1 P. n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.
P(r«nun
Naročnina listu: Celo leto 60 din., pol leta . 30 dfn., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Četo leto 120 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem Inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Telefon interurban št 113.
Neodeisen

114.	štev.	Ma,i*it>oi% dne S. oktobra 1923.
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo Je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
Imetnik XV.
Ravnotežje na evropskem kontinentu.
Francija preživlja danes zmagoslavje Napoleonovih dni ter uživa sadove vztrajne ter jasnociljne politike. šla je preko glasu evropske javnosti, ki je v hudi borbi stala v pretežni večini na strani Nemčije. Evropska javnost je ob peripetiji francosko-nemškega spora hipoma zazijala in ni prišla še danes do mirnega ter hladnokrvnega razmotrivanja položaja. Le malo neuspehov ima danes beležiti bilanca francoske politike od onega dne, ko je Wilson ob razočaranju zapustil vroča tla «tigrove« politike.
Francoski neuspehi so jasno vidni v francoskih poizkusih, da spravijo Turčijo v svojo interesno sfero, ako ravno so delali angleški diplomaciji na lausannski konferenci velike preglavice. Anglija je z nepričakovano potezo znala prekrižati račune francoski politiki.
Pa tudi v sovjetski Rusiji niso mogle najti francoske težnje slišnega odmeva. Francija se je že od prvih početkov sem preveč eksponirala v neprestanem grmenju proti sovjetom, ki niso mogli zaupali tako nagloviti preorijentaciji pariške dobičkarske politike.
Ravnotežje na evropskem kontinentu je danes že kršeno, ne samo ogroženo. In v takih slučajih svetovne zgodovine je vedno nastopila Anglija, ki v svojih tra-dicijonalnih političnih težnjah ne more trpeli na evropskem kontinentu tekmeca, ki utegne postali nevaren. Francija je pa že nevarna. In da Anglija še ni nastopila, ima svoj vzrok brezdvomno v tem, da se hoče Anglija dobro pripraviti, predno pokaže svoje pravo lice. Zaenkrat še mora Baldwin dajati izjave o neomajnosti angleško-francoskega prijateljstva. Toda vprašanje je, ali je evropska javnost res tako .naivna, kakor morda mislijo svetovni odločevalci, in kako dolgo se bodo še dajale izjave take in slične vsebine.
Nemčija je na tleh. Francija se raduje; ne sme pa pozabiti ,da Anglija še ni izrekla svoje zadnje besede in da je to tista Anglija, ki je vrgla Napoleona, ker je šel v kršenju evropskega ravnotežja predaleč. Smer francoske politike določuje že dolgo sem francoski kapital. In tukaj prihajamo do onega računa, kjer se Francija v svoji kratkovidnosti lahko spodtakne. Francijo čaka posel še drugod — v Rusiji, ki se ni hotela udati aspiracijam ter zahtevam Madridske ulice v Parizu. Mirnim potom ni šlo.
! Značilna, morda usodepolna je zahteva, ki jo je pred nedavnim priobčilo vodilno glasilo francoske industrije «Joumee Industrielle« in ki se glasi: «Nacijo-nalna zveza francoskih interesov v Rusiji (Ligue Nationale des Interets Francais en Russie), ki teži za povračilom kapitalij, ob katere so prišli francoski industrijalci ter trgovci vsled boljševiške vlade in katerih višina se ceni na 7 in pol milijarde, je prilikom zadnjega generalnega zborovanja v Parizu sprejela soglasno sledeči sklep:
«Nacijonalna zveza francoskih interesov v Rusiji prinaša ministrskemu predsedniku (Poincareju namreč!) svoje čestitke spričo njegove dalekovidne ter energične akcije, ki naj prisili Nemčijo, da izpolni določbe versailiškega miru. Izreka pa istočasno upanje, da bo predsednik posvetil z isto energijo svojo pozornost zaščiti francoskih interesov v Rusiji s tem, da določi termin, do katerega mora izročiti sovjetska Rusija Franciji vrednosti ali blago, ld naj nadomesti imetje ali pa zastavne objekte francoskih upnikov v Rusiji.«
Ta sklep je priobčil vodilni organ francoske industrije brez komentarja. Gospodarska okrepitev Rusije naj pomaga Franciji, da izsili magari nasilnim potom svoje terjatve od sovjetske Rusije. Ta sklep je signal k novim dogodkom. Francoska diplomacija je vsikdar verno služila koristim francoskega kapitala (Madridska ulica 7 v Parizu). Ali še bo podala sedaj, ko je dedni sovražnik na kolenih, na to nevarno pot? Ali se ob nemem robovanju pariškim bankirjem ne boji Anglije? Morda stojimo pred novimi svetovnd-političnimi komplikacijami. Rusija je odločila leta 1812; ali naj odloči ■tudi danes?
Sinajska konferenca naj bi prinesla odločitev o od-nošajih malo-antantinih držav do Anglije, odnosno do Francije. Ta konferenca ni prinesla nobenega soglasnega in trdnega sklepa kljub lepim izjavam merodajnih činiteljev o popolnem soglasju v malo-antantinih odločilnih krogih. Takrat se je zdelo, da je simpatija usmerjena v pravcu angleške politike. Danes je prevladala očividno zopet Francija,
V boju za Reko je igrala Francija čudno vlogo. Ni se hotela zamerili Italiji, ki utegne v doglednem času še koristiti. Da ne pride do zamere, je poslala francoskega generala, ne v Reko, ampak v Bitolj. Sama komedija! Toda komedije danes ne zaležejo več. Zato je razumljiva preorijentacija, ki jo lahko zaznamujemo v mišljenju jugoslovanske javnosti do Francije. Podan je bil neizpodbiten dokaz, da se na Francijo ne moremo zanašati. In to je dovolj.
Mi potrebujemo zaščitnika, zaveznika. Mala antanta nas je pustila ob bolgarskem prevratu na cedilu. In ali naj zaupamo Angliji, neusmiljeni izkoriščevalki malih narodov, ki je gnala Grčijo v neuspeh, ki je delala v Bolgariji proti nam itd.
Mi stojimo očividno pred francosko-ruskim konfliktom, ki ga hoče na vsak način inscenirati francosko denarstvo. Dr. Hohnjec je ob priliki reške debate v parlamentu naglasil, da je naša diplomacija bila prepočasna ob iskanju stikov s sovjetsko Rusijo. Kritični trenutki, ki so venomer prinašali presenečenja, bodo mo-•rali izmodriti tudi naše diplomate. Kaj nam je dala Francija? Ali ni govoril dovolj njen molk ob zasedbi Krfa in Beke? Samo na Rusijo se moremo zanašati. Njeni nasprotniki so lahko rečemo naši nasprotniki. In ali ni naša država poklicana, da posreduje med Poljsko in Rusijo? Slovanske narode more rešiti in ščititi samo slovanska politika. To-bodo spoznali tudi brati Poljaki, ko bodo izkusili bridke sadove francoske politike, ki «je samo francoska. Gorje nam pa, ako bi se naši merodajni zunanje-politični činitelji spozabili tako daleč, da bi ob morebitnem frančosko-ruskem konfliktu podpirali Francijo zoper Rušijo! Naše ljudstvo instinktivno čuti, da morejo naše simpatije veljati samo slovanski Rusiji.
MnaaammmmmmmmmmmmmmmtmtmmHammmmmmmtmmmttmmaBsmssmxsi
Politični položaj.
