0\ aŽITEKVDOBRIKAVlI PR.\Ž.\R\A:03/713>26«6i ST. 90 - LETO 63 - CELJE, 14.11.2008 - CENA 1,25 EUR Oagcvoma uredne» NT Tat]3rui C«im Vinjeni ce Kdaj bo država končno pokazala» da ji ni vseeno? Kaj stori vsak od nas, da na cesti ne ubije sebe ali drugega? Na Celjskem zagotovo največ vinjenih voznikov v Sloveniji, I "Ne zidovi, pomembni so ljudje!" želja ob 200-letnici I. gimnazije v Ce lju je, da bi šola v vseh pogledih rast la in se razvijala, predvsem kakovost no ter ustvarjalno/ GODKI NOVI TEDNIK BRANKO STAMEJČIČ UVODNIK Kulturni »overdoseu Zadnjič sem srečal prijateljico, ki mi je rekla: »V petek smo pa res dc^veU pravi kuäumi cverdose«. Prekl^o prav je isnekL V Celjiu za kolere^ umni do-mnčini da je zaspano mesto, v katerem se nič ne dogaja, se je, domala istočasno zvrstilo vsaj pet iepih in dobrih prireditev. In v soboto ni bilo prav nič drugače. Svoj vrh je v dveh dneh na. obletnico Ulrikove smrti doživel projekt Knez Ulriic Odlična izvedba opere Ikharski plemi-ä in res domišljena pnyjekdja filma Ulrik Celjski in Vladislav Hunyadi si zaslužita še kaj več kot zgolj iskrene pohvale in zahvale ljudem, ki so z združevanjem cdj-skih ustvarjalnih moä, s posrečeno mešanico poklicnega in ljubiteljskega ustvaiiU dogodka, ki po svojem sporočibi in pomenu daleč presegata mven ljubiteljske kulture^ Predalček, v katerega ju hoče marsikdo pospraviti Tildi ^obiteljski gledališčniki Zarje sf za vzorno priprwjo l^ovačanovih gledaliških srečanj zaslužijo pohoalo, temboljy ker kljub »overdosea^^ obisk ff?stujočih pr^tav sploh ni bil slab. Odlične so bile tudi vse trt razstave, še bolje - likovni dogodki, ki so jih sočasno na treh različnih prizoriščih speljaä Manja Vadla, Mark Požlep in Matej Cepin. Vsemu rmšteterrm je treba dodaä Še invčico rTiajtinovanj, ki je pripeljala do popolnega prireditvenega »overdosea» na domala cebtnem celjskem območju. Žal tudi do alkoholnih »over-doseov«. A tu se hvala in pohvala končata. Povprečni ljubitelj kulture v Celju bi se moral namreč kar nekajkrat klonirati, da bi lahko bil na vseh dogodkih. In ker to ne gre, so bUi eni prikrajšani za opem, drugi za äkovne dogodke in tr^i za gledališko predstavo. Mar v Celju res ni mogoče vzpostaviti sistemjx, ki bi številnim organizatorjem vsaj približno onwgoäl usklajevanje datumov in ur dogodkov, ki jih pripravljajo. Zavod Celeia je na tem področju sicer prve korake že naredil, a zgolj s tem> da je postal nekakšen pošmi nabiralnik» v katerem se zbirajo in^rmacije o načrtovanih dogodkih, ki jih zatem objavijo v Učni mesečni programski knjižici Bi bilo mogoče storiti še kaj več, da ne bi prihajalo do neprijetnih podvQonj? Bi, sem prepričan. In prav nič tople vode ne bi bHo treba zato izumljati. Dovo^ bi bil spl^ poriaL v katerega bi organizatorji sami lahko sproti vnašaU načrtovane termine in hkraä dobili vpogled v zasedenost terminov za tedne, morda ceh mesece vna-prej. Konec koncev projekt Knez Ulrik ni mogel biti na druge dni kol na obletnico smrti zadnja Celjskih. In Novačanova srečanja so vsako leto v tem terminu. Z ostalimi do^xlki bi bilo pač smiselno počakati kakšen dan. V prid še boljšemu obisku in ye^/i odmevnosti. Športni objekti za razvoj turizma Ministrstvo za Šolstvo in šport je zaključilo drugi razpis za soCmanciranje športne infrastrukture. Minister Milan Zver je že podpisal sklepe, razpis pa delno financira Evropska unija. Javni razpis je bil namenjen sofinanciranju projektov v javno Šporlno-rekreacijsko infrastrukturo z neposrednim vplivom na razvoj turizma. Z zgrajeno infrastrukturo se pri-č^uje boljSo turistično ponudbo in več gostov. Na razpis je prispelo 29 vlog. Glede na ovrednotene projekte je strokovna komisija ugotovila, da denar z razpisa zadošča za 12 projektov, ki so izpolnjevali vse zahtevane pogoje. Skupno so razporedili 18,5 milijona evrov. Med prejemniki denarja je tudi Mestna občina Celje, ki bo za gradnjo konjeniškega centra dobila milijon evrov, v Podčetrtku pa za gradnjo športne dvorane 2 milijona evrov. US TU R N s E K nia toot ^LEVIZIJA ^^^'VUtM 100 TV pfo^Qmow m dtsHalnl.MvMjl Ijnternet htlrmtl de2$ Ubp* www.turnsek.net 03 42 88 119 t€ C^ telefonija • bfszplačnl poQovcrt v SlD kabelsJ^ ornre^lfi MaQ. Zlata PloŠtajner Dr. Matej Latiovnik V vladi tudi imeni s Celjskega Znan je predlog nove vladne ekipe - Med imeni tudi Šentjurčanka Zlata PloŠtajner in Velenjčan Mate) Lahovnik Mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor je včeraj zvečer» vsaj tako so napovedovali, v državni ^or osebno vložil listo kandidatov za ministre in ministrice v novi vladi. Predlaganih je IS imen, med njimi pa si bomo na Celjskem »prilastili« Šentjurčanko Zlato PloŠtajner, kandidatko za ministrico brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, in Mateja Lahovnika, kandidata za ministra za gospodarstvo. Poglejmo §e druge kandidate: ministrstva za finance naj bi vodil Franc Križanič, ministrstvo za notranje zadeve Katarina Kresal, ministrstvo za zunanje zadeve Samuel Zbogar in ministrstvo za pravosodje Aiež Zaiar. Za ministrico za obrambo Pahor predlaga Ljubico Jelušič, za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika. Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj biprevzel Milan Pogačnik, kulturo Majda Širca, okolje in prostor Kari Erjavec in ministrstvo za promet Patrick Vlačič. Ministrstvo za šolstvo in Šport naj bi vodil Igor Lukšič, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor GolobiČ, za zdravje Borul MiklavČiČ in ministrstvo za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Poleg Ploštajnerjeve naj bi ministra brez listnice postala §e Mitja Gaspari za razvoj in evropske zadeve. Bo§tjan Žekš pa minister brez listnice za Slovence po svetu. O ekipi naj bi prihodnji leden» po »zaslišanju« pred matičnimi odbori, odločal državni zbor. Sposobna Šentjurčanka če bo državni zbor potrdil ministrsko ekipo, bo na vladni stolček sedla tudi mag. Zlata PloŠtajner, ki smo si jo na Celjskem najbolj zapomnili po njenem predzad- njem delovnem mestu. Pred dobrimi Štirimi leti je namreč prevzela vodenje s strani Občine Šentjur ustanovljene Razvojne agencije Kozjansko. Mnogi trdijo, da se je takrat za Šentjur in celotno Kozjansko začela »zlata doba«. Strokovne kompetence in velika mera ambicioznosti so agencijo uvrstile med najbolj uspešne med tovrstnimi organizacijami pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov. Trdno odločena, da na Čelu agencije ostane zgolj za ob-dobje enega mandata, se je tako mag. PloStajnerjeva za pet let vrnila na »kraj zločina«. Je namreč rojena Šentjurčanka, ki izhaja z Rifni-ka, iz delavsko kmečke družine. Kot pravi, je ravno zaradi tega vajena trdega dela. V Šentjurju je obiskovala osnovno šolo, gimnazijo je končala v Celju. Že od 1. letnika gimnazije se je udeleževala mladinskih delovnih akcij po vsej nekdanji Jugoslaviji in se preizkusila tudi kot namestnica komandanta. Kot pravi, je v multikul-turnem jugoslovanskem okolju tako pridobila dragocene izkušnje ter razvila veščine vodenja in organiziranja. Šolanje je nadaljevala na FSPN v Ljubljani, kjerje do-študirala politologijo. Studijska pot JO je zanesla v ZDA, na Cleveland State University je postala magistrica znanosti urbanih Študij, vpisala je tudi doktorski Študij, vendar ga ni končala. Vmes je po-prijela za vsako delo; med dru^m se je preizkusila kot ČistUka, monterka na sejmih, varnostnica in tajnica. Po vrnitvi v Slovenijo je bila redno zaposlena na Urbanističnem inštitutu Slovenije kot raziskovalka ter vodja projektov. Na Fakulteti za družbene vede je bila asistentka ter se je ukvarjala s prevajalstvom. Mato je prevzela vodenje RA v Šentjurju ter bila članica upravnega odbora Društva za razvoj slovenskega podeželja in predstavnica Slovenije v Odboru za program Leader v Bruslju. Kot direktorica RA si je prizadevala za vzpostavitev čim bolj povezane mreže medobčinskega partnerstva, ki se je širilo tudi v občine HrvaŠkega Zagorja. Po prindpu »lačnemu ne daj ribe, ampak ga nauči, da si jo sam ulovi« je spodbujala samoiniciativo podeželskega prebivalstva na Kozjanskem, v praksi je to med drugim pomenilo organiziranje številnih delavnic, na katerih so kmetje pridobili nacionalne certifikate kakovosti za dejavnost, ki jo opravljajo, prav tako so bile izvedene aktivnosti za izobra-ževanjemanjšihpodjetnikov. Julija letos se je Ziata PloŠtajner zaposlila vvladni službi, ki naj bi jo zdaj prevzela kot ministrica. Z možem skrbita za pet otrok, družina pa živi v Dobu pri Domžalah. Velenjčan se vrača PloŠtajner)evo je za mini-suico predlagal DeSÜS, čeprav sama ni članica stranke, pri predlogu pa naj bi menda sodelovali kolegi s FDV. Drugače je z drugim kandidatom z »našega konca«, dr. Matejem Lahovni-kom, ki ima za sabo kar nekaj politične kilometrine. Kratek Čas je namreč že bil minister za gospodarstvo v el-deesovski vladi Toneta Ropa, leta 2004 je bil v Ljubljani izvoljen za poslanca na listi LDS. Po dveh letih je izstopil in bil med soustanovitelji gibanja Zares, nato tudi vodja poslanske skupine, na letošnjih volitvah pa so ga za poslanca izvolili v domačem okraju. Ime ministra za gospodarstvo je bilo med najbolj iskanimi, dr. Lahovnik pa se je menda za kandidaturo odločil šele po daljšem prepričevanju mandatarja Pahorja Kot kaže, bo s predlogom ministrske ekipe Spodnja Savinjska dolina le dobila poslanca. Če bo Lahovnik, ki je bil za poslanca izvoljen v peti volilni enoti, minister za gospodarstvo, to po vsej verjetnosti pomeni, da ga bo v poslanskih klopeh nadomestil žalski župan Lojze Posedel. f. in zagotovilih, da bo imel vso podporo pri razbremenitvi gospodarstva. Rodil se je 23. decembra 197L Osnovno in Srednjo na-ravoslovno-matematično Solo je končal v Velenju, kjer še danes živi z družino. Žena Katarina je zdravnica v ZD Velenje, hči učenka, v prošnjah za komentar aktualnih dogodkov pa smo dr. Laliov-nika v jutranjih urah večkrat zmotili v času. ko je sina peljal v vrtec. Leta 2000 je na Univerzi v Ljubljani doktoriral z nalogo Strateški dejavniki priključitev podjetij v državah v tranzicij. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je izredni profesor. Kot gostujoči raziskovalec se je izpopolnjeval na Indiana University - Kelley School of Busin ess. Širši javnosti je znan predvsem kot vsestranski komentator gospodarskih tem, v javnosti pa je vzbujal vtis ostrega kritika vladne politike. Mnogi mu priznavajo predvsem spretnost v komuniciranju. Svojo javno kariero je začel v Času, ko je bila na vrhuncu t. i. pivovarska vojna med Interbrewom in Lašldm za Pivovarno Union. V tej bitki se je postavil na stran Laškega in od takrat ga prištevajo v krog zagovornikov nacionalnega interesa. Če bo lahovnik izvoljen za gospodarskega ministra, bo v času globalne finančne krize zagotovo imel kar nekaj dela. PM, US m it. 90 • 10. november 2008 NOVI TEDNIK DOGODKI Staršem prijaznejša birokracija Starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec, imajo še danes in jutri čas. da oddajo vlogo za znižano plačilo vrtca. Vlogo lahko oddajo v vrtcu> v lüterega je vključen otrok, lahko pa tudi na (^>čini. kjer ima vlagatelj prijavljeno stalno prebivališče. Na podlagi dohodka in pre-moženja družine bodo namreč občinske službe izračunale» v kateri plačilni razred sodi vaš otrok oziroma koliko od polne cene programa vrtca boste morali plačali. Starši, ki vloge za znižano plačilo vrtca ne bodo oddali, bodo uvrščeni v najvišji plačil-m razred. Sicer pa novela Pravilnika o plačilih staßev za programe v vrtcih prinaša kar nekaj novosti. Prva od teh uvaja načelo vse na enem mestu. To pomeni» da mora bili staršem obrazec vloge za znižano plačilo vrtca dostopen v izbranem vrtcu, na spletni strani šolske-^ ministrstva in državnem por-taiu e-uprava. Po novem staršem pri delodajalcu ni več treba potrati nepretrgane zaposlitve v preleWem koledarskem letu. f^av tako staršem k vlo^ ni ueba prilagati dokazil o sta- Iz letošnje statistike je razvidno, da je največ-skoraj 18 odstotkov celjskih otrok-razpofejenihvl.plaiiilni ras^d. In esprav starci v tam primeru plačajo le deset odstotkov ekonomske cene vrtca, se tudi med njimi pojavljajo neplačnikl. Dolžniki se pojavljajo v vseh plačilnih razredih, pri Čemer jrh je največ v prvih štirih razredih. Po besedah vodje Službe za dniSno in socialo na MOC Sandra Stsjnko se znesek terjatev, ki so v sodnem postopku, v vseh treh celjskih vrtcih giblja v višini 62 tisoč evn>v. tušu polnoletnih družinskih članov» ki niso zavezanci za dohodnino, temveč so dolžni navesti natančnejše podatke, iz katerih je razviden status (navedba šole, ki jo obiskuje polnoletni otrok, navedba delodajalca ...). Če v uradnih evidencah izjave staršev ni mo- 15. november je le »instrukcijski« rok za oddajo vlog, kar pomeni, da lahko starši pravočasno oddajo vlogo tudi po tem datumu, in sicer v skladu z določbami Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih in Zakona o splošnem upravnem postopku vse do konca mese-ca decembra. Pravilnik namreč določa, da do 15. novembra starši »praviloma« oddajo vlogo, določa pa tudi, da občina starSem izdA odločbo v 30 dneh od oddaje vloge. V skladu s pravilnikom morajo občine izdati odločbe do konca januarja, odločbe pa veljajo od 1. januarja. goče preveriti, so vendarle dolžni predložiti ustrezno dokazilo. Pomembna sprememba je tudi v tem, da staršem in družinskim članom ni veC treba dali pisne privolitve, da ob-čiga sama po uradni dolžnosti od davčnega organa pridobi ustrezna dokazila, iz kate rih so posamezni dohodki tudi razvidni. Glede izkazova-njapreživnine jevlagatelj v\do-gi dolžei navesti le upravičence in mesečni znesek preživnine ter izvršljiv pravni naslov za preživnino. Občina lahko namreč podatke o preživninah preveri pri pristojnih CSD. Za preživnine, ki so določene na primer s sporazumom slaiiev in niso v uradnih e\idericah. pa listino o takSni preživnini predložijo starši sami. In še to. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vid juCena dva otroka aii več, naj ne pozabijo oddali tudi vloge za oprostitev plačila vrtca za drugegain vse nadaljnje otroke. Za otroke, ki se vključijo v vrtec med Šolskim letom, se oprostitev plačila uveljavi z dnem, ko je otrok sprejet v vrtec, pri čemer je treba vlogo oddati najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo otroka v vrtec. StaiŠem, ki ne bodo oddali vloge za oprostitev plačila, pravica do brezplačnega vrtca ne bo priznana. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: KATJUŠA Konec zastojev v Štorah? v štorah, kjer gradijo nadvoz čez železniško progo, v smeri proti Lipi in Svetini ne bo veČ prometnih zastojev, saj je za danes napovedan konec popolne zapore prometa na tej cesti. Zaprtje ceste proti Lipi in Svetim, ki se od glavne odcepi pri bencinskem servisu, je povzročalo daljše zastoje tudi na glavru cesti proti Šentjurju, saj edini mogoči prehod na cesti pri železniški postaji ni zadostoval Tudi na glavni cesti med Celjem in Šentjurjem so dela v glavnem končana. »Zaradi asfaltiranja fine mase in talnih označb je Se mogoče pričakovali dan ali dva polovične napore,« omenja župan štor Miran Jurkošek. Dela na gradbišču nadvoza napredujejo po načrtih. Tehnični pregled je predviden za 4. december, v dneh med 5. in 10. decembrom pa naj bi sledilo uradno odprtje velike pridobitve za Štore in širšo okolico. BJ Sladkorna bolezen se seli med mlade V Sloveniji ima sladkorno bolezen približno 120 tisoč Ijudi^ med njimi 500 otrok - Vsako leto zboli od 45 do 50 otrok in mladostnikov Svetovni dan sladkorne bolezni, 14. november, je letos posvečen mladim. Omenjeno bolezen ima 246 milijonov Zemljanov. Na novo jih vsako leto zboli sedem milijonov» zaradi zapletov, povezanih s to boleznijo. vsakih 10 sekund umre en človek. Sladkor-na bolezen tipa I, za katero pretežno zbolevajo mladi, po vsem svetu zaskrbljujoče narašča za tri odstotke na leto. Tako je tudi v Sloveniji, kjer Ima sladkorno bolezen več kot 120 tisoč ljudi, med njimi je več kot 500 otrok. Vsako leto zaradi sladkorne bolezni v Sloveniji zboli od 45 do 50 otrok in mladost* nikov. Da bi zmanjšali pogostost sladkorne bolezni, Uhko veliko naredimo sami. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so opozorih, da lahko zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehrano in dovolj gibanja, zmanjša tveganje za nastanek bolezni za več kot 60 odstotkov. »Sladkorna bolezen je pogosto kronično obolenje, ki se izrazi v dveh pojavnih oblikah, kot tip 1 ali tip 2. Prizadene lahko otroke vseh starosti. Če bolezni ne prepoznamo dovolj zgodaj, lahko povzroči resne poškodbe organov. Zato je izredno pomembno, da vsi, ki so povezani z zdravjem otrok, poznajo znake sladkorne bolezni in pravočasno ukrepajo,je povedala prim. Jana Govc Eržen, nacionalna koordinatorica za preventivo srčno-Žilnih bolezni, predstojnica Z? Vojnik-Dobrna in strokovna sodelavka ZZV Celje. Danes od 9. do 11. ure bodo v ZP v Vojniku ponudili obiskovalcem brezplačno kontrolo krvnega sladkorja. Obiskovalcem bodo svetovali o pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni in zdravega vedenjskega sloga za preprečevanje nastanka sladkorne bolezni tipa 2. Debelost je namreč najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Porast telesne teže za vsak kilogram v splošni populaciji lahko poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 za skoraj 5 odstotkov. Pri otrocih, mlajših od 15 let, je najpogostejša sladkorna bolezen tipa 1. To je avioimuno obolenje, ki ga ne moremo preprečiti. V svetu je 500 lisoč olrok s sladkorno boleznijo tipa 1. Med mladimi narašča tudi število otrok in mladostnikov, ki zbolijo zaradi sladkorne bolezni tipa 2 - bolezni, ki se pojavi kot posledica prekomerne prehranjenosti in debelosti ter pomanjkanja telesne dejavnosti. >»Sladkorne bolezni ne moremo ozdraviti, lahko pa jo uspešno nadzorujemo in se izognemo številnim možnim zapletom. Vsak bolnik s sladkorno boleznijo lahko živi povsem normalno, če upoSteva nekatera osnovna vodila zdravega življenjskega sloga. Prehrana sladkornega bolnika mora biti zdrava in uravnotežena in je primerna za vse Člane njegove družine. Redna telesna dejavnost prinaša velike koristi. Telesna vadba pri sladkornem bolniku znižuje raven glukoze v krvi In je koristna za nadzor telesne teže,« je še poudarila prim. Jana Govc Eržen. AB Živimo v urejenih krajih Slovesni zaključek akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo pripravlja T^stična zveza Slovenije, bo jutri v Podčetrtku. Podčetrtek je namreč na tekmo-vanju zmagal v kategoriji izrazito turistični kraji, kjer mu na tretjem mestu sledi sosednja Rogaška Slatina. V Hotelu Solelia bodo podelili priznanja in prehodne zastave nagrajencem v 22 kategorijah. med katerimi jih je kar nekaj iz naše regije. Tako se je med večjimi slovenskimi mesti uvrstilo na drugo mesto Velenje, kjer so prav tako veseli, da se je njihov kamp Jezero znašel med najboljšimi v naši državi. Med srednjimi mesti so zmagale Slovenske Konjice, ki so prav tako prve v ocenjevanju mestnih jeder. V kategonji turiš tični kraji je na drugem mestu Dobrna, med izletniškimi kraji se drugega mesta veselijo v Mozirju, med večjimi termami pa so tretje Zreče. V kategoriji starejših osnovnih šol je zmagala OŠ Bistrica ob Sodi, med novejšimi Šolami je na tretjem mestu OŠ Reüca ob Savinji ter vkalegoriji vrtcev na drugem mesru Izvir Rogaška Slatina. Med najrazličnejšimi panož-nimi tekmovanji ocenjujejo med drugim vojašnice, bencinske servise, morske in slad-kovodne akvarije ter vrtne ribnike. Letos so prav tako poskusno ocenjevžii turistične kmetije in mladinske hotele, kar bo prihodnje leto del rednega ocenjevanja. Na prireditvi v Termah Oli-mia, ki jo pripravljata 1\iri-stična zveza Slovenije in Občina Podčetrtek, pričakujejo več kot 300 udeležencev. BRANE JERANKO iffl Ker je več znanja danes već us]>eha Jutri: UUDSKA ewwuumuie* 1. wf C*. I**»» CEUE VABIMO K VPISU: www.iu-celje.si Tehnik računalništva; SSI - evidenčni vpis Tehnik elektronskih komunikacij; SSi - evidenčni vpis Računalnikar; SPI - evidenčni vpis TEČAJI IN DELAVNICE Retorika in komunikacija Nevrolingvistično programiranje -NLP diploma; NLP prakök Forex - trgovanje z valutami Desetprstno slepo tipkanje Težka gradbena mehanizacija Osnove astrologije Nu me rol oglja Usposabljanje za odgovorne osebe v živilski tehnologiji Slovenščina za tujce - priprava za izpit Oblikovanje dinamičnih spletnih strani Word, Excel, Power Point, E-pošta, ECDL NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Izvajalec zidanja In ometavanja, betonskih det, del nizkih gradenj Socialni oskrbovalec na domu Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO: e-md$l: info^lu'celje.sl ali osebno na Ljudski univerzi Celie it* 90 - 14. november 2008 m GOSPODARSTVO O cetis Kriza ne bo nujno slaba Leto debelih krav smo premalo izkoristili - Prihodnost ni v delovnointenziv-nih panogah Odgovora na vprašanje» koliko časa bo kriza trajala. katera področja bo naj* bolj prizadela ter koliko ljudi bo zaradi nje izgubilo de-lo, na zadnjem srečanju podjetni kov Kluba Zlatorog niso našli niti ugledni slovenski ekonomisti. Skupna ugotovitev bi bila le ta, da je bila lanska 6-odstot-na ra$t tako aH tako »nenormalna« za Slovenijo, da smo si v letih debelih krav pripravili preskromne re-zerve ter da bo kriza velika priložnost za tiste, ki imajo denar. Rdeča nit kiize, za katero se §e vedno le ugiba» koiiko časa bo trajaJa ter kakšen bo njen davek, je zamrznitev vseh nenujnih naložbenih ciklusov ter previdno postavljanje ciljev za prihodnje leto. A ne pomeni nujno le odpuščanja. Kot je povedal gost okrogle mize, predsednik uprave družbe Eti iz Izlak Tomaž Berginc. so sami že pred letom, ko se je že dalo preceniti, da kriza prihaja, še okrepili svojo prisotnost na trgih, kar pomeni, da so z večjim številom zaposlenih pospeSeno iskali nove kupce. Sploh pa bo kriza odlična priložnost za tiste z denarjem. saj ga bo na bančnih trgih precej težko dobiti. Banke poslovnežem odobravajo le ^atkoročne kredite, a še to menda po precej \asoki ceni. Obenem so ravno bančniki v času krize v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami prilivigirani, menijo nekateri. Vsaj zanje je Kriza znova opozaija tudi na to, da v dslovnointanavnih panogah ni prihodnosti vlada sprejela kup ukrepov, s katerimi naj bi se znova vzpostavilo zaupanje vanje. »Mogoče se na prvi pogled res tako zdi, vendar je bil takšen ukrep vlade nujno potreben, saj brez bank poslovni svet ohromi,« je poudaril profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak. Kriza Je dobra tudi zato> ker SI bomo končno nehali zatiskati oči pred tem, da v delovno intenzivnih pano- gah ni prihodnosti- »Raziskave kažejo, da se^e predvsem v preteklem obdobju vsa rast gradila na povečanem interiziviranju dela, torej večji delovni intenzivnosti in večji fleksibilnosti, kar se po drugi strani kaže v večjih zdravstvenih obremenitvah, absentizmu in podobno. Naša sodba je. da smo lu najbrž dosegli neko zgornjo mejo, kjer s takšnim načinom pospeševanja razvoja več ne gre na- m:: ANKETA Kako občutijo krizo? Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Kriza se pri nas še ne pozna, a se pozna pri naših kupcih, kJ so malo slabše plačilno sposobni. Tudi tekoči stroški so zaradi stroškov financiranja višji, vemo pa, da se bodo v naši branži težave počasi začele stopnjevati.« Rado Marot, Član uprave podjetja Alpos: »Na področju Črne metaruigije se opaža upad povpraševanja. Ker precej prodajamo vele-(rgovcem, je logično, da trgovci zdaj praznijo svoje zaloge, saj cene padajo in je ta reakcija znana in pričakovana. Zaenkrat še ne čutimo potrebe, da bi zaradi krize vznemirjali ljudi, razen tega, da jih objektivno obveščamo o situaciji, saj to od nas pričakujejo in zahtevajo. Pričakujem, da se nam v danih pogojih kaj večjega ne sme zgoditi, ker Se naprej delamo po dinamičnem načrtu, december pa za nas tako ali tako ni bil >močan< mesec. Zaenkrat do konca leta ne bomo posegali po kakšnih drastičnih ukrepih. Kar zadeva stroške, je normalno, da so investicijske aktivnosti rahlo upočasnjene in tehtno premišljene, Treba je preveuiti vse stroške in nepotrebnosti.« MiUvoj Dolar, predsednik uprave Jutek-sa: »Kriza se pozna pri naših kupcih, ti predvsem izgubljajo kreditne linije svojih bank. Pričakujem, da se bo kolo prodaje upočasnilo. To za nas ne pomeni odpuščanja, temveč zgolj to, da ne moremo več pričakovati tradicionalne rasti poslovanja, ki smo ji biii priča zadnjih sedem let. Pomeni, da bomo šli s krivuljo zaenkrat navzdol.« RP prej,« meni kandidat za socialnega ministra v novi vladi dr. Ivan Svetlik. Prestrukturiranje bo s sabo najverjetneje prineslo tudi nekaj več brezposelnih- Ko-Uko? »Teh ocen ne bi rad dajal. Nekateri so optimistični in govorijo o deset tisoč, pesimisti o 50 tisoč ljudeh. Že to jasno pokaže, v kako negotovi situaciji smo.