Naročnina mesečno 12 Lir, ta inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. ček. rač. Ljubljana 10.650 aa naročnino in 10349 ca inserata.
Podrainioal Noto masto.
Izključna pooblaščenka ta oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Unione Pobbllclt& Italiana S.^, Milano.

Abbonamenti: Me.e 12 Lire: E»tero, me.e 20 Lire, Edizione domenica, anpo 34 Lir«, E.tero 50 Lire. C C. P4 Lubiana 10.650 per fili abbonamenti: 10.349 per le In.erzionL , » I Filiale! f Novo me«to. '
Concessionaria eselusiva per la pnbblicltft di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
VEMEC
Izhaja vsak daa cjntral razen ponedeljka la dneva po praznika.
g Uredniitvo In eprevei Kopitarjeva 6, Ljubljana. e S Redazione, Ammlnlstrazlone: Kopitarjeva 6, Lubiana. i 1	Telefon 4001—4005.	=
II Bollettino straordinario No. 721:
La corazzata statunitense „Maryland" affondata
II somntergibile »Barbarigo« ha affondato una corazzata della classe »Maryland« da 32 milla tonnellate
II Bollettino No. 720:
U Quartier Generale delle Forze Armate ro-munica il seguente bollettino straordinario n. 721:
II 20 corr. alle 2,50 di Roma. al largo delle roste h ras i liane, cento iniglia a ponente del-1'isola Fernando de Noronha. il sommergibile »Barbarigo«, comaudalo dal rnpitano di corvetta Knzo Grossi, ha attacrato uua foruiazioue navale statuni-
tense direttn ve^so il sud, II »Barliarigo«, passato attraverso al rarriatorpediniere di seorta, ha lan-riato da porhe rentinaia di metri di distanza una salva di siluri contro un corazzata della classe »M a ry lan d« da 32.000 tonnellate nrmata con otto ran no ni da 406 mm. La nave da battaglia. colpita a prora da due siluri, k in breve tempo allomlatu. La seorta non ha reagito.
II Quartier Generale delle Forze Armate
munira:
Duelli delle opposle artiglierie sul fronte r e n a i e o.
Le retrovie nemiche sono slate attacrato
cl-
Dueili delle artiglerie in Cirenaica
succcsso da formazioni aeree delTAsse. Un dopo-sito di munizioni, colpito. č saltato in aria, due velivoli risultano distrutti al suolo. Un terio apparec-chlo č slato ahhattuto dal tiro di batterie contra-aeree.
Sugli obhiettlvi di Malta anioni di bombarda-mento di reparti della aviazione italiaua c Icdcsca.
Izredno vojno poročilo it. 721:
Ameriška oklepnica „Maryland" potopljena
Podmornica »Barbarigo« je potopila 32.000 tonsko oklepnico tipa »Maryland« — Topniško delovanje v Cirenajki
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sit objavlja:
Dvajsetega t. m. ob 2.50 rimskega časa je oh brazilski obali 100 milj vzhodno od otoka Fernando de Noronha, podmornira »Barliarigo« pod poveljstvom korvetnega kapitana Enza Gmssija napadla neko pomorsko skupino Združenih držav, ki je plula proti jugu. »Barliarigo« je plula med rušilci, ki so spremljali vojne ladje ter je iz razdalje nekaj sto metrov izstrelila salvo torped na 32.000 tonsko oklepnico raz-
reda »Marvland«. Bojna ladja se je nagnila ter se. zadeta po dveh torpedih, v kratkem času potopila. Ladje, ki so jo spremljale, niso reagirale.
Vojno poročilo it. 720:
Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na cirenajškem bojišču topniški dvoboji.
Osne letalske skupine so uspešno napadle sovražnikovo zaledje. Neko skladišče streliva je bilo
zadeto in je zletelo v zrak. Na tleh sta bili uničeni dve letali. Tretje letalo jo sestrelila protiletalska obramba.
Oddelki italijanskega in nemškega lelalstva so bombardirali cilje na Malt!.
Rim, 22. maja. AS. Severnoameriška oklepnica razreda >Maryland« je imela 31.500 ton. Te oklepnico so oborožene z osmimi 406 mm topovi, dvanajstimi 127 mm topovi, z osmimi 120 min topovi, s štirimi 57 mm topovi, z enajstimi 40 mm topovi
ter imajo na krovu tri letala in dve vzletišči. Njihova hitrost znaša 21 vozlov, posadko pa tvori 1407 ljudi.
Rim, 22. maja. AS. Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar je na Ducejev predlog povišal v čin fre-gatnega kapitana poveljnika Enza Grossija, ki jo s podmornico »Barbarigo« potopil sevemoameri-j ško oklepnico razreda »Maryland«. Po lem uspehu je italijanska podmornica nadaljevala svoje križarjenje.
O I
Obletnica jeklenega pakta
Prisrčne brzojavke Kralja in Cesarja, Duceja, Hitlerja in italijanskega ter nemškega zunanjega ministra ob tretji obletnici sklenitve jeklenega
Rim, 22. maja. AS. Štefani piše: Tretja ohlet-nica podpisa jeklenega pakta je našla Italijo in Nemčijo združeni bolj kakor kdaj prej, ter ima to leto še poseben pomen, ker so sc med tem časom pridružili dvema prijateljskima in zavezniškima narodima še drugi narodi, ki hočejo uresničiti nov svetovni red in so se vrgli v odločilno bilko. Duh, v katerem je bil pred tremi leti podpisan pakt o vojaški zvezi, da bi poglobil bratske odnošaje, obstoječe med obema državama, se je med to vojno že bolj okrepil.