Seje narodne skupščine (državnega zbora) so se te dni zaključile. V soboto dne 20. oktobra se začne novo zasedanje. Tedaj se mora izvoliti novo predsedništvo in nov finančni odbor. Ako bodo Radičevi poslanci prišli v parlament — ali pa če jih pride vsaj 30 do 40, srbski radikalci ne bodo imeli več večine in tedaj bi Pašiču odklenkalo^ Radikalov je 110, Nemcev 8, Turkov iz Makedonije 13, torej ima Pašič za seboj 131 poslancev. Ker pa je vseh poslancev 312, bi imela protivladna skupina, v kateri so Uidi naši slovenski poslanci okoli 180 glasov. Ako bodo Radičevci zopet ostali doma, bo Pašič sviral staro srbijansko centralistično pesem krivice in izmoz-gavanja Slovencev in Hrvatov.
Zakon o taksah. Pri razpravi o taksah je v petek govoril v imenu Jugoslov. kluba poslanec Pušenjak, ki je podal obširno in podrobno izdelano kritiko zakona o taksah. Med drugim je dejal, da je izenačevanje zakonov v naši-državi stalno na dnevnem redu, vendar se to izenačenje ne izvaja pravično, ker se prečanskim krajem vedno nalagajo nove krivice. Govornik je navedel več konkretnih slučajev, med drugim je omenil, kako je južna železnica brez stvarnih razlogov prešla v državno upravo, da je bil takoj imenovan za generalnega ravnatelja Srb, da so se ustanovile sinekure za ljudi, ki nimajo niti pojma o železniških vprašanjih. Ako se bo tako nadal jevalo, bo postala tudi južna železnica pasivna, kakor je državna. V Mariboru so že dalje časa delavnice južne železnice. Kakor hitro je bila južna železnica prevzeta v državno upravo, je bil takoj v omenjenih delavnicah imenovan za ravnatelja Srbijance. Slovenci se čudimo takemu postopanju in smatramo to kot izraz nezaupanja, ki znači za nas žalitev. Mi nismo dali povoda za kako kuratelo. (Poslanec Sušnik: Ne rabimo srbske kontrole!) Nato je govornik navajal slučaj neenakega postopanja proti policijskim organom v pre-čanskih krajih, ki še tega ne dobijo, kar jim vlada dolguje. — Za poslancem Pušenjakom je nastopil zemljoradnik Lazič, ki je izjavil, da se njegov klub ne bo udeleževal razprav o taksah. Na tak način srbski zemljoradnik! s Puceljem vred slabijo opozicijo ter podpirajo vlado.
Italijanski predlogi glede Reke. Beograjski «Trgovinski Glasnik« poroča, da najresnejši organi javnosti v Italiji pišejo, da je Mussolini predložil Jugoslaviji sledeče predloge: 1. Reka se združi z Italijo. 2. Luka Baroš z Delto pride pod suvereniteto Jugoslavije. 3. Na korist Jugoslavije se izvrši korektura meje med reško oblastjo in Jugoslavijo. 4. Jugoslavija dobi svobodno cono v re-. škem pristanišču. 5. Sklene se trgovska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. — Ta vest še nima avtentičnega potrdila.
Hrvatsko in črnogorsko vpraša nje. V enem zadnjih pisem poroča Radič iz Londona, da so mu nekateri angleški politiki svetovali, naj on spoji hrvatsko vprašanje s črnogorskim. Utemeljevali so to s tem, da je črnogorsko vprašanje že mednarodno in da bi se ž njim vred hrvatsko vprašanje ložje izneslo pred mednarodni forum. —* Radič je na to odgovoril, da ta akcija ni mogoča, ker se mednarodno v mnogih ozirih črnogorsko vprašanje .napačno smatra in razmotriva. Mednarodno si iščejo zaslombo samo pristaši nekdanje črnogorske dinastije, do-čim so Črnogorci po veliki večini republikanci. Nadalje finansira črnogorske monarhiste Italija in s tem, kar je z Italijo v zvezi, Hrvati nočejo in ne morejo imeti posla.
Ugibanja o taktiki Hrvatskega bloka. Demokratski listi so začeli razglašati nove kombinacije o taktiki HR-SS, ko napovedujejo, da ho del njenih poslancev prišel v Beograd ter pomagal ©poziciji strmoglaviti radikalno
vlado. Blokaški listi o tem nič ne pišejo in najbrž je vse skupaj samo demokratska časnikarska kombinacija, da se straši vlado in vpliva z gotovim namenom na opozicijo. Vladni listi pišejo, da bi se Radičeve poslance sploh ne pustilo v narodno skupščino, ker — niso prisegli.
O organizaciji radikalne stranke na Hrvatskem piše «Obzor«: Hrvatska mesta in sela so preplavili radikali s svojimi agitatorji, ki organizirajo radikalijo. Po vseh hrvatskih mestih že imajo radikali svoje odbore, ki obstojijo iz samih uradnikov, katerim je zagotovljeno, da jih ne bodo pognali v skupino črnožoltih in reduciranih.
Beograjska vlada in Črnogorci. Kakor že znano, je prišel v Beograd najmlajši sin bivšega črnogorskega kralja Nikite, princ Peter in vlada ga misli napraviti za generala ter postaviti za komandanta ali guvernerja enega mesta. To med Črnogorci pač ni moglo vzbuditi tega, kar je vlada pričakovala. Črnogorski listi se dosledno hudujejo nad tem importiranjem princa mesto rešitve vseh perečih vprašanj Črnegore in naroda. Črnogorska dinastija se je poprej na vse mogoče načine blatila po beograjskih listih, sedaj pa je naenkrat prišel Pašič na idejo, da bodo vsi Črnogorci zadovoljni, če on dobro oskrbi enega princa. Današnji režim se pač ne zaveda, da so že davno minuli časi, ko se je lačen narod veselil, če je bil kak princ sit ali zadovoljen.
Po svetu.
Položaj v Bolgariji. Bolgarska vlada službeno izjavlja, da vlada v Bolgariji red in mir. Ustanek komunistov je udušen, pa bo radi tega tudipreki sod ukinjen v kratkem; vsi procesi, ki jih sedaj obravnava vojno sodišče, bodo predani civilnemu sodišču. Meščanske stranke so sklenile kompromis z desnim krilom socijalnih demokratov ter nameravajo skupno nastopiti pri prihodnjih volitvah. Službeno izjavo bolgarske vlade, da vlada mir v deželi, pa na drugi strani kaj lepo osvetljuje protest bolgarskih zemljoradniških in komunističnih prvakov in apel na javnost, kateri predočujejo vsa grozodejstva, s katerimi se je posrečilo bolgarski vladi u-postaviti «mir in red.« Ta protest, ki zveni kakor poslednji smrtni krik zemljoradniških žrtev, prinaša beograjsko «Vreme«; «Ko je vlada Cankova zadušila narodno vstajo v Bolgariji s pomočjo topov, mitraljez in ruskih «bratov« Wranglovcev, se sedaj osvećuje na.L mirnim, razoroženim prebivalstvom. Ranjenci in ujetniki so masakrirani. Družine upokornikov so poklane, vasi pa požgane do tal. Zverstva, ki jih vladne bande počenjajo, se ne dajo popisati. Nad opustošeno zemljo leta Smrt in uničenje. Podpisani bolgarski poslanci protestirajo v imenu tlačenega naroda pred vestjo vseh civiliziranih narodov proti zločinstvu, ki se vrši nad ljudmi in nujno prosijo za intervencijo javnega mišljenja, da obrani tisoče nedolžnih žrtev pred pokoljem. Ta apel so podpisali zemljoradnički in komunistični poslan ci, katerim se je posrečilo uiti pred pokoljem. Gotovo bo ta slika resničnejša, kakor pa službene izjave bolgarske vlade, ki ima še vedno velik strah pred ponovnim re-volucijonamim gibanjem. Zato je tudi zahtevala od naše vlade, da izroči pobegle komunistične in zemljoradničke voditelje, zlasti Dimitrova in Kolarava. Naša vlada seveda ne bo tej zahtevi ugodila, toda Bolgari niso. v sredstvih prav nič izbirčni, pa se bodo neljubih nasprotnikov iznebili na tak način, kakor Daskalova.