« Po zadnjih podatkih je v evidenci celjskega območnega zavoda za zaposlovanje 7.132 brezposelnih, to je 10 odstotkov manj kol lani. Brezposelnost se letos znižuje z nekoliko manjšo močjo kot v preteklih letih, zmanjšuje se tudi zaposlovanje iz vrst brezposelnih. Oktobra se je zaposlilo S25 oseb, v celem letu 3.59S, to je 15 odstotkov manj kot lani. »Glavni razlog je neustrezna struktura brezposelnih, ki se nagiba v smeri starejših z zdravstvenimi omejitvami,« ocenjuje Leskoškova. Se pa zaposlitve vseeno dogajajo, teh je več za odstotek. a izven področja, ki ga pokriva zavod za zaposlovanje. Trenutno na celjskem zavodu za zaposlovanje ne beležijo večjega števila brezposelnih. »Moram reči, da so podjetja še vendarle optimistična, zaenkrat posebnega upada ni zaznati, pri čemer se bodo razmere izjasnile že kar kmalu v začetku prihodnjega leta,« ocenjuje direktorica celjskega območnega zavoda za zaposlovanje Karmen Le-skošek. »Pri tem je res, da je konec leta vedno malo sezonsko pogojen, saj se na zavod prijavljajo delavci, ki so bili zaposleni za določen čas in jim ob koncu leta zaposlitev poteče, kasneje pa se znova zaposlijo. Konkretnih podatkov za posamezna podjetja pri tem še nimamo.« Glede na to, da se zaradi krize vedno več ljudi boji za svoje delovno mesto in da dela od petka do svetka ne bo več, pa bo v prihodnje tudi manj bolniških odsotnosti z dela, kar je bila v zadnjem letu že pereča težava delodajalcev. ROZMARl PETEK Cometa prestavljena Napovedovali smo, da naj bi se v torek nadaljevala obravnava v tožbi Cometa proti organizatorjem enomesečne stavke pred štirimi leti. Do nje ni prišlo, saj je Comet prosil za preložitev. »Glede na to, da nam je tožena stranka pripravljalno gradivo dostavila šele v petek, se nanj nismo uspeli pripraviti. Za proučitev smo imeli le dan časa, zato smo sodišče prosili za preložitev obravnave,« je pojasnil predsednik uprave Cometa Aleš Mikeln. Obravnava je prestavljena na 9. december. RP NA KRATKO Bisol kljub krizi zaposluje Podjetje Bisol iz Latkove vasi, ki velja za visokotehnološ-ko podjetje, se namesto na odpuščanja pripravlja na nove zaposlitve. Zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti bodo število vseh zaposlenih s sedanjih 38 do konca leta povečali še za 22 ljudi. V podjetju 10 odstotkov zaposlenih dela na področju raziskav in razvoja- RP winnfir.radiocelje.com Merkscha odpušča V humimici Merkscha v Celju, kjer so svoj Čas delali dan in noč, bodo zaradi krize odpustili 48 delavcev. Neuradno smo izvedeli, da delavce čakata vsaj še dva vala odpuščanj. V pojasnilih za medije so v Merkschi skopi, sploh za naš medij o odpuščanjih niso želeli govoriti. T\idi zato zadnje informacije nismo mogli preveriti. Edino, kar smo uspeli izvedeti, je, da so odpuščanja naredili »po pravilih« ter da sindikalne organiziranosti v podjetju, ki je zaposlovalo več kot 230 ljudi, niso odobravali. Glede na to, da so imeli veliko ljudi zaposlenih za določen čas oziroma so delali preko študentskega servisa, z odpuščanji ni bilo večjih težav (če izvzamemo osebne stiske posameznikov, o Čemer bomo še poročali). So pa znani primeri, ko so določenim zaposlitve za določen čas podaljševali kar nekaj let, namesto da bi jim. kot je po zakonu, pogodbo spremenili za nedoločen čas. Seveda pa omenjeno podjetje pri izvajanju takšne prakse na Celjskem še zdaleč ni edino. RP Spontano že 30 let ^Niti nisem mislil iti za sebe, saj sem imel dobro delovno mesto, a sem si zato. ker sem bii med 30 izbran, da dobim v najem poslovni prostor, le premislil. Zdaj niti ne vem, kdaj je teh 50 let minilo,« se sprašuje Janko lUrn-Šek, ki je v tem tednu obeležil obletnico svojega delovanja. V teh letih je okoli osnovne dejavnosti podjetja naruzal kup dejavnosti, za katere si pred leti niti misül ni, da jih bo kdaj počel. »Zdaj ko razmišljam, vidim, da je vse prišlo nekako spontano.« Začel je z izdelavo elektromehanskih delov in avtoelektriko, nadaljeval z elektro inštalacijami. »Takrat je po teh delih vladalo toDkšno povpraševanje,« se spominja "Himšek. »da sem v pol leta zaposlil še tri delavce. Ker me je vedno mikala elektro-mehanična dejavnost, sem kasneje kupil stroje za izdelavo priključnih vrvic. Tudi te so bile pravi hit.« Spontano je prišla tudi odločitev o gradnji kabelskega sistema v Celju. »Na Ostrožnem sem bil član delegacije za izgradnjo, s tem so bile velike težave. Pa smo se prijavili mi na razpis in začeli,delati. Zdaj pokrivamo poleg celjske Še 21 občin.« Ker je preko kabelskega sistema vključil videostrani z obvestili. je prišla ideja tudi o »živih« informacijah s terena, Tako se je rodila Televizija Celje, ki jo je kasneje sicer prodal. »Potem smo se za nadgradnje gasilskih vozil odloČili po spletu okoliščin. Ker je imel prijateljev sin težave, skratka, začel se je s tem ukvarjati, nato pa ni imel prostora, kjer bi 10 dokončal, smo mu mi ponudili prostor,« kot nekaj povsem običajnega pove TbrnSek. Prosto zemljišče, na katerem ni bilo z izjemo občasnega šotora nič, je bil povod, da se je lolil še nepremičninskega posla ter zgradil poslov-no-nakupovalni center EK. V vseh letih dela se kar težko spomni kakšne krize. »Saj so bili vzponi in padci, vendar smo vedno vse uspešno prebrodili.« In kakšni so načrti za naprej? Spontani? »Naša osnovna dejavnost so telekomunikacije, tem dajemo poudarek. Tlikaj gre tehnologija tako hitro naprej, da ko vgrajuješ novost, že razmišljaš o njeni nadgradnji. Naš poudarek bo kvaliteta in zadovoljstvo strank,« je še poudaril Tumšek. ROZMARl PETEK, foto: SHERPA Kako razrešiti razdvojenost med poslovnim m oseiinim življsnjem. Enostavno-vposdl vključil S62$noj9 ugotovil iubilant Janko Tumšek. m it. 90 • 14. ciovMtbar 2008 0fÖn partim I najboljšim vhmm AKTUALNO Skalni vili - od gorja do prestiža Luksuzna stanovanja na zahtevnem strmem terenu Skalne kleti prepričala stroko - Zlati svinčnik trem arhitektom Skalni vili na Jožefovem hribu sta prejeli arhitekturno priznanje zlati svinčnik. Luksuzna stanovanja na zahtevnem strmem terenu so prepričala strokovno komisijo, da je za večstanovanjski stavbi na Skalni kleti nagradila tri arhitekte. Nagrajena stvaritev, ki je nominirana celo za Plečnikovo nagrado, ne daje slutiti, da je še pred pol leta ob nastanku sprožala nemalo težav. Dobesedno. Izkop jame za gradnjo 30 podzemnih parkirišč je sprožil zemeljski plaz in soseda, zakonca Pompe, sta zaradi slabo zgrajenega opornega zidu ostaia brez letne kuhinje in dela garaže. Pompetova sta po dveh letih gradnje dva milijona evrov vrednih Skalnih vil pristojne inšpektorje prosila, da preverijo pravilnost gradnje stanovanjskih blokov, ki ju je žalsko podjetje Vender gradilo pod njuno parcelo. »V sedem metrov globoko nezavarovano gradbeno jamo se je zrušila ograja, del asfalta je za- čel pokati in drseti v jamo, pojavile so se nevarne razpoke na letni kuhinji. Obrnila sva se na inšpekcijske službe, policijo in .iskala mnenje sodnega izvedenca za gradnjo,« je v začetku leta dogodke pred dvema letoma opisovala Olga Pompe. Pompetova sta prepričana, da sta drsenje zemlje in težave sprožila varčevanje z Priznanje častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je prejel Marjan Ocvirk, rojen v Štorah.Že takoj po maturi Cleta 1953) se jezapisal umetnosti risanja in arhitekturi» iz katere je leta 1961 diplomiral pri prof. Ravnikarju na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Danes deluje kot redni profesor kar treh predmetov: skiciranje arhitekture, asanacije in adaptacije ter projektiranje in kompozicija. Svojo inovativno metodo pouka arhitekturne skice - ta predmet je ustanovil leta 1980 - je predstavil tudi na evropskih univerzah. Poleg pedagoškega dela je aktiven raziskovalec in načrtovalec ureditvenih načrtov slovenskih zgodovinskih jeder in njihove arhitekturne dediščine ter oblikovalec sodobne arhitekture. Tako je za svoje večletno delo pri prenovi stavbe in ureditvi razstavnih prostorov Pokrajinskega muzeja Celje leta 1983 prejel Plečnikovo medaljo. Za oblikovanje Poslovnega centra L^-gusova na IVžaški cesti je bil dvakrat nominiran za Plečnikovo nagrado. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve arhitekturnega biltena AB in njegov prvi odgovorni urednik. materialom in neupoštevanje načrta projekta, čeprav je gradbeni inšpektor gradnjo večkrat nadziral. »Projekt je pred začetkom izkopov zahteval postavitev osem metrov globokega in 35 metrov dolgega opornega ztdu ob nali meji.« je razlagal Silvester Pompe. Stro-kovno napako pri izkopu gradbene jame, ki je ogrožala varnost ljudi in objektov, je potrdil tudi sodni izvedenec Darko Žlajpah in v svojem mnenju zapisal, da sta Pompetova upravičena do primerne odškodnine. Letna kuhinja, ki sta si jo postavila nekaj metrov stran od hiše, bi zaradi posega ka] kmalu lahko zgrmela v jamo, zato sta s podpisom dovolila. da jo delavci Vender-ja podrejo in po sanaciji plazu postavijo novo, enako prejšnji. Zahtevala sta tudi izplačilo 30 tisoč evrov odškodnine in povrnitev stroškov, »Čeprav so povzročili za več kot 50 tisoč evrov škode in med gradnjo motili našo posest, ki je tudi po dveh letih eno samo gradbišče,« sta še pojasnila v bran svoji zahtevi. Sporazuma o plačilu odškodnine tudi po dveh letih vpleteni niso našli. »Na mizi čaka ponudba za postavitev objekta v prvotno stanje, toda prizadeta jo ves čas vztrajno pogojujeta z nerazumno visoko odškodnino in nerealnimi pričakovanji,« zaplet, ki mu kar ni videti konca, pojasnjuje direktor Zaradi pregloboko izkopane gradbene jame na stmiem terenu naj bi varnost dva milijona evrov vrednih luksuznih stanovanj kar trikratno povečali in tako prepričali strokovno javnost, da sta vili vredni priznanja. Venderja Vanja Verdel. Med bojem za odškodnino naj bi varnost luksuznih objektov z 17 stanovanji kar trikratno povečali in s tem prepričali strokovno javnost, da sta vili vredni priznanja In celo Plečnikove nagrade, ki je žal prehitela rok za dokončanje objektov. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA Priznanje zlati svinčnik za Skalni vili je strokovna komisija obrazložila z naslednjim opisom: Arhitektura dveh večstanovanjskih stavb na zahtevnem strmem terenu se izredno subtilno vključuje v občutljiv ambient celjskega obrobnega naselja Skalna klet. Večstanovanjski program je domišljeno razčlenjen v posamezne stanovanjske enote, s Čimer je zagotovljena razgibanost sicer velikih stavbnih mas in njihova prilagoditev drobnejšemu merilu obstoječe zazidave, hkrati pa zagotavlja ustrezno stopnjo individualnosti stanovanj. rafi^i dcpP Artirtektura dveh večstanovanjskih stavb na zahtevnem strmem terenu se izredno subtilno vldjučuja v občutljiv ambient celjskega obrobnega naselja Skalna klet, jo v obrazložitev priznanja zapisala strokovna komisija. Murkova nagrada Hazlerju : SAMO 00 : '•''2.2008; • • VEZAVA ZA 6 MESECEV fiksno obrestno mero 5,50% • VEZAVA ZA 13 MESECEV fiksna obrestna mero 5,65% Letošnjo najvišjo Murkovo nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Slovensko etnološko društvo, so podelili prof. dr. Vitu Hazlerju. Namenili so mu jo za njegovo bogato raziskovalno, pedagoško in praktično delo na področju etnološkega konservatorstva v Sloveniji. S težavami ohranjanja stavbne dediščine se je spoznal kot konservator celjske- ga zavoda za varstvo kulturne dediščine ter sodeloval pri postavitvi muzeja v Rogatcu, pozneje pa še pri obnovah Kroflo-vega mlina v Kozjem ter Skrabčeve domačije pri Ribnici. Svoje znanje že vrsto let prenaša na Študente etnologije in kol-curne antropologije na ljubljanski filozofski fakulteti. BJ OD WOO€DALJE ^ banka celje www.bcinka celje.si it. 90 • 533. november 2008 m INTERVJU NOVI TEDNIK »Ne zidovi, pomembni so ljudje, ki med njimi ustvarjajoitt Častitljivo ter občudovanja Ln spoštovanja vredno obletnico v teh dneh obeležuje ]. gimnazija vCelju. Dvesto let delovanja, generacije, ki jih }e težko prešteti, ter posamezniki, ki so se po končanem izobraževanju več kot uspešno podali v svet in aktivno soustvarjajo slovensko prihodnost na svojih področjih. Nenazadnje jo vtem šolskem letu obisku je več kot tisoč di-jdkov. lani je dobila šola novega ravnatelja, ki si šteje v čast, da ima priložnost skupaj z njimi obeležiti visok jubilej. Mag. Anton Šepetavc je z gimnazijo tako ali drugače povezan že desetletja. V r. gimnazijo v Celju ste najprej vstopili kotdijak>za-tem tez leta kot učitelj, zdaj vstopate kot ravnatelj. Iz last-nih izkušenj lahko govorite o številnih spremembah. Vtisi so res raznoUki. Res pri tem je, da z vsakega položaja na 10 gledam drugače. Ko pogledam v preteklost, vidim predvsem, da ostajam v neki stari Soli z res Jahtno tradicijo, šoli» ki ima kaj pokazati. To skušamo javnosti tudi dopovedati ob jubileju. Osebno čutim ponos, da smo s sodelavci v šoli prisomi ravno v tem času, da lahko priredimo slavje, kot si ga gimnazija zasluži. Čas )e naredil svoje in pustil tudi pečat na vsakodnevnem utripu v šoli. Pravita ob* našanja so veliko bolj ohlapna, drugačen je odnos med dijaki in profesorji. Res je. Opažam, tudi s ko-Ie0 iz zbomit^, da se je mladina močno spreminjala in se spremenila tako v obnašanju kot odnosih. Z mladimi je zdaj veliko težje delati kot nekoč, šola mora nase prevzeti precej odgovornosti in v2^ojnih nalog namesto prezaposlenih staršev. Mogoče se motim, ampak zdi se mi, da smo bili sami kot dijaki veliko bolj ubogljivi in vodljivi, če nas je kdo okaral, smo si močno vzeli k srca Naj takoj dodam, da v naši Šoli kai^nih hujših disciplinskih težav tudi dandanes nimamo! Naši dijaki so izjemno ustvaijalni, nadpovprečno uspešna ln stega vidika so vredni pohvale. TXidi v osnovi so veliko bolj izobraženi in razgledani, že ko pridejo k nam. Z njimi je naporno delati, ker nas priganjajo in preganjajo. Na primer pri kakšni an^eS-čini ali računalništvu mora biti profesor že prav na preži, da ga dijaki s svojim znanjem ne »povozijo«! Čeprav to ni nič slabega, da ne bo pomote. Nekoč smo bili dijaki na nek način bolj skromni in »na distanci«. Za nameček ima ^mna-zija vsako leto več dijakov, z^j jih je že več kot tisoč. Kaj to pomeni za kvaliteto izobraževanja? Vedno ponavljam, da sem eden tistih, ki ne podpiram ekspanzije gimnazijski progra- mov in števila gimnazijcev, saj se mi aU, da moramo v tej državi ohraniti neko ravnovesje. Pomembni so tudi drugi poklici in šolef Seveda si obenem želim, da bi naša gimnazija živela, ustvarjala in nudila odlično izobrazbo kot v do-sedanj ih200 letih. MnoSČnost na drugi strani po vseh selekcijah prinaša večjo kvaliteto, mi vedno dobivamo odlične dijaice, kar je riaSa prednost. Iz te množične odličnosti se potem dodatno izluščijo nadpovprečni posamezniki. Vtem pogledu je naši Šoli lažje kot kakšni, ki se bori z manj uspešnimi ali kakorkoli problematičnimi dijaki. Kar se dče fizičnih zmogljivosti Šole, smo že nekaj časa na pragu kolapsa; zaseden je praktično vsak kotiček šole, to je gotovo nekakšen minus pri kvalitetnem izvajanju pouka. No, bolj kot zidovi so pomembni ljudje, ki znotraj njih kreirajo vpojno-izobraževalni proces. V tem pogledu ni dvomov glede uspešnosti. A tudi vloga profesorja se skozi čas spreminja. V svoje profesorje ste nekoč gotovo zrli z veliko mero strahos-poštovanja, je danes kaj drugače? Naj bom povsem neposreden; nekoč so bili profesorji vendarle osebnosti z veliko začetnico! Nanje smo dejansko gledali kot na nadrejene, na ljudi, ki so v vsakem pogledu modrejši, pametnejši in s tem nekako nad nami o njih se je spletlo brez števila zgodbic in anekdot, kakšen je kdo zna- Osrednja prireditev ob jubüeju I. gimnazije v Celju bo danes. Od 12. ure v Šoli pričakujejo številne goste, nekdanje dijake gimnazije, ki so se uveljavili na področjih politike, gospodarstva, umetnosti» znanosti, novinarstva, Športa ... V okviru posebnih delavnic se bodo pogovarjali s sedanjimi dijaki, teme so izbrane ^ede na področje delovanja gostov, pričakujejo tudi obisk predsednika republike dr. Danila Türka. Slednji bo kasneje podelil svečane plakete nekdanjim ravnateljem Šole aii njihovim svojcem. čajsko in po obnašanju. Teh zgodb je danes vse manj in morda je to dokaz, da smo pre-hitri, prepovršni pri svojem delu in v odnosih. Nad tem bi se morali zamisliti! Danes meje padajo, saj se mladi radi k^ hitro izenačijo in pozabljajo, da pred njimi vendarle stoji nekdo, ki je moral končad fakulteto ter v ži>djenju že nekaj naredil. Ne vem, oätno so vajeni takšnega načuia, morda tudi od doma. Saj veste, karikiram, doma mati vpraša mladosuiika, če bi šel v trgovino, on odvrne, češ, zakaj pa sama ne greš... Gre pa morda tudi za posledico neprestanih reform, ki jih je v slovenskem prostoru absolutno preveč in so prepogoste. To negativno vpliva na šolski utrip in delo. IXidi letos vas čaka na primer spremenjeni način ß- nanciranja, »po glavi« dijaka, kar za vašo ^mnazijo sicer ne bo pomenilo nič usodnega. Poleg tega se spet spreminja sam prodam gimnazij. Prav imate, nam dijakov ne manjka, financiranje za nas ne bo problem- Kar ne pomeni, da me ne skrbi za dnige ravnatelje in šole. Ko vidim, kako se morajo truditi, da bi privabili dijake... Potem se vpro-gram vpišeta dva ali trije. Nisem navdušen nad sistemom, iu tako očitno diskriminira, nekatere šole bodo dobesedno obsojene na smrt. Ne le ^mnazije, pomembni so tudi poklici in izšolani kadri, ki so dobri rm svojem področju in v svojem delu uävajo. Kar se tiče posodobitve gimnazijskega progama: gre za Še enega v nizu projektov v našem šols- Oogajanje se bo ob 17. url prestavilo v dvorano Zlatorog, kjer se bodo povabljene nekdanje generacijedi-jakov zbirale vse do 18. ure. Pričakujejo približno tri tisoč gostov, ki se bodo družili ob ktiltumem programu, ki ga bodo soustvarjali sedanji in nekdanji dijaki gimnazije, bo pa predvsem glasbeno obarvan. Sledilo bo neformalno druženje, najbolj vztrajni se bodo roed-generacljskega druženja iahko veselili vse do 4. ure. tvu. Strinjam se, da moramo iti S časom naprej in s programom, ki za gimnazije dolgo Časa ni bil prenovljen, slediti uvedenim spremembam v osnovnem izobraževanju. Na dru0 strani poudarjam, da je treba reforme iz papirja prenesti v prakso. To lahko storijo le ljudje, če seveda sploh prevlada vzdušje pripravljenosti na spremembe. Ne ^e za samoumeven proces, ks bi se zgodil čez noč. Najpomembnejša prireditev v okviru praznovanja 200-letnice vas čaka danes. Na medgeneradjskem druženju pričakujete več tisoč nekdanjih in sedanjih dijakov. Ne glede na starostne razlike s v šali med seb<^ pravite kar sošolci. Kaj je tista skrivnostna naveza, ki druži maturante 1. gimnazije v Celju? Biti maturant naše gimnazije gotovo za vse nas pomeni neko čast, upal bi si reči celo intelektualni privile^j, To ni ponarejeno, ampak iskreno Čustvo. Mi Čutimo pripadnost tej šoli ne glede na to, katerega leta je kdo končaJ šolanje. To je tista velika in lepa prednost naše šole v primeijaw s katero drugo. Če strnem; gre za ponos, čast, pripadnost, občutek izbranosti, da smo bili izbrani, da smo smeli obiskovati to Šolo. Toda, da se razumemo, nekaj bi rad razčistil Včasih se preveč poudarja, da naj bi bila 1. gimnazija v Celju elitna. Nisem pristaš te oznake. Če je že v kakšnem smislu elitna, je v tem, da imamo od- lične dijake in dobre profesorje. Rad bi poudaril, da v to šolo niso nikoli hodili zgolj socialni privüegiranci in igrano iz bogatih ter uglednih družin. TUdi sam sem dokaz, da so v gimnazijo vstopali tudi dijaki iz socialno ogroženih druiün. Če že kakoikoli govoriva o eliti, lahko morda govoriva zgolj o intelektualni eliti. Ali pri vsej tej množici di-j^ov dandies še začutite to, kar sva omenila, ali še prevladuje ta občutek pripadnosti? Ta pripadnost še obstaja, tudi sodeč po tem, da bodo na nocojšnji proslavi zadnje generacije šte\alčno močno prisotne. Je pa res, da se je marsikaj vmes spremer^o, če pogledava ra prlmerznamenite valete n^-danjih generacij dijakov, ki smo jih Imeli in jih imamo ter se jih radi udeležujemo. To je nekako zamrlo. Razredi, ki so šolo obiskovali po letu 1990 in se redno zbirajo, so precej redki. Prišli so novi časi in vse skupaj kaže tudi na stanje v slovenski družbi nasploh. Osamili smo se na nek način in živimo bolj drug mimo drugega. Oddelčna zavest upada, medtem ko sama šola ostaja znamenita in priljubljena. Vzemimo za primer maturantske plese, za katere vlada veliko zanimanje nekdanjih dijakov. Ne moreva mimo pomena ustanovitve in delovanja 1. gimnazije v Celju za celjski in širši slovenski prostor. V času in prostoru je vendarle odigrala pomembno vlogo. Našašola. ustanovljena leta 1808, je v Celju, ki je bilo takrat zelo ponemčeno, predstavljala velik potencial za slovenski živelj. Ta potencial je izjemno narastel v drugi polovici 19. stoletja, še bolj po 1. svetovni vojni. V teh 200 letih je šola naredila ogromno za obstanek ter preživetje slovenstva v Celju. V gimnaziji so se v tem pogledu seveda šolale številne ključne osebnosti naro-dobuditeljstva, ki so soustvarjale celjsko in slovensko zgodovino. Škof Anton Martin Slomšek. Karel Destov-nik Kajuh - nabor je raznolik! Še sam general Rudolf Maister je v celjski gimnaziji nekoč vodil literarni krožek. Bili smo in bomo ostali slovenska šola. Čarobne steklene krogle nimava, a Če bi jo imela, kakšno prihodnost bi lahko napovedala celjski gimnaziji? Predvsem si želim, da bi šola ostala kvalitetn;) vuj do ^e mere, kot je zdaj. Sicer pa si v materialnem vidilai želim, da bišola končno dočakala temeljito prenovo ter gradnjo telovadnice. Preprosto povedano; da bi v vseh pogledih rastia in se razvijala, predvsem kakovostno ter ustvarjalno. Menim in uf»m, da bo tako. POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA m i«. 90 • 14L november 2008 NOVI TEDNIK INTERVJU Častnik Akademskih palm Slavku Deržku posebno odlikovanje za promocijo francoske kulture in francoskega jezika Francoska veleposlanica v Sloveniji Chantal de Boiir-mont je včeraj odlikovala Slavka Deržka z redom Častnika Akademskih palm (Of-ficier des Palmes Acadćmi-ques). Gre za francosko državno odlikovanje, ki so ga Deržku podelili za posebne zasluge s področja promocije francoske kulture in francoskega jezika. Tako odlikovanje imata v Sloveniji samo dva. Idejni oče frankofonskih dni v Celju, letos |e bil že 10. festival, pravi, da so prav ti dnevi najbrž razlog za lako visoko odlikovanje in dodaja, da mu odlikovanje ve-liko pomeni: »To je državno francosko odlikovanje, ki se podetjuje pomembnim ljudem po vsem svetu, ki so kaj posebnega naredili za promocijo francoske kulture in francoskega jezika. V Sloveniji sem jaz drugi, ki sem to priznanje dobi).