Zveza obeh narodov je zapečatena s krvjo, prelito na skupnih bojiščih v boju proti istim sovražnikom civilizacije. Prav pred kratkim jo bila v prisrčnih razgovorih med Hitlerjem in Mussolinijem v Salzburgu zopet ugotovljena popolna enotnost pogledov med Italijo in Nemčijo, popolna enolnost obeh držav v političnih in gospodarskih ciljih in je bilo slovesno potrjeno bratstvo v orožju med obema narodoma. Zaman je sovražnik upal, da bi lahko raztrgal vezi, ki družijo Italijo in Nemčijo. Prevaral se je i a dogodki 60 mu to že dokazali. In tretja obletnica železne zveze 6e praznuje danes v Italiji in Nemčiji ne samo v vzdušju r.erazdružljivega prijateljstva, marveč tudi gotove zmage.
Rim, 22. maja. AS. Za tretjo obletnico jeklenega pakta so bile izmenjane prisrčne brzojavke med voditelji obeh prijateljskih narodov. Kralj in Cesar jo poslal Hitlerju naslednjo brzojavko:
»Ob	tretji obletnici podpisa jeklenega pakta, ki druži naša dva naroda v nerazdružljivo zvezo, pošiljam Vam, Vodja, svoje prisrčne čestitke, kakor tudi	vroče želje za zmagoviti izid naše skupne borbe. Viktor Emanuel.«
Hitler je poslal Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko:
»Ob tretji obletnici podpisa zavezniške in prijateljske pogodbe, ki neločljivo druži naša dva naroda, prosim Vase Veličanstvo, naj sprejme moje najprisrčnejše želje za slavo in veličino Italije ter za uspeh njenega orožja.	Adolf Hitler.«
Duce je poslal Hitlerju naslednjo brzojavko:
»Za tretjo obletnico sklenitve jeklenega pakta, ki je zapečatil nerazdružljivo enotnost usodo Nemčije in Italije ter ju združil v vojni, katero naša dva naroda vodita z nezlomljivo energijo na vseh bojiščih, Vam želim, Vodja, poslali svoj pozdrav ter Vam še enkrat izraziti gotovost fašistično Italije v zmago, ki bo končni triumf naše stvari.
Sovjetske podmornice potapljajo turške ladje
Carigrad, 22. maja. AS. Turška 280tonska motorna ladja »Dogan tel« je bila včeraj potopljena v turških obrežnih vodah od neke sovjetske podmornice. Prav tako je prispelo poročilo, da je neka druga sovjetska podmornica 6 topovi poškodovala neko turško 800ton6ko ladjo severno od Inijagte. To se je zgodilo i6ti dan. Ladja je bila natovorjena z lesom. Poškodovana je bila tako hudo, da jo je morala posadka zapustiti. Ti roparski napadi so izzvali živahno ogorčenje posebno med turškimi pomorščaki, ki se še spominjajo, kako je pred nekaj meseci neka sovjetska podmornica torpedirala nekaj turških ladij. »Dogan tef« se je tako hitro potopil, da se je posadka jedva rešila. Mornarji so po6kakali v morje, kjer so jih rešile ribiške ladje.
Konec angleikih cilindrov
Rim, 22. maja. AS. Angleška vlada je odpravila rabo tradicionalnih cilindrov, ki so bili med angleškimi trgovskimi krogi tako priljubljeni. Namesto njih bodo nosili skromne delavske čepice. Oblast pravi, da bi bilo ob letalskih alarmih nerodno imeti v eni roki cilinder, v drugi pa čelado. V resnici pa hočejo s tem zakriti zunanje znake višjih sloiev in lairinaii razlike med višiim in nižjim ljudstvom.
Hitler je brzojavil Mussoliniju naslednje: »Duce, za tretjo obletnico dneva, ko sta Nemčija in Italija pred relim svetom slovesno izjavili vojo voljo, korakati skupno v nerazdružljivi zvezi, mislim na Vas s prisrčnim prijateljstvom in tovariškim duhom. Nezlomljiva volja do zmage nafih dveh narodov, združenih po fašizmu in narodnem socializmu in po uspehih naših pogumnih vojakov, nudi največje zagotovilo za končno skupno zmago.	Adolf Hitler.«
Rim, 22. maja. AS. Za tretjo obletnico podpisa železno zveze sta si izmenjala prisrčne brzojavke italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister von Ribbentrop. Oba ministra sta izrazila popolno gotovost dveh zavezniških narodov v triumt njunih skupnih ide-
alov pravico in da bo skupna zmaga nad boljševizmom in svetovnim bogataštvom odprta pot k ~ Obnovi Evrope.
Berlin, 22. maja. AS. Nemški listi so posvetili svoje uvodnike obletnici podpisa jeklenega pakta. »Borsen Zeitung« sc spominja, kako so London, Pariz, \Vashington in Moskva verovali, da jo bil ta pakt navaden diplomatski akt. Dogodki so jih poučili o resnici in italijansko-tiemško bratstvo je bilo )>osvečeno s krvjo, ki so jo borci obeh držav skupno prelili na bojiščih v Franciji, Angliji, Severni Afriki, na Balkanu, ter nazadnje v boju proti boljševizmu, smrtnemu sovražniku fašistično in narodnosocialistične revolucije »Ix>!:al Anzeiger« piJo, da je bil jekleni pakt v začetku ne toliko vojni instrument, kakor resen opomin vsem tistim, ki o izzivali vojno. Če bi ta opomin poslušali, bi v v Evropi vojna ne izbruhnila. Politični urednik agencijo DNB je ^ opozoril na stavek, ki ga je spregovoril von Ribbentrop po podpisu tega pakta: »Italija in Nemčija sta postali nerazdružljiv blok, ki ga ne more uničili nobena sila na svetu, noben sovražnik in nobena politična intriga.« Ta stavek je danes ohranil ves svoj pomen in svojo celotno moč.