Nova nemška vlada. Kancler dr. Stresemann je novo vlado tako sestavil brez socialistov, da prevzame dosedanji vodja kmetijskega urada pl. Oppel ministrstvo za prehrano, dosedanji minister za prehrano pl. Luther pa prevzame finančno ministrstvo. Ministra dr. Gessler in dr. Braun obdržita svoja dosedanja mesta. Na svojem mestu ostane tudi minister za zasedeno ozemlje Fuchs. Ministrstva za pošto in za promet ostanejo nezasedena; njihovo vodstvo prevzame pl. Henričh kot generalni ravnatelj. Justično ministrstvo bo vodil dosedanji državni podtajnik v lem ministrstvu. — Nevarnost monarhističnega prevrata je še vedno velika. Glavni stebri aristokracije so zbrani v Münchenu in tja je baje prišla tudi bivša cesarica Čita. V nekaterih tovarnah Poruhrja so že začeli s produktivnim delom. Premoga in koksa, ki leži v essenskem okolišu vskladiščen, ni mogoče odpeljati niti v zasedene niti v nezasedene dele Nemčije.
Notranji boji v Turčiji. Po vesteh iz Carigrada je v Turčiji na več krajih izbruhnila revolucija sultanistov proti kemalistom. Še pred proglasitvijo Turčije za demokratsko republiko so sultanisti vodili silno agitacijo proti kemalistom. Delni spopadi so se spremenili v pobune celih polkov. Pri Angori sta se spopadla dva polka, ki sta se v medsebojnem boju popolnoma uničila. V Angori so pričeli kemalisti odločno akcijo. Vrše se aretacije v množicah. — Po novi ustavi je turška država republika, ki ji bo načeloval za dobo 4—6 let izvoljeni predsednik. Zakonodajno oblast bo imela velika narodna skupščina, izvrševalno oblast vlada, državni svet pa bo imel funkcijo senata. Ta ustavna določila in pa re-

Stran 2.
form«, ki jih izvaja kemalistična vlada, so tako razvnele staroturke in sultaniste, da so začeli z oboroženo vstajo. Ha čelu pučistov so stari hodže (duhovniki) in pa bivši visoki oficirji. Vstaja ne bo uspela, ker je narod v pretežni večini za novo vlado in za njene ideje.
Zmaga opozicije na Slovaškem. Praški listi poročajo, da je pri volitvah za okrožne skupščine bilo izvoljenih na Slovaškem (35 opdzicionalnih in le 69 pristašev vladnih strank. Vlada ima sicer pravico imenovati v o-krožno skupščino 10 svojih zaupnikov, a kljub temu je opozicija še znatno močnejša.
Beležke.
Uradniške plače in poslanske dnevnice. Eden od beo grajskih listov je imenoval današnji režim kleptokraci-jo. Predstavnikov tega režima sicer ni mnogo, pač pa je zelo mnogo strok in potov, po katerih oni razvijajo svojo delavnost za «domovino« ob ogromnih zaslužkih. To so na primer državna posojila, sekvestri, nakupi, reparacije, koncesije, posredovanja, pasivni kraji in končno vsemogoče in vsakovrstne komisije. Vse to pa spremlja nepregledna vrsta afer, tatvin, poneverb, goljufij in vse ostale vrste umazanosti, ki polnijo žepe teh kleptokra-tov. Kleptokrati, ki danes vladajo, se prav nič ne zmenijo za bedo tisoče in tisoče državnih uslužbencev, ker so zadovoljni, da so oni sami siti, za vse drugo pa mislijo, da zadostuje kuluk. Uradnike redi vlada z obljubami. Novi uradniški sicre određuje nekaj mizernih povišanj doklad, ali uradniki od tega nimajo nič, ker se bodo začeli ti poviški izplačevati šele tedaj, ko bo sprejet proračun za leto 1923-24. Kdaj bo to — bogzna — in uradniki lahko še naprej stradajo in raztrgajo zadnje krpe. Vladni poslanci pa imajo seveda uradniško bedo vedno na jeziku in že štiri leta vodijo hoj za zboljšanje uradniškega položaja. Da imajo za ta boj dovolj volje in vneme, si nakazujejo tudi primerne dnevnice. Pred tremi leti so imeli na dan 80 D, sedaj pa so dobili brez boja in moledovanja kar 300 D. To je dal finančni minister svoji glasovalni mašini in in demokrati, seveda, četudi v opoziciji, so bili s tem zadovoljni. Proti so bili samo člani proticentralistične opozicije in pa zemljo-radniki ter socijalisti. Dnevnice so bile seveda sprejete in radikalom je bilo že težko in žal, da niso poprej določili, da bi se morale deliti dnevnice po dvojni meri, to se pravi, po zaslugah za režim. Med vladnimi poslanci, ki so tako poskrbeli za svoje dnevnice, je pa dovolj takih ki so večkratni milijonarji, ki že v eni uri zaslužijo toliko, kolikor znaša cela dnevnica. Takih absurdnosti je že neštevilno v naši državi. Prednačijo pa pri vsem tem sami ministri, ki ne skrbijo samo za svoje ogromne plače, temveč si že v naprej določajo tudi izdatne pokojnine. Med vladnimi in drugimi državnimi funkcijonarji je ogromen prepad. Ministri so si tako ugodno postlali, da sploh ne morajo imeti razumevanja za potrebe in zahteve državnega uradništva. Končno pa jim tudi ne gre v račun. Iz celokupnega uradništva so si lepo izbrali in si sestavili svojo garnituro in to jim zadostuje.. Svoje trabante nagradu jejo z raznimi zaslužki, za druge se pa ne brigajo, če poginjajo ob najslabši plači in najlepših obljubah. Za režimske ljudi iz uradništva, je vse polno komisij in odborov, ki nesejo tudi lepe dnevnice. Vsako ministrstvo ima celo vrsto takih komisij in odborov. V te posle spravlja -režim vse svoje agitatorje in pomočnike ter jih tudi dobro plačuje, tako, da imajo nekateri za pa rume seje na dan kar po 100 do 200 dinarjev doklade. Za te je seveda uradniško vprašanje rešeno in tako je za parazitsko manjšino v SHS državi silno razkošje, za večino pa poleg bede še kuluk.