« Za promocijo francoskega jezika ste nedvomno veliko naredili. Kako pa gledate na to, da francoščino izpodrivajo drugi jeziki, recimo španščina? Učenje tujih jezikov je vedno tudi raaJce modna muha, Tako je zdaj tu nek jezik, ki je postal modna muha, brez kakšnega velikega ekonomskega ali kulturnega pomena. FrancoSčina vendarle ostaja ob angleščini tisti jezik, ki ga mora obvladati vsakdo, ki gre v siužbo v evropske inštitu-cije. ki so na frankofon-skem območju, torej v Bruslju in Strasbourgu. In kdorkoli iz Slovenije dobi kakršno koli mesto tam, Če se francoščine ni učil, mora na hiter, ampak intenziven tečaj francoščine- Me pa čudi, da če že mladi nasedejo modnim muham, da vendarle starši in starejši ne vidijo tega, da bi dopovedali mladini, da izberejo francoščino kot drugi tuji jezik v gimnaziji. Se bo torej francoščina obdržala? Še posebej, če jo primerjamo z angleščino. Angleščina je postala lingua franca; pravzaprav pa človek ne ve, ali bi se imenovala angleščina ali ame-rikanščina. To je postai esperanto. Ampak glede teh uradnih zadev, so pa vsi uradni dokumenti vedno objavljeni najprej v angleščini in francoščini. Celo najprej v francoščini, ker jo štejejo kot najbolj analitičen, natančen jezik. Saj veste, pravne formulacije morajo biti zelo natančne, da ni medvrstičnega branja, ki je lahko tudi škodljivo. Glede tega francoščina zagotovo ostaja. Se pa s širitvijo Evropske unije vsaka država poteguje za to, da je jezik enakopraven. Slovenščina je seveda na papirju enakopraven jezik. To zgolj 3dvd. d.o.o.. je del skupine Tobačna Ljuijliana. hkran pa tudi del cetrtö najve^jd tohriöne družbe In)p9tr je pa treba znati angleško in francosko. Če znaš še več jezikov, toliko bolje. Jaz se spominjam bivše ministrice za šolstvo dr. Lucije Čok, ki je dvojezična sloven sko-itali j an ska, govori pa še angleško in francosko, pa tudi nemško. Povedala je, da toliko pomeni» če se zna človek pogovoriti v več jezikih, s tem tudi nadvladaš druge. Uradno že morajo biti prevajalci, ko se srečata ameriški in francoski predsednik, kasneje, v zasebnem pogovoru pa ... Idealno bi bilo, da bi Francoz govoril francosko, Američan pa ameriško in bi se sporazumela. To je evropska težnja, da bi se tako sporazumevali, ampak mislim, da je do tega še daleč. Kakšno je znanje tujih jezikov v Sloveniji? Generacije se spreminjajo. In ker angleščina daje vtis Lahkega jezika, to je tudi jezik računalniške dobe. obkroža nas s filmov, televizije. interneta. In vsi že mislijo, da krasno govorijo angleško. Angleščina sploh ni lahek jezik. Če ho-^ češ govoriti dobro angleško, je treba res dobro znati in hiti natančen pri učenju in izražanju. Francoščina pa velja že vnaprej za zelo težek jezik. Francoščina je tako kot nemščina • je jezik, Id ima sistem, ki s^ ga je treba držati. Ko ga obvladaš. se znaš tudi izražati. V Sloveniji smo se vedno pohvalili. da 50 naši dijaki in študenti zelo dobri v znanju francoščine. Nekatere kolegice, ki učijo na gimnazijah po Sloveniji, se zdaj pritožujejo, da je to nova generacija, ki se noče tako natančno učiti, se je pa tudi način poučevanja spremenil. Vsak bi rad kar (akoj znal komunicirati, to pa seveda ne gre. Kdaj ste bili nazadnje v Franciji? Pred dvema letoma in zelo si želim, imam posebne razloge, da greva diiigo leto z ženo spel v Pariz. ŠPELA KURALT Foto: Grup A POZOR. HUD PES Metamorfoze Počasi, a zanesljivo, postopoma, a odločno, vse drsi v dekonstnikcijo tega, kar je bilo. Svei ne umira, zgoij spreminja obliko. Pa ne le narava, ki čaka na svojo novo formo. Počasi in zanesljivo se izgubljajo imena letnih časov. Nihče več ne more reči, jesen je. Vraga je jesen, če po našem travniku cvetijo marjetice, jesensko cvetje pa je težje najti kot novo Ime za letni čas, ki več ne obstaja. Ko sem pred leti tjudem pojasnjeval zimski in letni monsun, pa suho obdobje v Indiji, se nikakor niso zmogli sprijazniti z dejstvom, da so trije letni časi v Aziji pač dejstvo. Zdaj je drugače, imena n^ih letnih Časov so poslala neustrezna, novih imen še nimamo, ker tudi naravnega cikla zaenkrat še nimamo oblikovanega v tisti meri, da bi nova narava postala tudi del tistega, česar smo navajeni. Verjetno vsi poznale taoistično počelo jin in jang, dve kapljici, ena ujeta v drugo. Ena črna, druga bela in vsalca zaznamovana s kančkom svojega nasprotja. Približno tako vidim tudi naše ietne čase. Niso več zgolj črni ali beli, pač pa premešani. Očitno se v naravi vse, recimo temu, laoizira, postaja vse bolj »kitajsko«, če se nekoliko pohecamo. Pravzaprav sem premišljeval, da se (udi družba na nek način prilagaja temu kitajskemu počelu. Razne stvari, čisto materialne, ki so svoj čas imele svojo funkcijo, je zdaj pravzaprav spričo pokJtajčenja nimajo več. Recimo, dežnik. Včasih je bilo ünOy ob vseh teh dolgotrajnih nalivih, plohah in podobno, imeti dober, trden, nepremočljiv dežnik. Kitajci so spremenili tudi dežnik. Pravzaprav so obranili obliko našega dežnika, ampak ti na dežju nič ne pomaga, ker enostavno premoči. Podobno so Kitajci spremenili namembnost ščipal-ca za nohte. Ko sem si jih zadnjič želel porezati, se je odkrhnil ščipalnik namesto Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hot mail. com nohca. Kitajci so inovatorji tudi pri otroških igračah. Avtomobilčki npr. nimajo več koles, da bi jih otrod lahko vozili, pač pa zato, da odpadajo. Nekaj podobnega je s švicarskemu nožu podob* nem kitajskem izdelkom, kjer se rezilo obrne proti tebi, če želiš karkoli odrezati. Pravi mojstri pa so Kitajci pri izdelavi zadrg, ki se strgajo rta neverjetno možne načine. Kitajci so izumili tudi posebne vrste sukanec, ki služi temu, da oblačila lažje razpadejo in se reciklirajo. Najbolj pa je slavna kitajska plastika, bistveno bolj kot njihov famozni porcelan. Že ob sami izdelavi jo Kitajci izdelajo tako zelo neravno, da je nemogoče najti kaicšen utor, recimo pri plastični posodi, ki naj bi »dihtala«. In še na koncu, najbolj so seveda cenjena kitajska barvila, ki puščajo sledi vsepovsod, predvsem pa na lahek način prideš do same osnovne barve kateregakoli izdelka. Vse to, kar sem našteval, so stvari, ki potrebujejo vaktuainem trenutku, tako kol naši letni Časi, povsem nova poimenovanja. Vse te stvari si želijo dobiti imena. Premišljeval sem že> če morda ne bi büo pametno na kakšen tečaj Idtajščine, pa se mi dozdeva, da ne bo nič pomagalo. Kitajci so po mojem veliki šaljivci, ki nožu podobno stvar tudi imenujejo nož, zgolj zato, da bi nas zmedli. Taoizem je očitno religija bodočnosti, narava nam to že očitno kaže, . prav tako pa seveda tudi svet trgovin, ki je kitajski smisel za huiDor ponesel po celotnem planetu. BREZPLAČNI PftOMSTW TELEFON RADIA CELJE ^se na enem mestu! M v Svetovanje, pfodaja in dostava suhomontažnfh gradbenih sistemov, mavčniti plošč. teQtacijskih materialov, okraenH^ let^c, rozet, orodij ter ostalih materialov za aricSudna dela. trgovina z materiaCi za suho gradnjo SSAd.o.o. WVA9/A. 3000 CEUe TW.:03/42S 70 20, fax: 03/425 70 11 wwwwba.ä ^rafl: seba.celje^ol.net SebA št. 90 »14. november 2008 m 8 CEUE I NOVI TEDNIK Kaj borno pokazali zanamcem? Veselje ob hiški, kriti s slamo - Celje ima le dve spomenika etnološke dediščine s slamo krita hiša v Brezovi je v Celju edini primer, kjer se še lahko vidi, kako je včasih živel srednje premožen kmet. Edina še ima ohranjen pripadajoči objekt sušilnice sadja io lanu, kaš-Čo in kozolec in, kar je Še več. družino, ki tega ne bo prepustila zobu Časa. Lahko bi celo rekli, da se hiške že ves čas drži srečd. Ludvik Stopar, ki je pred leti prevzel domačijo, saj pri hiši ni bilo potomcev, ni lepo skrbel le za takrat še živeče prebivalce hiške, temveč tudi zanjo. Siafoel je za redna popravila, obnovil del slamnate strehe ter nasploh Kdaj je hiška nazadnje gostila toliko ljudi? Najbri po kakšnem končanem večjem delu rva kmetiji... poskrbel, da življenje na majhni kmetiji ni zamrlo. Načrti so bili Se večji, a kaj, ko takrat pravega posluha o^ čine za ohranitev objekta ni bilo, pravi. S težkim srcem se je pred Štirimi leti odločil za prodajo» vendar si je obljubil, da kar vsakemu je ne bo dal. Nov lastnik se je moral obvezati, da hiške ne bo pustil propadati. Na srečo je naše) takšnega, ki obljubo tudi drži- V okolici Celja je zabeleženih 64 objektov etnološke dediščine, od tega jih je na Brezovi sedem, le s slamo krita hi^ s črno kishi-njo na Brezovi 3, po domaČe PrepanSkova domačija, pa je obenem tudi kulturni spomenik. Zgrajena je bila nekje med letoma 1825 ter 1872. V Celju je edini primer kmetije, sicer ne srednje premoibiega, temveč bogatega kmeta, le Luhnova domačija. Žal zanjo časi obnove in ponovne oživitve še niso prišli ... IXidi Marjan Kožuh se je odločil, da bo kmetiji ponovno vdahnil Življenje. Z družino se sicer v majhno hišico ni preselil, temveč sL je nedaieč stran zgradil novo. »Veste, kdaj sem največ časa KJjub dn^use ja na Prapsnskovi, nato Stopaqavi in zdaj Kuuhovi domačiji zbrala mmmca sokrajanov. S tam so ne samo proslavili novo kiitino, za katero so mimogrede ugotoviti, da z nje še po dežju preooj časa kaplja, tamvftS tudi obolaSli krajevni praznik Šmartnega v Rožni dolini. v stari hiški? Pozimi, ko zakurim v krušni peči. ure in ure posedim na njej,« pravi Kožuh. Pred kratkim je hiška Še po drugem slemenu dobila novo zaščito, svetlečo slamnato streho, ki jo je v večini financirala Mestna občina Celje. Želja KoŽuhovih je, da bi hiško počasi krasila tudi nova fasada, že zdaj pa so pripravljeni za vnaprej napovedane skupine hiško tudi pokazati. Koliko mala, skromna hiška pomeni domačinom, so pokazali ravno to soboto, ko so se v velikem številu kljub dežju zbrali v njej. Da ni vseh stroškov pogostitve »trpela« le domača družina, so pecivo, vino in jesenske dobrote [beri bučnice) prinesli kar s seboj, za g]asbo, ki pritiče takšni domačiji, pa so poskrbele Pevke iz Jezerc. ROZMARl PETEK Iščemo kandidatko/kandidata za delovno mesto TAJNICA Ob zakonskih pogojih zahtevamo še naslednje: - V. ali VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri {administrativ na, upravna aJi šolaza organizacijo dela) - 1 -2 leti delowiih izkušenj na delih In nalogah s področja tajništva - delo z računalnikom in znanje osnovnih sodobnih računalniških programov (Office, e-pošta) za potrebe delovnega mesta - znanje strojepisia - pasivno znanje angleščine / nemščine - poskusno delo 3 mesece - izpit B-kategori]^ Ponudbe z žMjenjeptsom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do 25.11.2008 na naslov SU-PRA-8TAN, d.o.o., Adamičeva 1, Celje ali na elektronski naslov: info@suDra^an.si. Navedite tudi številko mobilnega telefona, na katerega ste dosegljivi. Po preteku preizkusne dobe možnost zaposlitve za nedo* ločen čas. Razpis nas ne zavezuie k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju. Or*TlKA. ^uJohlr PE CELJE, Stanetova ullca13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIĆNI PREGLEDI Po^Jeije ZQ pnHzvcMlnjo In trgovino z optičnimi pripomoilö, Ic.o. OPTIKA 3301 PEnK»VČE^l9vec3a Telefon: 03/428 55 80, fox: 03/428 55 83 Plesali bodo dobrodelno Rotary klub Celje je za soboto ob 19.30 v celjskem Narodnem domu pripravil svoj tradicionalni, že dvanajsti dobrodelni ples. Rotarijci bodo na njem ob prijateljskem druženju z gosti donirali 10 tisoč evrov. Dobrodelne prispevke so namenili štipendiranju treh nadarjenih celjskih ^jakinj, ki se izobražujejo vtujini To so Janja Brleč, ki študira imanje na cltrah v Münchnu, Spela Vbdeb, ki študira sodobni ples v Salzburgu, in Maja Slatin-šekr študentka petja v Londonu. Že tradicionalno pa bodo donirali tudi svojim varovancem - Društvu za cerebraino paralizo Sonček v Celju. BS PROMETNI T E L E P O N RADIA CELJE glasbene oddaje Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom Drugi jubilejni koncert bo v nedeljo, 16. novembra, ob 16. uri v Gorici pri Slivnici. Nastopajo: Štirje kovači in Franc Flere z Matejo ter ansambli Unikat, Štrk, Polka puoce in Ansambel bratov Jamnik, etno skupina Nojek in legenda slovenskega bumorja in glasbe Marjan Roblek • Matevž. Slikarji glasbeniki Jože Žlaus, Toni Mohor» Špeia Žafran, Viado Geršak in Božidar Ščurek bodo risali in tako sodelovali v dobrodelni akciji za celjsko porodnišnico. Predprodaja vstopnic: Cvetličarna Orhideja v Gorici pri Slivnici in hotel Žonta v Šentjurju. Organizatoiji: ansambel Unikat, DniStvo kmetic Ajda in Novi tednik & Radio Celje m št. 90 - 14. november 2008 NOVI TEDNIK GEUe I Ker ni vedel, bo plačal Bojan Poček je postavil novo greznico, ker ni vedel, da bodo gradili kanalizacijo Bojanu Počku 12 Brezove pri Šmardnskem jezeru je nekegđ dne iz dotrajane ID prenapolnjene greznice začelo teči po lepem in na novo urejenem vrtu. Ker je hotel stvari dobro urediti in ne le nekaj na hitro> se je odločil, da bo postavil no-vo greznico. Ko jo je končno imel in je bilo vse urejeno, je po treh mesecih ugo-tovil> da bo mimo njegove hi$e telüa kanalizacija. Ker njegova hiM in seveda greznica ležita nižje od predvidene trase kanalizacije, si bo moral urediti Še črp^o. »Kad krene, laenel« Počka najbolj jezi, da so krajani, ki so lastniki zemljišč, očitno najmanj vredni oziroma nevredni informacij. To velja tako glede kanalizacije, kot tudi glede vseh morebitnih naložb in načrtov, ki se ukvaijajo 2 oživitvijo Šmartinskega jezera, o čemer smo že pisali. »Nihče nas ni nič obvestil, pričakoval bi osebno vabilo, ker smo lastniki zemljišč,« pravi Poček in nadaljuje, da je sodu izbilo dno, ko je za kanalizacijo izvede) šele takrat, ko so na njegovo zemljo prišli zakoličit traso. Pojasnjuje, da, sla se z ženo laru odločila za gradnjo prizidita in obnovo t^iše. Tako sta uredila tudi okolje in vrt, za vse skupaj pa sta odštela približno 60 tisoč evrov. Vsaj deloma bo še) njun denar po zlu, saj bo treba nemalo kopanja, da bo-do uredili kanalizacijo tako, kot je treba. Bojan PcKek ob prizidku in novi greznici: »Če bi vedel, da bodo gredill kanalizacijo, bi greznico postavil dva metra višje, pe ne bi bilo treba imeti Črpalke.« Stran vržen denar? Novo greznico si je Poček postavil ob prizidku. Preden jo je postavil, je na občini vprašal za kakšno subvencijo, da bi si postavil Se čistilno napravo, ki stane približno 5.000 evrov. Ker je grez-^co. nyjn^potreboy^ r^--pisov za ^ß^lilno napra^öVa ni bilo, je novo, dvoprekat-no greznico postavil brez čistilne naprave. Vse skupaj je stalo približno 2.500 evrov. Zanimivo je, da mu na občini nihče, ki jih je spraševal za čistilno napravo, ni omenil, da bodo tam gradili kanalizacijo, Če bi namreč to vedel, bi se verjetno našla kakšna rešitev, kako premostiti Čas do izgradnje kanalizacije, in bi z novo greznico počakal. V vsakem primeru pa bi Poček, če bi vedel za gradnjo kanalizacije, novo greznico postavil drugje. Nova grez-rtica namreč stoji nižje, še bližje Šmartinskemu jezeru, kot je stala prejšnja. Zato si bo moral, te^o je Počku povedal tisti, ki je zakoličil traso, urediti še posebno črpalko, ki bo fekalije spravila do kanaiizadje. Poček se ob tem spet (upravičeno) razjezi: »Črpalka pa naj bo spet v mo|i režiji, na mojo elektriko!« Na občini pravijo, da je čudno, da PoČek ni vedel za vse to. »Saj je še sem prišel prosit, da bi mu nekaj zri-saii, da bi svoje živali lahko kam dal,« pojasnjuje vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo Roman Kramer. PoČek ima namreč doma pravi mali živalski vrt • od kač, dihurjev, rac, koz, ovc, zajcev, morskih prašičkov, majhnega konja, legva-na do čisto »navadnega« psa in mačk (verjetno smo še kakšno žival pozabiE) - ki ga je želel pokazati tudi drugim. Velikokrat namreč k njemu pridejo ljudje zgolj opazovat živali. Poček po- jasnjuje, da se je sicer res nekaj o tem pogovarjal, vendar mu za kanalizacijo nihče ni nič omenil. Zdrava pamet nam tudi pove, da verjetno ne bi samoiniciativno stran vrgel 2.500 evrov, da sploh ne omenjamo denarja, ki bo zdaj potreben še za črpalko. Treba pa je pojasniti še, da Poček govori stvari, kot mu jih je pojasnil tisti, ki je količil traso. Roman Kramer pa nam je povedal, da so vsi projekti glede izgradnje kanalizacije šele v fazi projektiranja. Karkoli torej govorimo o posameznih rešitvah, govorimo na pamet. Možno je torej, da Počka čaica nakup črpalke, ni pa nujno. »Karkoli delamo, delamo tako, da bo najboljše za občane,« pravi Kramer in dodaja, da pa vedno pač ni možno urediti kanalizacije brez črpališča. Ob vseh tegobah, ki so se zgrnile nad Počka, bi radi sredi njegovega dvorišča uredili tudi jašek, v enem delu njegove parcele pa celo nekakšno barako za vzdrževalce. Skibi ga, da bi vse skupaj preveč zaudarjalo. Verjetno pa zna biti grozno tudi, ko bi se vsak dan, ko b( pogledal tisto barako ali pa jašek spomni], kako ga je nevednost stala precej evrov. Očitno so na celjski občini že pred meseci začutili krizo in začeli varčevati. Z besedami. ŠPELA KURALT Foto: KATJUŠA Bo kriza poplavila celjske bregove? V teh dneh čistijo desni breg Voglajne. Čeprav so imeli v načrtu, da bodo Vogiajno očistili naplavin in odstranili zarast do Pocajtovega mlina, bo za to zmanjkalo denarja. Tako bodo naplavine očistili do mostu na Teliarski, zarast pa odstranili do beto-name Pilili. Čiščenje Savinje Čiščenje desnega brega Voglajne od Polul do Tremerij je predvideno prihodnje leto. Za čiščenje Voglajne so imeli na voljo 300 tisoč evrov, vendar je bilo naplavin več, kot 50 pričakovali, tako da bodo čiščenje, ki bo trajalo do konca novembra, zaldjučili pred Pocajtovim mlinom. Sicer pa v teh dneh Čistijo tudi Hudinjo (od izliva do mehkega jezu pri Cinkarni], kjer prav tako odstranjujejo zarast. Prihodnje leto imajo v načrtu čiščenje Ložnice od Špice proti Lev-cu in seveda Savinjo od Polul do Tremerij. To je tudi ena od prioritet v prihodnjem letu, vendar pa je vse odvisno od denarja. Sanacijski program je potrjen v višini osem milijonov evrov, vendar to še ni dokončno. Poleg tega se še ne ve, kdaj bo denar dejansko prišel v Celje, kot pojasnjuje Nataša Kovač iz Agencije RS za okolje: »Sklep, ki ga je vlada sprejela lani za sanacijo poškodb in posledic visokih vod septembra 2007, je ta sredstva (8 milijonov evrov, op. p.) potrdil, vendar mora biti vsako leto za določen okvir sredstev sklenjen še dodatek h koncesijski pogodbi. Ta pa bo predvidoma sldenjen v prihodnjem letu, vendar ne vem, kdaj.« Ob tem je treba povedati, da se lahko zgO(^, da bo denarja tudi bistveno manj. Zato lahko le upamo, da svetovna finančna in gospodarska kriza ne bo pljusk-nila tudi ob bregove celjskih rek. ŠK, foto: KATJUSA Barbara Vidovič Priskakljal bo zajček Branko Gledališka igralka Barbara Vidovič, do nedavna Še redna članica SLG Celje (na c^j-skem odru jo bomo kot gostjo Še videvali), lanskoletna nagrajenka z bronastim celjskim grbom, se je odločila stopiti na samostojno umetniško pot. In ustanovila je svoje lastno, majhno gledališče oziroma zavod Talija - ustvarjalni laboratorij. V njem vidi kot umetnica veliko novih izzivov, Pred prvim bo v ponedeljek ob 17. uri v Narodnem domu v Celju, in upa, da se bo zbralo tu(^ veliko mladeži. Za mlado občinstvo (predšolske otroke in mJajše osnovnošolce] se bodo na odru kot lutkovno igrana predstava odvile Dogodivščine zajčka Branka. Barbara Vidovič pravi, da je igra komunikativna, saj ^^eljuje v sodelovanje otroke in jim na nežen način odpira svet poguma in prijateljstva. Predstava Dogodivščina zajčka Branka traja dobre pol ure. Tekst je napisala Barbara Vidovič, W bo lutke animirala slcupaj z igralcem Damjanom Trbovcem. Glasbo je napisal skladatelj Branko Rožman, pobarvanko je narisal akademski slikar Andrej Kustec, lutko zajčka Branka pa je oblikovala Jasna Vastl. Po predstavi bo vsak otrok domov odnesel še pobarvanko z junaki, ki bodo naslopilivpred-stavi. Vstopnine za predstavo ne bo, zahvaljujoč Mestni občini Celje, ki je omogočila brezplačno uprizoritev te premiere, s katero začenja Barbara Vidovič svojo novo umetniško pot. Zato pa prosi, da prisotnost otrok na premieri potrdite na tel. 041 936-928. Zajček Branko iz Taiijinega ustvarjalnega laboratorija pa skaklja tudi po spletni strani vAvw.zaicek-b ran ko. si MP simbfo SiirM« Tt*i»nk»i9 3000 Colj« T«f.: »386 (31 «2564 00 fn: «38613142$ W12 wMtr.uinbie^ NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo iwhistvo, beUi Minika, gradbeni material .m) Za Informacije o dostavi in ceni pokličite no tel.: 425 64 00 oli GSM: 041669 362 |do 14. ure) Št. 90»14. november 2008 m MOaBJB I POLZELA I Prirejen topje oznanil začetak pustnega leta. Tudi pustnaki so$6pnričvnovj sezoni oblekli vun^nna-bela hlače, črn frak in cilinder, ki izvira b IB. stole^a. ko so sa mozirski rokodelci lahko ankiat letno lepo oblekli. Pustno martinovanje Na martinovo, 11. novembra, točno ob 11.11 (letos so dodali še 11 sekund) je ludi v Mozirju, podobno kot v drugih evropskih karnevalskih mestih. gla> sen pok iz prirejenega to-pa označil začetek pustnega obdobja. IZJAVA TEDNA »Predlagam, da Pust Mozirski večkrat na leto, ne le na pustni torek, prevzame oblast. Pridejo dnetji, ko uradni župan ne zmore, ne zna ali pa se mu ne ljubi. Zato naj pustni župan večkrat prevzame oblast v svoje roke, sploh na kakšen kritičen dan.« Poziv mozirskega župana Iva Suhoverdnika pustnemu županu Dragu Poličniku, ki pa je le odkima) z glavo. Mozirstd pustnaki, ki negujejo dolgolemo tradicijo, so ob tem razobesili pustno fano (zastavo) in pustno rai-so (sito), skozi katero rešujejo probleme, seveda pa niso pozabili ansambla Boj se ga. Pustnald bodo tudi prihodnje leto do 24. februarja, ko bo pust, pripravili vse tradicionalne prireditve, od obhoda trških meja preko prevzema oblasti in veličastnega karnevala do sredinega pogret» in branja testamenta. Kot zagotavljajo pustnaki» jim glede na aktu^no dogajanje na državni in lokalni ravni dela zagotovo ne bo zmanjkalo. Mozirski pustnaki so za novo pustno kraljico predstavili Matejo Iz Šmartnega ob Dreti. Na očitke, da nova kraljica spet ni Mozirjanka, pustnaki odgovarjajo, da na tak način delujejo povezovalno-Tako je deloval tudi sv. Martin, ki so ga v Mozirje privabili iz bolj vinorodnih krajev, Šmartnega ob Paki, martinovanje pa so obogatili z jesenskimi dobrotami, ki so jih prispevali člani domačega sadjarskega društva. US Klavirski dnevi Danes in jutri pripravljajo v Žalcu 9. slovenske klavirske dneve Epta. Tako bo konec tedna v Žalcu pravzaprav celotna slovenska klavirska srenja. Potekala bodo predavanja, klavirske glasbene delavnice, okrogle mize ter koncerti, namenjeni dijakom, študentom in predvsem učiteljem glasbe oziroma klavira. Od slovenskih predstavnikov bodo prisotni nekateri najvidnejši klavirski predavatelji in solistični glasbeniki, Tomaž Peirač, Blaž Pucihar, Daniel Brecelj in Jerne] Weiss, iz tujine pa pričakujejo Almo Sauer, Evo Kosorinovo in Miloša Pavliča. US Kili d.0,0» Kasaze34 Petrovce PRODANO Zazidljivo stavbno zemUlič« (Industrijska gradnja) Lokacija: Uboje (cca 5 km do avtoceste) Velikost: cca 16.000 m2 (v enem Kosu) Informacije: tel. 03/713-9100 t MftanAim^Mmtm miFOM MDIA CiUI NOVI TEDNIK Po razstavi še koncert Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki štefe 1.350 članov v vseh Šestih občinah Spodnje Savinjske doline, je v torek v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprlo razstavo del svojih članov. Kot je ob odprtju povedal predsednik društva ianez Megli č, na tokratni razstavi sodeluje 30 Članov in varovancev VDC Saša, enota Maksi iz Žalca. Razstavljajo likovna in ročna dela iz lesa, kovine, tkanine in drugih materialov. Razstavo je odprl predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant, ki je razstavljavcem čestital in jim zaželel §e veliko novih mojstrovin. Za kulturni pro- gram so poskrbeli Prijatelji 6-še iz Šešč. Razstava bo odprta do petka do 19. ure, ko društvo pripravlja dobrodelni koncert pod pokroviteljstvom županov spodnjesavinj-skih občin, pridobljena sredstva pa bodo namenili za pomoč bolnim in težjim invalidom. TT • I — 0 ja Po razstavi bo v petek ob 19. uri v Žalcu dobrodelni koncert Glej, prihajam župnijska karitas Ponikva pri Žalcu v okviru župnije deluje že šesto leto. Doslej so sredstva za pomoč ljudem v stiski zbirili izključno s prostovoljnimi darovi, ker pa so potrebe večje, so pripravili dobrodelni koncert Glej» prihajam, ki je bil v Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu. Od domačih skupin in zborov so nastopili moški, mešanj cerkveni in otroški pevski zbori, ljudske pevke, d-trarki Neli in Karmen, harmonikarji in folklorna skupina. Kot gostje so sodelovali ansambli Dominik, Franca Žer-donerja» MJadi Rusi z gostom Tonetom Rusom, godba na pi- NOVOi RSARmŠKO POHIŠTVO NOVC BARVIC KOMBII»slikaiska dela. ki so nastala, nedvomno kažejo podobo zavestno končanih in dovršenih izdelkov, ki so likovno in vsebinsko pre-poznavna in lahko berljiva ter hkrati neposredno vezana na temo. Raztegnjenostin pestrost posameznih likovnih zgodb ustvarja celoto in bistvo tega slikarskega srečanja.« Mestno jedro Laškega se je ob tem izkazalo kot neizčrpen vir navdiha. PM Foto: Atelje Jolanda Sojč Da ne bi pozabili Pred občinsko stavbo v Laškem so v soboto slavnostno razkrili spominsko obeležje osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Svoji obletnici so ob tem slavnostno obeležila veteranska zdniženja osamosvojitvene vojne ter Teritorialna obramba Slovenije. Ob osrednji slovesnosti so tako počastili spomin na čas in dogodke v času vojne leta 1991» laški župan Franc Zdol-šek pa je za goste ter predstavnike vojske, policije in vojnih veteranov pripravil poseben sprejem. V nagovoru je poudaril pomen novega obeležja, ki naj v Laškem simbolno spominja na slovensko povezanost, ki je bila v tistih časih ključna za zmago. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik Združenja vojne za Slovenijo Janez Pajer in generalni sekretar Združenja Sever Franc Bevc, ki sta spomnila letošnjo 40-letni-co Teritorialne obrambe Slovenije ter 15-letnico veteran- skih združenj osamosvojitvene vojne. Za kulturni ptcmam so poskrbeli učenci OS Primoža TYubarja Laško ter laška godba na pihala ter moš- ki pevski zbor, Slovenska vojska je po slovesnosti postregla še s toplim voja škim obrokom. PM, foto: MB Gruzijci med na^opom v Sen^uiju Gruzijski plesi očarali Gruzija, v nekdanji Sovjetski zvezi republika vina in mineralne vode, |e pretekli teden na našlb odrih predstavljala svojo plesno in pevsko tradicijo. V organizaciji Igorja Seničarja so v Šentjurja» Slovenskih Konjicah, na Dobmi, v Šentvidu pri Planini in Celju gostili 3Š mladih pevcev in plesalcev iz te nekdanje sovjetske republike. Po razpadu nekdanje Sovjetske zveze se je republika vina in minaalne vode podobno kot nmoge druge pri-merijive države znašla v gospodarskih in političnih škripcih- Danes je sicer ena najmanjših držav, nastalih na ol> močju nekdanje SZ, z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev. Prav zaradi majhnosti in velike želje po približevanju EU je sprejela številne spremembe zakonodaje, s kate- rimi želi svoje gospodarstvo še bolj odpreti in privabiti čim več tujih investicij. Tako ima številne prednosti pred večjimi državami iz regije. T\i pa ležijo tudi priložnosti za slovenska podjetja. Kotpra-vi Igor Seničar» takšna gostovanja predstavljajo most In priložnosti tudi za Slovence. Gruzijci so predvsem s ču- dovitimi plesi povsod navdušili občinstvo. Gotovo jih v gosteh lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Organizatorji upajo, da se bodo vsaj na pO(i'Očju kulturnih izmenjav v prihodnje sprostile birokratske ovire. Se vedno je namreč pol do vizumov precej dolga in trnova. Sto, foto: TANJA GOBEC Kili d.o.o. Kasaze34 Petrovče PRODANO Več poslovnih prostorov (proizvodnja» skladliio) na lokaoyi tovarno (nformacije: če ga ne piješ. Na predvečer godu svetega Martma so to spoznali Celjani v Domu sv. JožeiA, kjer so pokušali uradna vrhunska vina iz občine Šmarje pri Jelšah ter Ke-rinovo modro frankinjo z Dolenjske. Predstavili so vina s pobočij Škofije, Puslik, Tinskega, Vršne vasi in Pečic, z dveh upoštevanih tamkajšnj ih vinogradniških kmetij. Mirko Planinšek in soproga Jožica delata na naj* večji takšni kmeüji Sinarske občine ter sta prejemnika srebrne medalje zadnjega državnega vinskega ocenjevanja. Matjaž Plevnik in njegova soproga Tadeja Vodovnik Plevnik sta znana po Vinogradništvu Plevnik. Vodovniko-va se je pred nekaj leti primožila v odmaknjeno kozjansko Koretno (pri Stranju) iz Maribora» kamor se vrača vsak delavnik na delo. Udeleženci so v polni dvorani uživali ob izjemni brezplačni pijači in jedači» za duhovne u^tke pa je 2 napitnicami poskrbel Komorni zborsv. Jožefa, pod vodstvom ravnatelja celjske orglavske šole Simona Jagra. Zbrane je pozdravil prvi mož Doma sv. Jožefa Jože Pla-ninšek. doma z danes največje vinogradniške kmetije Smarske občine, med občinstvom pa je bil še en pomemben Slovenec, provikar evropskega reda vinskih vitezev in vinski sodnik Franc Oraik, ki je sic^* župnik v Dolu pri Hrastniku. BRANE JERANKO iz prve vrate vinske poktiiine v Domu sv. Jožefa v Celju. Zfeve: Join PKaninšek, Matjaž ^evnik, MMo in Mira Hrušovar ter Joaca in Mirko PIsniniek. Mag. Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor o tem kaj lahko v naših krajih pričakujemo od vinskega letnika 2008: »Letnik 2008 je bil v Vinorodni deželi Po- dravje Žal obeležen z obilico dežja in že takrat so se pojavile težave zaradi varovanja trte proti boleznim, kar so vinogradniki večinoma uspešno sanirali. Nato je avgusta večkrat pustošilo neurje 5 točo, zato na prizadetih območjih o kakovosti letnika 2008 še ne moremo soditi. Tam, kjer je vreme prizaneslo, pa lahko z veseljem napovemo, da bodo vina letniia 2008 prijetno dišavna, sortno značilna, prijetno harmonična, pitna in zmerno alkoholna. Vino-pivcem seveda priporočam, da posežejo po letniku 2D08, ki bo zanimiv, zdaj pa je, da tako rečem, v akciji letnik 2007, ki se je pokazal v izjemni kakovosti.« BJ MARTiKOVAKvJA V Rogaški Slatini je domače Planinsko društvo Vrelec pripravilo za jutri, v soboto, večumi Martinov pohod iz mesta po okoliški vinogradniški pokrajini, Po-hodniki se bodo zbrali na železniški postaji Rogaška Slatina ob 8. liri. V Šmarju pri Jelšah bo v nedeljo, 16. novembra, prireditev Pozdrav vinu. Na trgu pred kulturnim domom bo pokušina mladega vina, v kulturnem pro^amu bodo nastopili šmarska pihalna godba ter tamkajšnja zbora Amani in Preya, Šmaije pa bo obiskala tudi slovenska vinska kraljica Svetlana Širec. Na prireditvi, ki jo priprav^ata turi-stičoo društvo in Vinogradniško društvo 1Yta, bo poleg ponudnikov vin sodelovalo Društvo kmetic Ajda. V Olimje širša cesta V občini Podčetrtek so v soboto uradno predali namenu razširjeno cesto v KS Olimje, kjer je nova tudi asfaltna prevleka. Cesta je dolga približno tri kilometre, v celotno ureditev pa je bilo vloženih dobrih 600 tisoč evrov. V ureditev kolesarske steze in kanalizacije so namreč vložili po 200 dsoč evrov, vsi trije projekti pa so bili sofinancirani z evropskimi sredstvi. Župan Peter Mišja, ki je cesto predal namenu, poudarja pomen novih pridobitev tako za domačine kot tamkajšnji turizem. BJ tn soncß^ Mašno vino iz kleti Slovenska Bistrica in hrana za bogove v gostilni Emavs Sv. Marthi i« v KM Stoventka Biatnca In v sodCkih v tilni Emsva. ki no«! Hm po »vetopiMRisIcvm kreju blixu Jert> zal*ma, krstH dobro («tino vina. Gostje, kr bodo v 300 let stan obokani vin^i kfdti okuiaH ta žlahtni »sok zemlje m sonca« iz starih hrastovih soctov. bodo delažni tudi strokovnega vodstva in pokušine vin z enologinjo it\ direktoric Kleti Slovenske Bistrica Darjo Bovha ali vodio prodaje Matjažem Ubnikom. O dobrotah iz gostilne Emavs. ki sodi pod okrilja kleli zne biti še posebej zgovoren tudi vodja gostilne Slavko MurSii. Za martinovo so imeli v kleti In gostilni polne roke dela in kroülo ie veliko zgodb o moltu, kt so ga sk^rw varovali pozno v noč, potem pa za hip zadremali, in glej. že ga ni bik> ve& Kdo jim ga je ukradel i? skrbno varovane kleti?l »Svet Martin, ki iz modta dela vint» Tekovirxo kot hrana iz gostilne Emavs, opremljene v starem kmečkem slogu, z veliko hrastovo mtzo v sobi s šankom in sodčki vina. sta »za bogove«, povedo gostje. v kleti Darje Bovha. diplomirane enol^in>a. ima svoj poklic zelo rada, pove. In pripovedovati zna zanimive,zgodbe o pridelovanju nejboljlega vina. ki ga hranijo v bistriSM kleti. Pridetek je bil Mjub toči in ujmam, vseeno dober. ))Vedno moramo gledati na Fetino 2 optimističtte platio poudari in s ponosom postavi, da |e v njihovih sodih no. to pa nai ostane skrivnost.« (in prišepne} »skwaj milijon litrovi« Dovolj ga )e za domači in v veltki meri za tuji trg. Nato pa s ponosom poka^ Se na ve^ik hrastov sod^redi k(et». kjer hranijo maSno vino. Ka sodu preberemo rezbarijo s Slomškovim verzom. u ^Minister za zdras^e c^wzarja: Prekomerno FHtje alkohola Škoduje zdravjula Domače hrana in dobro vino • ste vedeli, da je tu doma pristni ritoznojčan. ki je dobil ime po bližnjem kiaju. kjer raste? • sodijo skupaj. Trudimo se dvifiniti raven ponudbe hrane.« pravita Darja Bovha in Matjaž Übnik. »MaSno vino je zelo zr^ana blagovna znamke.« nas poduči Darja Bovha. očitno ponosna na pridelek. »Pri pridelavi oziroma neei masnega vina gre pravzaprav za korak d l|e od ostalega, povprečnega pndelovanja vin. Zahteve, pred katere nas postavlja prid^ovanje melnega vina. so namreč veliko strožje.« Izvemo. wGr% za stoodstotno naravni proizvod. Prav vse. kar je v vinu. je naravno: sladko* rji. kisline, na primer. Ob lanskem blagoslovu smo od nadSkofa dr. Franca Krember^arja prejeli dovoljenje, na osnovi katerega lahko stekleničimo maSno vino, m certifikat da je na^ vino. katerega zaščimi znak ja posebej zato oblikovan napis s pikapolonico v obliki grozda, edino mašno vino v Sloveniji s certifikatom in dovoljenjem nadikofije Maribor.«« Ponos kJe1>, skratka. Pravita za pndelavo malnegs vina so zelo stroga in jih določa kanonsko pravo. In smo z mladim vinom z vonjem po svežih bezgovih cvetovfh nazdravrli njihovi dobri letini le mi. Trti in okolju prijazno vinogradništvo želijo biti v Slovenski Bistrici, kjer v njihovo klet in gostilno Emavs zadnje čase zavije vse več ljudi: posamič, v skupir^ah aH rzlemikov z avtobusi, ki lahko v kleti (udi kupijo odlične sorte betih, ta so v večini, in tudi rdečih vin ali rose-jev. »NaSe trte rastejo r>a vodovarstvenem območju in zato je na&a skrb za okolje §e totiko večja,« poudari Darja Bo>^a. »Skrbimo, da s Skrvph/i in pesticidi ne preobramenjujan^o podtalnice. Vmograde obdelujemo Še na pristen, star način.« Pristop k tradiciji potrjujejo tudi stan hrastovi sodi. v katenh »rije vino ne klasičen način, saj >ma vino v lesenem sodu popolnoma drugačne pogoje kot v kovinskih. Eden izmed sodov v kleti je star več kot 150^ Vsi ti sodi. td držijo od 11 do 12 tisoč litrov, so tudi lepo porezbarjeni z vinskimi motivi In verzi o vinu. kar je obiskoval cem kJeti Se posebej vieč. »Sicer pa je paleta vin iz Kteti Slovenska Bistrica zelo pisana. Od deželnih vin do najviSjih predikatov: od belega do rdečega, od mirrvaga do penečega vina: za vsakogar in za vsak c^us.« Klet Slovenska Bistrica je še posebej znana po Izvrstnih sortah laSkih rizlingov. Za l^ubrtelja suhih vin priporočajo sivi pino. posebno vino beli gral. rdeči gral in navihani rumeni muSkat. kot ga predstavi Darja Bovha. Klet Slovenska Btstr^ je zdaj 2e neka| časa tudi na svetovrrem spletu, doda Metjež Ubnik in zaupa še naslov strani www. klet-biscrrca.coms -^i--.' -. I Vtem sodu počiva maSno vino ŠL 90 * 14. november 2008 m 14 VOJNIK I SLKOWJICEl ZMČE NOVI TEDNIK Iz gostilne s prometnim znakom na hrbtu V Vojniku so že nekaj časa na delu objestneži, ki se spravljajo nad prometne znake. Občina mora za sa-nacijo in ponovno postavitev prometne signalizacije na občinskih cestah iz svojega proračuna vsako leto nameniti nekaj tisoč evrov, ki bi jih lahko koristneje porablja kje drugje. Lani, na primer, so kot po tekočem traku izginjaD prometni znaki z oznako omejitev hitrosti 50. Zaposlenim na Občini Vojnik, ki so komaj uspeli nadomeščati izginule prometneznake z novimi, se je sprva zdelo Čudno, zakaj so na udaru večinoma le znaki s to omejitvijo. A so kmalu ugotovili, da so takšni znaki nadvse popolamo darilo ob abraha-mu. »Nekega dne grem na malico v bližnjo gostilno, ko mi nasproti pride moški s privezanim prometnim znakom omejitev hitrosti 50 na hrbtu. Za njim pa vesela druščina, ki je proslavljala abraha-ma. Dvakrat sem pogledal, če prav vidim,« še zdaj ne more verjeti svojim očem župan Beno Podergajs. Da bi bil volk sit in koza cela, je župan predlagal rešitev: za občane, ki bi na ta način radi razveselili in presenetili svoje prijatelje ali sorodnike, je v občinski upravi organiziral izposojo takšnih prometnih znakov. A zanimanja zanjo ni bilo, pravj. Znaki ob cesti pa so še naprej izginjali. Občina se je znašla tudi tako> da je namesto znakov z omejitvijo 50 km/h postavila krajevne table tudi v manjših zaselkih. Tarča ofajestnežev pa v Vojniku niso le prometni znaki z omejitvijo SO km/h, ampak tudi d^gi. Ko smo se pred dnevi peljali skozi kraj, smo prav debelo pogledali, ko smo v enem izmed križišč ugledali znak z omejitvijo hitrosri na 48 kilometrov na uro. Nekaterim pač ne zmanjka domišljije. Ačeprav se tako predelani prometni znaki marsikomu zdijo duhovita domislica, imajo taline dodelave in predelave bhko tudi neprijetne posledice. Zakon o vars- tvu reda in miru med drugim navaja, da »kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotj u z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvedjava, cestno-prometni znaki /.-/> se kaznuje z ^obo od 208 do 417 evrov«. Po 326. členu Kazenskega zakonika pa storilcu, ki »uniči ali poškoduje prometne naprave, prometna sredstva, prometne znake in naprave za signalizacijo /.../ in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti«, lahko grozi celo zaporna kazen. BOJANA AVGUŠTINCIČ Prometne znake z omejitviio hrtrosti 50 km/h so v Vojntku iznipali in jih nadomestili z unikatnim znakom. i Torkow večeri so v Novi Cerkvi rezervirani n pohode. >»Komaj čakemo, da zapade sneg. Tekret bo vzdušje še prijetnejše," se veselijo pohodniki. S kresničkami na nočni pohod Krajani Nove Cerkve se radi družijo, hkrati pa se dobro zavedajo pomena hoje za zdravje, zato se vsak torek zvečer s kresničkami in svetilkami zberejo na vasi in jo drug za drugim v ravni vrsti mahnejo na dveumi rekreacijski pohod po okoliških krajih. Ta teden se je v jasni noči tovrstne rekreacije pred- na pot proti Novakam, Straži, S trd žici in nazaj v Novo Cerkev podalo 16 krajanov vseh starosti. «Pot ni bila zahtevna, sicer pa je namen vsem druženje,« Je povedala članica Turističnega društva Nova Cerkev, ki organizira pohode, Zvezdana Gal, »na teh sprehodih pogosto V IZGRADNJI DVA VEČSTANOVANJSKA OBJEKTA LIPAŠTORE* _ ä j LASTNA MEPflEinČNrNA VSAK IMA I.S^O m' STANOVANISKIH POVRSIN Wrewi^m äanovanjinv$eNravvoktobaj JOöSO Cena stanovanj: 1.280 -1,370 EUfi/m2* Informacije o prodaji: Nd5lov: Uva 4?, 3000 Co1je Telefon. 03/^42 66 586 Tcl«rakl: 03/42 66305 E* po^: inieffwr: >pade< kakšna dobra ideja, ki jo v društvu poskuSamo uresničiti.« Torkovi pohodi so nekakšno nadaljevan) projekta živimo zdravo, ki ga Je pred leti v Novi Cerkvi in nekaterih drugih krajih uvedla prim. Jaha Govc Eržen. Članom TD se je njena ideja zdela zanimiva, zato so se odločili, da se bodo s takšno obliko rekreacije družili tudi v bodoče. Sicer so v TD Nova Cerkev aktivni na različnih področjih. Pred kratkim so postavili razstavo izdelkov otrok o Primožu Trubarju, jutri, v soboto, ob 17. uri pripravljajo v osnovni šoli ustvarjalno delavnico, na kateri bodo izdelovali novoletne voščilnice, decembra jih čaka postavi te v prazničnega sejma... BA Foto: Grup A Cesta Žiče-Tepanje nič več ozko grlo Prejšnji mesec so začeli Širiti in obnavljati regionalno cesto Žiče-Tepanje. Cesto bodo v celoti razširili in uredili križišče v ŽiČah. Hkrati bodo uredili tudi odvodnjavanje, pločnike in javno razsvetljavo. Naložba bo predvidoma končana aprila 2009. Stala bo 560 tisoč evrov. Večino bo prispevala Direkcija za ceste RS, delež konjiške občine pa bo 96 tisoč evrov. MBP mij^mmk V Vojniku bo jutri» v soboto, martinovanje vinogradniškega društva, z bogatim kulturnim programom. Prireditev, ki bo na dvorišču kmetijske zadruge, se bo začela ob 10. uri. Martinova stopinja na cerkvi v Zlakovi Velika Evropska kulturna pot sv. Martina Tourske-ga je dosegla tudi naše kraje. V nedeljo, 16. novembra, bodo v podružnični cerkvi sv. Martina v Zlakovi slovesno blagoslovi* li in umestili tako imenovano Martinovo stopinjo. Slovesno mašo, ki se ob za* čela ob 10. uri, bo vodil zreški župnik Simon Potnik. Marlinova stopinja je poleg smernega kamna enoten simbol Evropske kulturne poti sv. Martina Tourskega. podobno kot je Jakobova školjka za romarsko pot sv. Jakoba. S stopinjo so označeni spomeniki povezani z Marünovo dediščino. 2 Martinovo stopinjo so v Sloveniji do sedaj označeni Etnografski muzej v Ljubljani, romanska cerkev v DomanjSev-cLh, župnijska cerkev sv. Martina v Šmartnem na Pohorju ter župnijska cerkev sv. Martina v Zg. Hajdini. Stopinjo je izdelal francoski kipar Michel Audiard in o njej zapisal: »To je odtis stopinje bose noge, diskretno označen z znakom razdeljenega plašča. Stopinja nas ko* rak za korakom vodi po Martinovih stopinjah in nam kaže p6t.« Martinova pot spada med poti, katerih osrednja tema so zgodovinske in legendarne evropske osebnosti. Sv. Martina je Svet Evrope 24. septembra 2005 proglasil za evropsko osebnost, Evropsko kulturno pot sv. Martina pa za Veliko kulturno pot Sveta Evrope. »Temeljno sporočilo poti sv. Martina je vzajemna delitev. V osnovi gre za gesto delitve plašča, ki ga je Martin, še vojak," delil z ubogim. Evropski kulturni center sv. Martina Tourske-ga, ki je vodja in pobudnik projekta, poudarja univerzalnost te človeške geste dobrohotnosti,« so med drugim zapisali na spletni strani Kulturnega društva Poslanstvo sv. Martina. Dan pred umestitvijo Martinove stopi nje na cerkev v Zlakovi, torej v soboto, bo v Zre-Čah spremljevalni program, Ob 18. uri bo v župnijski cerkvi sveta maša. Daroval jo bo škof dr. Jožef Smej, ki bo po maši, ob 19. uri, v veroučni učilnici predaval O življenju, delu in svetniškem liku sv. Martina. Ob 19.30 bodo predstavili še zbornik prvega mednarodnega znanstvenega simpozija o svetem Martinu vSlo-veniji. Pod naslovom Sveti Martin Tourski kot simbol evropske kulture ga je Izdala Mohorjeva družba Celovec. MBP Največja atrakcija v Celju! Cirkuška predstava pod pokrovitelistvoin monaškega princa ŠVICARSKI CIRKUS KNIE . od 19.-23. novembra ^^ pri dvorani Golovec ^^ svetovni komiki predstavitev živali z vseh kontinentov Predstave bodo pod ogrevanem šotorom v sredo tn četrtek ob 18. uri. od petka do nedeJje ob 15.30 in 18.30 uri Živalski vrt je odprt vsak dan od 10. do 14. ure m it* 90 • 14. november 2008 NOVI TEDNIK KULTURA 15 Manja Vadla je razstavo izpsljala multimedijsko * s projekcijami slik na ridove Ukovnesa salona, z vmes umeščenimi slikami in zvokom. Povej mi svojo zgodbo Zanimiv likovni dogodek je prejšnji teden v Likovnem saionu pripravila celjska umetnica Manja Vadla. Naslovila ga je Povej mi svojo zgodbo» projekt pa temelji na raziskavi problematike umetnic mater ter vpliva materinstva na njihovo delovanje. Vadla se je s to cemo začela ukvacjati lani, ko je bila v okviru projekta Umetnik na obisku v irskem Belfastu. »Začelo me je zanimati, kako materinstvo vpliva na kariero umetnic. koliko žensk zaradi materinstva kar neha delati, koliko jih kljub temu nadaljuje svojo umetniško pol. Ženska ima pač vlogo, da rojeva, A kaj zatem? Ce hoče biti dobra mati, postane bistveno manj kreativna. Še posebej če pusti, da jo tradicionalni predsodki zadušijo,« je svojo in zgodbo mnogih mater • umetnic predstavila Manja Vadla. Za dokaj nenavadno razstavo, ki je bila enkraten dogodek in hkrati zaključek tega projekta, je Vadla uporabiJa kar 16 diapro-lektorjev, s katerih je slike, ki jih je ustvarila na folijah, hkrati projeclrala na zidove Likovnega zaslona. In vmes vpletla §e kakšno risbo. »Tb kaže moj odnos do fotografije, kot vmesne stopnje med sliko in filmom. To je povezava, ki pomaga, da gledalec bolje dojame zgodbo. Povezavo s slikarstvom sem iskala z risbicami na steni in Še kar bi rada kaj dodala, reciklirala. Tretji element razstave je zvok, manj prijeten - metronom, ki običajno tik-taka ženskam. In pa zvokovno nekoliko zmaličeni intervjuji z osmimi ženskami, ki sem jih intervjuvala. Njihove zgodbe sem zvokovno popačila, saj gre pri njih za nikoli dokončano zgodbo o žensldh težavah in njihovi nesreči.« BRST Foto: GrupA Linhart in Črnogorci Ta konec tedna se bodo na odru trnoveljske Zarje nadaljevala NovaČanova gledališka srečanja. Nocoj, v petek, bo gledališka skupina KUD Polzela vrežiji Matjaža JerSiča predstavila svojo izvedbo Lmhar-tove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V nedeljo pa prihaja na oder Zarje še Zupanova Micka, v izvedbi gledališča Toneta Čufar-ja z Jesenic in v režiji Emila Aberška. Vmes bomo na Zarjinem odnj v soboto pozdravih gostujoče gledališčnlke iz Crne gore, ki se bodo občinstvu predstavih z aktualno komedijo Človek centrifuga, ki prihaja izpod peresa Dragana Koprivice, režirala pa jo je Dijana Radovič. PoUelski glBdaliŠčniki faodo predstavili Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se zenl. BS Massimo v forumu v dvorano Plesnega foruma v Celju prihaja jutri ob 21. uri hrvaški pevec Massimo. Priljubljeni pevec je zelo senzibilen» uglajen in očarljiv, kot je rudi njegova glasba. S svojim posebnim glasom in značiho interpretacijo nikogar ne pusti ravnodušnega. Občinstvu bo predstavil najnovejši album Sonce se ponovno rojeva, na katerem je sodeloval z vrhunskimi avtorji m glasbeniki (Arsen Dedić, Neno Beian, Lea Dekleva Spremljala ga bo 7-članska zasedba odličnih glasbenikov, BS u I ri kova stanovska a Prepričljiva razstava srednjeveških obla iTIVUCi čU v Špitalski kapeli 'Hiristično društvo Celje je v okviru projekta Knez Ulrik v Špitalski kapeli v Celju pripravilo kostumografsko razstavo z naslovom Stanovska moda Ulrikovega Časa. Razstavljenih je pet oblačil in za nameček še oklep srednjeveškega viteza, seveda z vso pripadajočo opremo in modnimi dodatki od čevljev do ogrlic, krzna, orožja in praporov. Vse je nastalo v delavnicah turističnega društva oziroma njihove srednjeveške skupine Celjani, Pri tem so se zgledovah po srednjeveških virih - kipih, slikah in freskah. Izdelke, v katerih nastopajo na številnih prireditvah doma in v tujini, so hoteli predstavili tudi na razstavi. In projekt Uirik je prišel prav za to dejanje. Kot je ob predstavitvi povedal predsednik društva P4a-tija Golner, prisegajo na avtentičnost, pri Čemer pa imajo veliko težav. Tako, na pri- mer, v Sloveniji tekstilne industrije praktično ni več. Prav tako težko je dobili avtentične materiale za izdelavo oblačil, ki so bila predvsem volnena, le modni dodatki so bili, stanu primerno, iz svile, brokata ali krzna. »Za oblačila so značilni enostavni kroji in oblačenje v več plasteh. Seveda je bilo treba oblačila prilagoditi uporabi. Šele ko jih oseba obleče, vidi, kakšno gibanje in nošnjo omogočajo. Zato je bilo tudi popravkov vehko. Najtežje je bilo pridobiti tkanine s srednjeveškimi vzorci, zlasti brokat in svilo. V Evropi je le Še ena tkalnica, kjer to počnejo. Vse to pomeni, da so ta unikatna in ročno izdelana oblačila izredno draga. Zgolj za primer -izdelava viteškega oklepa je v srednjem veku stala toliko, kot je bila vrednost treh kmetij. Danes dosega vrednost kakšnega rolls-roycea.« V skupini Celjani, ki deluje v turističnem društvu, je 24 članov, od tega 15 zelo aktivnih. Delujejo v štirih delavnicah • mečevalski. kulinarični, kostumografski in mizarski. »Lani smo imeli devet nastopov doma in v tujini, na Poljskemin Hrvaškem. Prihodnje leto pa smo, med drugim, kot celjski dvor povabljeni v nemški Schaun-berg, kraj, od koder je izvirala Ana Schaunberška, žena Hermana Celjskega.« Kaže, da skupina le v svojem mestu ne dobi priložnosti, da bi pokazala, l^j zna. Bojda so bih za Zavod Cele-ia, ki je po devetih letih prevzel organizacijo srednjeveškega dne, predragi. A bo bržkone držala skoraj nerazumna slovenska logika. Da je namreč najprej treba uspeti v tujini. Šele zatem te prizna in zna ceniti domače oko-Ije. BRANKO STAMEJČIČ Zgodba o Mi2 Največji rokenrol bend iz Rogatca, dečki s Sotle, skupina, ki se odlikuje po sijajnih besedilih in izrednem občutku za zabavo, Mi2, prihaja v soboto v Celjski mladinski center na Čisto poseben koncert. Nadaljuje se namreč proj ekt Pripovedovalci zgodb, ki so ga konec oktobra začdi Nude. Mi2 - Tbne Kre^, Jernej Dimbek, Egon Herman, Robert Novak in Igor Peter Orač - bodo ob- činstvu povedali svoj o ^odbo. Korenine skupine segajo v mali obmejni Rogatec, katerega motivi in zlasti dialekt so še danes prisotni v besedilih pesmi. Tteelj njene^ glasbenega izra- za pa je Čvrst in melodičen rok. Posebnost koncerta bo v tem, da bodo Mi2, ob skladbah, ki jih bodo igrali občinstvu, tudi pripovedovali o njihovem nastajanju, o čudovitih vikendih v Dimbekovi gorci, Iger so nastajale njihove uspešnice. Prav zaninuvo bo slišad, kako je bilo na kolinah na PeÜd, pa kaj je Črtica, kdo teta Estera... še to - Mi2 napovedujejo za koncert tudi pravo Martinovo vzdušje, s sodčkom rujnega. BS Plemiči navdušujejo Po uspešni premieri pred tednom dni in po še dveh uspelih ponovitvah prihajajo na oder SLG Celje v soboto in v nedeljo spet Teharski plemiči. Gre za uprizoritev istoimenske opere Benjamina Ipavca, ki so jo kot eno največjih umetniških produkcij vseh Časov v Celju pripravili Celjani. Idejni avtor projekta je bü Gregor Deleja, orkestru dirigira Simon Dvoršak, režiser je Miha Alujevič. Sobotna prestava bo na sporedu ob 19., nedeljska ob 17. uri. BS Borštniku v spomin V SLG Celje je še do 28. novembra na ogled razstava o delu Ignacija Borštnika. Razstavo Dunaj bi bil lahko ponosen nanj |e ob 150-letnlci rojstva prvega pravega slovenskega gledahškega igralca pripravil Slovenski gledahški muzej in prikazuje življenjsko in umetniško pot tega velikega gledališkega umetnika, dramatika, pesnika in tudi enega prvih filmskih igralcev. Po njem se imenuje tudi Borštnikovo srečanje, na katerem podeljujejo najvišje priznanje za slovenske igralske dosežke - Borštnikov prstan. Borštnik se je rodil leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem, Po letih vojaške in bančne službe je od decembra 1882 redno nastopal v ljubljanskem gledališču in v zagrebški drami. Borštnik velja za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem. BS it. 90 -14. november 2008 m 16 »s' . AKCIJA NOVI TEDNIK Pri peku Največ va^ kupončkov z c^HSCKn želie po spoznanju nastanka vsakdanjih stvari j€ imelo zapisano besedo luiih. Kar niti ne čudi, saj vas k temu nagovaijamo tiidi v reklami. Žreb je določil srečni-d Jožico Lorbek iz Dobriše vasi in Marjeto Kuhar iz Rogatca. Obe smo na večerni og' led peke kruha popeljali v Pekarno Bi^ez na Vransko. Zanjo smo se odloČili, ker tam ne gre le za masovno strojno proizvodnjo kruha, ampak peki večino priprave našega vsakdanjega kruhka naredijo samj. Vse se je dogajalo v poznili večernih urah. Ko se navadni smrtniki običajno že pripravljamo na nočni počitek, se de-lovnik peka Sele začenja. Tomaž B^ez. ki vodi peko kruha v družinski pekami» pravi, da se takšnega ritma navadlS. Nekateri peki tudi med dopustom ali še potem, ko so ^ v pokoju, ohranjajo takšen način življenja. Noč je dan, dopoldne je noč. Že ob vstopu v pekarno nas prevzame vonj po dobrotah, ki tam nastajajo. Vse je zelo čisto, pospravljeno. In peki že pridno delajo. Vas zanima, k^o nastane kruh? Ja, saj vem. da marsikatera gospodinja zdaj razmišlja, kaj me bodo pa ti učili, saj že več desetletij pečem kruh. Bo že držalo, a v pekami je zagotovo drugače kot doma. Začne se z moko, ki jo na-sujejo v posodo. To iz posebnih silosov, v vsakem je osem ton moke, po ceveh s pomočjo vakuma pripeljejo do tehtnice, pod katero že čaka velika p<»odo. Potem dodajo sol, do^tek. da se knih ne pokvari, vodo in kvas. Pri delu uporabljajo tekoči kvas, ki ga na-točijo kar iz avtomata, podobno kot mi počnemo z vodo. Gre za novost, pravi Tomaž in doda: »Ohlajen je na štiri stopinje, da kvas ne začne prehitro delovati.