Novih 23 ladij potopljenih
V ameriških vodah in v reki Sv. Lovrenca so nemške podmornice potopile 23 ameriških ladij s 125.600 tonami — Bitka pri Harkovu se nadaljuje
Hitlerjev glavni stan, 22. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo:
Nemške podmornice so zopet zadale težak udarec sovražni trgovski plovbi v ameriških vodah. Potopile so vzhodno od Antilov, v K a ribi j-skem morju in v Mehiškem zalivu 20 sovražnih trgovskih parnikov s 111.600 tonami.
Neka druga podmornica jc skozi zaliv Sv. Lovrenca prodrla v reko Sv. Lovrenca ter lircz ozira na čujefnost številnih pomorskih in letalskih sil potopila tri parnike s 14.000 tonami. Tako jo sovražno ladjevje zgubilo pri teh operacijah 23 ladij s 125.600 tonami.
Berlin, 22. maja. AS. Glede bitke, ki se razvija pri Harkovu, pravijo v pristojnih krogih, da Sovjeti z veliko ofenzivo niso dosegli svojih namenov. Niso namreč" zasedli Harkova. niti
se jim ni posrečilo preobrniti načrtov vrhovnega nemškega poveljstva. V poslednjih dneh ie prišlo do popolne spremembe. Sovjeti so t.dai prisiljeni priznati, da so nemške čete prešle v protinapad. Naš obrambni hoj se spreminja v uničevalen napad. Sicer pa ta bilka še ne pomeni prave velike nemške ofenzive.	v
Berlin, 22. maja. AS. Iz vojaških krogov se ie izvedelo, da se pri Harkovu krepko nadaljuje obramba nemških in zavezniških čet proti večjim sovjetskim silam, ki brez oddiha napadajo nemške postojanke. Sovjeti pošiljajo v boj vedno nove sile. a 20. maia se ie nemškim četam posrečilo zajeziti mnogo teh napadov in preiti v protinapade, ki so dali sijajne uspehe. Protitankovsko orožje in letalstvo uničujeta na desetine in desetine številnih oklepnih voz. s katerimi boljševiki podpirajo svoje napade. Na-
W
Cripps o prednostih angleških nasprotnikov
Rim, 22. maja. AS. Anglosaškemu prerekanju o neprijetnem vprašanju ustanovitve drugega bojišča je hotela dati občuten prispevek tudi angleška poslanska zbornica, v kateri se je razvila precej živahna razprava. Razpravo o tem vprašanju je začel delavski poslanec Shinvvell, ki je omenjal, da če poslanska zbornica smatra za potrebno razpravljati o kočljivem vprašanju ustanovitve bojišča Št. 2, in postavil celo zahtevo, naj vlada dž zagolovilo, ali misli napasti ali ne. Prizadevanja tega delavskega poslanca so, kakor je bilo pričakovati, tzpodletela na klasičnem angleškem pojmovanju, da se je treba vojskovati na ta način, da se pošljejo na bojišče tuje vojske. Niti ni poskušal hliniti, kako velikega pomena je angleška pomoč in dejal, da bi Rusija sama lahko premagala Nemce, ne da bi čutila kakšno potrebo po pomoči. Nasprotno takšnemu nazi-ranju pa je poslanec smatral za potrebno pripomniti, da je možno, da bi bila Sovjetska Rusija premagana. Ce bi se to zgodilo, je pa treba dvomiti, ali bi mogel angleški imperij še ostati pokonci.
Pri razpravi so sodelovali še drugi poslanci, ki so bolj ali manj elegantno razgaljevali strate-gičpo nemožno6t, da bi Angleži ustvarili to, zdaj že tako slovito, pa dvomljivo drugo bojišče.
Nazadnje je povzel besedo predsednik zbornice Cripps, ki je govoril to in ono, zlasti pa je poudaril, da se člani vojne vlade ne zavedajo resnosti sedanjega položaja. Omenil je težave, na katere naleta-vajo pri naglem premikanju čet in letalskih sil na ogromne razdalje in dejal: »Naši sovražniki imajo ogromno prednost pred nami. Nemci in Italijani.
razpolagajo v Evropi z notranjimi prometnimi zvezami in lahko naglo prevažajo 6voje sile z ene točke na drugo, mi pa moramo vedno krožiti okoli. Japonci imajo za zdaj nadzorstvo nad Tihim morjem in uživajo prednost, kalero nudijo notranje pomorske poti. To jim je omogočilo naglo zbrati sile povsod, koder so nameravali udariti. Vrhovnemu poveljniku zavezniških vojsk v onih predelih je izredno težko uganiti, kje bi mogli Japonci zadati kakršen koli udarec in težko je tam naglo zbrati sile.«
Poudaril je še, da porazi na bojišču niso vedno posledica nemarnosti ali nesposobnosti Lahko eo odvisni tudi od dejstva, da je sovražnik v določenem kraju močnejši. Toda vsekakor se je nujno potrebno boriti, da se zadrži napredovanje sovražnikovih vojsk.