Redukcija ministrstev in homogena radikalna vlada. «Hrvat« piše: V svojem zadnjem govoru v narodni skupščini se je g. Pribičevič razljuti!, ker držijo radikali v. svoj ih rokah kar celih 19 ministrskih portfeljev. Zgražal se je nad prevelikim številom mimstrov. Francija šteje 50 milijonov prebivalcev, s kolonijami vred 100 mi lijunov, a ima samo 14 ministrov; a naša mala država ima le 12 milijonov prebivalcev, pa 19 ministrov, je govoril Pribičevič. Da pa ne bi kdo mislil, g. Pribičevič je v resnici proti tolikemu številu ministrov, je nadalje tozadevno razmotrival tako-Ie: Jaz razumem, ako je za- -stopanih nekaj strank v koaliciji in se hoče zadovoljiti vsako stranko z zastopstvom v vladi, potem naj le bo 19 ministrov. Ako pa je na vladi samo ena stranka, potem je to število daleč previsoko. Torej tako: ako bi bili radikali in demokrati v vladni koaliciji, potem naj bi vladalo 19 ministrov, ker so pa samo radikali na vladi, je treba ministre reducirati. Pribičevič je žel radi svojega govora takoj uspehe. Radikali so se oklenili njegovih besed in razpravljali o redukciji ministrstev. Štiri ministrstva bi ukinili, ostalo bi jih še 15, prav kakor na Francoskem, samo enega več — namreč g. Pašiča, katerega Francozi nimajo. Sedaj bo uverjen celo Pribičevič, da radikali nikakor ne mislijo na vladno koalicijo z demokrati. Radikalom je gotovo ljubših lo čisto radikalnih ministrov, kakor pa 19 koaliranih. Ali si je želel g. Pribičevič na njegove kritične besede tak odgovor? On bi rajši videl, da bi bili obdržali radikali — 19 ministrskih mest.
Nekaj o naši diplomaciji. O angleški diplomaciji pravijo, da je po letih najstarejša, a po duhu najmlajša. Ako to sodbo o angleški diplomaciji obrnemo ter nasrnemo na naše diplomate, potem pridemo do zaključka: nobena diplomacija na Svetu ni mlajša od naše, a vendar ne služi nobena diplomacija tako zastarelim metodam nego naša. V naši diplomaciji so možje, ki so se že davno preživeli in taki, ki še niso dozoreli.
Ocena SHS konzulata v Chicagu. Neki notar prosi svojega kolego, Slovenca v Ameriki, naj mu oskrbi nad-poveritev neke listine pri SHS konzulatu v Chicagu.
STRAŽA.,
Ameriški notar mu nato piše med drugim: «Največ časa pa vzame pri Vašem cenjenem konzulatu v Chicagu. Neizmerno me veseli, da nimam nikakega posla ž njimi ter da jih ne potrebujem pogosto, ker če bi jih potreboval v sili, bi gotovo poginil, predno bi dobil odgovor od njih.«
Proslava 15 letnice mariborskega Orla,
Včeraj v nedeljo, dne 7. L in., je slavil mariborski Orel dva pomenljiva dogodka v dosedanjem delovanju. Proslavljal je löletnico svojega obstoja, obenem pa je dobil novo zastavo, katero je slovesno blagoslovil mariborski škof g. dr. Andrej Karlin. Slavnost se je začela že v soboto popoldne, ki je bila določena za sprejem gostov in za zadnje predpriprave za nedeljsko prireditev.
Sprejem gostov.
Oficijelni sprejem se je vršil samo pri prihodu ljubljanskega vlaka,- ob 16.17, s katerim so se pripeljali gostje iz Ljubljane, med njimi slavna vrsta mednarodnih telovadcev-Orlov. S tem vlakom se je pripeljala tudi salezijanska godba, ki je s svojo neumornostjo in res umetniško produkcijo najtežjih komadov napravila na vse udeležence proslave najboljši utis. Po sprejemu na kolodvoru je priredila salezijanska godba v mestnem parku promenadni koncert .
Bakljada in mirozov.
Po koncertu so se zbrali domačini in gostje na dvorišču pri Götzovi dvorani, odkoder se je razvil' po mestu veličasten sprevod. Na čelu sta korakali dve godbi, salezijanska iz Ljubljane in naša domača, godba katoliške omladine. Sprevod se je vršil po vseh glavnih ulicah ma r ibarskega mesta do Stolnega trga, kjer je priredila godba podoknico našemu vladiki. Iz Stolnega trga se je spre vod podal pred novozgrajeno palačo Zadružne gospod, banke, kjer je godba priredila mirozovni koncert botri, gospe j Milki Pihlar. Po koncertu se je sprevod razšel. Po noči se je pripeljal v Maribor najljubši gost, ljubljanski škof g. dr. Bonaventura Jeglič.
Nedelja, glavni dan slavnosti.
Nedeljska slavnost se je začela z budnico ob 6. uri zjutraj. Od 8. do 9. ure so se zbirali na dvorišču Götzove dvorane udeleženci slavnostnega sprevoda. Ob 9. uii je krenil impozanten sprevod v stolnico, kjer se je vršila blagoslovitev nove zastave. Na čelu sprevoda je korakala godba, za njo zastave, četa Orlov, skupina deklic z nerazvito novo zastavo, okrašen voz, v katerem se je vozila botra gospa Pihlar jeva "v spremstvu predsednika mariborskega Orla g. Gračnerja. Za vozom so korakali spet Orli, Orlice in Orliči, za temi pa razna društva z zastavami ter mnogobrojno občinstvo, med katerim smo opazil i tudi poslanca g. Žebota, ki se je pripeljal iz Beograd da se udeleži proslave. V stolnici je zastavo slovesno blagoslovil naš prem. g. škof dr. Karlin, ki je nato v pomen 1 ji vem govoru orisal zgodovino orlovstva in njegove zasluge za Slovence. Govoru je sledila tiha sv. maša.
i	'	i
Zastava
mariborskega orlovskega odseka je res umetniško delo, katero so izvršile šolske sestre v Mariboru po načrtu arhitekta g. Vurnika.
Manifestacijsko zborovanje.
Po sv. maši se je podalo občinstvo v sprevodu iz stol ne cerkve med sviranjem fanfar na cerkvenem stolpu k slavnostnem zborovanju, ki se je vršilo ob 11. uri v še nedograjeni dvorani palače Zadružne banke. Zborovanje je otvoril podpredsednik mariborskega Orla g. J. Stabej, za njim pa je nastopil burno pozdravljen predsednik jugoslovanske Orlovske zveze dr. Megler. Govorili so še: predsednik Orlovske podzveze dr. Basaj iz Ljubljane, g. poslanec Fr. Žebot, akademik Preac in član Prometne zveze Lajh.
' Manifestacijsko zborovanje sta počastila tudi ljubljanski škof dr. Jeglič, naš škof dr. Karlin, g. stolni prošt dr. Matek in g, stolni dekan.
Poklonitev dr. Verstovšeka.
Popoldne ob 3. uri se je zbrala velika množica občinstva zunaj na Pobrežju, kjer spi večno spanje najbolj zaslužni mož za mariborskega Orla, dr. Verstovšek. — Ustanovitelju mariborskega Orla se je poklonila deputacija orlovske podzveze ter mariborski odsek z novo zastavo na čelu. Ob grobu sta govorila g. Jože Stabej ter g. dr. Basaj iz Ljubljane.
Slavnostna akademija.
Zvečer ob pol 6. uri so množice napolnile Götzovo dvorano spodaj ter na galerijah. Med sviranjem godbe se je začela na okusno okrašenem odru akademija z izbornim izvajanjem novih prostih vaj, deklamacij, ra-jalnih nastopov in telovadbe na orodju. Vse točke akademije so bile. srečno izbrane, dovršeno izpeljane in aranžma je bil hiter brez onih mučnih pavz. Najbolj so 'razveselili srca vseh malčki: deklice z rajalnimi nastopi in Orlice. O izvajanju prostih vaj bo poročal prihodnjič kak telovadni strokovnjak. Nekaj nezabnega za Maribor bo ostala telovadba pariške vrste. Vsa čast njej, njene včerajšnje Vaje na drogu so več kot dovolj dokazale, da so si res zaslužila priznanje Francozov. Med akademijo je navdušeno pozdravil in vzpodbudil navzoče predsednik JOZ dr. Megler. Med obiskovalci akademije sta bila pred vsem oba škofa z mariborskim kap., nam. vel. župana dr. Pfeifer, župan Grčar, zastopniki vseh civilnih oblasti, celo klub Grohar je bil zastopan, le od vojaške oblasti ni bil nikdo, dasi je komandant obljubil udeležbo. Netaknošt vojaške oblasti
S. oktobra 192g,
si bomo dobro zapomnili. Slavnostni akademiji je sledil vesel družabni večer.