« V kruh ne doda-jo sladkoija. ga pa uporabijo pri pekovskem pecivu. Tako rekoč edina strojna faza pri pripravi kruha je gnetenje. Kar precej večji mešalec od tistih, ki jih sicer uporabljamo doma, vse prej omenjene sestavine zgnete v kompaktno maso. To pustijo stati približno uro in jo vmes še nekajkrat premešajo. »Kvasovke morajo do-biü zrak, to je njihova osnovna hrana, da lal^ delujejo.« Posodo potem pek pripelje do delovnega pulta, kjer Iz nje jemije dele testa za posamez-no Štruco ali hleb. »TVenutno pripravljamo grofovski kruh z ajdovo, s koruzno in z belo moko ter ovserümi kosmiči in tehtnica mora pokazati 90 de-kagramov, da bo kruh po peki težek 70. Ima namreč kar nekaj vlage.« Pek tu kruh preg-nete in »zakrogla kov. Povprečen Slovenec naj bi letno pojedel okoli 60 kilogramov kruha. Že Egipčani so v grobove faraonov polagali zrnje žita in krasili stene grob* nie s slikami o peki kruha. Kruh in pivo naj bi bi-la osnovna hrana egipčanskega kmeta. Pri peki kruha na SO kilogramov moke v pekar-ni porabijo približno kilogram kvasa. Peke izobražujejo tudi v Šolskem centni Šentjur. Praktično vsi peki so moški. Ženske raje ustvarjajo slaščičarske izdelke. Kruh je ves čas pomenil tudi blaginjo in srečo, krušne peči pa so služile ta-ko za ogrevanje prostora kot toplo spanje. O kruhu so pisali mnogi slovenski pisatelji, rodili pa so se tudi Števihii pregovori: S trebuhom za kruhom in Kdor besede špara, kruha strada sta le dva. Je tudi vas zamikalo, da bi se podali na pot odkrivanja! Iz-polnite spodnji kuponček in z malo sreče boste imeli možnost spoznati nastanek stvari, ki je v življenju ne morete pogrešali. Naslov: Telefon: Spoznati želim, kako nastane Ipretflagajto eno ali vež stvari): Pošijite na naslov: NT&RC. Prešernova 19,3DOO Celje. % pripisom: Pot v odkrivar^e. I B a m it. 90 • 544. november 2008 NOVI TEDNIK ^«OTOREPORTAZA 17 KZ I.': "iTif SOUf Of.GOP LAU^HIIHGV M SEfTEnB)ER f.ZhJl 6TVARI a^AVh-t Witt ž^iM o^frf V zadnjih mesecih so se v Celju pojavili nekateri novi grafiti, ponekod so žaljivi, drugod izvirni - Mültiküitivätör nujejo le, če jo dobijo na kraju, to- V zadnjih mesecih, predvsem proti koncu poletja, so se v Celju pojavili Številni grafiti oziroma napisi na zasebnih in javnih objek-tih. Kljub temu, da nekateri napisi niso vedno žal|ivi, so moteči predvsem za lastnike stavb, ki mora-jo plačati odstranjevanje in čiščenje napisov. Ponekod so porisane tudi površine ob glavnih prometnicah, kar ni ravno prijetno na pogled, predvsem v času turistične sezone v našem mestu. »Dajte no, saj hočemo le živeti«, »Živiš svoje sanje?« sta denimo ne-žaljiva. se pa na celjskih ulicah najdejo tudi nacionalistično obarvani aii versko žaiji\i grafiti. Nekateri so na objektih ob glavnih ulicah ali prometnicah, nekateri bolj skriti očem mimoidočih, Zakon o varstvu reda in miru je pisanje po objektih bolje opredeli) leta 2006. Kazen, če je grafit žaljiv, neprimeren, je okoli 200 evrov. Na policiji pravijo, da načrtno nadzora nad osebami, ki pišejo grafite, ne izvajajo, sicer pa lali^o takšno osebo kaz- rej med pisanjem. Grafite štejejo k vandalizmu. Ce so denimo na spo-menikih, se lahko zgodi, da škode ni več mogoče popraviti. Sicer pa število grafitov v Celju ni tako zelo problematično v primerjavi z ostalimi kraji. Če gre za grafit na zasebnem objektu, mora za čiščenje poskrbeti lastnik sam, če pa je na javni površini, odstranitev naroči Mestna občina Ce]je. Ta je v zadnjih treh mesecih či^enje naročila dvakrat. Kol še dodajajo na celjski občini, se včasih dc^ovorijo tudi z osnovnimi šolami in dajo mladim možnost, da s svojimi idejami pobarvajo oziroma porišejo podhode. Šole te grafite tudi nadzorujejo in skrbijo zanje. Z akcijo so dosegli dva učinka - podhodi so bolj urejeni in barviti, hkrati pa urejene površine odvračajo od uničevanja, m tudi pisanja grafitov z neprimerno vsebino, še pravijo na občini. SIMONA ŠOUNIČ Foto: KATJUŠA I iee^m is just o^^^r Vford fof rothin9 left to Ifi&se- ii.r. I / r r- UdJC sEcy\j moim^ MJTE W0...5AJ hoćemo le žvEti št. 90 -14. flOvenilMr 2008 m 18 SPORT NOVI TEDNIK S Chamberyjem prvi višek sezone čeprav bo v nedeljo v dvorani Zlatorog odigran derbi skupine A rokometne lige prvakov med Celjem Pivovarno Laško in francoskim Chamberyjem, je predproda* ja vstopnic slaba, s čimer v celjskem klubu seveda niso zadovoljni. »Res je, da prodaja vstopnic ni takšna, kot bi si želeli. A pustimo se presenetiti, Časa je namreč še dovol). Cene vstopnic ne moremo spustiti, ker smo po določeni ceni že prodajali sezonske karte,« utemeljuje direktor k^uba Mijo Zorko, ki je prejel sporočilo z Dunaja: »Arbitraža se je odločila ^ede Corazda Škofa. Materiale smo zaenkrat v časovni stiski le na hitro prebrali. Zaključek za nas ni pozitiven, toda zadevo še vedno prepuščamo naši pravni službi, ki bo Čudi povedala, kakšni bodo naši nadaljnji koraki.« Prvo mesto v skupini je dosegljivo z zmago z osmimi (morda tudi s sedmimi) ali več goli. bistvena pa ;e predvsem kakršnakoli zmaga, saj bi Celjani v glavni del lige prvakov odjiesii dve točki. Kako do njih, seve^ tuhta trener Tone Tiselj: »Bistveno je zame še vedno, da vzpostavimo vrednosti sistem, ko bodo porazi manj boleči. Chambery v tej sezo- ni na uradni tekmi Se ni doživel poraza. Mi svoje najboljše igre doslej v napadu» bilo je v AJbervillu, nismo kronali z zmago, ker smo zatajili v obrambi. Še 15 minut pred koncem našega prvega medsebojnega dvoboja smo imeli aWven rezultat. Po tisti tekmi sem bil zelo razočaran. Največja nevarnost in dodana vrednost gostov je Daniel Nardsse, saj zadeva in obenem razigrava soigralce. Glede na rezultate z ostalima nasprotnikoma v skupini sta motivi več ali manj izenačeni. Odirali bomo po najboljših močeh in v trdnjavi» kot jo predstavija 23atorog, skušali zmagati.« »Pritiska igralci ne čutimo, zavedamo pa se odgovornosti pred tako pomembno tekmo. 2^grati moramo boJje kol v Franciji, v obrambi in ludi v ostalih segmentih. Pričakujemo pomoč gledalcev v poiru dvorani. Prikazah bomo vse, kar znamo,« napoveduje Bdi Kokšarov. Na levem krilu in tudi v konici obrambe S-1 je njegova menjava nič manj bojeviti Miha GorenŠek: »V obrambi moramo začeti borbeno, samozavestno in odločno. Držati moramo visoko raven zbranosti skozi celomo tekmo, da ne bi izgubljali žog in ponujali gostom možnosti za doseganje lahkih golov vprotinapadih. Če nam bo uspelo zastavljeno, pričakujem ugoden izid.« Na prvi tekmi je bilo 37:30. DEAN ŠUSTER Takole izgleda priprava na start najboljših triatlortcav na svetu. čudoviti spomini S Havajev se je poln vtisov vrniJ Celjan Nino Co kan. Udeležil se je svetovnega prvenstva v Ironmanu» kasneje pa je nastopil še na Xterra Hawaii. V seštevku obeh tekem (Hawaii double) - udeležilo se jih je le 22 tekmovalcev - je osvojQ 10. mesto, na k^ je Še posebej ponosen. V svoji kategoriji je biJ celo tretji. Klasični ironman, torej triatlon s 3.800 m plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka, je bil na otoku Big Island v mestu Kona. Udeležilo se ga Sest Slovencev, najboljši med njimi je bil Peter Sajevec, vojak iz Dolenjskih Toplic. Pogoji so bili najtežji v zadnjih 15 letih, shudim vetrom in temperaturo 42 stopinj Celaja na tdcaiki pro^. Zato nihče od Slovencev ni zaključi] celotne naloge prej kot v desetih urah. Cokan je zanjo porabil 10 ur in 25 minut, osvojil 135. mesto v svoji kategoriji in 507. absolutno. »Bila je neverjetna konkurenca, sami najboljši tekmovalci, slabih, jasno, sploh nil« poudarja Cokan. Zelo intenzivno se je pripravljal rudi na »off road« triatlon, na 1.500 m plavanja, 35 km gorskega kolesarjenja in 12 km »cross country« teka. Tam je bil edini Slovenec med 600 nastopajočimi, Gre za krajSo, a bolj zahtevno tek- mo. Kolesarska proga je zelo težka, še težji je tek, po pesku na plažah, po lavinih poljih, gozdovih, preko dreves» po blatu in skalah, v vročini in visoki vlagi. Na cilj je pritekel kot 135., v svoji kategoriji kot 13. DEAN ŠUSTER i v Grmovi in Umicovi drugi mesti V Celju je bilo mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju za evropski kriterij Skate Celje 2008. Nastopilo je 256 tekmovalcev iz 47 klubov oziroma 15 držav, iz Avstrije. Bosne in Hercegovine, s Češke, iz Estonije, s Finske, Hr- Daša Grm Pina Umsk vaške, iz Italije. Kazahstana, z Madžarske, iz Nemčije, Rusije, s Slovaške, iz Srbije, Ukrajine in Slovenije. Celjski drsidci so spet dosegli dobre rezultate. V kategoriji Junior ladies je ĐaŠa Grm stala na drugi stopručki, Doroteja Šimunič pa je v isti kategoriji zasedla osmo mesto. Drugo mesto je osvojila tudi Fina Umek V kategoriji Novices girls 94. Pri dečkih je bil Emanuel Sodin 9.» prav tako Lara Guček v kategoriji Chicks girls Ol. DŠ Dva Celjana na stopničkah Biljard klub Celje je pripravil državno prvenstvo za mladince v igri 14-1-1. Domači igraki so se odlično odrezali in osvojili dve medalji, Denis Kragol-nik srebrno in Alen Lednik bronasto . Uspeh sta dopolnila Luka Ostrožnik s četrtim in Denis Zagrušovcem s petim mestom, Vse skupaj je doslej največji uspehzaceljsid biljard. Trener RnbiAdžiČ pravi, da ima I2-letni Kragolnik izjemen smisel za natančno igro s palico in kroglami. Čez devet dni bo v Celju Še DP v devetki. DŠ Denis Kragolnik (lavo) in Alan Lednik Nino Cokan v sredini lestvice Nogometaši v 2. slovenski ligi so odigrali tekme zadnjega jesenskega kroga. Šentjur je s 4:2 premagal Muro in z 16 osvojenimi točkami skočil na delitev 5. mesta. Trener Damjan Romih je najprej govoril o zadnji tekmi: »Bila je zanimiva in dinamična. Prvi polčas smo veliko bolje odprli in kronali z dvema zadetkoma. Zelo razpoložen je bil Peter Plošnik, ki je odigral najboljšo tekmo jesenskega dela. Igralci so na odmor odšli z mislijo, da je srečanje že odločeno. Ko je Mura dosegla prvi zadetek, je dobila krila, v naši ekipi pa je priSio do psihološkega padca. Kljub temu, da nismo takrat odigrali slabo, nismo našli rešitve za njihove oapade. No, vendarle smo se zbrali ter zadeli Še dvakrat in osvojili tri točke.« Sentjurčani so se kot novinci zaenkrat dobro obnesli- »Za natančno oceno po prvem delu je še prehitro, to bo pokazala analiza. Nedvomno bo ocena pozitivna. Fantje so iz pravega testa in imajo pravi karakter. To so pokazali tudi proti Muri. Vsekakor moramo bili zadovoljni z jesenskim delom. Ta teden fantje počivajo, potem pa bomo aktivnosti nadaljevali do 15. decembra. O okrepitvah še ne moremo govoriti, Najprej se moramo dogovoriti 5 sedanjim kadrom. Moramo ludi definirati način sodelovanja s celjskim prvoligašem.« zaključuje Romih. Spomladanski del prvenstva se bo začel ß. marca. MITJA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ Šentjurčani so na domačem igrišču morali polofiti orožje proti trem vadilnlm ekipam, Aluminiju, Olimpiji (na sliki) in Triglavu. m št. 90 - 14. november 2008 NOVI TEDNIK ^^ORT 19 Laščani nadigrali Domžalčane Doma le Hopsi - Pri Elektri Larry Hall Tudi 7. krog v I. slovenski ligi za košarkarje je raz-tegnjeo na štiri dni, od srede do sobote. Zlatorog je gostil Heliosa in zmagal s 63:49> brez Uroša Lučića in Miguela Berdiela» Aipos pa je po pričakovanju v Hhišev-cu izgubil s Krko z 81:67. Tako bodo ljubitelji košarke na Celjskem imeli konec ledna priložnost doma gledati le Hopse, saj Elekira gostuje v Zagorju. Nevaren predvsem Milovk Polzelani, ki so v soboto dosegli pomembno zmago v Šoštanju, so tudi med tednom gostovali pri sosedih in v prvem srečanju 5. kroga slovenskega pokala proti Elektri Esotech izvlekli neodločen izid, ki je v tem tekmovanju možen. Tako bo drugega udeleženca zaključnega turnirja os-merice s Celjskega (prvi je Zlatorog) dalo povratno srečanje v sredo na Polzeli. Pred (em čaka ekipo Boštjana Kuharja Še potrditev prvenstvene zmage v Šoštanju,, v svoji dvorani proti ekipi iz Postojne. Povratnik v ligo UPC je po petih krogih že zamenjal trenerja (po katastrofi v Šoštanju j In z novim strategom Predragom Milovičem dosegel prvo zmago v sezoni. Prav izkušeni trener bo največja nevarnost za Polzelane, »nama- zan« je z vsemi mogočimi triki. Ne glede na to, kaj si kdo misli o njem. je dober košarkarski strokovnjak, predvsem animator ekipe. To je dokazal že v soboto, ko je ekipo, ki je bila na dnu. popeljal do preseneüjive zmage proti Mer-catorju. Zato bodo morali Hopsi tudi to srečanje igrati na vso moč. brez podcenjevanja. Zmaga proti Elektri bo pravo veljavo dobila Šele v primeru uspeha proti Postojni. V ekipo se vrača Klemen Lor-bek, kar je dodaten plus za Polzelane, še bolj pa se je ta teden uigral Američan Terence Hundley, ki je že v Šoštanju pokazal vedko. Favorit je znan. Popravni izpit v Zagorju Šoštanjčani odhajajo v Zagorje po zmago, $ katero bi izprali pelin po porazu s Hops:. Ta zmaga je za preboj med sedmerico in posledično temu tudi v ligo za prvaka nujna. Zagorje je na dnu tabele, ima eno zmago v šestih tekmah in tudi izkušenega trenerja Dušana Hauptmana, ki ima »kredit« pri sodnikih- Po zadnjih novicah so se Zagorjani že okrepili z ameriškim centrom, imajo pa nekaj nevarnih igralcev, še posebej velja to za izrednega-strelca, Američana Gilberta Goodricha. Nedvomno je ekipa Boruta Cerarja sposobna priti do tretje zmage in s tem do priključ- Zivex prikovan na dno »Morda pa je bolje, da pademo v 2. ligo« v 6. krogu L slovenske lige malega nogometa je 2i vex v Celju visoko izgubil s Kobaridom. Kljub porazu je pokazal všečno i|ro. a žaJosd to, da $0 igraJci^vexa že nekaj mesecev brez plačila. T\idi zato po petem porazu zasedajo zadrtje mesto na lestvici. Uprava kluba iz tedna v teden sicer zatrjuje, da denar bo. Igralci so zelo potrpežljivi in delavni, vprašanje pa je, kako dolgo bodo Še vztrajali in verjeli v prazne besede. Trener Denis Delamea je dejal: »če bi mi trenirali, bi zagotovo polovico priložnosti reali-zir^ in bi bil rezultat ugodnejši. Mislim, da se bo kmalu v klubu vse normaliziralo in da bomo Čez kakšen mesec že delali tako, kot je potrebno. Zato vztrajam tukaj s prijatelj! in upam na najboljše. Čeprav mdi že razmišljam v drugi smeri, namreč da bi bilo mogoče bolje stvar prepustiti svojemu teku in oditi v drugo ligo ter se ločiti od fantov, ki so nas pustili na cedilu.« Sicer pa je bilo srečanje med Svexom in Kobaridom v uvodnih minutah bolj ali manj izenačeno, potem pa so gostje na hitro dosegli tri gole. V 10. minuti se je ka vodilnim sedmim ekipam na tabeli. Pri tem bo ŠoStanj-čanom skušal pomagati tudi Larry Hall, ameriški organizator igre, ki je pogodbo podpisal vsredo. Nazadnje je igral na Finskem, pred tem pa za ameriško univerzhetno ekipo W. Oregon. Menjal naj bi Ni-ka Ivanaviča, edinega pravega oiganizatorja igre. Po pričakovanjih Nekakšen post, kar se tiče ogledov tekem lige UPC na Celjskem, lahko ljubitelji ko- šarke zapolnijo z ogledom dveh tekem v B ligi. V njej so naša tri moštva nekako na pričakovanih pozicijah. Rogaška, ki ima kar velike ambicije. je po treh zaporednih zmagah na delitvi četrtega mesta, od samega vrha pa jo loči ena sama zmaga. V zadnjih tekmah je moštvo Borisa Zrin-skega ujelo ritem, manj je menjav s strani trenerja in ekipa se počasi spreminja v takšno. kot si jo ljubitelji košarke v najstarejšem slovenskem zdravilišču želijo. Konec ted- Danis Delamea, trener in igralsc & na domači strani prva resnejša priložnost ponudila Dda-mei, a se je na koncu nesrečno zapletel z žogo. Potem ko so si domači nekako opomogli po uvodnih zadetkih gostov in si priigrali kar nekaj priložnosti, so prejeli Se četrti gol. Do odmora je Živex z goloma Petra Ahčana in Andreja Kolarja znižal na 2:4. Tudi drugi polčas pa se je začel kot prvi, gostje so spet dosegli tri gole zapored in praktično že odlofüi tekmo. Drevi bo Zivex gostoval v Sevnici. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Tudi brez Lučića in ugnati Domžalčane. je strategu Zlatoroga Alešu Pipenu uspeta Šentjurski branilec Armin Avdibego^nć je bil najboljši strelec tekme v Hruievcu, a tudi njegovih 17 točk ni preprečilo visokega poraza. na bo gostila moštvo Hrastnika. Konjičani doživljajo eno najtežjih sezon, saj so pri dnu tabele, Še bolj kot porazi pa bolijo razlike; doma so izgubili z Rogaško kar za 40 točk. Očitno je prišlo na dan, da se zadnja leta v tem sicer košarkarskem mestu ru dovolj delalo z mladimi, vse je postalo povsem amatersko in Če se kaj ne spremeni, potem čaka Ko-njičane Še kako težka sezona. Popravni izpit za katastrofo proti Rogaški imajo že jutri, ko gostijo Janče. Rogla je bila pred sezono pred razpadom, a je uspela sestaviti solidno ekipo, ki je v sredini lestvice. Trener Slobodan BeniČ ima sicer težave z igralci s klopi, saj vsaka menjava prinaša padec v igri> zato tudi visok poraz minuli teden, ko so morali Zrečani odigrati dve tekmi v štirih dnevih, kar je bilo za udarne igralce preveč. Zdaj so se nosilci igre v normalnem ritmu so-bota-sobota uspeli znova pripravili in pri močno okrepljenem novincu Šenčurju Zrečani niso brez možnosti. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ IZJAVI Nejc Stmad, kapetan Zlatoroga: »Naša želja po zmagi nad Heliosom je bila očitih. Z borbenostjo smo nadoknadili nekaj svojih napak. Dokazali smo> da lahko tudi brez nosilcev igre premagamo zelo kvalitetnega nasprotnika.« A]e$ Pipan, trener Zlatoroga: »Nastopili smo brez dveh ključnih igralcev, vendar so ostaii prikazali pravi karakter, garali 40 minut v obrambi, kar se jim je obrestovalo z zasluženo zmago. A glavne tekme še sledijo po novem letu.« MOJCA KNEZ ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO Odločilno srečanje prvega dela EHF Lige prvakov Dvoboj za prvo mesto v Skupini A RK Celje Pivovarna Laško Chambery Savoie HB (FRA) & Dvorana Zlatorog, nedeya, 16« november ob 16:00 uri Prodaja vstopnic na www,rk>celje«8i ter na vseh prodajnih mestih E-sitija po Sloveniji. Na dan tekme bo blagajna dvorane Zlatorog odprta od 9. ure dalje. Vabljeni it. M -14. nommber 2008 m 20 NOVI TEDNIK NAKRATKO Miroteks dobil derbi Cerknica. Celje: Ta konec tedna je bil zelo uspešen za ceijske keg-Ijavke. V derbijih 6. oaroma 4. kroga sta prepričljivo zniagali ekipi Mi-roteksa ] in 2 v prvi A oziroma prvi B ligi. Na keglji&ču v Cerknici» kjer je bil 6. krog 1. A lige, je najboljši rezultat dosegla Rada Savič $ 617 podrtimi keg3ji, medtem ko je na Golovcu proti Froteusu za drugo celjsko e^po Olja Damjenič podila 578 kegljev. Prva zmaga v Jadranski ligi Celje: Košarkahce Merkurja so proti hrvaškemu Medveščaku z rezultatom 69:58 dosegle prvo zmago v Jadranski ligi. Najlwlj seje iz* kazala Iva Ciglar» ki je dosegla 22 točk. V 6. krogu bo 22. novembra v Celju gostovalo Jedinstvo iz Bijele-ga Polja. Po šestih krc^h DP pa ostajajo Ceijanke neporažene» v sredo so z 71:36 premagale Domžale. Poraza Šempeter, Ljubljana: Peti krog DP za odbojkarje in odbojkarice Šempetra ni bil uspešen. Oboji so namreC izgubili. Sip Šempeter je z 0:3 klonil na domačem parketu proti Mariboru» medtem ko je Aliansa z 1:3 izgubila v gosteh pri ljubljan* akem Sloving Vitalu. Tako Sip kot AUarisa bosta imela že jutri popravni izpit, ko bodo odbojkarice gostile TPV Novo mesto, odfaojkarji pa bodo odšli na gostovanje v Pomujje k ekipi Galex-MrR. CMK) PANORAMA KOŠARKA 1. SL, 7- krog: Zlatorog • Heäos 63:49; Mašić 22. Stinad 21, Miljković, Nuha-novič 8, Olmec, Koštomaj 2; Petrovič 13. Laškevič 10, Alpos - Krka 67:81; Avdibegovič 17, Brown 14, Lapornik 9. Sebič, Dimovič 6, Kadić, Sadibašić, Ferme4, Pek 3; Marcelič 16, Pavič 12. Vrstni red: Krka 14, Helios, Zlatorog 12, Slovan 11, Koper 10, Hopsi, Škofja Loka 9, Elektia, Aipos 8, Nova Gorica, Zagorje» Postojnska jama 7. 1, SL (ž). 6. kios'. Merkur Celje-Domžale 71:36; Verbole.22, Ciglar 17. Abra-movič 7. Kerin 6, Tardy, Hughes 5, Lojen 4. Jagodič, Jevtovič 2. Klavžar I; Škof 14, Frece 11. Ježka - Rogaška 109:51; Čuk 20. Berdajs 17; Lesjak 15, Baloh 13, Starček 11, Nelc 8> BaJiš, Ba-slašič 2. Vrstni red: Merkur 12. Kranjska Gora 10, AJM 9, Triglav 8, Ježica, Domžale 7, Odeja 6, Konjice, Rogaška 5. Pokal KZS, 5. krog, 1. tekma: Elektro • Hopsi 83:83; Ivanovič 17, Ćup 16, Novak 12, Karalič, Tajnik IL Sjekloča 10. Džambič 4, Horvat 2; Šamanić 29. Riruper 14, Breže 11, Hundley, Vujasi-novič 10, King 5, Podvršnlk 4. ROKOMET L SL. 9. krog: Krka - Celje Pivovarna Laško 26:33 (16:15); Roje, Leban 8; Špiler 9, Kokšarov 6, Äibnicfl - Go-28:31 (14:14); Nikolič7, Pongarčič 6; Rnič 6, Mlakar 5. Vrstni red: Gorenje 14, Koper 13, Celje, Prevent 10, Ormož. Slovan 8. Ribnica 7, Trimo 6. Škofja Loka 4, Trbovlje, Krka 2. www.radiocelje.coni O ŠPORTNI KOLEDAR Petek,JI4, 11. iSAALI NOGOMET l.SLMN.7.krog:SevDica-2ivex(19). SotQta*..15. 11, NOGOMET 1. SL. 17. krog, Ljubljana: Interblock - MIK CM Celje (14), Velenje; Rudar • Domžale (20.05), 5. SL - vzhod, zaostala tekma 8. kro-Rogaška Slatina: Möns Claudius -CrenŠovci (14). Štajerska liga. 14. krog: Brežice -RogašlU, Šoštanj - Bukovci, Pesnica -Zreče (vse 14). MALI NOGOMET L SLMN, 7 krog: Kobarid- Dobo vec (19). KOŠARKA L SL. 7. krog. Polzela: Hopsi • Postojnska jama (19), Zagorje - Elektra (20). 1. B SL, 8. krog: Rogaška - Hrastnik, Šenčur - Rogla Zreče, Konjice - Janče (vse 19). 2. SL - vzbod. 7. krog, PodčeU^iek; Terme Olimia • Podbočje (19), Dravograd • Celjski KK (20). ROKOMET Pokal EHF. 1. krog. Velenje: Gorenje - Lovčen (18). 1. SL. 8. krog, Ljubljana: Olimpija -Celje Celjske mesnine (15,30), Zagorje-Celeia ŽaJec (17). ODBOJKA 1.D0L.6. krog: Calex Mir-Sip Šempeter. 1. DOL (ž). 