Glede Avstralije je moral Cripps otožno potrditi, da je ta doniinion glede na razvoj vojaških nastopov prišel v področje ameriške pomoči. Nalo je obravnaval kočljivo vprašanje o vojni izdelavi in dejal, da naj bo ta izdelava še tako velika, vendar ni tolika, kakor bi morala biti, če bi hoteli zadostiti vsem zahtevam, ki prihajajo z vseh različnih vojnih pozorišč. Vojna vlada je sklenila, da imajo ruski zavezniki prednost za pošiljanje vojnih potrebščin. Ruske vojske drže zaposlen večji del nemških vojsk in velik del nemškega letalstva ter Angleže rešujejo nevarnost/l Cripps je končal z značilnim stavkom:
»Zdi se nam, da ni nobena cena previsoka za nadaljevanje lega hrabrega ruskega napora.«
vzlic močni sovjetski obrambi se ie nemškim četam posrečilo osvojiti novo ozemlie. Posebno hudi boji so se vneli 20. maia zvečer, v katerih pa ie nemškim četam uspelo, da so obvladali silne holišoviške oklepne sile. ki so prodirale po nekem gozdnatem kraju. V berlinskih krogih poudarjajo, dn če še upoštevamo zadnje številke uničenih oklepnih voz. objavljenih v včerajšnjem vojnem poročilu, so Sovieli od 12. maia nnprci samo na tem boiišču izgubili 501 oklepni voz. Tem ie treba prišteti še 25tJ oklepnih voz. ki so jih Sovjeti izgubili na polotoku Kerču. Tako so boliševiki v novi pomladanski bitki nu južnem odseku izgubili vsega 759 oklepnih voz. Ta številka — tako nu-clašujeio — ie nov dokaz sil novega nemškega orožja. Vendar pa ie treba tei že tako visoki številki dodati še 220 oklepnih voz. ki iih ie ali uničilo ali hudo poškodovalo nemško letalstvo.
Rim, 22. maja. AS. »Popolo di Roma' razpravlja o položaju na vzhodnem bojišču in piše, da sla armadi von Mannsteina na Krimu ter von Bocka na bojišču pri Harkovu zadali sovražniku dva udarca, ki bosta težko zadela splošni boljševiški strateški položaj na vzhodnem bojišču. Izgubo sovjetskih čet na Kerču, kakor tudi v bitki pri Harkovu, ki še traja, so res velike tako glede vojaštva kakor glede vojnega gradiva. Treba je tudi vedeti, da so na Krimu, kakor tudi v donški kotlini Nemci imeli in še imajo iniciativo v svojih rokah in da so z vsako iniciativo tud uspeli. Dočim je von Mann-stein zapodil ostanek potolčenih sovjetskih divizij na skrajni konec polotoka Kerča, je von Bork preobrnil položaj pri Harkovu ter prehaja v ofenzivo in pritiska na maršala Timošenka, ki mora metati v spopad vse svoje rezerve, potem ko je utrpel znatne izgube in je spoznal, da ne more izpolniti svojega načrta, to je zavzeti Ilarkov.
»Popolo di Roma« nadaljuje: Pred našimi očmi se začenja nova doba orjaške bitke ob Doncu, kjer so Sovjeti nagrmadili 2000 tankov, doba, ki jo lahko imenujemo »uničevanje nasprolnikar. Kmalu bomo izvedeli za izid manevriranja nemških čet, ki so sc zganile in navalile na nasprotnika.
Bombe na Kitajsko
ftanghaj, 22. maja. AS. Japonski bombniki so izvedli dva poleta na mesto Bengyang v kitajski provinci Junan. Druge japonske letalske skupine so podpirale japonske suhozemske čete, ki so prešle v napad proti Čangkajšku v provincah Cc-kiang in Kiangsi.
Tokio, 22. maja. AS. Na dan mornarice bodo organizirali na Jajionskem posebno razstavo, kjer bodo razstavljeno vse zastave, ki jih je japonska vojska osvojila po angleških in ameriških vojašnicah ter fotografije vseh ladij, ki so jih" potopile japonske sile.
Hull svari Amerikance
Bern, 22. maja. AS: lz Washingtona poročajo: Cordell Hull je ostro nastopil proti pretiranemu optimizmu, ki je vladal včeraj na borzi in ga je povzročila le finančna špekulacija. Čeprav je treba imeti zaupanje v bodočnost, je dejal državni sekretar, je vendar treba pričakovati še porazne novice in je zato treba obžalovati pretirani optimizem, ki ga gojijo nekateri krogi.
Velika davki v USA
Stockholm, 22. maja. AS. Washingtonski dopisnik lista >Dagens Nyheter« poroča, da so davki v Združenih državah vedno večji in težji. Dopisnik dodaja, da ho novi odobreni progresivni davek na dohodke rastel progresivno od 12% na dohodke od enega dolarja naprej in bo znašal 81% na dohodke preko 200.000 dolarjev.
Kalay tudi zunanji minister
Budimpešta, 22. maja. AS. Ministrski predsednik Kalay je enoči na zborovanju vladne stranke sporočil, da je po regentovi želji prevzel tudi vodstvo madžarskega zunanjega ministrstva.
j
Rimsho pismo t
Papeška visoka glasbena šola
Med papeškimi univerzami v Rimu zavzema odlično mesto visoka glasbena akademija »Pontificio istituto di Musica Sacra«. To, eno najmlajših papeževih šol, ie poklical k življenju dekret »Motu proprio« papežu Pija X. z dne 22. XI. 1903, kier papež naravnost ukazuje, naj se po vsem svetu ustanavljajo šole za obnovitev cerkvene glasbe. Tako ie bil ta najvišji zavod za cerkveno glasbo ustanovljen leta 1910. Glavno besedo v tem zavodu imajo benediktinci. ki so si za obnovitev koralnega petja pridobili ogromen ugled in zasluge. Ze eden prvih rektorjev zavoda ie bil I). Paolo Fcrretti, ki je zavod neverjetno dvignil. Po njegovi smrti (1938) je postal rektor glasoviti svetovni ■učenjak za koralno petje 1). Gregor Suiiol. Špa-niolec, benediktinski menih iz Montseratu v Kataloniji. Zavod ima sedaj čin univerze in spada k redkim glasbenim šolam, ki imajo pravico podeliti doktorat.