Dnevne navite.
Za slovenske in hrvatske železničarje so se v državnem zboru v Beogradu, ko se je sklepala nova železniča* ska pragmatika potegovali edino naši slovenski poslan-' ci. Stavili so nešteto predlogov za zboljšanje pragmatike, da se jim zboljša položaj, potegnili so se za penzijoni-ste in miloščinarje ter sploh za vse vrste nižjih nastav-Ijencev in delavcev. Govoril je v zbornici v imenu Jugoslovanskega kluba naš poslanec Žebot. Med njim m železniškim ministrom je nastala huda govorniška bor-
ba.	Naš poslanec je ministru in celi vladi v brk povedal, da mi zahtevamo, da Slovenci vodijo železnice v Sloveniji, ne Srbi. Slovenci so najboljši železničarji, kar s« vidi posebno na južni železnici. Silna rabuka je nastala, ko je naš poslanec Vrečko zaklical, da je celo v star* Avstriji bilo na železnici bolje, nego je sedaj pod srhi-janskimi centralisti. Guclno je, da se edina dva socijaldemokratska poslanca Divac. in njegov tovariš nista pra nič'zmenila za usodo železničarjev. Našim se je posrečilo, da se je vsaj nekatere slabe strani pragmatike črtalo in da se je doseglo zboljšanje. Na primer 20 od stot. priboljška za progovne delavce in osobje v prometu so predlagali in dosegli naši poslanci Gostinčar, Kugovuik in Žebot. Nemci so zopet bili soglasni z vlado.
Pucelj in njegov zet. Ko je bil slabostojni general Ivan Pucelj minister, je sprejel v državno službo svojega zeta Miloša Stieblerja. Država ga je plačevala, kakor kakega podminlstra. Ker je pa Pucelj lansko leto vedel, da se mu bliža sodna ura in bo zletel raz ministrskega stolčka, je še poprej predlagal, da se zetu štiblreju prizna penzija tudi za onih 16 let, ko je bil v službi demokratske zadružne (privatne) organizacije. In demokrati ter radikali so Puclju ludi prikimali. To je čisto navadna korupcija. Ko pa je lansko leto bila vladi predložena; prošnja, da se blagopokojnoga dr. Verstovšeka pomaka* V višji položaj, pa je Pucelj strašno tulil po «Kmetijskem listu« in na shodih, da je to korupcija. Dr. Verstovšek je bil za narod velezaslužen. Celih 30 let se je boril za pravice našega celokupnega ljudstva. Umrl j* ubog. Prepošten je bil, da bi si nagrabil premoženja, kakor so storili demokrati in samostojni. Verstovšek je zapustil dolgove, družina (6 otrok) domala strada. Možu, ki bi bil zaslužil zboljšanje, je Pucelj preprečil, a ža svojega zeta je preskrbel — korito. Taka je pesem ©* bivšem ministru Puclju in njegovem zetu.
Radikali v Sloveniji. «Samouprava« je objavila nekaj o položaju radikali je v Sloveniji in zaključuje svoja razmišljanja takole: radikalna stranka ima za sedaj, v Sloveniji največ bodočnosti med industrijskim, in rudarskim delavstvom ter med železničarji. Začeli so se pa, priglašati k radikaliji celo kmetje. Slabo izkušnjo ima stranka z uradništvom in inteligenco. V Sloveniji je torej radikalna stranka:' delavska, železničarski, mal,® kmetska, a najmanj pa stranka inteligentov. Kaj h*' ostalo tedaj radikalom, ako pridejo do odločilne besedi delavci?
Učitelji in vojaško službovanje. Dosedaj so odslužili učitelji predpisani vojaški rok med počitnicami. Sedaj pa je vojno ministrstvo izdalo novo u&ređbo, p* kateri bodo morali učitelji odslužiti celi rok in to kar ob enem. Ni še znano, ali bodo dobivali učitelji za dobo službovanja v vojski svojo plačo, ali pa bodo morali živffl-tariti od onih par na dan, ki jih dobiva vojaštvo. Naf-bolj nespametno na tej novi odredbi je pa to, da pohajajo iz cele Hrvatske in osobito še iz Srbije poročila o velikem pomanjkanju učiteljskih moči; sedaj pa (xlvzela vlada sama šoli vsako leto tolikanj prepotrebna! učnih moči. Posledica te nove naredbe bo, da se bo moralo zapreti nekaj 100 ljudskih šol po raznih vaseh m trgih.
O tihotapstvu oh srbske-bolgarski meji se je govorilo v državnem zboru dne 4. oktobra. Demokrati so očitali vladi, da kupuje glasove turških poslancev (13) '£» Makedonije s tem, da njih ljudem odpušča vsakojak« kazni. Sestri turškega poslanca Kenan Zija je finančni minister odpustil kazen, ki jo je dobila za tihotapstvi svile. Vlada potrebuje turške in nemške glasove (poslance) in zato, da ostanejo trdni, jih plačuje s takimi dobrotami. V imenu Jugoslovanskega kluba je poslance Žebot ob tej priliki izjavil: Tihotapi se na vseh mejah, naše države. Protestiramo, da Srbi vpijejo, kakor da bi samo Slovenci tihotapili. Zahtevamo, da se v Sloveniji nastavi samo slovenske sinove kot carinike, Srbe in Ruse pa se naj pošlje carinarnicam v Srbiji. Naj se naših» ljudem da kruh, da se jim ne bo treba potikati po ameriških in nemških rudnikih. Slovenec naj ima kruh v Sloveniji, Rus v Rusiji, a Srb v Srbiji.
Nemci na delu. Posebno živahno so se začeli gibati Nemci v gospodarskem oziru krog Novega Sada. Kjerkoli je na prodaj kaka posest, jo kupi Nemec. Celo on» posestva, ki so bila potom agrarne reforme porazdeljen» med dobrovoljce, obdelujejo Nemci. Nemci se zelo dvigajo v gospodarskem oziru po celi Vojvodi-ni.
Pretep med ptujskimi orjunci. Mariborski dijaki s» priredili v ptujskem gledališču predstavo, ki pa je bil» žalibog obiskana dovolj klaverno. Večina ptujske fraka-rije se je namreč rajši udeležila vinske trgatve požarne brambe. Ptujska Oruna je posetila predstavo in vinsk* trgatev. Orjunci iz gledališča in oni iz vinske trgatve s» se slučajno sestali okoli 11. ure ponoči v kavarni Vučak. Ob tej priliki je prišlo med temi prevročimi nacionalisti do pretepa. Kot razgrajači in pretepači so se p* poliacjdemokratsko surovo obnašali vsem slaboznani: dr. Šalamun, Barle, Kraigher, lekarnar Orožen in §r
drugi. Samo ob sebi umevno, tudi gospod «znani« učitelj Klemenčič ni manjkal v tej dični družbi ptujskih orjunskih inteligentov. Med pretepom mu je eden od sopretepačev podaril pošteno zaušnico. Red je napravila policija. Kraigher je navadno batinan od Nemcev, a tokrat je pretepaval on druge. Glede Šalamuna i tak vemo, da pol j ubu je Nemce javno v kavarni; ko pa je med Slovenci, je šovinist, da mu ga ni para. Tudi dr. Šalamun bo prejel enkrat svoje plačilo kot ga je na primer v tem orjunskem pretepu Klemenčič. Ptujska orjunsko-napred na inteligenca uganja po noči v gostilnah ter kavarnah kravale in pretepe, da je pošteno mirnega človeka sram, da so žalibog ti. ljudje glede materinega jezika tudi Slovenci.