6. krog, Šempeter: Aliansa - Novo mesto (19). ROKOMET Liga prvakov, 5. krog: Celje Pivovarna LaSko - Chambery (16). ZRK Celje Celjske mesnine Članice do nove zmage Članic« Žn K Cdje v obrambi V nedeljo so tgralkeŽRK Celle Celjske mesnine imele tekmovalni dan. V večernih urah so ö(anrce ŽRK Celje igrale v dvorani Golovec redni 7. krog I.ADPLzaženske proti članicam RK Evro Casino iz Kočevja. Tekmo so dobife z rezultatom 25:23. Goie za celjsko ekipo so dosegfe: Atja Jankovič 8. Hanna Stsiapanava 7, Alja Koren 4, Katja PlemenKaš in Laura Gerić 2 ter Maja Novak in Maja Klakocer po 1 gol. V golu sta bili Hana Flderšek In Edita Amon. Eđita je v svojem prvem nastopu za Člansko ekipo obranila dve sedemmetro^i. MlaiSe deklice s trenerjem Igorjem Šolmanom so bile v gosteh pri vrstnicah v Zagorju. Z rezultatom 23:6 so bife celjske miajše dekitce A boljše od igralk iz Zagorja. Mlajše deklice B so bile poražene z rezultatom 13:19. ^^dezete celjske mesnine , PORTRET TEDNA ALEŠ PUŠ ARENA PETROL KARIERA Zsćelki Nogcmei «tn 23«! igrati \ 7. feti pfi f(ul)l>wsici SCT OIrmpijl. Tam sem trvnirsi in jgral do 1IL leta. Kc» $pm prestopil v člansko ekipo« eflo Isto igral i dvojiw r«9 stradjo 2a IJubljan^a iretjerrgdsd Arne lalwr Po končani mmi »m ioi potc^eni Igralec SCT Olimpije toral u drvgoi^vaia NK livar Ivančna Mtd. Tjrn s?m ostal i^e leti. Pri 22. fetih sefn pfviC podpisal pogodbo 5 prvoiigaletn f^Ü HIT Gwica. Tani sem «tal 5 ki Leu 20C6 me je p^ zao&fa v NK Koper, i^m igral eno Irro. Pni^i je in u tujino in otfhl sem v tople kraje, na Oper, rn »lo malo Igra) 7a E^lncos Achna. Po siabf 'i2kiiUi\i »m »ymil v ženijo, kjer s^ poćaiH itinletno pogodbo u NK MIK CMCet/» Klubi do5eda| SCT OliOM^tja. Arne Tabor 69. NK \jvit Ivan&ia Gortca, NDHfT Ccnca, K Kcper. Sthnikos Achr^a. NK MIK CM Celje Kaj gol Gdov v svoji kaner! lusem dal veliko, k«r $em l}of|2adolzen Z9 branienje, zaio rri je nak gol. ki »m ga dal. pcsdieri! Naj veselje Vse lovorike v slovenski Irgi Naj ialost P^s ^IIT 6orlovcnibef2008- ^^ ^iirfivrter WARllNOvANjJ v hotfiu VVdInes Psrtr Uiko • idVl^lROVANiF In PtFS v Hotelu Hum. Zdravili^u UiUo m hotelu Wtilnns Parle l2ik NTHERMANAI^U. Organizacija festivala je b^a izpeljana izr^o profesionalno. Vpreddverju hotela je bila postavljena baza, kjer so nam bili lokalni študentje na voljo 24 ur na dan, sodelujoči smo dnevno prejemali žepnino za topel obrok, organizirani so bili avtobusni prevozi do prizorišč, delavnice, kjer smo plesalci spoznavali različne plesne tehnike, spoznavna večerja, piknik, poslovilna zabava ... Natančnost in gostoljubnost, ki niti za hip nista zatajili. Vsaka država se je predstavila tilkrat. Prvič smo se vsi sodelujoči predstavili skupaj, na paradi skozi srediSče mesta. Ker je vzporedno s festivalom potekal tudi natečaj za najboljšo fotografijo, narejeno na povorki, smo se vsi počutili kol zvezde. Drugič smo se predstavili na večeru v prireditveni dvorani, nazadnje pa še na zunanjem odru v mestu. Plesalci Plesnega Foruma Celje smo bili nad doživetjem navdušeni. Pol^ tega, da so bili naši nastopi izredno dobro sprejeti, pa Čeprav smo se po načinu in tehniki plesa najbolj razlikoval od ostalih, nam je bilo všeč predvsem to, da smo imeli toliko priložnosti za druženje in izmenjavo različnih običajev in pogledov na svet ter da smo pridobili veliko novih poznanstev. ANA STAMEJCJČ BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE A -J- .A ssk ▼ Aisrasusfi^ 9 V -^M^Aif ^' ^ rt JL Arhrtektura, ki jemlja dih. it. 00 -14. november 2008 — m KRONIKA NOVI TEDNIK E/ia najbolj grodjhrih fotografij prometnih nesreč; ki srno {ih posneli pred leti na avtocasti.Vavtomobilu, ki ga viditsjenami^č $8 vadn^ zmečkano truplo voznika... Vinjeni vozniki, cestni morilci otrok in starejših! Kdaj bo država končno pokazala» da ji ni vseeno? - Kaj stori vsak od nas, da na cesti ne ubije sebe ali drugega? E e v D u O ^ ro ® C o čeprav je velikokrat sli-iati, da na Celjskem pro-meuia varnost ni tako slaba kot drugje po Sloveniji, zagotovo drži» da imamo skoraj največ vinjenih voznikov. Največ vinjenih voznikov je starih od 40 do 55 let, sledijo vozniki od 25 do 35 let Ti povzročijo kar 58 odstotkov tragičnih nesreč. Konec ledna je »rekorder« napihal kar 2^31 mg alkohola v litru izdihanega zra-ka ' po starem 4,7 promila. Do včeraj so skupaj pridržali že 30 vinjenih voznikov. Na cestah jih je preveč. So smrtna grožnja. Kdaj se bosta lega začela zavedati družba In državni vrh? Od maja. ko je v veljavo stopil nov prometni zakon, so policisti ustavili L646 voznikov in jih kar polovico pridržali zaradi alkohola. Smrtno nevarni pijani vozniki se vozijo večinoma po cestah, kjer se je letos zgodilo največ najhujših nesreč. To so ceste Aija vas-Velenje, Stra-ntce-Arclin, Žalec-Vransko, lokalna cesta Latkova vas-Prebold in cestna odseka Ce-Ije-Laško-Vrhovo ter Sent-jur-Šmarje-Rogaška Slatina-Dobovec. Stopnja 4,7 promila, ki so jo namerili pred dnevi v Velenju, jeena viSjih v zadnjih letih. So pa dokaj pogoste stopnje od 3 do 4 promile, pravi vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvis A. Her- baj. Med vinjenimi je na srečo zaenkrat malo mladih voznikov, medtem ko ženske v opitosti ne zaostajajo za moškimi. Starši, ste dober zgled? Voznika, ki so ga v zadnjih treh letih najmanj trikrat zalotili pri vožnji pod vplivom alkohola, policija napoti na kontrolni zdravstveni pregled. »Velik delež napotenih pregled opravi. Žal nato ugotavljamo, da so vsi, ki opra-vijo pregled. Se vedno sposobni za varno udeležbo v prometu. Ustreznega epiloga na tem področju žal ni,« dodaja Herbaj. In takšni vozniki si cesto delijo dalje z ostalimi. Ob tem ni slišati ostalih poklicanih, ki bi morali dvigniti svoj glas, še preden se nesreča pripeti. To sta predvsem ministrstvo za zdravje in šolstvo. «Vsako osebo, ki ima problem z alkoholom. bi bilo treba obravnavati individualno, ugotovili, ali je primerna za promet in aii potrebuje strokovno pomoč. Alkohol je piob-lem tudi v delovnem okolju in družinah,« še pravi Herbaj. Id ravno v družinah se začneta vzgoja in zgled. Da so preventivna sporočila raznih ustanov (razen policije}, ki jih pišejo bolj kot ne z levo roko in »samo zato, da so«, suhoparna io da imajo premajhen učinek, smo pisali že nešte- tokrat. Treba je nekaj več. A država kot slepa kura že več let slepo išče, kaj je »nekaj več«. Doktorico medicine in predstojnico oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Nu-Šo Konec Jiiričič smo vprašali, ali se ljudje sploh zavedajo, da jih alkohol lahko odpelje v smrt? Konec Juričiče-va je znana tudi po svojih predavanjih mladim o nevarnih učinkih alkohola. »Mislim, da se do neke m^ zavedajo, ampak živijo v prepričanju, da oni pod vpD vom alkohola vozijo dobro. Gre za nesorazmerje med tem, kar človek ve, in med vedenjem, kaj bi se mu lahko zgodilo. Otroci se najprej srečajo z alkoholom doma in zgledi, ki jih dajejo starši otrokom, so pogosto napačni. Torej kako piti, kako se ob tem odgovomo obnašati. Otrok mora videti, da starši ne vozijo, če pijejo. Otroci vidijo. In to se jim vtisne v bodoče ravnanje. Mladim kažemo pogosto zelo šo-kanme posnetke nesreč, večkrat se vprašamo, ali to sploh pokazati, a saj ne kažemo nečesa. kar oi res, ampak dejstva. O lem je treba govoriti.« Prižgite svečko! v Sloveniji že nekaj časa deluje Zavod Varna pot, kjer pomagajo žrtvam prometnih nesreč. Predsedniku zavoda Robertu Štabi je dovolj pasiv> nosli države pri reševanju tako hude problematike: »Rešitve za boljšo prometno varnost so znane, pokazale so jo Francija, Švica, Portugalska ... Več kot jasno je, da ne bo nič pomagalo. Če policija zapre pol vinjene Slovecuje! Nekdo v sodstvu se mora zganiti. Vinjene povzročitelje nesreč morajo sankcionirati, jih dati na sramotilni steber! In lahko vsak dan poročamo o nemih Številkah pridržanih, ker pa nikoli ne izvemo, kaj se v nadaljevanju zgodi z njimi, je to zgolj in le statistika!« Poročali smo tudi, da se sojenja povzročiteljem hudih aLi tragičnih nesreč začnejo več let po dogodku, kar samo podaljšuje bolečino žrtev, če te preživijo, in svojcev. »Človeku se zgodi nesreča, nato ima številne opravke z zavarovalnico, nato sledi dolgoletna rehabilitacija na telesTu In duhovni ravni. In ko človek želi zapreti knjigo bolečine, se sodni postopek Šele začne in nato traja leto, dve ali celo več. Človek enostavno ne more zapreti tega poglavja. V sodstvu bodo morali imeli postopki nesreč prioriteto. Morajo se zavedati, da so to stvari, ki razbijajo slovenske družine,« še dodaja Štaba in kliče predvsem predsednika vlade, da pozove ministre na odgovornost, kaj so in kaj bodo storili za boljšo varnost. »Jasno naj jim Člani zavoda Vama pol tudi letos pozivajo vse k prižiganju svečk po slovenskih mestih kot spomin na žrtve prometnih nesreč. Akcija bo to soboio. sporoči, da si Slovenija ne zasluži biti na repu Evrope pri prometni varnosti.« V novem kazenskem zakoniku je zapisano, da se •>ka-zen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur«. Na ministrstvo za pravosodje smo zato naslovili vprašanje, ali bodo sodišča lahko zdaj za kazen povzročitelju nesreče, ki bo dobil kazen v tem razponu, lahko naložila nekaj ur predavanja v šolah mladim o tem, kako je povzročil nesrečo ali na primer o tem, kako nevaren je alkohol v prometu. Ne le opravil, ki so običajna za javna dela. Tako bi se zgledovali po nekaterih državah Amerike. In kaj so nam odgovorili na ministrstvu za pravosodje? »Kazenski zakonik oblike in vsebine dela v splošno korist ne določa. Prav ta predlog po ameriškem zgledu bi sicer bil mogoč, vsekakor pa gre pri izvrševanju le sankcije predvsem za namen dela v splošno korist, torej za nek pozitiven vložek in udejstvovanje storilca v lokalni skupnosti in ne za ke-sanjeali javno izpostavljanje oseb.« Tbrej, možno je. Vendar - ne glede na vse, gre le za blažitev posledic, ki so neki žrtvi že nastale. Popraviti jih s tem povzročitelj nikoli ne bo mogel. Niti s sto urami javnega dela... Samo številke ... Medtem ko v minulih dneh tržni inšpektorji pri prodaji alkohola niso zaznali kršitev, so kar nekaj kazni na našem območju napisali zdravstveni inšpektorji. Od 5. novembra do včeraj so opravili 94 pregledov lokalov. Devetkrat so bili na terenu s policisti. Največ nadzorov je bilo v barih, kjer se pretežno zadržujejo mladi. V celjski območni enoti zdravstvenega inšpektorata dodajajo, da so zaznali štiri kršitve. V vseh primerih so gostinci točili alkohol mladoletnim. Med drugim bo morala oseba, ki je pijačo prodala mladoletnemu, plačati 200 evrov, samostojni podjetnik pa več kot tisoč evrov. Pri pripravah številnih člankov o prometni varnosti smo do zdaj spoznali ljudi, ki so svoje delo posvetili izboljšanju prometne varnosti, in mnogo takšnih, kjer je njihov trud zapisan le na papirju, v praksi ne. Žal je med slednjimi veDko uradnih in-štitudj. Spoznali smo nekaj ljudi, ki so jim prometne nesreče spremenile življenje. Čeprav so bili nedolžni, so postali invalidi, postali so ose-be. ki so tudi 24 ur na dan odvisne od drugih. V časopisih berete največkrat le podatke, kje se je zgodila nesreča, kako se je zgodila, preberete starost povzročiteljev, poškodovanih. Berete Števil- ke. A vsaka številka je človek in za njo svojci, prijatelji. Številke so ljudje. Pred dobrim letom smo srečali Sabino. Ko je bila stara 19 let, je vanjo trčil vinjen voznik. Zaradi njega se je mo-rala učiti govoriti, jesti, pisali ... Srečali smo Mateja, ki se je hudo poškodoval v nesreči, ki jo je sam povzročil. Tudi on je za nekatere le številka. Po nesreči se je učil sedeti na školjki, opravili ma-io potrebo sam ...Srečali smo Petra Planinška iz Levca. Kot poklicni voznik tovornega vozila se je vračal z večdnevne službene poti, vanj je trčil voznik osebnega vozila. Ostal je tetraplegik - paraliziran od vratu navzdol. Srečali smo Janeza Hudeja, danes predsednika društva pa-raplegikov JZ Štajerske. Kot 18-letruk je doživel nesrečo z motorjem, od takrat je paraliziran od pasu navzdol. Srečali smo .... So to res samo številke? SIMONA ŠOLINIČ MATEJA JAZBEC HALO, 113 s sto let starim razpelom na rami Izpred cerkve v Radegund! na območju Mozirja je v zadnjih nekaj dneh nekdo odnesel približno slo let staro leseno razpelo. Neznani storilec je tupnijo oškodoval za približno dva tisoč evrov. yozila na udaru Iz tovornega vozila, parkiranega na Kidričevi cesti v Celju, so pred dnevi ukradli armaturne plošče z aparaturami. Škoda je ocenjena na približno dva tisoč evrov. Na udaru je bilo nato še osebno vozilo, parkirano na parkirišču v Arji vasi. Lastnica pogreša avtoradio in navigacijsko napravo. Velenjski policisti so v sredo okoli poldneva obravnavali tatvino vozila s parkirišča na Vodnikovi cesti v Velenju. Ukradli so osebno vozilo Ford Fiesta, letnik 1995, reg. številk CE H4-502, rdeče barve. Lastnik je z dejanjem oškodovan za okoli tisoč evrov. Tisočak \z denarnice v gostinskem lokalu v Mariborski ulici v Celju je v sredo okoli poldneva neznanec eriemu od gostov iz žepa suknjiča od-lujil denarnico s približno tisoč evri. Podobno se je zgodilo le nekaj ur kasneje na parkirišču pri pokopališču v Kosirivnicd, ko je bilo vlomljeno v osebni avto. iz kater^ sta bila ukradena ženska torbica in telefonski aparat. Lastnica Škodo ocenjuje na približno 650 evrov. MJ m it. M -14. november 2008 NOVI TEDNIK ./I KRONIKA - AKTUALNO 23 Cinkarniški požar v Cinkarni Celje je bila v torek reševalna vaja. V njej so sodelovali gasilci Poklicne gasilske brigade Celje, gasilci cinkarne in njihova služba za varstvo okolja. Iz požara v eni od proizvodnih hal so reševali zajete delavce in jih skušali pravočasno preseliti iz ogroženega območja na varno. Enega od delavcev, zajetega na viSini, so reševali s pomočjo gasilske avtolestve. MJ. foto: SHERPA Ste vozila že pripravili na zimo? Od sobote do 15. marca prihodnjega leta je v prometu obvezna zimska oprema vozil. Na zimske razmere se pripravljajo tudi vzdrževalci občinskih in dr-žavnih cest. Zimska služba podjetja Vzdrževanje in obnova cest Celje je včeraj izvajala praktično vajo preizkusa zimske opreme in dela, v kateri so ugotavljali predvsem pripravnost opreme, ki jo uporabljajo pri svojem delu.'Za čiščenje in pluženje slovenskih avtocest bo skrbelo 430 delavcev Darsa, kar je nekoliko veČ kol lani» saj se je letos dolžina slovenskih'avtocest povečala kar za 93 kilometrov. Tbdi pri Darsu so se na zimsko sezono začeli pripravljati že oktobra. Za vse slovenske avtoceste je za letošnjo zimo pripravljeno več kot 18.000 ton po-sipnih materialov, pravijo na Darsu. Avtocesta mora biti prevozna 24 ur na dan, v času močnega sneženja pa mora biti zago- tovljena vožnja po enem voznem pasu. Ne sme se torej zgoditi, da bi avtocesta zaradi snega ostala neprevozna. Kljub temu je mogoče pričakovati, kot vsako leto, spet očitke Števiinih včasih tudi neučakanih voznikov» da se vzdrževalci niso dobro pripravili na zimo. Zato si je dobro zapomniti, da za Dars prevoznost pomeni, če višina snega ne presega 10 centimetrov, promet pa je mogoč z uporabo zimske opreme vozil. Zimska oprema b! bila nujna tudi pred 15. novembrom, Če bi na primer snežilo, enako je, če sneži po 15. marcu. SŠol Voznik, čigar vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, se kaznuje z globo 120 evrov. Če pa je zaradi tega oviran ali onemogočen promet» z globo 400 evrov. Za pravne osebe so kazni od dva- do desetkrat višje. Vzrok spet hitrost Včeraj dopoldne je na cesti Celje-Bukovžlak prišlo do trčenja med osebnim in tovornim vozilom. Vzrok nesreče je bila neprilagojena hitrost. Ena oseba se je pri tem lažje poškodovala. {Foto: MM) Šempeter ali Čečenija? Najprej zdravje, potem »ekonomija« - Ko bi se vsaj posodobili ... v Šempetru ob Tovarniški cesti se ljudje že nekaj časa spogledujejo med sa-bo, češ, kaj tako smrdi. Opazili so tudi, da je izvor smradu v Aerovem obratu. Več let o tem nihče ni spregovoril, saj je v okolici veliko ljudi zaposlenih ravno tam. dokler ni nekomu zares prekipelo. »Ko sem pred leti kupoval to hišo nasproti tovarne, nisem prav ničesar vohal. Vendar zdaj vem, da zgolj zato, ker so izpuste opravljali ponoči. Nato so se ti začeli pojavljati tudi čez dan. Tudi to sem še prežvečil. A ko je žena enkrat ob tem začela bruhati» je bQa mera polna. Zaskrbelo me je, še posebej za vnukinjo,« pripoveduje Rudi Verbov-šek, zastopnik posebej za ta primer ustanovljene civilne pobude, »Nato sem opazil Še, da so zabojnik za nevarne smeli postavili ravno nasproti na$e hiše. Tudi to me sicer ne bi motilo, če ne bi videl, da nosijo zaposleni, ki prinašajo smeti, plinske maske?! Zaskrbelo me je tudi zanje.« V prijavi, ki so jo Člani civilne pobude poslali okoljskemu inšpektorju, je naveden Še podatek, da v Aerovem obratu dvakrat tedensko ponoči kurijo odpadke, ki vsebujejo strupene snovi. Pri tem je ozračje tako obremenjeno, da nekateri prebivalci iščejo tudi zdravniško pomoč. Dodajajo Še, da obrat nima urejenega izpusta tehnoloških, fekalnih in meteornih vod. Nad dovoljenimi mejami naj bi bil tudi hrup, ki občasno prihaja Iz obrata. »Baba čula, baba rekla?« Nekateri drugi krajani naj bi si v času, ko se iz obrata preveč dimi, kot zaščito med vrata založili žimnice. »Veste, saj lahko veliko govorimo o tem, komu smrdi, je ali ni strupeno in podobne zgodbe o smradu, zaščiti in bojazni krajanov,« Je povedal drug član pobude, ki ne želi biti imenovan. »-O tem bi lahko v nedogled debatirali, če ne bi videli njihovega monitoringa. V njem črno na belem piše, da kar 62-krat prekoračujejo dovoljene vrednosti to-luena, zdravju škodljivega organskega topila. To so ek-saktna dejstva. Njihov odgovor na naše začudenje je bil v stilu: >Ja, kaj bi radi, da zapremo?< Vse lepo in prav, res dajejo kraju delovna mesta in ne želimo, da se obrat zapre. Vendar se glede zdravja okoličanov ne Rudi Verbovseks papirji. rtakatsrihsoopisanflzdravjunBVBme lastnosti topila tofuen. morejo obnašati tako, koi da živimo nekje v ČeČeni-ji.« Pojasnila Aera zaradi službene odsotnosti direktorja žal nismo uspeli dobiti. jih pa pričakujemo v začetku prihodnjega tedna. Naj omenimo še to, da se namerava uprava Aera kmalu iz Ipavčeve ulice preseli ti v Šempeter. Grozi jim prepoved obratovanja Zgroženi Člani civilne pobude so dolgo odlašali, preden so o svoji težavi seznanili tudi medije. Še prej so poskušali stvari urediti s samim podjetjem, a kot pravijo, jih lam niso jemali resno. Zato so obvestili še Inšpektorat za okolje in prostor- Inšpektorica za okolje Karmen Želez-nik je pojasnila, da so z njihove straru Aeru 7. oktobra poslali odločbo, s katero so zavrnili izdajo okoljevarstve-nega dovoljenja za ta obrat, v katerem proizvajajo samolepilne trakove. V pojasnilu je dodano, da s porabo 1.440 ton topil letno lahko povzročijo onesnaževanje večjega obsega. zato jim bodo po dokončnosti odločbe (nanjo se je v IS dneh po prejemu možno pritožiti) izdali ukrep prepovedi obratovanja naprave. Odzivi iz Aera Kaj bodo zdaj storili v Aeru in ali so se na odločbo pritožili, ni znano. Zaradi službene odsotnosti direk- torja pojasnil zaenkrat nismo uspeli dobili, jih pa pričakujemo v naslednjem tednu. Po podatkih civilne pobude so bili v Aeru zgroženi, da so jih prijavili inšpektoratu, zato so v podjetju s krajevno skupnostjo sklicali sestanek. V zapisniku s sestanka je zapisana obljuba direktorja Aera Zvoneta Žepi ča, da se tehnologija in proizvodnja lepilnih trakov v Šempetru že zaradi »ekonomske računice« ukineta. Strojna oprema bo predvidoma do aprila 2009 odpeljana iz Šempetra, zamenjala jo bo ekološko nesporna tehnologija. A kot so še izvedeli Člani civilne pobude, naj bi se na zapisnik iz Aera pritožili, češ, da niso datumsko definirali, kdaj bodo zastarelo tehnologijo zamenjali. ROZMARI PETEK Foto: MARKO MAZEJ Organsko topilo toluen, ki ga uporabljajo za proizvodnjo lepilnih trakov, nosi oznako zdravju škodljivo. Ob dolgotrajnejšem vdihavanju obstaja nevarnost hudih okvar, med možnimi nevarnostmi za zdravje omenjajo tudi nevarnost škodova-nja Še nerojenemu otroku, hlapi povzročajo zaspanost in omotico. Čistilo Kaku, ki naj bi v obratu prav tako uporabljali v velikih količinah, lahko povzroči oslabitev plodnosti. Po podatkih civilne pobude v obratu mesečno porabijo dve cisterni topila. St. 90 - 14. november 200S m • 24 Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 15. november s.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija 6.00 Poročilo OKC. č.OS Avsenikova melodija tedna. 6.15 Ča-soplov, 6.45 Horoskop. 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8,00 Po-rodJa. 9.20 Otrdki radio. 10.00 Novice, U.OO Kulturni mozaik, II.IS Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice. 13.00 Rilmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, )6.20 Pot v odkrivanje - ponovitev, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, IS.OO Lestvica - 20 Vročih Radia Celje. 19,00 Novice, 19.15 Zabavni večerni prodam. 24.00 SNOP {Radio Univox) NEDELJA, 16. november 5.00 Začetek juiranjega progama» 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna. 6.15 Casoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juUanja kjonüca RaSlo, 6.00 PoročUa. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikrofonom - Sabina Majcen, gospodinja, mati, zmagovalka na natečaju Dnina zgodba 2008, ženska, ki zna življenje odkrivati v vseh njegovih barvah, 11.00 Kulrumi mozaik. 11.05 Domače 4» 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, IB.OO Čestitke in pozdravi. 16.00 Prenos • RK Celje B^^jvarna LaSko - Oia^^ • reporter Dean Suster, 18.00 Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežik. 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - Natalija KolSek. 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Sandra Čater) PONEDELJEK, 17. november 5.00 Začetek jutranja programa« 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Casoplov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Po* ročila, 8.4S Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo dportno dopoldne. 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo fack • izbiramo skladbi tedna, 15.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Re^jske novice, 15.30 Dogodki in odme^ RaSlo. 16.20 NI vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!» 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Mala dežela • velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - ansambel Krajcarji, 24.00 SNOP (Radio Celje • gostitelj Tony Carter) TOREK« 18. november 5.00 Zadetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Casoplov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, U.OO Poslovne novice, 12.00 Novice, ^2.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Ktiltumi mozaik. 13.15 Mala dežela • velik korak (ponovitev). 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudaijeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi. 17.00 Kronika, 27.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 49.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-fflolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Korollu radio) SREDA, 19« november 5.00 Začetek jutranjega programa - ititranja nostalgija, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna» 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in nava^?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, lO.OO Novice, 11.00 Poslovne novice, 1M5 Zeleni val, 12.00 Novice. 13.00 Kulturni mozaik. 13.20 iMali O • pošta, 13.30 Mali O'klici, 14.00 Re^jske novice. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek > Rok Kosmač, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - poncFvitev. 20.00 Zabavni večenu prodam, 24.00 SNOP (KoroSki radio) ČETRTEK^ 20. november 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton. 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adama-sovČaroM krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev. 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev. 20.00 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP {Radio Sora) PETEK, 21. november 5.00 Začetek jutranjep programa. 5.30 Nvodnozabavna melodija ledna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsetiikova melodija tedna, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8,00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pol, 10.00 Novice, 10.15 Pol v odkrivanje, U.OO Poslovne novice, ll.lS Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade. 12.00 Novice. 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, }4.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti preželo popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pol, 18.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice. 19.15 Dobra godba. 20.00 Vroče z Anžejem Dežanom. 