Šola ima svoj sedež v Rimu. Piiizza S. Agostino 20. Razdeljena ie na pet let in ima 2 vzporedna kurza. Kden je koralni kurz, drugi ie koinpozicijsko-instrumentulen. Iz obeh je možno polagati doktorat. Toda prvenstven ie. koralni. Brez tega ni mogoče dovršiti šole. Posamezni predmeti v tej stroki so: teorija (nižja in višja) korala, zgodovina korala, praktično izvajanje, dirigiranje, orgelska spremljava korala, koralna estetiko, oblikoslovje. Šola ima tudi tedensko eno uro javni kurz iz korala, ki je vsakomur pristopen. Na koncu leta se daje o obisku lega kurza frekvenlacijsko izpričevalo. Poseben predmet je tudi cerkveno glasbeno pravo in liturgika. Ta del študiju imajo skoraj izključno benediktinci v rokah. (I). Su^ol, I). Pio, I). IVAinnto.) Učenci so skoraj vsi duhovniki. Smejo p:t seveda študirati tudi laiki. Kurz traja naimanje 3 leta. Drugi sporedni kurz. kompozicijsko-instrumentnlni imajo v rokah svetni duhovniki in laiki. Tri leta harmonije uči glasoviti skladatelj I.icinio Refice, edini cerkveni skladatelj Italije, ki komponira tudi opere. On uči tudi inštrumenlacijo. Kontra-punkt (2 leti) uči muestro Dobici, laik, izvrsten pedagog, ki je vzgojil že cele generacije kontra-punktistov in skladateljev. Zadnje leto je odmerjeno za praktično komponirnnje. ki sc pa omejuje izključno na cerkvene skladbe: psalini, maše. moleti in preludiii. Oblikoslovje uči privatno M. Dobici. Zadnje leto kompozicije je dosedaj učil glasoviti M. Rafael Cnsimiri. slavni dirigent in poznavalec Palestrinov. Ker je ta trenutno bolan, uči njegov predmet M. Dobici.
Smer in slog, ki ga zasleduje kompozicijska šola ni skrajno moderen, kljub temu, da moderne ne odklanja. Kompozicijska šola se skuša strogo prilagoditi pravilom in navodilom >Motu proprio«, da jc tista glasba najbolj cerkvena, ki se v svojih motivih najbolj približuje cerkvenemu koralu. Iz tega vidika preiskuje koral in ga skuša motivično posnemati, njegovo čistost in rejnobp spravljati tudi v zvezo cerkvene figuralne muzike. Zato goji predvsem glasbo 16. stoletja, zlasti tako imenovano
Delo namestitvenega urada 1
Pod predsedstvom tomra. Giorgija Gattija se je dne 20. maja v prostorih borze za delo zbral pokrajinski odbor za namestitev, ki je bil imenovan na podlagi čl. 7 Komisarjeve uredbe št. 74 z dne 21. aprila.
Po pozdravu predstavniku stranke cav. Ale-saniju in drugim zastopnikom ter raznim pokrajinskim občinskim ustanovam in društvom, je predsednik prikazal delo, ki ga je pokrajinski urad za namestitev opravil v prvih mesecih tega leta.
Iz poročila veščaka Petronija je razvidno, da .je bilo v dobi od 1. januarja do 30. aprila vsega 7853 vpisov, delovnih namestitev 5406 in 2763 izbrisov.
Konec aprila je bilo 4783 brezposelnih, od teh 3301 mož ter 1482 žensk, ki so razdeljeni v 23 skupin, obsegajočih več delavskih razredov.
Z začetkom javnih del, ki jim pristojni voditelji posvečajo ves načrt za hitrejši razvoj, se je delavska brezposelnost v pokrajini v dveh prvih tednih meseca maja znatno skrčila. Iz gornjega poročila je poleg tega razvidno, da nekateri delodajalci še vedno ne razumejo socialne, gospodarske in politične važnosti namestitve ter splošne obveze, da vzamejo v službe samo delavce po posredovanju namestitvenega urada, ker bi se radi na ta način izoenili denarni kazni.
Pri rapravljanju o točkah, ki jih je podal major Petronio. so govorili tudi korporacijski nadzornik inž. Masera, dr. Marchesoni, dr. Alesani in drugi.
Ko je predsednik povzel ves razgovor, je predlagal, dn bi se nekatera vprašanja, ki so nastala zaradi sedanje konjukture, dala v pregled Visokemu Komisarju.
klasično cerkveno glasbo, katere vrhunec predstavlja Palestrina. |>oleg njega tačasna glasbena šola, med katerimi je častno zastopan tudi naš Jakob Gallus-Petelin, Kakor rečeno: nikakor ne odklanja moderne glasbe, samo in predvsem: cerkvena mora biti, to se prnvi: .sposobna za liturgični karakter rimsko katoliške liturglje.
Orglanje uči virtuoz na orgle M. Vignn-nelli, laik, brez dvoma eden največjih italijanskih mojstrov na orgle. Poleg njega uči ta predmet p. Santini, O. F. M. Šola ima na razpolago pet manjših orgel na pnevmatični sistem in nebroj klavirjev. Za javne produkcije ima šola veliko. lično dvorano, v kateri stojijo največje rimske orgle, pn tudi ene največjih na svetu. Orgle imajo 111 registrov, pet manualov.
so seveda pnevmatične, na električni pogon. Zgrajene so bile 1933 v spomin velikega mojstra koralnega petja Dona Andrčja Mocauere-auja O. S. B. Piščalk imajo 6.756.
