Podravnateljstvo kmetijske potovalne šole v Gorici priredi po raznih vaseh na Goriškem vrsto predavanj o sviloreji, ki tvori važen dohodek goriškega i kmeta. V nedeljo bo predaval o tem vprašanju ' dr. Verbig zjutraj v Komnu, popoldne pa v ; Gorjanskem. V nedeljo, dne 10. maja pa bo I isti gospod predaval zjutraj v Temnici, popol- i dne pa v Opatj«mselu. Ob nedeljah v mesecu majniku in sicer dne 10., 17., 24. in 31. maja se bo vršil od 10. predp. do 2. pop. v prostorih kmetijske šole na Tržaški cesti št. 43 teore-tično-praktičen tečaj o sviloreji. katerega se lahko udeležijo poljedelci iz goriške okolice in iz krminskega okraja.
—	Kakršen oče. takšen sin. Lavrenčič Ivan in njegov sin Kari iz Grgarja sta služila «v potu svojega obraza» svoj kruh na zelo enostaven in istočasno zelo premeten način, pa sta se pretvarjala za invalida ter prosila usmiljena srca vbogajme. To pa je došlo na sluh orožnikom, ki so dozdevna invalida prepeljali v goriške zapore, kjer bosta morda prišla do zaključka, da je le bolje in pametneje si služiti v potu svojega obraza svoj vsakdanji kruh.
—	Neusmiljeno početje. Pod tem naslovom smo poročali pred več dnevi, kako je neki avtomobil na cesti v Ajševico prevrnil in poškodoval Petra Marušiča iz Šmihela pri Oze-ljanu ter oddrdral dalje v divjem diru, pusteč ležati ranjenca v obcestnem jarku. Šempaskim orožnikom se je s pomočjo Franca Marušiča končno vendarle posrečilo ugotoviti, da je dotični šofer bil g. Ivan Miiller, lastnik javnih avtomobilov v Gorici. G. Mfiller je pri nato sledečem zaslišanju izpovedal, da je bil Maru-šlč sam kriv svoje nesreče, ker je hoteč iz-begniti nekemu vozu prekrižal pot automobilu ter tako povzročil nesrečo. Konečno je g. Miil-
vodil g. Cotič Rudolf. Vso zabavo je zaključil kuplet žen, ki se je moral na občo zahtevo ponoviti.
Bonna poročila*
DBVIZE Amsterdam od 970.— đo 990,— Belgija od 123 — do 125.— ; Parii 127.25 do 127.75 London od 118.25 do 118.45 ; New York od 24.35 do J4.45; Španija od 349.— do 35f».— ; Švica od 472,— do 474.—j Atene od 44.50 do 46.60; Berlin do 578. — do 514.— ; Bukarešt od 10.50 do 11.— : Praga od 72.35 do 72.75 : Ogrska od 0.0338 do 0.0343; Dunaj od f.03U do 0.0347; Zagreb od 39.36 do 39.55.
VALUTA; Avstrnske kjrone od 0 033* do 0.0345 [o 39.40 ; dolari novci po 20 Frankov od 93.50 d«
dinarji od 39.-'0 do
Vesti z GoriSkiss
KRVAVE ŽRTVE VOJNEGA STRELIVA.
GORICA, 30.
Danes okoli 13.30 se je razlegel med Vrtojbo in Šempetrom strašen po-k, ki je alarmiral vse prebivalstvo. V strahu, da se je zopet pripetila xaka nesreča, so nekateri hiteli v smeri, odkoder se je razlegel grozen pok. In res kmalu so našli v jarku dva delavca straSno razmesarjena. Delavca sta se pečala z izpraznjeva-njem min. Vsled neprevidnosti je enemu raz-počila mina ter ga raztrgala. Radi pritiska
.40 ; dolari i od 24.30 do 24.40;
To 95.50 funt Ste t
lingod" 118.10 do 118.35. Benečijske obveznice 79.60.
^.-J&atiS:- ■mi-irŠS-	-."V.' \ ?V
t
V	neizmerni žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 10. uri umrla po dolgi in mučni bolezni naša ljubljena žena, oz. mati
Božič Narlfi
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil rultri, ob 16. uri, iz hiše žalosti Via Maio-lica 12, IV.
V	TRSTU, 30. aprila 1925.
Josip, oče. Josip, -sin. Pogr. podjetje Nuova Impresa. Corso V.E.III 47


Ob 20-letnici poroke
Frančiške is Mola lomi
želi obilo sreče in veselja nečakinja Pina Krlžmančič. Trst, 1. maja 1925.