24.00 SNOP (Radio Sora) . / '4 Tona Vrabl (desno) v družbi Francija Č^rneta, voditelja na Radiu Triglav, in Sale Pivk z Radia Sora, vmes eden od Veselih 8egunjcanov Vrtiljak drugič to nedeljo! staja Murski val iz Murske Sobote z voditeljico Simono Špindler, ki bo pripeljala ansambel Štrk, ki letos praznuje tako kol naša oddaja 15 let dela. Posebno doživetje bo nastop petih slikarjev glasbenikov, ki bodo ustvarjali podobe Gorice pri Slivnici. Risali bodo Jože Žlaus, Špek Žafran, Vlado Cer-Šak, Božidar Ščurek in Toni Mohar. Podarjene slike bodo osnova za prispevek za nakup sodobne posteljice za dojenčke, ki ga bodo izročili celjski porodnišnici 2. januarja ob na§em 44. novoletnem obisku in voščilnici materi, ki bo prva v novem letu rodila. V akciji sodelujejo tudi župani s Celjskega, ki sicer ljubiteljsko zapojejo v Ok-tetu županov. Dobri dve uri dobre volje obljubljamo organizatorji jubilejnega koncerta ob IS-letnici Vrtiljaka polk in valčkov ansambel Unikat, Društvo kmetic Ajda in naša medijska hiša Novi tednik & Radio Celje. Foto: MARKO MAZEJ V nedeljo ob 16. uri bo v Gorici pri Slivnici koncert ob 15-letnici glasbene oddaje Vrtiljak polk in valčkov na Radiu Celje. Kot pri vseh Vrtiljakih bo tudi tokrat vse niti v rokah držal Tone Vrabl. Po treh tednih se bo naša ponedeljkova glasbena oddaja Vrtiljak polk in vaJčkov zavrtela že drugič na terenu, tokrat v Gorici pri Slivnici. Pričakujemo lahko nastop legendarnih Štirih kovačev ter zanimiv nastop Franca Flereta. ki se po desetih letih vrača na glasbene odre. To bo tudi njegov prvi nastop, kar so ga proglasili za kralja slovenske polke in valčka. Zaigrali bodo tudi obetavni Ansambel bratov Jamnik. živahne Polka punce in domači ansambel Unikat, ki je z Davorjem Pušnikom tudi prevzel organizacijske niti v svoje roke. Posebno doživetje bo nastop etno skupine Nojek iz Bistrice ob Sotli in §e ene legende, humorista in glasbenika Marjana Robleka -Matevža, Predstavila se bo tudi radijska po- Vino se rado druži Na martinovo smo se v družbo mladega vina podali radije! z oddajo Lov za vinom In Martinovo gosjo. Poslušalci ste morali odkriti lokacijo, kamor je odSla ekipa z voditeljico Matejo Podjed, tehrukom Aljošem Bončino. komercialistom Marjanom Sreč-kom in fotoreporterjem Gregorjem Katičem. Za lov je bilo razpisanih več nagrad. Kot se za ta dan spodobi, smo šli v vinsko klet, pogledat, kdo jim je ponoči ukradel mošt... Bil je. nihče drug kot sv. Martin, ki je iz mošta naredil • vin' ... Tako smo tisto dopoldne skupaj s poslušalci v znamenju ljudskega reka, da se vino rado druži, odkrivali odlična mlada vina v 300 let stari Kleti Slovenska Bistrica, pod katere okrilje sodi tudi dobra stara gostilna Emavs. Za zanimive pripovedi o vinu in Martinu, o žlahtnih vinih v kJeti, na katera so zelo ponosni. sta nam pripovedovala enologinja in direktorica Darja Bovha in vodja prodaje Matjaž Libnik (na fotografiji pred mikrofonom z Matejo Podjed). Poslušalce sta za uspešen »lov« nagradila s kosili in malicami v gostilni Emavs. Foto: GREGOR KATIC 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA I OUrOFOUflHEAOS- SKERYLCROW (6) Z MPfmiSE-GIRLSAUXJD (3) 3. KOTNCOUJ-KATYPÖflY - (2) 4. MONČ-KMMNOGUE (S) 5. rMRčADV TlNATURNST (1) 6. KEEPS (^N^TTER- cmmimm (4) 7. mOBA^EFEET-KAT^MaUA |2) 8 NOTHlNGEVERHtmrUKEYDU- JAMESMCAnSQN {4} 9. F0R6iVEME L£DNAt£WIS (3) iaRiBKTNOW|NANANA)-AKON (1) DOMAČA IfSTVICA I KJ^SlZDAJ-lCi (S} Z Km- m^mmPismsN (4) 3. POSTANTISAM-MAATANDJOSFEATMAYA (5) 4. ASSEŽEKDAJVPRAŠU-FIAMIE {6) 5. BOMBNAR-KOSTA (2) 6. VSAKJESAM-ALENKAGOOEC (1) 7. DOStmCA-OAPHENOMEKA (2f 8. NEPRVA.NEEDINA-AWRUm(3| a VSAJäBACRAT-VIURESNIK (3) laKATAfVNANlZABSERE- KIN6STW {1} («EIHXIGA ZATUJO LESTVICO: IFSWEREABGY-SEYONCE GIVE Ainni LOVE TOM JOKES PREDLOGA ZA DOMAČO 1£STV9C0: JUmAMJA-DAND SENE SEPRAM VEC-DimiAPMUA Nigrajenca: Vil Meb.OTBänja V3S107. Petnivie Ajda Martinas. Ufea Rantadoväih Celje Nd^r^enca dvi9tw(đ^bom,ki jfipotfs/jdZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celie. Lastvico20vroöh talte poslušate v^sototo ib 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CaJSKIHSphn 1 posianCeveobuube- kraxari 16) Z RIB|C£VESANJ£-M00RUAN^£> TAMBtEAäKAVKLBt {5) 3. MIADOSDNEDAM-TAPRAVIFAimi {2) 4. ZUTIHPETCVETUV-FRANCLESJAK INKVARTFTPRUATEUI |1) 5. MOJAMAMAABRAHAMKA-NAVHANKE {4) PREDLOG ZA LžmnCO: LPISPOMW-ANS. ever SLOVENSKIH 5 pHn I ABRAHAMNABRfn- ANS.PROSEN 12) Z ZANAŠEGASICE-IGORWZIATIZVOKI (S) 3. UUBEZe^SVETSPREMiniA-FRANCRB^ESPEVKOMATEJO <4} 4. ČEBOŠPn^SPETNAZAJ-VMARNK (3f 5. NISVASIPfUZNAlA-A^ORlONdf PREDLOG ZA LESTVICA: Ri8NIŠ»6BISa^-ANS.R0KAŽUhH)RE Nagrafanct: hranka Štih. Šdska uSa 67h. Šen^etar P^ter Kov^e. Mladnkd 29c. 2n» Na^sine dvipietd regredo naogbsnem oddelku Radia Cej/e. LanvieoCei^^ SIdhko poskiiate vsak ponedeljek ob 2Z15 uri. lestvico Sovenskih S paed 231S uri. Za pf^dtoge 2 obeh letvic laf^ gUsujeta na dopenid s {nkäenim kupoodcom. Pi^^io na naslov; f«3vi tednik. Prešernova 19.300QCe^. wiivw.radiocelje.com m it. 90 -14. november 200S NOVI TEDNIK ^INFORMACIJE ★ ' ★ k' ^AsSiälZNOVIMTEDNIKOnir ^ NAPOVED ^ V • l^zivite cenejei I Naročniki časopisa sl8 delani številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba snnirn i7onQEfiftriu naroiSnikov Novega tednika. Ne samo. da lahko s Iwrtico izkoristite motnost objave Jtirih brezplačnih malih ^^llm oglasov v časopisu in ene čestftke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti .AnEliSL^pjSlžVAJfl Petek, 14. november: Luna, ki je že prejšnji dan vstopila v Dvojčka, prinaša nemirno, a istočasno ustvarjal* no energijo. Vsekakor bo povečan stres, poskrbite za sprostitev. Pogovor in srečanja z različnimi ljudmi lahko čudovito razblinijo napetosti. Bodite aktivni, saj prav mir prina^ nemir! Sobota, 15. november: Pred vami je dan, ko poskrbite predvsem za sprostitev nakopičenih energij z bistveno v^o fizično aktivnostjo. Lahko da bo zaradi kvadrata Lune s Saturnom tudi pomanjkanje volje in energije, zato se potrudite. Zvečer nastopi opozicija Lune s Plutonom, ta položaj ni najboljši za skladnost v komunikaciji. Ta čas ni primeren za iskanje odgovorov oa večna vprašanja. Ker bo Luna vstopila v Raka, bo povečana tudi občutljivost. Nedelja* 16. november: Mars vstopa v Strelca, kar prinaša aktivno energijo, vendar morate imeti prioritete točno določene, sicer preti nevarnost, da boste hoteli delali vse hkrati. TXidi Merkur bo ugodno položen, saj bo v irigonu z Uranom In seksri-luzJupitrom, kar prinaša nove načrte, koristne stike, optimizem in dobro voljo ter dobre nakupe. Izkoristile ugoden dan. Ovni in Tehtnice boste morda bolj občutljivi, zato se zavestno potrudite za večjo notranjo harmonijo. Ponedeljek, 17. november: Dan prinaša zarumivo kombinacijo planetov in njihovih medsebojnih razmerij. ASTROLOGINJA GORDANA gem 041 404 93S 09014 24 43 napovedi, b^oteraplje. regresije dsl70l0Qinja.90rddnd@si^ .net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090142827 gsm: 041 519 265 napovedi primerjalna anaüza astrologi nja@dofMBs.sl wkwv.do^ores.s^ Čustva bodo usklajena z razumom, prevladovala bo mirna, harmonična energija. Sekslil Lune s Saturnom ter trigon z Merkurjem in Soncem $0 porok za dobro delo, §e posebej za Rake, Škorpijone in Ribe. Kljub temu Še nasvet za vse: naj vas pričakovanja ne ponesejo predaleč, ohranite zmernost, saj je Luna tudi v opoziciji z Jupitrom, ki svari pred preüra-vanjem in sanjarjenjem. Torek, 18. november: Spet je prisotno nasprotje ener^j. Zaradi trigona Lune z Marsom boste čutili potrebo po konkretnih dejanjih, zaradi kvadrata Merkurja z Neptunom pa bo koncentracija za delo prenizka. Zato raje počakajte s pomembnejšimi stvarmi. Lahko pride do pomote ali napake. Ukvaijajte se samo z rutinskimi zadevami. To velja zlasti za Ovne, Leve in Strelce, saj boste morda celo preveč energični! Sreda, 19. november: Nastopi zadnji lunin krajec, tokrat v Levu. Dobro je, da se zavedate določenih omejitev v medsebojnih odnosih. Ker bo Luna v opoziciji z Neptunom in tudi v kvadratu z Merkurjem, dan ni primeren za resnejše pogovore ali aktivnosti. Nikar ne uvajajte nobenih novosti- Nervoza bo povečana, kar boste Še posebej intenzivno občutili Levi» Vodnarji, Škorpijoni in Bikj. Vsem svetujem, da poskrbite za sprostitev z več fizičnega gibanja. Četrtek, 20. november: Luna že ponoči vstopa v Devico in pozornost se bo usmerila na praktična področja življenja, delo in finance. Odličen dan za urejanje finančnih in materialnih zadev, nakupe in razna srečanja. Ugodno položen Pluton in Venera vas podpirata. Dopoldne so sicer prisotne nekoliko nemirne energije, ki jih boste zaradi kvadrata Lune z Marsom bolj intenzivno občutili Device, Ribe. Strelci ter Dvojčki, a boste kljub temu vsemu odlično kos. Astrologinji GORDANA In DOLORES »aii d.o.o. Kasaze 34 Petrovće ODPAnO v NAJEN več proizvodnih prostorov razllčn« velikosti sa potrebe proizvodnje ali skladličonia tnfonnacije: ieUOl/ 71 tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SPqPUSTQft^NAKAflT^D InriHZMtt •itititK nt« IIIIII K£RAMIKA Kfli SKINAUT ■HMŽAlttMlOM CELJSKA pUMäia^ ^eAxxno/ Ayrp-MOTPFERJAN FerjanMilan IB.. avtQservis • vulkđRizacija • klima naprave • iftagnostka vtuil • serva motĐrjdv - servis kosilnic, Maribor^ e. 87.3000 Cetje,let- 03 6670,6SM04t 675 010-IOX pt^nitti valia n stimtvt * Casino Faraon Ctf ie. ^ubtjan8i:a carta 39.3000 Celle-ob Dikupu 100 {atonov 10 gratis • fom RizmaL Manbofska c. 1,3000 Ca^- 10%piqHistv9li»<*ctoritve IWjffPütT^^'ff?! MB.DoSftgdim^Tra Cdjstt) kne20v 9, 3000 C8$a • 1popust a w izdalce ♦ Uokviranla ♦ a&klaretvo Sakrila Voü: Ozka ulicđ 2,3000 Calja. Teü03S442535-mpopest - BoManwnt. Calaiapaii Cal|a. itR)lrd iriHTS nooavic- 6% popitft ob nakopu da 20 DIR, 10Y popmt ob naluipo nad20EUR Kasaze 34, Liboje -10% popn$t .Krohai Ivan S.D.. Mizarska (teldtfnica, Medlag 25.3000 Cerie. Gsm: 041/7^272-Notranja oprema po * KEflROCK PULTI • 3X popust na vretffwst narožOa nad12S1,BaiUR,7%popuatna vrwlnost narofila nad 292105 EUR • Mirtama Cate. prodajalna GoMa, Arja vas 92.3301 Petnivi^ • %% popoat valja a oMka lastna O t \\ A. Trgovina v dty ceatni GALEBUA 06rar KOGOJ NAOVHE CESIGN CELJE KR BAT ^ M2ARSKA OCaVT«CA MiekamaCelelo iiihilniiii fel iAMfnk Äfft rm MJkiA««.' —— zdravilišče laško nwQiiitfiw»* Mm - proizvodnja, ne valja za akopka cana •Mfa<4jiea Cveti» Bohinc liiekova 1. CeliB, trgovima za ostvanalna • 10X popust a vsa iaMia • Pajfiics GDsposka ul. 30.3000 Celje -10% popust vo^a pri gotovinskaffi nakupu • P^eria Verona. Mercator canter Ca^a- 10X popust pri nakupu hram* kartico fmdkfita ob naroKhil • Prtiteclsarvis. Ul. Laona Dobrobnlka 27.3230 Šamjur RagaSka eesta 19, 3240 Šmarja pri J^liah-10% popusti na optiSfio nastavrtav pedvoqa tn do 30% poptuli ob nakupu zimakih pnavmatik • OptikB SaiolMr. Ljvbc 3Ba. 3301 Petrovča - 6X popust ab nakupu sDBoiih oial in korakciiftkih okvirjav v vsah nphovih PE v Sloveniji • Sltnard.o.o^ Ipavi^a uliea 22,3000 Calja. P.E. LjuUiana. Bmčiceva 7. Pi.' Ko^. fmvtia 17-3% p^ust ob nrtiqnj PVC stavbnega pohStvft. Popust na valja u akcijska cona. Popasti so na soitevaja -SJada. d.o.o.. Plinamižka 4.3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod. tel:0349047 70,GSM05l626793-10% popust • "ftuhfit d.o.o. Ipavieva ulica 22. Calja -10% popust lesnina J^WraJjica —— ^uJdtJr O WELLNESS PARK l-AŠKO 00 ZLATARSTVO GAJŠEK skKinM>ü Frizerski studio Vndcv Petra ip. Ulkaiaktv3.33102ala 9leroB:0} I/305-081 gokienpoint — SiHEr /|\A ZIVEX U »wMjti iSVfoCELJE , , _p fcl Hfsvifepta ■BT'Imb frtuwwnp po^B^di did. MOO C^ ^avi««« rika 31 Ulko nudi 10% popust za bazan, savno * baun. soUtr • Tharmana. A. 1 2tffavHiSče Ljžb nudi 10%popustzabtzaa, savne ^ bazan, fitrm. sola rij tsf masaža. kopoG in cknga waUnass storitva, mosa&ia rn Istna vstopnka -Sm, Obrtna cone« 3220 ^ra - 7% popust na valja za akdjska cana Spa^evad. lOOOliub^na-10 % popust na vso oMav; na va^ za^^lska COM. •ilMOtavnit^ 3, Calja. 03492 68 86 10 % popust {rvzon na iotanta v akciji) ip.. Ulica talcav3.3310 Žalec • 5% popust -ainaul stPfTtva Snwn Jezamtk. s.D-Vruičeve 10« Celje-10% popust MDHORJPVA KMJIfiAflfJA. Prešernova ulica 23,3000 Cefje« telafon: 034901420, »foSta: knjigama-ce^lFSke-mohvjen.a. 5% popust na kn^na odaja ealjaka MolUH)ava dru9ia -Prdakt MH inženirina do.o.. Bar Pub Tarasa. Aškerčeva 14 (Celeiapdrk). 3000 Celle-10% popusta pri cocktailih Tlatarstvp fiaiick Müan s.ci.. Orofenikova 16.3230 Šanijur 10% popust 13 veljavne mafopcoddjne cene KHUSTUAVASKUŠPliAVA^ pnjdajdlna Žalec. Sa^fijsks ce^ 77, prodajalna v£K cantni v Cetju. Mariborska casta 88. Calja 10% popust na vse vrsta kruha - j^aiioaM. Lsvbc 18 - 3% popust na oblazinjono pohiitvo (sedežna grt. trosadi. počivalniki fpa^evd ulica 21 Celje ^loini servis • Ipav&ava 21 • 2S% na paket maajava pnavmatik'^ptična nastavitev vozila Prodajni center Madlos 15 • 20 % popust na precnontažo gum kupljenih v Avto Celju Valja do prodaje zalog« popusti se na seftavsjo. it» 90 • 14. november 2008 m ZA ÄVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK BMW serije 7 BMW s prenovljeno serijo 7 Münchenski BMW je povsem zgoraj tedaj, ko je v mielih prestiž» torej serija sedem. Gre za klasično limuzino. ki so jo za letošnjo je-sen nekoliko prenovili. S 507 cm dolžine spada v tako rekoč najpresdžnejši razred, nemška lovama je ob tem prenovila in predstavila še po-daljšano izvedenko (y)> ki meri kar 521 cm. Ker so časi (akšni, kot pač so, je omembe vredno, da je prenovljena sedmica za približno 50 kg lažja od prejšnje izvedenke, ob tem pa bistveno bolj čvr- sta, kar je seveda v prid varnosti. Na voljo je s tremi motorji, pri čemer vsi trije izpolnjujejo okoljske standarde evTo 5. Seveda tovarna ne pozabi omeniti, da so motorji varčnejši kot so bili> kar naj bi veljalo Še toliko bolj za dizelsko izvedenko. Ta ponuja ob ^bni prostornini 3,0 litrd 180 kW/245 KM, medlem ko sta na bencinski strani še šes-tvaljnik (3,0 litra), ki ima 240 kW/326 KM, povsem v vrhu pa je osemvaljnik v izvedenki 7S0i. To poganja motor, ki ima 4,4 litra gibne prostorni- ne in 300 kW/407 KM. Menjalnik je vedno samodejni in 6-stopenjski> vsaj za sedaj nič ne govorijo o štirikolesnem pogonu, ki ga sicer poznajo druge serije. Seveda si je mogoče pri peti generaciji sedmice omisliti Se veliko dodatne opreme; pri lovami pravijo, da kupci v povprečju dokupijo že za 15 do 25 tisoč evrov različnih dodatkov. Prodaja novega beemveja bo stekla sredi novembra» za najcenejšo izvedenko (730i) pa bi treba od-§teü 79.200 evrov. Prenovili še A6 Audi A6 je pri nemški avtomobilski lovami izjemno pomembno vozilo. Letos in lani je tovarna prenovila vrsto modelov, zdaj je prišel na vrsto še A6. Spremembe po pričakovanju niso velike: nova sta odbijal, prednje luči so dobile sveteče diode, zadaj so dvodelne luči prav tako s svetečimi diodami, dodali so nekaj novih barv zunanjosti ... Motorjev je devet, novost je bencinski šestvaljnik, ki pri ^"bni prostornini 2.8 litra zmore 140 kW/l90 KM. Nov je rudi 3,0-litrski bencinski agregat, ki zmore 213 kW/290 KM pri 5750 vrtljajih v minuö. S tem agregatom so nadomestili litrski šestvaljnik FSI. Pri dizelskih motorjih je nov 2,0-11-trski motor TDle, Id ob vsem dnigem zagotavlja manjšo porabo goriva in povprečni izpust C02 vsega 139 g/km. A tiriko-lesni pogon quattro je doživel nekaj sprememb, pri čemer pri izvedenki 2,8 FSI zagotai^ja prenos med prednjimi in zadnjimi kolesi v razmecju 50/50. Za dodaten denar ponujajo tudi Športno vzmetenje, ki ob vsem drugem vozilo zniža za 20 mm. Seveda je prenova zajela vse karoserijske izvedenke, torej al-Iroad. pa čudi S6 oziroma RS6. Caddy s štirikolesnim pogonom Na hannoverskem avtomobilskem saJonu oziroma salonu gospodarskih vozil je nemški Volkswagen predstavil tudi štirikolesno varianto znanega caddyja. Caddy 4motion, kot se avto imenuje, bo na voljo z 1,9-litrskim turbodizelskim motoflem (77 kW/105 KM), za štirikolesni pogon bo skrbela elektronsko uravnavana haldex sklopka. Serijsko bo caddy opremljen s IS-paičnimi platišči, osrednjo ključavnico, drsnimi vrati na desni strani... A4 je tudi S4 Po lanski oziroma letoš* nji prenovitvi audi j a A4 zdaj tovarna predstavlja še dirkaško izvedenko z oznako S4 tako v iimuzinski kot avant izvedbi. Motorje Šestvaljnik, ponuja 245 kW/333 KM. po tovarniških podatkih pa 54 do iiiiww,ra(liocelje.coin 250 km/h {kar je končna hitrost) pospeši v 5,1 sekunde, povprečna poraba pa naj bi bila nekako deset Utrov goriva- MOfCCT SÜflS h MHoft ^ mmf^jum MMAmjm nm IZBIRA PNCVMflTIK PO UOODNIH C(NAH Seveda je avto opremljen s stalnim štirikolesnim pogonom quattro, temu primerno je prirejeno tudi podvozje. Serijsko je vgrajen samodejni sedemstopenjski S Ironie menjalnik, o cenah pa za sedaj še nič. A v MiCHWlW A V središču poslovnega dogajanja. Z odprtjem nove agencije Banke Koper v Žalcu, vstopamo s celovito ponudbo bančnih storitev v poslovno življenje vašega kraja. Ko se odločate za bančnega partnerja, se seznanite z našimi finančnimi rešitvami Obiščite nas v agenciji na Savinjski cesti 10 ali pa nas pokličite na telefonsko številko (03)714 86 00. nn"^ BANKA KOPER 2 tmffiC jUäOk*» do dobreacu nutot^bLUu Atka Prima d.o, Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05 VW caddy 4niotion m it. 90 -14. novemb^ 2008 HOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 DWDtednik QbveiMQ MročrAom HQVOQq tediAa! Naroćnfkl Novega tednika boste lahko trarotviške ugodnosti- 4 male oglOM v Nm^n t^id^ besed in testHkpria RoäluMle ^ IztortstlU tzSdJućno s svo|o nvoćnKko kartico. naroMSko potoZnico oikm^ z osebnim ctokumentom naročr^ Novega tednika. Netskofličene ugodnosti se ne prenesejo v noslednfe letol ATRli nuovujika admga z.».«. Ce]je,ij>A^aa&kftceA20,0V 42 6} 110 UitUatm, VcgkAvtt 63. OK 530 92 92 iUativ, UL Dutena Kvedn 11.03/ 74 71 (HO RoftiSk« SUtiBt, Kidričeva 30,03/ Z59 t^ I .i hKifr ie dom, /t» srfff iJ^i/itov i PRODAM 60Lfllll.9lillMkl995J896((m,66 k reg. do 19.9.2009, prodom. Tel^on 041267-229. 5630 MOTORKO koto Yomoho 125 lelnik ms. prodom. 041 209-76B. KUPIM mum osd)no voslo, «d Ma 2000, nujno kifpim. Tehfon 041 361'304, Ž1d8 OSEBNI ffvto hnaA Seol oli Škodo« od Jetniko 1997 do 2002« kupim. Tekfon 041 588-205. Seos POSEST PRODAM VQJNIK'Tr8.sKmvDni5bfw,M podkWtono « 2 90 m^ in 900 m^ zelenice, prodomo. Ceno po dogovoru. Mn 041 311-878 qI] 040 251:^733. 5210 MED Dobrno in Kovo Cerkvijo prodom zmi-Ijik'e, 2.S00 m', zo grožnjo monjše htse (gospodorsko binini ^jekt}. Pridobile-nogradbeno dovoljenie, ploćoni vu pris-pevia, vodo in deknikc no porteli. Tele-fonOai 314416. 55S0 NEPRErvilČMNč Morda so hi doma sanje o vašem novem domu. VABLJENI NA OTVORITEV IDILIČNE VASICE, V SOBOTO, 15.11.2008 OD 10. DO 13. URE. IKa Mw\ TEL 03 64&J-006 m g4l3&fr825 www.pgp-^riA rernic n I n^.com 33/*MMeftJ( SFANOVARJSKO hs» sstovbnim zemljišč In komunolno ufedirvifo prodamo. U-hovno 9, Celje, Mon 5772-425,5772-369. SS61 PRODAM MIKSER zo fniksonja krmi» pese prodam. TeMon 04! 999*906, 040 4SS-990. &523 TRAICIOR Zefor 25-lllelnik 1973, regv S kobino,prodom. Tetefon 031 640-437. tep^i Priti^i ulični lokdl. 116m', 198$,obr>o-vljen20{)5.AkCl]3đo Info; 041 853 378 Zdenka Jaoodlt ŽALEC, cenler. 80 m' poslovni proslof, por-kirm proslor, pritlično, fliožno ureditev v stonovonje, poceni prodom. Telefon 031 286-283. &705 CEUE, Novo vos. Prodom opremljen poslovni prodor, 38 m^, vsi priključki in ihfro-struktiirQ.Ielefon 03)684^00. 5714 KOZJE« PiBlonj. Prodomo sSanovoojskoliHo 2 gospodarskim objektom in drvomico, leto gradnje )920, adoptirano 1995. pnbližno 11D m^ stonovonjskih površin > 1 h^r kmstijskego zemljišča, zo 49.5(K)EUir.Telefon0417D8-l98.Sv»-tovonje, !von Andr^ Krbovoc, s. p.. Ma pri Smarinem 57 c, Celje; svelovo-nje.^jbo.net. n NOVA Cerkev, Lembecg. Prodomo 5Uno- vai^ v Ca^u - eantar, velikost in2. priključki plin, caTV. potrebno obnove, cena I2D0 RIR/ni2. lnfoOB1/30&432e1l041/a7&488 Mekxiinili|an dojx, Ljubfieiuki ctPti 5. SOQOC«^ KUPIM STANOVAMIE vCefju. dvo oli trisobno, kupim. Nudim tokojšnje pkčilo. Telefon 041 601-555. 5594 ODDAM EHOSO8N0 stonovanje oddom v Štorah v stolpnici.Telebn041717-624. 5674 ENOPOS!RJNO»^,$»uporobo »nHorfl o3 OVOSOBNO stanovonie, 81 m^všoronovv ćevi ulio. v blüini 4. osnovne »le. prodom. Telefon 041 781-166,po 16.uii. IUS08N0 stonovonje (pntliqel v peto(6(u v Velenju prodom. Telefon 031 451-938. o STANOVANJE, enosobno, 40ffl^. vSenfjuiju, No Lipko 4, v 2. nodsln^ju. plodom zo 52.000 čUR.Te[efon 041 637-524. 5540 DVOINPOLSOBNO stonovonje, velikost 64 m', v Laškem, Poženelovo uÜto, prodom, ie lepo ohranjeno in vidtievai^o (novo okno. klimo, vsi priključi]. Ceno po dogovoru. Infonnocije po telefonu 041 659-009,pol6.gri. L47d QUHHok-Trvbetievo. Dvosobno stonovo-nje, velikof^ 54,21 m', prodomo. Ceno 69.000 EUR. Infofmoriie 051 30S^32 oli 041 876-888. Mok^imilijon, i o. o., Ljubljansko cesto 5,3000 Celje. n november 2008 ~ GARAŽO v Celju (Vrimcevo) oddom v nojem. Telefon5B62-523.051 348-302. p VRSTKO gorožo. št. 52. Vojkova, Celje, no-jemnino 600 EUR/letno, oddam. Telefon 03187IM58. 5729 PRODAM BOJLER, neiiow, 2701 zo d^sokvTvn 120 I, lip Povlič. prodom. Telefon 041 706-501. 5604 PEČzo csfltrdno ogrovoi^ kp 25, rojeno 2 sezoni, prodom. Teiefon (03) 5772-375. S&56 SEDEŽNO, kovt, Fmncttsb posteljo, štedilnik, hladilnik, zomrzovolnoomoro. skrii^o, 2101, ki^ipHsbusch. oljno pe^ prodom. Telefon 041 284-975. 9d70 RAĆUNALKIŠKO mizico, monfso, prodom. Telefon 041 727-243. 57i3 SPALÜICO m kuhinio, vse rrdi ks, prodom. Te^on 5770-222. p PRODAM DRVA. mesono, dolgo, v hlodih ter kratko žogono. z dostavo, prodom. Telefon 040211-346. p BUKOVAdrva (lilodi) prodom. Dostovono dom.TeMon04l 657-595. p MEUNA drva pmiom. Telebn 031 535-160. 5473 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesecev oa osnovi OD. pokojnme P€ UUE UL XIV. drvivj« 14. 03/42S70M PE MURSKA SOBOTA, $tm«ttt RoifUfM 16.02/52130 00 PI MAIU60R, Ptfthantki 3-S. 02/23410 00 PC Slovoni GfMlec, RoAkm r, 02/M12000 B0NAnN,d.o.6.. Sfovnslui 27,1000 rnTTTmm POSOJILA MSDUPIN KOM d.O.O.. Dunajska 21. LJiiMiana ceije: 031 508 326 I delovni čas: I vsak dan non-stop rrrnTTTTm TAKOJ»! IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! rrAKOJSNJE CZPUdLCH Zneski od 50(^1.500 £UR na 11 mesecev. IPREVERTTEt PE MARIBOR, 6 tek 08 200 20. 040 633 332 PE CELJE. Ulica XiV diveiije 14 tel: 08 2001630. 040633 3^ I Skupino S, Rnantee «lontv» O.o.o.l BUKOVA drvo prodom. Telefon 5797-024. Q41254463. S690 VHODNA vrelo, komplet, 90*200. pro^. Telefon 5716^43. snr ŽIVALI PRODAM HESNICE.groHo^te.riave in one, prodam. Nokup 10 živali • petelin brezplomo. Kmetijo Wnter, Upoio 55,3000 Celje. Telefon (03) 5472-070,041763^00. 5062 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, moien lokol pri prodojoku. domočo kuhono hrono in dostavo no dom. ugodno prodomo. Zbiromo noro^ lo koline. Telefon 051 214-174. Š579 PRASlä, od sodo 150 kg, in izločene prodom. Telefon 041 26^27. 5&25 DVE kravi nneniolki. brep tri m dvD riKSM, prodom. Telefon (03) 5865-921, 031 426-650. 560d ntl mesecestorega bikca simertloko. težke-go približno 150 kg. prodom. Telefon 031 642-504,577^06. 5605 KOZLA, bußkego, storego 2 leti, prodom. Telefon 041 957-704 seid ŠTIRI koze prodorne, (ena 50 EUR/eno. Telefon (03) 5774-795. sess PRAŠIČA, za koline, piodom. Telefon (03) 542-1126.05142M26. Ulico simenloiko, v 9. mesecu br^osti. izredno lepo, mimo. prodom. Tel^on (03)5808-796.031 235-236. S644 MlADO brefo telko m knm podamo. Te!o< fon{03}57fi2-182. 5634 L£PO teličko simentolko, težko 2IHI kg. prv memo zo nadoljnjo rejo, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 04f 222*375, 5829-179. 5688 CE1£GA proaco ofi pdcna prodom. Tel^ 041 749-S56. 5689 05UÖk£, bre|e somidie In dva mlodiČa. « prodom.Telefwi (03) 7340920 oli 031 637-744. 5602 PSA, rodezijski grebefuc, samičko, sfaro4 mesece, rodovnüko, dobro čuvojko. pro dam.7e}efon04l 797-218. 5679 7M. zo iflU nodoljnjo rejo, prodam. Telefon 5774-165. 5675 SVINJSKO polomom dvD prD»o, lezka 70 kg^ domačo kuhono hrono, prodom. Telefon (03) 580^5. sese m 28 f fttAJLI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK ARCUN •• VOJNIK. V mođemem stdnovanjskem naselju se prodaja 14 starrovanJsMh enot • novogradenj. m. v oodaljlanl lil. gradbeni fazi. so velikosti 115,145 In 163 m' neto brvalnih površin s pripadajočimi zemljl&Ci velikosti 400 - 7S0 m^. Ookonćanje gradnje Je predvideno do sredine novembra 2008. Informacije: Lt prolelct, d.o.o., 051 S93-45S In 041797-206 ter na spletu OSTALO Wiiä, 2d zbIwI, iSO do 200 kg, možno < 2okol, prodom. Telefon 041 9iS-982. S 601 BIKCE, simortok» In ^ Mb, prodom. Ceiu po dogovoru. T^on 031 506-303. $600 HfSh n zobl oh nodoljnjorelo, bmle-nt z domofo bihat!0 hrano, moUn ^oz, ugodno prodom. Telebn Q3i 506-3S3. $600 l&jČKE »iMfifolk«, 200 kg. prote. TeU* fon04]653-i65. Š602 POiOVlCO prošico. domocB njo, pcodom. TftltfonS7H2l2, Vinko Žogon. S704 BIKCA In t^&D srmMitalko (A kontrola), obo (dko p tudi letnik 2008 ^ m^ prilogo TV-OKNO! ^^ Vsah petek 41 barvnih 9tm televoijikegj $pmda in lanimlvosti iz sveta glasbe in labave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Imeinfrnidc Oatum rojstva: Ulico:__ Üeprekllcno nofoiom Novi tednik zanajTDOnjGmesocev podpis: NT&RC d.0.0. bo podaÜK upnaMjal saino 2a potrebe naročntlk« službe Novega tednika JELf NOVt roQOVo, pritrjene no podstonk, zo no steno, poceni prodom. Telefon (D3)577(KII4. seeo lOVSKO ogrojo, knzne lomele, Otiski vri), IOa"2.SOOcm,IOOminu1efitsl(Đonf»' no^ poceni prodom. Telefon 041 535-244,(03)548-1147. 5715 ZRAČNO puško Slovijo, model 77 lux, prodom, leief on 04) 763-137. 5721 ZIMSKE pcievmotike Mkhefai, 16545 R14 (cllo) In moshmo starinsko mizo, pr&-domJelefonOSI 63fr^33j03) $715-499. Ž214 ZENfTKA posrodovolnidi Zou panje, ki |e upanje v ljubezen v pfsteUem le)u povrnilo več kot 35.000 osebom, posreduje zo v» storostno obdobja, brez-plomo zo ženske do 46 let. Telefon (03) 5776^19.031 505495. UopoldOre-sniks.p., OolenjovosOS, Mwld. n UPOKOJENEC bnz obnznosti sce^cpozD skupno avljenle; s kotero bi modrovolo v dolgocosnth umh. T^fon 031 404-436. &6M 4(Metno prtvomko, roioarono, joviso no te^fon 070 057-404. 56Si KAi) bi spoznal žensko, stuo do 66 let. Sem vdovec z loslnlm slonovonjem, SŠI. Pisne ponudbe poäjHe no Novi tednik pod »froOSAMUEN. sen 30.000 posrActpvanJ, 11.000 novih poznanttov Je Uio v pretekJem («iu ^(«njenih i n»io pomočjo. Letos ha-že, dA |lh fio ie već, Ženitna posredo va^mca za vse generacija. Zeupenje, Dolenje vae 85, Prebold. 03/57 26 3ld. 031 SOS 495, 031 836 378 PO$TĐ( in simpotnu ^on, 5D H trgov«, s stot^ovonjem in oviomobilom, želi spoznati žensko do 46 let, za prijotdis-tvo. Telefon 041 24^47. Agennlo Alon. 567d Iskreni fantje ISće|o pr^ro«ta< sta dekleta. Mnogo Jiti je. zato purv ce. pozabite na razočaraj ter jih brei stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Ue^ Orrimk. tr. w 86. PMtftf DiREKTOR. 39 let, zonimiv, Celion, samski, zeli spoznoti žen^oli momico dosvo|lh ief. Telefon 041 24(^7. AgsndjoAkm. 5678 ZELO simpolim podjetnico, 41 kt, mlo-dostno, vilolno, Slovenka, iefi urelen»-90 prijotelia do 50 M. Telefon 041 248-647. Age n(i|o Alan. 5676 f1^IVU(NA 3iteoiensko aZoko. stfed-n jo iolo, M prijotel jo do 43 let, Re^o. Bodi ure|er. Telefon D41 24&i47. Agendio Alon. 5676 ZAPOSLITEV ZAPOSLIM porketorio zi^ušniomi in ene-go zo priuolev. Telefon 041 377-620. SteFon Solomon, p., ikmihko 60 o, 3330 Gom^. 56A6 |$Q]f^3.327DLAŠKD I TEL: 036449941 leStt:04im913 ZAPOSLIMO: gradbene9a tehnika« inioflirja gradbeništva ali dlpiomiranega inženirja gradbeništva Kontakt 04i-62Mi3ali 03{M8^41 ZATOSUMO Mm za delo pri zeneTjskih tzkojxh in nizkih gradnjoh. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. 