Sestav orgel razlaga predmet »organo grnphia«, to je nauk o orgelskem mehanizmu. Poleg tega so še predmeti, zgodovina glasbe, dirigiranje figur, glasbe, paleografiia. polifonija, glasbena kritiku, in posebna zgodovina glasbe, pri kateri se obdeluje kak posamezen glasbenik (Bach, Beethoven itd.).
Tako je preskrbljeno vsestransko, da učenec po dokončani šoli obvlada vse predmete, ki se tičejo cerkvene glasbe. Šola je že dala celo vrsto cerkvenih skladateljev, dirigentov, organistov, pevovodij iu koralnih učiteljev. Bog dai, da bi po njej prišel v cerkveno glasbo res nov, pravi cerkveni in božji duh vedno globlje med svet.
Od Slovencev študira na papeški visoki glasbeni šoli nnš frančiškanski pater, komponist p. France Ačko, ki bo prvi slovenski doktor s te univerze.
Maksimalni cenik št. 6, veljaven od 25. maja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe it. 17 z dne 9. maja 1941-XIX določil naslednje ccne v prodaji na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago. — Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, sod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgov-cih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati nižje, kot po maksimalni cceni, toda nikoli više, kakor po njej. — Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejčih vrst, so dolžni prodati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višje vrste. (V oklepaju je cena na debelo za stot).
1.	Kruh, testenine, moka, riž, fižol: Kruh iz enotne moke: v kosih od 100 do 200 g 2.40 lire, od 200 do 500 g kg .30, od 500 do 1000 g kg 2.20. — Testenine iz enotne moke kg 4.15 (355), pšenična moka, enotna kg 2.60 (227.30), koruzna moka, enotna kg 2.20 (195), Riž »Splendor« kg 3.15 (272.75); fižol; Ia nizke vrste kg 4.65 (405), visoke vrste (prek-ljar kg 5.25 (455).
2.	Olje, slanina, mast, surovo maslo, marmelada, paradižnikova konzerva:
Jedilno olje (olivno) liter 12.50 (1056) — Surovo maslo kg 28.90 (2650). — Trebušnina (panre-ta) 22 (1800). — Slanina: sveža 12, soljena 16.$<> (1340), prekajena 15.40. — Mast 16 (1293). — Marmelade: a) v steklenih lončkih do 1 kilograma,
I.	vrste 18.20 (1502), v stekl. lončkih do 1 kg,
II.	vrste 15.90 (1293), b) v posodirah iz lepenko do 1 kg, I. vrste 16 (1310), v posodicah iz lepenke do 1 kg, II. vrste 14.30 (1156), c) v pošodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg, I. vrste 14.90 (1156), II. vrste 13.20 (1056), d) v posodicah iz lepenke od 1 kg do 5 kg 500 g, I. vrste 13.70 (1103), II. vrste 12 (948), e) v posodah iz lesa od 1 kg do 5 kg 500 g, I. vrste 13.80 (1114). II. vrste 12.10 (960), f) v čebričkih iz lesa od 6 do 25 kg, I. vrste 12.90 (1032), II. vrste 11.50 (875), g) trda v kosih od: 50 g brutto komad 0.70 (115?), 100 g 1.40 (1094), 250 g netto 3.50 (1115), 500 g 6.70 (1063), 1000 g 12.80 (1018), 5000 g 59.80 (948), h) s sadjem v kosih, trda v oblikah do 400 g, v parafiniranem papirju in kartonu za vsakih 100 kosov komad 7.20 (500). — Parndižnikova konzerva: dvakrat zgoščena, odprta ali v dozah kg 11 (877.80), trikrat zgoščena, odprta ali v dozah kg 12 (952.80).
3.	Kis: 4% vinski, liter 5.20 (hI. 400,—)), špirihii 3.20 (250).
4.	Mleko: liter 1.80; kondetizirano: doza a 8S0g 15.90, zaboj 48 doz 634.50; doza & 385 g 7.55, zaboj 48 doz 301.30.
5.	Sladkor: sipa, kg 7.90 (1 stot 736.—), v kockah 8.- (749.20).
Drva in mila: drva, mehka, 1 stot 26.40, mehka v svežnjih po 25 kg 7.60, bukova in enakovredna za prostorni meter 169.—. Cene veljajo za razža-gana drva, Iranko skladišče. Drva na debelo: Ljubljana, franko postaja ali dostavljena v hišo, nerazžagana, 1 stot 19.60, bukova in enakovredna za prostorninski meter 126.—, bukova in enakovredna franko vagon nakladalna postaja za prost, meter 110.—, mehka 1 stot 17.—. Bukovo oglje kg 1.25, v vrečicah kg 1.60. Oglje, vilano in 6uho. Iranko vagon nakladalna postaja 1 6tot 85.—. Milo, enotno: kisline 23—27 % kg 4.50, (1 stot 361.—).