Začetek vojnih nabav. Te dni se je pripeljal iz Pariza v Beograd z orient-ekspresom Pašičev sinko Rade. Njegov nenadni pojav v Beogradu spravljajo višji krogi v zvezo s skorajšnjim začetkom vojaških nabav, katerih se bo udeležil g. Rade.
Afere Balkanske banke. Kakor smo že zadnjič poročali, se je vršila v Zagrebu likvidacijska razprava o Balkanski banki. Razprava je preložena, banke, ki so bile z Balkansko banko v zvezah, bi rade poravnavo, beo grajski finančniki pa zahtevajo konkurz. Saj pišejo beograjski listi, da bo zaprt tudi glavni faktotum te banke Dušan Plavšič, ki je znan kot pomočnik bivšega finančnega ministra Kumanudija. Najprej je dvigal dinar, skrbel za svojo banko, ko pa je prišel proč od vladnih-blagajn in fondov, je pa njegova banka napravila krah in on se bo najbrž znašel v zaporu. Lepa slika beograjskih finančnih strokovnjakov! Če bi bil Plavšič radikal, hi lahko še danes, goden za zapor, «dvigal« našo valuto, ker pa je bil opremljen samo za eno strankarsko garnituro, zato se bo pa najbrž lahko v zaporu naprej valutno naobraževal med, goljufi in tatovi.
škandal centralnega urada za zavarovanje delavcev. V zagrebškem «Jutarnjem listu« razkriva predsednik o-brtnega zbora škandal, katerega si je privoščil centralni zavarovalni urad glede zgradbe’ poslopja za svoje urad-ništvo. Urad je že imel določen prostor za zgradbo, pa si je naenkrat premislil in začel je zidati na drugem mestu in sicer na nekem dvorišču, kjer je nameraval postaviti tako stavbo, da bi celi okolici jemala luč in zrak. Graditi'so začeli pred končnim dovoljenjem in ko je bila stavba zabranjena, so bili že milijonski stroški na delu, materijalu itd. Ta urad pod vodstvom policaj-socialista Bukšeka jemlje obrtništvu zadnji vinar, delavcem ne daje prav nič in sedaj si še na tak način, kopiči ogromne izdatke.
Goljufije z monopolnimi listki, že več tednov se je opažalo, da so nalepljeni na zavojih tobaka najslabše vrste monopolni listki za najboljše tobačne vrste, ter da potem ponekod prodajajo slabi tobak za najboljšega. Na ta način je bilo ogoljufanih že mnogo trafikantov zlasti v Rosni, pa tudi država je pretpela škodo več sto-tisoč dinarjev. Monopolni listki so bili očividno ponarejeni, tudi policiji se ni posrečilo izslediti odkod izvira to ponarejevanje. Sedaj pa se je posrečilo popolnoma slučajno obmejni policiji v Mariboru, da je odkrila glavnega kolovodjo, nekega Antona Babiča iz Sarajeva. Pri njem so dobili veliko množino monopolnih listkov, katere je skušal vtihotapiti iz Avstrije. Listki so tako dobro ponarejeni, da jih skoro ni mogoče razločevati od pravih, Babič je izdal še več svojih pomagačev,, ki so ze tudi pod ključem.
Brezposelnost raste. Naša država je bila doslej med sreduje-cvropskimi tako srečna, da je najmanj občutila zlo brezposelnosti. Nekaj časa je bilo celo upati, da bo pri nas brezposelnost izginila popolnoma. V sled vsestranske gospodarske stagnacije pa se je začela tudi pri nas pojavljati brezposelnost in to od letošnjega novega leta naprej in bo dosegla vrhunec letošnjo zimo, Posebno v Zagreb je navalilo zadnje dni zelo veliko Seljakov iz Zagorja in Like. Ti kmetje so opravili svoja poljedelska opravila in sedaj se hočejo preko zime preživeti z delom v mestu.
Selitev prebivalstva Dalmacije v Ameriko vedno narašča. Vzrok temu je deloma silna beda, v kateri živijo tj udje, deloma pa to, da ima skoro vsak Dalmatinec v Ameriki sorodnike, ki se večinoma nahajajo v dobrem položaju ter vabijo v domovini ostale sorodnike, da se presele v Ameriko. Izseljenci pa so vsled brezbrižnosti naših predstavnikov v Ameriki in naših oblasti v domovini izpostavljeni vsem mogočim prevaram od raznih agentov. Tako je bilo že oškodovanih za tisoče dolarjev mnogo naših izseljencev, ki so kupili od agentov vozne karte za ladje društva «Austro-Americana.« 1 o društvo pa nima dovoljenja od ameriške vlade za prevoz polnikov iz Evrope v Ameriko in ljudje so si kupili karte, pa se ne morejo v Ameriki izkrcati. Iz Dalmacije odpotuje zlasti mnogo mladeničev iz strahu pred vojaščino. Odpotujejo s potvorjenimi potnimi listinami, katere jiih preskrbe tajni agenti v Italiji. Te reveže se potem prepelje po navadi v Južno Ameriko, kjer jih kar prodajo na razne plantaže. Tu morajo radi slabe plače delati yeč let, daju zopet zaslužijo denar ža povratek v domovino.
Občine brez gospodarja. Pri razmejitvi med Jugoslavijo in Rumunijo je bilo dodeljenih več romunskih občin Jugoslaviji, 13 jugoslovanskih občin pa Rumuniji. Administrativna predaja pa se še ni izvršila, in radi tega vladajo v teh občinah nevzdržne razmere. Mnogo banatskih občin, ki so dodeljene Rumuniji, spada še sedaj pod sodnijo v Vršcu. Vse uradno poslovanje teh občin gre preko Vršca, kjer pa se stvari ne rešujejo, ampak se jih odpošlje v Modos v Rumuniji, tako da je potrebno vee mescev za rešitev akta, dočim j« v interesu omenjenih občin, da se rešitev ne zavlačuje. Še težje je s prodajo zemljišč, ker imobilije v teh občinah še spadajo pođ jugoslovansko suverenitetu; zemljiški urad v Vršcu
pa ne rešuje zemljiško-knjižnih vlog, pmpak jih pošlje zemljiškemu uradu v Modos, ki pa jih ne more rešiti, ker še ni za to kompetenten. Tako občani teh občin ne morejo prodati niti svoje zemlje, dasi bi se nekateri radi izselili v kraje, ki pripadajo nam.