0.0., Zadobrch Va126,^(O^VQS. 5649 SpnjttniiiB mtilöttM. iwiniiwe ai «lee seAlivet ai niftädi peire^ Uttiinj« nito potrrtAf. Zkitiktakđf Umštiji B. do 14.30 m. JAsaid o Q. Manb(nb&44.3000C«qi ZAPOSLIMO ftotokonco zo nedoločen cos, 2 oll koz rzobrozbe. Gostilna Oomionko, Gomilsko 45, telefon 041 84NI41. Ž2t3 Potreba za prosta delovna mesta Zaradi povečanega ot>sega del zaposlimo nove sodelavce: 1VODJA PROIZVODNJE: »število: 1 - V. aJi VI. stopnja Izobrazbe st/ojne smen - zr^anje enega tujega jezika, ANQ oz. NEM - zaposlitev za določen ćas 6 mesecev z možnostjo prehoda za nedoločen čas 2.VILIČARIST:-število:1 • IV. stopnja izobrazbe . zaposlitev za določen čas 6 mesecev 2 možnostjo pret^oda za nedoločen čas • izpit za viličarja 3-UČAR:-štev(lo: 1 - IV. stopnja izobrazbe - zaposlitev za določen čas 6 mesecev z možnostjo pret^oda za nedoločen čas 4. ENOSTAVNADEU:-število: 1 - dokončana osnovna šola - zaposlitev za ck>točen čas 6 mesecevz mo^ostjo pretioda za nedoločen čas Rok za prijavo na prosto delovno mesto je 10-14 dni od dneva objave. Kandidat naj pošljejo pisno vlogo z žMjenjepisom na naslov: UNIFOREST. d.o.o., Dobrišavas 14a, 3301 PETROVČE. Kontaktna oseba: Drago Pintar, telefon, št.; 03/713-14-14. UNIFOREST. d.o.o. Dobrišavas 14a 3301 PETROVCE RHMOzopos&mo nolokarjo.sSai^ do 35 let. Kirojsko restovmaja ßtojski dvor, Teharska ceslo 35, Celje, telefon 04) 612-939. 5699 ISÖM osebo od 18 do 30 letzo pomoć pri sti«zt^ in v kuhinji, po možnosH $ pmkso (ni nujno). Jezik - zozelena nensano. Miro Hoićelmonn, reslovrodjo Schofli, Frünzen 9467, Švico, telefon 0Q41 8174IM1I5. 6712 GOSnSä Ma^n Bohori s. p., Oißona Kvedro 44, Sentiurzoposli iKitako^/ jo z n^oj (zkušnjorni. Telefon 041 666-726. 5641 mosozni shidio v HovI vosi. Noroölo spr^omo po telefonu 031 664427, [03) 54)M64. Možnost nakupa darilnih bonov. Notoša Polonco Vređco, s. p., Pohorska ulico 13 o, Celje, www.nono-energijskHnasazo.com. n IZDELUJEMO projekte đonovanjskib h», gospodoi^klh In ponovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8](f4-ie2,031 393-560. ARS^rojektiranje, An^on Srr-nHo, s. p., Gobrovec 1 o, 3241 Podplot. r> Pri touvah ■ fcr&nimi illami in odprtimi ranami nobnni ni CENTER ZA SHIAVLJEKJE VENSKIH BOLEZMI v Pert Vöhl RTVSBMSMPRODUA Tomislav Zupane s.p. 'oibPBjm 'POPRAVIMO 'PRffEUm wtrq2 Telj0i/5717-4S4 /-v SnOSTITVENAmosožol Si žefite sprostitve po napornem delovniku? Vos pestfjo bolečine v romenih in hrbtenici, imole težke in boleče noge in podptote. dobljeni v novo odprti Terapevtsko refleksni IZPOSOJA strojev za rnziKrmtnc deh obrH, gradbenršfvo, vrinor^tvo in ranih vzdrievo/nif) del omogoćo izposojevalnici strojev in naprov SAMvCetiu [Hudi-njo), Ul.brotovDobrotinScov 13,telefon 041629-644,5414^11. PREMOG, zeb ugodno, z dosftivo. Telefon 041 279-187. PrmznntvoVkidintir Per-nek, v p., Sedloiek 91, Podl^nlk. n tilADfnUl, pozori Po ugodnih cenah izdelujem pea in bojierje za centralno ogrevanje. Gamndja za pea je 5 let. I mo mo 30^elno trodicilo. Anion Aplenc, s. p., Prekorje 29 o, Skofja vas, telefon 5415-Dnoli041 531-976. 5711 ( iS!\0 FARAfyS CAM.-O potrebuje za delo v Šanku DVA ŠfijĐEx\TA. m Kandidati naj kličejo tia tel: lARAON aH pošljejo e-maii-( Dramlje (18.12.1939-1.11.2008) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali sveče in svete ma&e ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Dramelj za odpete pesmi slovesa, govorniku Francu Lavbiču za ganljiv govor pri odprtem grobu, kolektivu Istrabenz plini Celje ter pogrebni službi Zaiujka za organizacijO pogreba. Naj počiva v mirul Žalujoči: žena Slavica s sinom Iztokom» vnukinji Špela In Nataša, sestra Marica ZidanŠek z družino, sestra Fanlka OŽir z družino ter brat Jože z družino Bolečina da se skriti, solze moč je zaiajiti. le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti. V SPOMIN 14. novembra 2008 mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila dobra, skrbna in ljubeča prababica, stara mama, mama in žena MARIJA SENICAR iz Šentjurja (30.6.1934-14.11.2007) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče» prinalate cvetje in se je spominjate z lepo mislijo. Njeni najdražji, ki jo zelo pogrešamo S 897 Ko pošle so ti moči> zaprl trudne si oä, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata, strica m botra FRANČIŠKA MECILOVŠKA iz Prešernove 9, Celje (I9.n. 1937-31.10.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem in sosedom. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebni zdravnici Damjani Smole za nudeno zdravniško pomoč, patronažni sestri Anid, ki ga je oskrbovala, gospodu PlaninŠku za opravljen cerkveni obred» pevcem Idile za odpete žalostinke, trobentaču in gospodu Mastnaku za besede slovesa. Žalujoči: žena Cvetka in vsi njegovi 5710 Jeseni, ko listje odpada, si tiho odšel, brez slovesa. Niti roke nam nisi podal, v naših srcih za vedno boš ostaL ZAHVALA Ob prezgodnji, boleči in nenadomestljivi izgubi dragega atija, brata in strica BRANKA ZORKA 'iz Drobinskega (12.1.1960-30.9.2008} se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom« prijateljem in sodelavcem, podjetjema štore Steel in Meja Šentjur, OŠ Slivnica in TŠ Lava. Hvala pevcem iz Štor. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi šeo4 Zlalo si srce imela, vedno le za nas živela, veliko lepega nam dala, zalo ob stovesu hvala tU mama, hvala! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, scare mame in prababice JULIJANE LAŠČAK roj. Lubej sPoIul 72 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje. darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Špesovega doma Vojnik, pogmbni službi za lepo opravljen obred, gospodu župniku, pevcem, govorniku in trobentaču. Vsi njeni 6d84 it. 90 -14. novemlm 2008 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUi KiiwmiiDQrsfi ti pridrfumo prtvico de •prM)«fflbi profrtflu. RctnooHh» iniminw druS^a komedija Ml tio flllu PtyM, kmninsiiu drami J2SI. 1620. IBM 20.50 25.Ä7 Dirfur - VfljcM n vodo 1150.17.30 Žafi V. 0rodfivlca 19.40. 2t.4a 23,50 Dnjikinfi, rooiantična drama 18.10,18.30. 20.40,2150 Vham imC, rsnandina drama 14.20 17.00.19,10. 21.30.224S Kvuitum aoSsija, akcija iimjim 15.3a 1s.40j7.50. iaoa2aTö. 21.20 27M 23.40 Na roba Ijuhtas, btografska drame 13.40.1BJ0. 21.00,^3.^0 CMaav. graz^vjia J1IKL16^0, 23.30 iBSHÜk {nditava so vsd(đan prsdstM so ¥pef9kff> soboto PfidsfavB 80 v «ibotp in ngdafaa V zinktm eaav v dvmn PMafi IMon per^icsoeinAinNEDajA 18.00 E90B 11 maffov oiaMt 20.00 MnfmilZ PCMEOeUEK 18,00 E9M in njvfov mank SLOVENSKE KONJICE PETEK 19.00 Puianjavilci $080TA 16.00 Anski hftiMl filiM 2008 NEDOM 20.00 PoBanjmip PRIREDITVE PETBC14.11. 17.0Q GaleriiaMoziijg_ Gledati in videti okrogla miza, vodiieij dr. Jožef Muhin/ič 18.00 S^na dvorana Občine Šentjur Rak ne izbira okrogla miza zMojco SenČar 18.00 VDaRožle>Sotični park Velenje Pogledi z obronkovLeodavskih goric • odprtje razst(D^ 18.00 ŠtorkSjina hiša Slovenske Konjice_ Izdelava io poslikava ekoloških vrečk davnim 16.00 Sofijln dvor. Rimske Toplice Rimski ve^r ^osr k uäumega dogodka Dra&) Zupan 19.00 GaJerijaVelenje F^cMesarič ^ike2002-2008 odprtje razstave 19.00 Dom II. slovenska (abora Žalec_ Dobrodelni koncert koncert Medobčinskega dniSMi invalidov Žalec 19.00 Zdraviliški dom na Dobrni Martinov koncert Ženski pevski zbor KUD Dobrna 19.00 Galerija Mozirje 19.30 Dom kulture Velen je___ Andre) Rozman Roza: Najem» nina gledališka predstava 19.30 Kultuini center LaSko_ Imate radi Bacha koncert 19.30 Kulturni dom TrnovljeCejje Tä dan ali Matič^ se žail XV7. NovaČanova gledališka sre' CanjaZOOS 20.00 Zdravilišče USko_ Martioovanje z Lango 21.00 MžadinskicentCT Velenje Karaoke £ El visom SOBOTA« IS. 11. 8.00-13.00 Atrij KSC Velenje_ Kmečka tržoica 9.00-12.00 Pred Domom II. slovenskega tabora Žalec Kmečka tržnica 10-00 Kulturni dom Slovenske Konjice_ Kekecin Pehta otroška ^edališka predstava 11.00 MNZCelje>obča$niprostori Vizualne umetnosti bivSib ^m* nazi|c«v odprtje razstave 16.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Hlmski fMval gluhih 18.00 Dom kulture Nazarje_ Slavnostni koncert MePZ KD Nazarje oblO-ietnia 18.00 Galerija MC Patriot Slovenske Konjice_ Maša odprtje razstave 19.00 VerouCna učilnica sv. Martiru Zreče_ Po Martinovih poteh predavanje o sv. Martinu 19.00 Glasbena šola skladateljev IpavcevSepcjur___ Slavnostni koncert ob Ipavče-vem letu lD40'letnici glasne dole 19.30 Dom kulture Velenje_ Iztok Mlakar: Duohtar pod m us! gledališka predstdvđ 19.30 SIG Celje Bojamin Ipmc: Teiiarski ple* miä opera 19.30 KulnimidomZaijalYnovlje Cdje Človek centrihiga čmakamedija 21.00 Mladinski center Velenje Mike PattOD 21.00 Plesni forum Celje MassimSavič koncert 16.11. 7.00 S Petrovega trga v Šempetru Izlet po Vertovčevih poteh 14. Studijski dnevi: Ex-tempo-re Mozirski gaj 2008 odprtje razstave 8.30 Klubski prostori 5K2ajec Ciklus pospešenega šaha 9.00 GlasbCTva Sola Velenje_ Dan godbenidtva zveza slovenskih godb 10.00 Veleajskigrad_ Nedeljska muzejska ustvarjal* niča za otroke delavnica 16.00 Kulturni centerJlogaŽka Slatina Martinovanje kalsumi program 16.00 MNZ Celje, Muzejska kavarna Celje mo(ega spomina obujanjespominazBrunom Hart-ffuman 17.00 Slovensko ljudsko gledališče Celje_ Benjamin ipavec: Teharski plemiči opem 18.00 Kulturni domTnwvlje Celje Znpanova Micka XVI. NavaČancva ^edališka srečanja 200S 19.30 Kulturni dom Šentjur_ Denar z neba komedija pomnjoc 17.11. 17.00-18.30 Vila Mojca Velenje Ko učenje postane veselje (jp^nimim 17.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice_ ZaJ^kBelouhec in korenček pravljica' ^. 00 Sejna soba Hotela Evropa Besede miru predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Analfabet komedija \ 9.3 O Kulturni ćenter Rogaška Slatina Shirle>rValentine monokomedija Zavod za zdravstveno varstvo Celje: Odsevi, razstava slikarskih del Darinke Pavletič Lorenčak. II. osnovna šola Celje: Bistvo očem skrito, srcu odkrito, do 30.11. Galen|a Račka« Celje: Kako ona uži* va,razstavasbkinakvarelov»do23.11. Razstava slik in akvarelov Slađane Miirović.do23.11. MNZ Celje Občasni razstavni pro* stori: razstava J. gimnazije v Celju, VU zuaineimietnostibivših ^mnazijcev, do 23.11. Galerija sodobne umetnosti Celje: večmedijska razstava avstrijskih umetnikov. do 28.11. Ari Collage» razstava Alfreda Rescha in Amolda Reinischa. do 28. II Galerija MIK Celje: razstava fotografij Gregorja Katiča, do 15.1.2009 Savinov likovni salon Žalec: razstava fotografij Borisa Skalii^^do 1.12. Galerija Železarskega muzeja na Tebarjab: tJldma forma, avtor razstave je priznan hrvaški fotograf Vinko Ser-bek»do30.11. Kulturni dom Šmarje pri JeUah: 111. slikarska kolonija - Tinsko 2008. do 12.12. likovni salon Celje: fotografska razstava Željka Jermana, do 7.12. Spitaidka kapela: razstava Stanovska moda UIrikovega Časa, do 25. U. Galerija Volk: razstava del Tine Konec. do 29.11. Galerija Mozaik: razstava del iz stalnih ^irk. do 29. 11. novitednik Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem. Mavrični svet Sch.fctzove keramike, Kuiti^o in uroet-nostnozgodovinska zbirka, Svetišča ob reki» Svet bc^ov. Pokrajinski muzej Cdje. Janina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Sentjtn: stabia arheološka razstava Rifnikin njegovi zakladi Muzej lAŠko'. Laško - potovanje skoa čas, preyed razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem moiju. razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Ptimožu'nubarju; ^odovinski razvq plvovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v laškem in Rimskih Toplicah. Knjižnica GimnazijeCelie-CCTter kovna dela dijakov umetniške Gircmazi-je CeljeOnter, Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše ^odovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbi^ Muzej novejše zgodome Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografskiatelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje» razstavni prostor Salona pohištva Tri-pecCelje. gostišče Hochlcaul Itemoje, restavracija na celjski železniški postaji, Celetapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Naturein Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gra^ Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritskl samostan Podčetrtek: Herbarij, drć^j kulturne dediščine -zdravilria zelišča, stalriarazstavaMd/ye Gaber. www.radiocelje.com Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor), 051680 799 (Aljaž) ali in-fo@skms.net. Pilatesr Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30' uri. informacije na 031812-533 (Maša). Rekreacija; Telovadnica OS F. Mal-gaja, sobote od 14.30do 16.00, Informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnUcom In odraslim v stiski Vsaki, in 3, četrtek vmesecu od 17.00 do 19.00, pisarna f^ečega križa, Mestni trgS, Šentjur. Vpetek, 14.11..ob 18.uri vobänski sejni dvorani: Rak ne izbira. O tej bolezni bo spregovorila prim. Mojca Senčar. dr.. med., borka vboju proti raku dojk. V soboto. 15. n.. ob 20.30. uri v baru PoŠta: Semafor part-in. KOTIČEK Planinko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 23. novembra, se bomo odpravili na Vogel Odhod ob 5. uri s postajališča pred parkirno stavbo ob ljubljanski cesti, vplačilo za avtobusni prevoz 17 evrov. Planinsko društvo Laško vabi; v soboto, 15. novembra, na pohod po nekdanjih tiikih mejah laškega. Odhod ob 9, uri izpred Tica Laško. Pohod je^jrezpla-čen s predhodno najavo v Ticu laško vsak dan med 8. in 17. uro. rrisar^ Novembra in decembra: Pripovedovalci zgodb, skupine Mi2 in Orleki bodo razkrile skrivnosti svojega dolgoletnega ustvarjanja. V soboto, 15. 11., nastop skupine Mi2. V petek, 5. 12., nastopskupine Orlek, Redno do^ianiev dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek In sreda ob 19.00. Vodi Gr^a Teršek; KUD Superstar- ples: torek med 16. in 18, uro. Vodi Cvetana; keakdance - poneddfek. sreda in petek med 15. in 18. uro. Vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri, ^ek, 14. novembra. Rokomet moja igra. Rokometna zveza Slovenije in OFFline produkdja organizirata avdicijo za izbor voditeljev TV-oddaje Rokomet moja igra. V Uradne ure; od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. m 12. uro ter med 15.in20.uro. Vponede-Ijek zaprto. Vponedeljek, 17. U. ob 20. uri: Energija prebija 2008. otvoritev razstave, ogled video dokumentacije in koncert skupineThe Warriors, "Hie bonner, For the fallen dreams, In the Crossfire. Akmalno: • možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva SmOCL) -brezplačen tečaj računalništva za začetnike (SMOCL, mobilna učilnica) - SMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim • ŠMOCL-cve urice, vsak dan od 12. do IS. ure - brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednješolce - igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka • brezplačen interaktivni tečaj franci-skega jezika za začetnike, od 15 do 30 let • možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi Mešani pevski zbor Laško: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. radiocelje WWW.nOVitednik.comwww.racliocelje.com Podjetje hfT&RC.d.o.o. Diiekior Srečko Smt Podietj« opravlia časopisao-založniško. radijsko in agencij skoužno dejavnost Naskiv: Prešernova 19,3CKI0Cdie. ttidim (03) 4225 190, lax: (03) S441052, Novi tednik i^Ja vsak lorek in petek, cena torkovega izvoda je 0.81 eur petkovega pa 1,Z5 eur. I^jnica: Tea Podpe^ Veler. Naročnine*. Majda Klanšek. Mesečna naročnina fe 7.90 eur. Za tujino je letna naročnina 189.60 eur. Številka transakcijski računa. 06000 00267dl320.NenaročenihrokaplsaVinfbto- grafij ne vračamo. Tisk Delo, d.d., llskaj^ko središče. Dunajska S. direktor: Bogdan Romih, Kovi tednik sodi med proizvode, za katere se pkčuje 6,5% davek na dodano vrednost. MOVI TtDMIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški pretom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikiivanje: svww.minjaHeslgn.com E-maU ur^ioišCva: tednikGIST1KA-o^Movanje oboroženih sil z outerialnimi sredstvi; RUTIL - mmenö ijBV do krvavo rdeč mmeral, titacov diolcsid; TITAN AT • so! titanove kisJiiM v keoiijt. Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za nočitev z zajtrkom za eno osebo v Penzionu Re-beka in Karolina (Jelenov greben) 2. nagrada: darQni bon v vrednosti 20 evrov L^vanya medico centra 3.'S. nagrada: vstopnica za 2 osebi za drsališče v celjskem mestnem parku oziroma zimski bazen Golovec Pri žrebanju bomo upoSlevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT^C, Prešernova 19. 3000 Celje do četrlka, 20. novembra. Danes objavljamo Izid žrebanja križanke, ki jc izSla 7. novembra. Rešitev nagradne križanke iz st. 88 Vodoravno: IZKAZ. KLAPA, TAROK, TIRO, KABEL, BORUT. PARK, IM, KK, OSKAR, ANKA, ARES, TROHEJ, JAR. TERl, KAROLINI. TRASER, AMAR, ZEVA. ORADA, ERAK, MILER, RO, SAN, ANN, TIAMIN, ORAN. ANK, GREGOR. ŠD. GOLOBIC, KIT, DIM, NAPAKA, OSE. ARARAT. SAT. REGATA Geslo: Nova oblast za naslednja štiri leta Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nočitev z zajtrkom za eno osebo v Penzionu Re-beka in Karolina (Jelenov greben), prejme: Darinka Milčinovič, Debro 30, 3270 Laško. 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra, prej- me: Barbara Kerstein, Slatina 17 F, 3201 Šmartno v Rožni dolini. 3.-S. nagrado: darilni bon za 1 uro igranja badmintona Kluba Nirvana, prejmejo: Janez Kruleč, Konjsko 15, 3212 Vojnik, Janko Zupane, Rifnlk 5,3230 Šentjur in Doroteja Krofi, Pe-trovče 171, 3301 Petrovče. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 i 10 11 IŽ 13 14 15 16 17 18 19 20 Z1 2Ž Ü SM 2S 26 27 28 Ime in priimek; Naslov:_ OVEN Ona: Vsega ste že naveličani, saj so se vam zadnje Čase izjalovili vsi upi. Thdi za vas bodo prišli l£pši dnevi, vendar bi bilo dobro, če bi malce pohiteli ~ Še dobro, da niste v svojih upih povsem sami On: Prav bi bilo, da bi se zavedli napak, ki jih delate sami, saj bi s tem bili prizaneslji-vejši do drugih. V nasprotnem primeru se vam lahko hitro zgodi, da boste doživeli marsikatero nepr^etno presenečenje! mm Ona: Postavite pogoje in kaj kmala boste opazili, da jih bodo sprejeli tudi ostali Caka vas prijetno presenečenje v družini. kar vam lahko docela spremeni dosednnji življenjski tempo, Seveda v pozitivni smeri! On: Sprejeli boste povabilo na večerjo, saj se dobro zavedate, da je v ozadju možnost nadvse prijetne ljubezenske avanture^ Kdo ve, mogoče ne bo samo avantura, saj vam zvezde napovedujejo resnejšo zvezo, Ona: Še vedno je pravi čas, da se poskusite tam, kjer si Že d£dj časa prizadevate storiti nekoj skoraj nemogočega. Ponudila se vam bo priloirwst, zato se potrudite in jo izkoristite, kolikor je le mogočel On: Vsi strahovi in pomisleki. ki vam Že nekaj Časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenja, kisevam obeta tekom tedna. Načrte za velikadejanja rajši prebžite na kasnejše obdobje. OruL Presenečenje, ki vam ga pripravljajoprijaielji, bo v celoti doseglo svoj namen, tako da se boste od srca nasm^alL Spoznali boste, da so pravi prijaie-Iji tisto, kar v življenju resnično šteje. On: Naredili ste vse. kar je bilo v vaSi moči. zalo je Še najbolje. da se vsaj malo spočijete in naberete novih moči. Rezultati bodo sicer malo zamujali, vendar bodo za vas resnično zelo pozitivno presenečenje.' DVOJČKA ^ ■ STRELEC Ona: Bodite bolj oprezni, saj vam nekdo prav vneto priprav-Ijazanko, v katero naj bi se ujeli. Prijazen nasmeh se lahko hitro spremeni v posmeh, vendar bo uikrat že vse prepozno. Raje malo pohitite. On: S pr^ateljico se boste podali na kratek poiep. ki pa se bo končal kar nekako nepričakovano. saj boste odkrili nekaj, kar sicer že dalj časa sumite, vendar niste mogli verjeti, da se bo tudi uresniälo. Ona: Potrebovali boste močnega zaveznika, ki bo sposoben pomagati tako rui finarič-nem področju, kot tudi s poz-nar\stvi. In ravno sedaj boste srečali nekoga, ki ima vse te kvalitete, morda pa še kakšru) več... On: Slovenski pregovor pravi, da stara ljubezen nikoli ne zarjavi. fn to se bo pokazalo tudi v vašem primeru, vendar pazile, da za avanturo ne izve partnerka, drugače boste imeli velike težave. Ona: Počakajte Se malo in sprevideli boste, da se lahko stvari uredijo tudi brez posredovanja. Sprejeä boste težko pričakovano povabilo, veruiar bodo rezultati nekaj povsem drugega, kot ste pričakovali. On: Oseba, ki vas obožuje, se vam Še vedno ni pripravljena odreči, zato bo še naprej spletkarila in vas skušala ujeti v mrežo. To vam bo sicer všeč, povsem druga stvar pa je, kako bo to sprejela parm^rfca,^ KOZOROG Ona: Zadržite se in ne skušajte za vsako ceno doseči vsega. kar vam pade na misel Pozneje vam bo lahko še zelo žal, še poseb^. ker lahko z nespametno potezo izgubite zaupanje nekoga, ki vas ima resnično rad. Orv Poskusite ravnati umirjeno in videli boste, da se prijateljica enostavno ne bo mogel upreti. Sprva bo res sama prijetna avantura, vendar imejte na uma. da lahko prilwd-nost prinese tudi nekaj več. Ona: Niste tako nedolžni, kot se delate, zato porrwgajte pri reševanju neprijetne zadeve. kije doletela partnerja, sicer boste sami padU v velike težave. Vključite se m s skupnimi močmi bo zadeva hitro rešena. On: Če boste storili ta korak, poti nazaj ne bo, pa čeprav bi si jo Še tako močno želeli. Zato pamet v roke. preden se boste spustili v karkoli tveganega. In popazite malo Tui partnerko... DEVICA ^ Ona: V poslu se vam bo nenadoma ponudila priložnost, da si pridobite zaveznika, ki vam bo lahko v prihodnje Še precej pomagal. Konec koncev je te Čas, da tudi vi uresničite svoje dolgoletne načrte. On: Partnerka vam bo sicer stala ob strani, kar drugače ni mvno njena navada, vendar lahko glavne nevšečnosti pričakujete s strani »prijateljev«, ki vam bodo poskušali na vsak način škodovari. VODNAR Ona: Ugotovili boste, da se pod lupino tistega Človeka skriva vse prej kot to. kar ste mislili, Stvar postaja delikatna, zato ne bilo slabo, če bi bili kar najbolj previdni. Za neumnosti bo še čas... On: S partnerko se bosta znašla pred pomembno čustveno odločitvijo. ki bo v veUki meri odločala o skupni prihodnosti. Naj vas ne bo strah, so; boste na koncu naredili natanko tako. kolje bilo treba. Ona: Postali boste veliko manj ljubosumni, kar vam bo zelo izboljšalo odnos s parmer-jem. Opraviälo za pretekle spodrsljaje bo vsekakor naredilo velik vtis, zato se vam obeta resnično prijeten vikend. On: Po napornem tednu si boste privošdli vikend v dvoje, kar bo razbremenilo vaše prenapete živce. Partnerka vam bo namignila na nekaj, karžedolgo pričakujete, a sami niste upali začeti pogovora. St. 90 -14. november 2008 m GHznzmöi™ I Glavni »krivci« za neverjeten uspeh prve celjske produkcije opere Teharski plemiči so Miha Aiujevič (režiser), Gregor Deieja (idejni vodja in zborovodja) in Simon Dvoršak (dirigent). Že nj ihov žareč nasmeh pove, kako zadovoljni so bili po premieri. Upajmo le, da bodo tako nasmejani tudi po zadnji reprizi. Zaradi svoje zahtevnosti» števila sodelujočih in stroškov ...> stroškov .... stroškov... n Uspeha predstave so se silno veselili z dveh gimnazij in šentjurske glasbeae šole »nakle-pani« zborovski pevci. Kaj hitro so pozabiü na spevne »branitelje resnice, a nikdar laži in krivice« in zbranim veselo odpeli komad Lolipop (lizika). Teharski***plemiči o o BS. foto: GrupA Le redke so kulturne prireditve. ki jih zamudita zvonca Zupančič - nekdanji gimnazijski ravnatelj Jože in njegova »schöne« Ana. Njunemu vzgledu iz nam nerazumljivih razlogov ni sledil Zupančičev naslednik Anton Šepe-tavc, ki je tokrat opazno cnanj-ka!. Sicer pa je Jože javnost krepko razburkal s svojo izjavo, da je celjska sramota in absurd, ker morajo mladi ob vsem delu> volji in entuziaz-mu, ki so jih vložili v projekt, plačevati najem dvorane in vse druge stroške. Kar strahoma smo med premiero pokukali tudi v zaodrje. A )e bl( strah od-, več. Že v odmoru predstave so bili vsi »pl&mlči« sproščeni» nasmejajiHn brez treme. Na sliki Boštjan Korošec (Urh Celjski), Andreja Zakonjšek Krt (Marjetica) in Matjaž Sto-pinšek (Ivai^). Simon Dvoršak se po premieri ni le s mej al . Smejal se je nagajivo. Le kaj mu je äeprüla v uho prva dama celjskega teatra Tina Kosi? Oba osrednja dogodka projekta Knez Ulrik sta si, na fotografiji v družbi novopečene celjske poslanke mag. Andreje Rihter> ogledala tudi gosta iz Salzburga Gottfried Kasparek Ln Helga Gruber. Oba sta ugledna umetnika» muzikologa Širokega profila» pisca v Številnih uglednih glasbenih in kulturoloških revijah, pa tudi spiritus agens projekta Europerette, prave §oie za mlade operne in druge glasbene projekte v avstrijskem Bad Ischlu, festivala,. ki je del enega najstarejših in najbolj uveljavljenih festivalov sploh - Leharjevega. Gosta v Celju nista bila le na ogledih. 2e dan po vrnitvi v Salzburg sta na spletu objavila laskavo poročilo o dogajanjih na projektu Knez Ulrik. Publikacije v tiskanih medijih še sledijo. PLESKARSTVO FA^AJDERSTVO i^KUGLER Kosovelovo 16 3000 CEÜE GSM 041 HI W M 09 490 Ott» «MÜ: 90ruäpUflm5d(99iT4i.(0fn Nad Teharskimi plemiči sta bila navdušena tudi župana Dobja Franci SaJobir (levo) in vojniški Beno Podergajs (desno). V pogovoru, v napitnlci pa ne, se jima je pridružil Škof dr. Anton Stres. Prav tako tudi celjski župan Bojan Srot, ki je v operi užival s svojo mično spremljevalko Katarino Karlovšek • Domžalsko. In odkrito povedal, da mu je v spominu najbolj ostai verzUrha Celjskega, ki je zapel, kako si bo teharsko mladenko na prsi prižel ^ m št. 90 -14. november 2008