Opombe: 1. Cene na debelo je razumeti za blago Iranko skladišče prodajalca, vključno amba-lažo (izvzemši pri ki6u)) in vreče. Trošarina ni všteta v gornjih cenah. Pri cenah na drobno je všteta. — 2. Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko. Velja kot smernica pri urejevanju cen za okrajna načelstva. — 3. Okrajna načelstva za 6Voja območja lahko določijo še nižje cene, V6e popravke navzgor pa bi morala predložiti v odobritev predhodno visokemu komisarju. — 4. Spredaj navedene cene 6e zaokrožujejo tako, da deli nad 2.5 cent. dajo 5 cent., deli pod 2.5 ceni. se pa ne upoštevajo. — 5. Ta maksimalni cenik mora biti izvešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki prodajajo v njem navedeno blago. Izvešen mora biti na vidnem in kupcu lahko dostopnem me6tu. Razen tega morajo biti tudi na posameznih predmetih, namenjenih za prodajo na drobno, listki z <5znako cen. Isto velja za cenik 6irov, ki ga je razmnožilo Združenje trgovcev v Ljubljani. — 6. En prostorni meter drv 6me tehtati največ 550 kg pri trdih in 325 kg pri mehkih drvih. — 7. Cena za mleko velja z dostavo na dom po mlekaricah. — 8. Dostava drv na dom, tehtarina in kolek se računajo posebej. Enako 6e lahko računajo in izkažejo posebej državne takse pri dobavah javnim ustanovam. — 9. V6ako kršenje teh predpisov se bo preganjalo kazensko po naredbi o cenah z dne 12. marca 1941 M.4s. I&t. 35S in oetalih zakonitih predpisih.
Maksimalni cenik za dimnikarska dela
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
na podstavi Člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na odstavek 1. člena 150. zakona bivše kraljevine Jugoslavije o obrtih z dne 5. novembra 1931. št. 572/76, glede na maksimalni cenovnik za dimnikarska dela z dne 9. novembra 1932., ki ga je izdal bivši ban in smatrajoč za umestno, da se cenovnik dopolni, odreja:
Člen 1. Cene cenovnika za dimnikarska dela se določajo takole:
1.	odprto kuhinjsko ognjišče lir 2.—.
2.	navadni prelaz.ni dimnik, a) v pritlični hiši lir 1.50, b) v hiši z več nadstropij, za vsako nadaljnje nadstropje lir 0.25.
3.	ruski ali valjasti dimnik, a) v pritlični hiši lir 1.—, b) v hiši z več nadstropji, za vsako nadaljnje nadstropje lir 0.25.
4.	železna peč, a) do 80 cm visoka, vštevši dimno cev do 1 m lir 1.—, b) nad 80 cm visoka, vštevši dimno cev do 1 m lir 1.50.
5.	dimna cev nad 1 m dolga, za vsak meter lir 0.50.
6.	pralni kotel lir 1.—.
7.	štedilnik, vštevši dimno cev do 1 m, a) z eno pečico lir 1.50, b) z dvema pečicama ali kotli-čem in eno pečico lir 2.—, c) s tremi pečicami ali kotličem in dvema pečicama lir 2.50.
8.	štedilnik v gostinskem obratu ali zavodu, a) v malem gostinskem obratu lir 5.—, b) navadni
štedilnik v srednje velikem gostinskem obratu lir 8.—, c) mizni štedilnik v tipi pod b) lir 12.50, d) navadni štedilnik v veliki restavraciji, javni kuhinji ali zavodu ipd. lir 12.50, e) mizni štedilnik v obratu pod d) lir 20.—.
9.	Lutzove peči ipd., a) brez pečice lir 3.—, b) z eno pečico lir 5.—, c) z dvema pečicama lir 7.50, d) s tremi ali več pečicami lir 10.—.
10.	pekovska peč na premog ali drva, a) navadna, vštevši dimnik, kanal in duške v pritličju lir 10, b) dimnik peči pod a) za vsako nadaljnje nadstropje po lir 2.50.
11.	pekovska parna peč, a) z eno etažo lir 20.—, b) z dvema ali več etažami lir 27.50.
12.	etažna peč za centralno ogrevanje, vštevši dimne odvode lir 6.50.
13.	centralna ogrevalna naprava, vštevši dimne odvode, a) z malim kotlom do 8 m» ogrevne površine lir 16.—, b) s srednjim kotlom do 15 m® ogrevne površine lir 30.—, c) z velikim kotlom nad 15 m® ogrevne površine lir 38.50.
14.	kanal centralne ogrevalne naprave ali pekovske parne peči, a) mali lir 13.50, b) veliki lir 22.-.
15.	dimnik centralne ogrevalne naprave ali pekovske parne peči. a) do I. nadstropja lir 10.—, b) etažne peči lir 3.50, c) za vsako nadaljnje nadstropje po lir 2.50.
16.	industrijski parni kotel po dogovoru.
Gospodarstvo
Izprememba v trgovinskem registru. Vpisana je bila podružnica d. d. ISDA v Ljubljani (črpalne naprave in vodovodna omrežja 1 ripoli-1 urin). — Pri Unionu, hotelski in etavbinski d. d., je bil vpi: san član uprave Velikonja Narte. — Pri tvrdki Rupena - Lutz, družbi z 0111. zavezo v Ljubljani, je bila vpisana kot nadaljni poslovodja Pirc-Oever-jeva Matilda. — Pri tiskarni Grafiki Ciril Sitar je vpisan javni družabnik Strnad Egon.
Izpremembe v zadružnem registru. Pri Akademskem kolegiju, 6tavbni zadrugi z om, jamstvom, je bil izbrisan Ribnikar Adolf, vpisan pa dr. Pirkmajer Otmar. — Pri Stavbni dijaški zadrugi z o. ]. v Ljubljani je bil izbrisan član uprave Ribnikar Adolf, vpisan dr. Alojzij Zalokar.
Občni zbori. Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice 9. junija ob 9.30, Nabavljalna zadruga državnih železničarjev Ljubljanske pokrajine 21. junija ob 9, Elektroindustrija 29. maja ob 11.30, Sentjanški premogovnik And. Jakil, Krmelj, 27. maja ob 11, Preniogokopna družba Belokrajina v Črnomlju 27. maja ob 11.30 v Krmelju.