Čudna roparska navada. \ kraju Gunje pri Brčkem v Banatu je napadlo kakih 10 maskiranih in vojaško oblečenih roparjev hišo bogatega kmeta Plata. Ženo in otroke -so zaprli v klet, \od gospodarja pa so zahtevali, da jim izroči denar. Plat jim je izročil vso gotovino in dragocenosti, toda roparjem se je to premalo zdelo. Zahtevali so od njega, naj si gre izposodit od sosedov denar. Res so ga odgnali ponoči k sosedu mlinarju Sudiču, katerega so zbudili. Sudič je moral roparjem izročiti gotovino, ki jo je imel v blagajni, ter vse dragocenosti, vredne 60.000 din. Poleg tega so vzeli še mlinarjevemu sinu zlato uro z verižico. Za vse oropane predmete pa je moral Pfaf podpisati potrdilo in še pismeno zavezati, da bo v teku 14 dni povrnil Sudiču škodo, povzročeno po roparjih. V nasprotnem slučaju so mu zapretili, da -au bodo zažgali hišo in njega umorili. Roparji so izginili potem brez sledu, ubogi Pfaf pa sedaj ne ve, ali naj vrne Sudiču. od roparjev ugrabljeni denar, ali pa naj še počaka, da morda roparji v resnici grožnjo izvrše.
Novi lOCdinarski bankovci naše države se že tiskajo v tiskarni francoske banke v Parizu. Stare srbske in po -preobratu v promet dane bankovce po 100 dinarjev mora naša Narodna banka v smislu bančnega zakona izmenjali z novimi.
Brežice ob Savi. Namesto venca na grob vlč g. Jos.
o	o
Mešičeka,. častnega kanonika, dekana itd., je daroval g. Franc Lipej za veroučne knjige ubogim šolarjem 250 D, za kateri velikodušni dar se podpisani v imenu obdarovanih otrok prisrčno zahvaljuje. — Karol Arlič, katehet.
Brežice ob Savi. Na dan pogreba vlč. g. J. Mešičeka, častnega kanonika itd., mi je eden izmed čč. gg. duhovnih sobratov izročil v pisarni 20 D. Radi velike m vsestranske zaposlenosti sem popolnoma pozabil, kdo je bil dotični gospod in v kakše nnameri mi je izročil imenovano svoto. Da zamorem darovano svoto izročiti v odločen namen, prosim doitčnega č. g. duhovnega sobrata, da mi v kratkem potom dopisnice naznani, v kakšen namen mi je izročil 20 D. — Karol Arlič, provizor.
»Aaverjev koledar 1924 priporočamo vsem cenjenim naročnikom kar najtopleje. Ima lepo in poučno vsebino in slike, katere vzbujajo vedno več misijonskega zanimanja. če naročamo ta koledar, izdatno pomagamo reševati duše ubogih zamorskih sužnjev. Marijine kongregacije in vsi katoličani, razširjajte ga! Stane samo 4 D, pri odjemu 12 izvodov eden povrh. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja.v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3, ali pa v Jugoslov. bukvami v Ljubljani.
Misijonski koledarček ž.a mladino 1924. Za našo deco najlepše berilo in zvest prijatelj skozi celo leto. Ima jako lepe povestiee in slike o zamorčkih, ki vnemajo obenem v srcih mladih eitateljev ljubezen do naših še poganskih črnih bratov. Slariši, vzgojitelji, naročite ga in razvekelite svoje male s to lepo knjižico! Stane samo 2.50 D, pri naročbi 12 izvodov eden povrh. Poštnina posebej. Dobi se tam, kjer Klaverjev koledar.
Trgovci pozori Večjo množino rožnih vencev proda Cirilova tiskarna v Mariboru po za 50% znižani ceni.
Dr. Egbert Frimmel se je nastanil v Celovcu kot strokovni zdravnik za urologijo in bolezni mokril.
iz Maribora.
Shod SLS se vrši danes ob pol 8. uri pri Gambrinu. Poroča poslanec Žebot.
V prvi letnik mariborskega bogoslovja so letos vsto pili samo 4 bogoslovci in sicer: Bučan Istvan iz Prekmurja, Kolenc in Sternad (oba semeniščana) ter Lu-zovič iz Celja.
«Volksstimme« in Bahun obsojena. Znani Bahun že dolgo brska v mestni klavnici in drugod ter išče škandalov. In če škandalov ne najde, pa si jih naravnost izmisli. Na piko si je vzel posebno g. dr. Leskovarja. Rad bi ga spravil v zvezo z afero klavniškega ravnatelja Kerna. Javno seveda si bojazljivi junak ne upa kaj tahega izjaviti. Zato pa se je izpraznil že pred meseci v svojem zakotnem glasilu «Volksstimme« ter tam obdolžil g. dr. Leskovarja, da je v zvezi z afero ravnatelja Kerna. Dr. Leskovar je tožil «Volksstimme.« Obravnava se je vršila v soboto. Baliun in ves njegov socialistični obrekovalni «štab« pa je zlezel pod klop in si ni upal nastopiti dokaza resnice, zato je odgovorni Prednik Eržen izjavil, da do-tičnega članka ni bral in je bil zato obsojen na 800 din. in plačilo stroškov, kakor tudi na to, da mora v «Volksstimme« objaviti razsodbo. S tem je bil obsojen pravzaprav nesramni «gofljač« Bahun. Zdaj se je sicer skril lažnjivi Bahun za odgovornega urednika, pa čaka gadan sodbe, dasi jo zavlačuje.
Ukinitev strogega pasjega zapora. Mestni magistrat mariborski je ukinil dne 17. L U l. razglašen strogi pasji zapor in obstoja do nadaljnega navadni pasji zapor, to je: psi morajo nositi predpisano pasjo znamko in nagobčnik, ki varuje red ugriznjenjem, ali pa se jih mora voditi na vrvici. Obenem se opozarja na obstoječo prepoved, da se psov ne sme jemati v javne lokale in da se jih sploh ne sme puščati prostih v javnih nasadih.
Poziv stanovanjskim najemnikom. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico objavlja: Javni shod za vse najemnike in podnajemnike v Mariboru in bližnji okolici, sklican dne 16. septembra t. 1., je bil kljub njegove velike važnosti in nujnosti jako slabo obiskan, kar kaže, da se najemniki in podnajemniki po ogromni večini še ne zavedajo nevarnosti, ki jim preti že v bližnji bodočnosti. Pozabijo, da se zakonitim
polom jim zajamčena zaščita koncem leta 1924 popolnoma ukine in da bodo potem hišni lastniki smeli spol poljubno določati najemnine. Njih organizacija je že zdaj in opetovano zahtevala od vlade takojšnjo ukin-jenje stanovanjske zaščite. Kdor ne bo mogel plačati, šibo moral izseliti. Kaj in kam pa potem, ko bodo hišni lastniki ludi drugod enake zahteve stavili, pri čem bo najemnike morebiti le še zakon proti dderuštvu ščitil? Po vseh večjih mestih, kakor Beograd in Zagreb, se je mnogo zidalo in tudi v Ljubljani je do konca leta 1922 nastalo že 127 stavb. Ker so se vsled tega stanovanjske razmere v teh mestih zboljšale, preti neavrnost, da ho vlada željam hišnih posestnikov ugodila. Kako bo pa potem v Mariboru, kjer se nič ne gradi? Nujno potreba bo, vladi pokazati težavne in neznosne stanovanjske raz mere v Mariboru, kjer'se za pomnoži lev. stanovanj ne samo ničesar ne stori, ampak še celo prejšnja stanovanja razdirajo ter za droge namene uporabljajo in kjer zato ni mislili na ukinjenje zaščite najemnikov. Da se •pa bo vlada moglaozirati na težnje stanovanjskih najemnikov, treba je mogočneorganizacije, ker samo takšna bi mogla računati na' uspeh. Vsakdanja skušnja pa uči, kaj se z močno organizacijo doseže. Ako se torej vsi najemniki združijo v krepko in impozantno organizacijo, ne bodo jo mogli prezirali ne vlada ne hišni gospodarji. Poživljamo torej vse najemnike in podnajemnike, da pristopijo čunprej društvu stanova n j škili najemnikov, ker je zato skrajni čas. Za vpisovanje in po-janila sp določeni torek, petek, nedelja dopoldan na rotovžu v pritličju soba št. 3.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
ijT;
Živahna mala Suzana, ki o ničemer ni vedela, ki se za ničesar ni menila razen za svoje srčno skrivnost, je veselo govoričila in pripovedovala, — Margareti pa so misli potovale nazaj k dogodkom pretečene noči.