340
Nali oglasi
BABICA, diplomirana sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Konsultacija o nosečnosti* Govori slovensko. Na željo zdravniška pomoč. Tajnost zajamčena. Via Bosco 10/1.
582
VOJNI OŠKODOVANCU Kdor ni Se vložil prošnje za novfe in stare vojne shode, kakor tudi za zastanke, naj se posluži pisarne R&& Štolfa, via XXX ottobre 19.. Buffet. 583
RESNA, vpeljana tvrdka, išče vsled povečanja podjetja kapitalista, eventuelno dru£a. Najmanjši, zajamčeni dobiček 30%. Ponudbe pod št. «579» na upravništvo.	579
BABICA, izkušena, .sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50 pritličje.	564
GOSPODIČNA vešča slovenske stenografije, strojepisja, korespondence, s poznanjem nemščine in italijanščine išče službe kot začetnica. Naslov pri upravništvu.	563
HIŠICO z	enim aH dvema stanovanjema iff
majhnim	vrtičem, kupim v bližini Rojana
Ponudbe	s ceno pod »Hišica« na upravni-
štvo.	578
Via dolBa Borsa 2, tel. 12-97
KUPUJE krone, goldinarje, zlat in srebrn denar kl ni v rabi kakor tudi zlato, srebrnino, platin In dragulje ter jih	(68) plačuje po najvišjih cena b.
»taisi* dP^MffPhffffMli^ff
1 Zlato, srebro, krone, 1 S platin, zobovje S
kupuje
{Zlatarno ALBERT POUHf
i Trsi, Via Ma zini 46 %
ALOJZIJ POVH
Piazza Oarlbaldi 2, I. nadstr. Telefon 3-29
Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke

t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pnjaieljem in znancem žalostne vest, da je na&a ljubljena soproga, mati, tašča
MARIJA VIDiC
v dobi 68. let, nenadoma izdihnila svojo blago dušo.
Zemski ostanki nepozabne pokojnice se prene o Iz Trsta, via Coroneo št. 35, v Slavin* pri Sv. Petru, kjer se bo vršil pogreb v soboto, 2. maja ob 16. uri na domače pokoliSče.
Trst-Slavina pri Sv. Petru, dne 30. aprila 1925.
Ignac, soprog. Lovrenc Bratoš, gostiiničar, Marija por. Dužnik, otroci
inž- Ignac zet. bratje in sestre.
Pogrebno podjetje Nuova Impresa Corso V. E. III 47.
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
(42)
Hol preteklosti
Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
Mišelj in teta sta ga obiskala; Helena Aleksan-drovna je ugotovila, da je videti slab in da ima nekaj mrzlice; svetovala mu je, naj se vleže in se__spoti.
— Prehladil si se zaradi svoje nespametne navade, da BpiŽ pri odprtem oknu. Še malarije se boš nalezel, — je godrnjala.
Baron se je pošalil, toda obljubil je, da se bo 6uval, v duši pa si je želel biti sam. Pozneje mu je prišel Mišelj delat družbo in mu je povedal, da je imela Valerija histeričen napad, ko je prejela od doma poročilo, da je umrla neka daljnja sorodnica, in pregovorili so jo, da je legla in zaspala.
Hladen pot je stopil baronu na čelo. Če je Valerija dobila histeričen napad zaradi spomina na nočni dogodek, kako naj se sreča z nesrečno deklico?
Preživel je noč brez sna, a proti jutru je dozorel v njem sklep, da se loči od Dine in da razruši zakonsko
zvezo med njima, naj stane kar hoče. Ta sklep ga je nekoliko umiril; a naslednji dan, ko je šel k zajtrku je bil videti kakor po navadi.
Prvi pogled na Valerijo ga je docela pomiril; očividno se ni ničesar spominjala, a bila je samo bledejša in bolj zamišljena kakor po navadi.
Nekaj dni je prešlo mirno, samo v baronovi duši je prikrita nevihta dalje bučala, a njegovo stanj« se ni dalo popisati. Pogled na Valerijo ga je vsakikrat razburil in uporno se je zatajeval, da ni šel v nesrečne sobe, kjer se ji zpreminjal v Paola Di Montignoso in kjer ga je prevzemala besna strast do Giovanne, ki je z vsemi svojimi gibi in kretnjami vzbujala v njem sladostrastje in ga opajala. Oboževal je in norel za to nočno Kirko, toda ne za to hladno in umerjeno deklico, ki jo je srečeval po dnevu. Vendal pa je bil vkljub temu dolžan z zakonom popraviti svoj prestopek. Četudi je bila Valerija hladna in boječa, je bila tisočkrat boljša od Dine, ki se mu je tako nesramno vsiljevala. Ko se oženi z Valerijo, more skupaj z njo tu živeti in neovirano uživati svojo dvojstvenost. Saj je gospodar Montignosa in vez med njim in staro hišo se je vsak dan bolj utrjevala.
Nekega večera so vsi sedeli pri čaju na terasi, ko je sel prinesel Pavlu Borisoviču pismo in brzojavko ter povedal, da je pismo prišlo zjutraj in bi mu bilo dostavljeno naslednje jutro; ko pa je dospela brzojavka« je poštni načelnik odposlal oboie hkratu.
Pismo je bilo od tajnika starega barona iz Nauheima;
sporočal mu je, da je imel starec hud srčen napad kot posledico svoje stare srčne bolezni, in ker mu grozi smrtna nevarnost, poziva k sebi nečaka. K tajni-kovemu pismu je bil priložen pripis, napisan s tresočo se roko starega barona Vitalija Aleksandroviča:
-Rad bi te še enkrat videl, Pavlik, zato odpotuj, kakor hitro prejmeš to pismo. Če bi jaz umrl pred tvojim prihodom, tedaj te prosim, da točno izpolniš mojo poslednjo voljo; povedana je v listini, ki je v zavoju, ki ti ga izroči moj tajnik. Postavil sem te za dediča vsega svojega premoženja, izvzemši to, kar $em določil za Heleno in njene otroke.»
Brzojavka je ponavljala prošnjo, naj se podviza in takoj odpotuje.
Ta vest je vse vznemirila. Helena Aleksandrovna in Lolo sta bridko jokali, a ko je baron rekel, da takoj odpotuje, je Muranova izjavila, da odpotuje skupaj z nečakom, da bi videla brata pred smrtjo. Ko je Lolo čula materin sklep, je začela prositi mater, naj jo vzame s seboj: ona je ljubila strica Vitalija in se je tudi hotela od njega posloviti. Helena Aleksandrovna se je končno udala ter privolila v
hčerino prošnjo.	. . T
— Mesdames, jaz vas ne morem čakati. Jaz moram oditi ob petih in pol, najpozneje ob šestih, da pridem do ekspresnega vlaka, vi pa se ne morete do tedaj pripraviti, — je rekel Pavel Bonsovič
Bove gotovi. S seboj vzamem samo mali kovčeg,
ki ga velim takoj napolniti.
_ Tudi jaz vzajnem samo potno torbo, ker se
vrnem takoj semkaj, kakor hitro se stricu obrne na življenje ali smrt — je rekel baron in s poniembmm pogledom gledal bledo in izpremenjejio Valeri)ino obličje. Obrnivši se k gostom, je rekel:
—	Upam, Larisa Arkadjevna, da mi vi in Valerija Nikolajevna izkažete čast in veselje obenem, da ostanete v Montignosu kot moji gostje, ker kosem bil zadnjič v mestu, sem postal lastnik gradu. Ničesar se vam ni treba bati in Misel, ostane vas zaščitnik, dokler ne pride Diomid Petrovič s svojim prijateljem. Samo mu recite, naj počaka mojega povratka, predno prične s podrobnim razgledovanjem in predno skliče prikazni vseh Montignoso v.
_ Pavlik, ti si strašen človek! Lastnik gradu si,
pa molčiš, namesto da bi nam pokazal tajne zazidanega krila, kakor si nam svoj čas obljubljal! — se je jezila Lolo.
—	Upam, da se vrnemo semkaj in tajne, ki so se ohranile več stoletij, ne bodo izginile ta čas. Zdaj pa dovolite, mesdames, da se odstranim. Treba je leči in nekoliko spati.
—	Dobro, jaz bom čuval tvoj grad in ščitil dame. Jaz sem vedel, da bo tvoj; niso ti zaman prinesli ključev od kleti maledetta, ki si mu tako čudovito podoben, — je burno izjavil Mišelj.
Pavel Borisovič se je poslovil od Larise Ai k i-djevne in Valerije; nato sta odšli tudi Lolo in mati, da se pripravita za odhod. Tudi oni sta se poslovili od Bakulinke in krščenke, proseč ju, naj ne vstajati tako zgodaj, da bi jih spremljali.