Chauvelin jo je obiskal v operni loži —, zahteval je od nje, naj vohuni zan j —, grozil ji je —. Armand je bil v smrtni nevarnosti —.
Iz ljubezni do brata je prevarila Andreja, zvijačno' je dobila v roke usodni listič —, izdala je Lhauveimu. da bo našel «Dušico« ob enih zjutraj v obed niči —,
In od tedaj ni čula več o ChauveHnu in o njegovem delovanju. Izpodletelu da mu je, tako je sodila. Pa vkljub temu se ni bala za Armanda, saj ji je Percy obljubil, da ga bo rešil —.
Ko pa je Suzana omenila očeta in njegovo rešitev, jo je pograbil neznan strah. Chauvelin, lo je bilo res. ji ni ničesar povedal. Pa spominjala se je, kako zagonetno, začudeno, pa obenem zlobno jo je gledal, ko sla se poslovila pred hišnimi vrati lorda Grenville.
Ali je vendar le našel «Dušico« —? Ali je že položil past in zanko, da ujame drznega junaka na francoskih tleh in ga pošlje pod guillotine, brez odloga im usmiljenja —?
Zakaj jo je spreletavala laka groza —? Zakaj se ji ’ je roka krčevito oklepala prstana, skritega v žepu —?
«Pa saj me ne poslušaš!« se je očitajoče pritoževala Suzana, ko je po dolgem pripovedovanju nekoliko uttik-. nila, da bi prišla clo sape.
«Pač pač — poslušam te!« se je silila Margareta,, govorila veselo in se smehljala. «Tako rada le poslušat»! In tvoja sreča je tudi zame sreča! Ne boj se, pregovorili bomo mater! Gospod Andrej Foulkes je plemenil Stavek, denar ima in ugled, grofica ne bo nasprotovala —.. Pa — sedaj — prijateljica, povej mi, kake novice imaš o očetu?«
«Oh —!« je vzkliknila Suzana in obraz ji je zažarel od blaženega veselja, «najlepše, ki si jih moram misliti! Lord Hastings je danes zjutraj obiskal mamiko. Povedal ji je, da je vse v najboljšem teku in da smemo že prej ko v štirih dneh pričakovati očeta tu na Angleškem!«
«Da —?« Margaretine oči so kakor prikovane visele na Suzaninih ustih.
«Da! In ne bojimo sc več za očeta! Ali veš, dragica, da je veliki, plemeniti junak «Dušica« samo osebno šel na Francosko in ga bo rešil! Odpotoval je, ljuba Marjetica, zaVes odpotoval —!« je pravila Suzana vsa razvneta. «Danes zjutraj je bil v Londonu, jutri že bo iu-rebiti v Calaisu, — tam ho srečal očeta in potem — i* p o tein —.«
Udarilo je —.
Ves čas sem je že pričakovala Margareta udar, slutila, vedela je, da bo tako prišlo, četudi je še do zadnjega trenutka venomer samo sebe pregovarjala in mirila svoje strahe —.
Odpotoval je v Calais — danes zjutraj je bil v Londonu — on —• «Dušica« — Percy Blakency — njen mož, ki ga je sinoči — izdala Chauvelinu —.
Percy — Percy, njen soprog «Dušica« —!
Kako neki da je bila tako slepa? Sedaj je razumela, — Igro, ki jo je igral, krinko, ki jo je nosil, — da bi nasul peska v oči vsem ljudem —.
XXXXRXXXXXXXXXXXXXXX
Foto-atel]e
Mirko Japelj, Maribor, Koroška cesta 1
«e priporoča za fotografiranje portretov, družinskih slik j in skupin, za povečave, industrijske posnetke. Odprto < tudi v nedeljah od pol 9. do 12. in od pol 3. do 5. ure.
XXXXX XXXXXXXXXXXXXXX I
Mlajši dijak ali dijakinja se sprejme na stanovanje in , brano. Štern, Taitenbarho.va ulica 20 I.	\
'	" ........- - ' - -	_______________...;■________v- i
’	' : I
Prodani radi selitve električno' beiiečansko žago s hiš- . nim poslopjem in kovačnico, z električno razsvetljavo, v prometnem kraju, pet minut od kolodvora. Drugo lastnik Josip Sernko, Račje pri Mariboru.
Knjigovodja, bilancist, govori in piše slovenski, srbohr-vaIški in nemški, vešč blagajniških poslov, išče primerne službe (tudi kot skladiščnik). Vstop takoj. Ponudbe na upravnišljm lista.	621
Dvocevka, kaliber 16, precizna, se po ceni proda. Naslov v upravnišlvu lista.	622

Brzo-brzo
na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupite letos
SUKNO
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene.	536
Več čevljarskih pomočnikov
sprejme za stalno del«
99
ČEVLJARNA
ADRIA
Celje.
ft
Kupim hišo v Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici, Gosposki ulici ali na Glavnem trgu ali v bližini, ki bi imela v pritličju večje, zračne prostore takoj ali v kratkem na razpolago. — Pismene ponudbe na upvavništvo «Straže».	612
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Narfbeni, Stolna ulica štev. 6, r. t, z n, z.
obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti,
po 6š
in stalnejše vloge po dogovoru.
kupuje in pabi celi svet.
ÖSRAM
>*3
OSRAM
nitra
' širite naše liste
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
«ROL W8RSCHE, Maribor, gosposka ul. 10
3P©x*je mm postelje?
«D1AMALT« tvornice Hauser & Sobotka, Beč-Sladlau, je v predvojni kakovosti skozi 24 let najboljše sredstvo v pekarskem obrtu. Varujte se pred drugimi potvorina-mi! Originalni Diamalt se dobi edino pri Glavnem zastopstvu za Jugoslay'jo: Edvard Dužanec, Zagreb.
Podzaslopstvo za mariborski okrog in mesto Maribor: T. T. Matije Ziegler ja nasl.
Miloi Oset, Maribor, Glavni trg.
Hamburg—Amerika Linija
in
Suited American Lines Inc.
Pili jalka
S1M0I KMETEC, UmMM
Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste.
Odhod iz Ljubljane vsaki teden,
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
7 GREB „B“ Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB
’nice: Beograd, Balkanska ulica 25, — Sušak: Jovo Oj. Ivoievlć, Karolinka c 160. • Ante Buič, Dioklecijanova obala <8. — Graž: Ivo Lovričevič. — BitoJj: Gjorgje i r , ijevič & Kem p. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan LJ.
Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4.	55c
Pilotke do Hamburga saremljs- družbeni uradnik.
m
Novo došlo
P vseh vrst angleško in deško sukno in drugo manufakturno blago, za jesensko in zimsko sezono
Cene resnično nizke, blago iz priznano najboljših tovarn.
I Mastek & Karničnik, Maribor
Glavni trg 16.
Vsak naj si ogleda zalogo in prepriča z enkratnim nakupom!
i
HI
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,	Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«