Dalmatinska eskontna banka Žara izkazuje za lansko leto pri bilančni V60ti 92.4 milij. lir in lastnih sredstvih 3.1 milij., od tega 2.5 milij. lir glavnice, čistega dobička 114.912 lir. Dividenda znaša zopet 4 % na delnico. Banka je zvišala let06 glavnico na 10 milij. lir. Poleg obstoječih piodrui-nic v Ragusi, Cattaru, Curzoli in Ca6teInuovu je odprla banka nove podružnice v Zaravecchii in Benkovcu.
Bilance hrvatskih družb. Siecia, tvornica usnja, Zagreb, izkazuje za lansko leto pri glavnici 1.5 milijona kun 160.356 kun čistega dobička. — Zagrebški Schicht ima pri glavnici 50 milij. in rezervah 28.12 milij. za lansko leto izkazanega čistega dobička 4,830.405 kun. — Samotex, Zagreb, glavnica 3 milij., čisti dobiček za 1941 145.868 kun. — Za-
frebška tvornica svile: glavnica 5 milij., či6ti do-iček 413.949 kun. — Metan, Zagreb: glavnica 2.5 milij., čisti dobiček 147.002 kun.
Nemška trgovinska zbornica v Zagrebu je začela izdajati svoj mesečnik kot uradno glasilo. Prva številka tega mesečnika je že izšla.
Obtok bankovcev na Japonskem. Finančno ministrstvo je zvišalo najvišjo mejo za obtok bankovcev na Japonskem od 4.7 na 6 milijard jenov, za Korejsko banko od 630 na 750, za Formoško banko pa od 240 na 270 milij. jenov. S koncem leta 1SH1 je dosegel obtok bankovcev na Japonskem najvišjo stopnjo s 6.2 milijarde jenov, do konca marca letos pa jo padel na 5.3 milijarde.
Nova povišanja tovnrnin v Tihem oceanu. Zaradi vedno večjega območja japonske vojne mornarice se vedno oolj zvišujejo tovomine v Tihem in Indijskem oceanu. Tako so zvišali to-vornine za vožnje od Anglije do vzhodne Indije vzhodno od rta Comorin od 400 na 500 šilingov, podobna zvišanja so bila tudi vpeljana za vožnje med ameriško celino 111 ozemljem okoli sueškega prekopa ter v Sredozemlje, ker je pot okoli rta Dobre nade že prišla v nevarnostni pas. Premija je bila za to pot zvišana od 200 na 250 šilingov.
Angleški stroški za vzdrževanje cen živil so
znašali doslej 73 milij. funtov, pa so vendar cene v primeri z začetkom vojne izredno narasle in mora vlada vedno proučevati nove ukrepe, da bi zaustavila inflacijo in zviševanje cen
Ljudski čevelj v Bolgariji. V Bolgariji pričakujejo, da bodo v kratkem prili iz Nemčije stroji za izdelovanje čevljev. Nameravajo izdelovati čevlje s podplati iz vezanih plošč. Zaenkrat hočejo vreči na trg dvakrat po 100.000 parov takih čevljev.
Število hank v Združenih državah, ki je leta 1920 znašalo še 30.130, se je do leta 1934 zmanjšalo na 16.063, do konca 1. 1941 pa se je število zasebnih bank zmanjšalo na 14.878. Lani je likvidiralo 18 bank, predlanskim pa 56 bank.
17.	kanal Industrijskega parnega kotla, a) do 4 m dolžine lir 25.—, b) za vsak nadaljnji meter po lir 5.—.
18.	dimnik industrijskega parnega kotla, a) do 20 m višine lir 39.50, b) za vsak nadaljnji meter lir 6.—.
19.	pregled in ostrganje novega dimnika lir
20.	izžiganje dimnika lir 14.—.
Člen 2. Za dimnikarska dela nad 4 km daleč od sedeža dimnikarja in za dela ob nevarnosti ali v nedeljo ali na praznik se dovoljuje pribitek največ 25%. Za dela v nočnem času t. j. od 18. do 6. ure se dovoljuje pribitek največ 50%.
Člen 3. Gorenje cene kategorično določajo najvišjo mejo. Iz tega sledi, da je pač mogoče dogovoriti nižjo, nikakor pa ne višje cene.
Okrajna načelstva, oziroma mestno poglavarstvo določijo, kateri gostinski obrati po tej tarifi spadajo pod eno ali drugo točko postavke 8.
Člen 4. Kršitelji določb o cenah iz te naredbe se kaznujejo po zakonu o obrtih.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Vi!|em II. v Tangerfu
Tisti dan, ko je cesar prišel v Tanger, je Delcassč imel v francoski zbornici govor, v katerem je izjavil, da ga nasprotovanje Nemčije ne bo odvrnilo s poti, na katero je krenil. Lahko se razpravlja in v aprilu 1905 se je mnogo pisalo o tem, če je bilo primerno postaviti v Tangerju cesarja v ospredje. Brž ko pa se je to zgodilo, je bilo trebn vzdržati do konca. Našim zastopnikom v Londonu, Petrogradu in na Dunaju ter pri drugih vladah sem dne 11. in 12. aprila poslal navodila.
V teh navodilih je nemška vlada razlagala, da Franciji, Angliji in Španiji Nemčija ne more priznati pravice, da bi te tri države same urejale zadeve v Maroku in zato se nemška vlada postavlja na stališče sodelovanja osmih držav, ki so v letu 1880 jiodpisale pogodbo v Madridu. Zavrnil sem kot slepilo zatrjevanje francoske vlade, da bi bila tisla pogodba imela namen urejati samo koristi inozemskih posameznikov v Maroku in zato sem postavil v ospredje mednarodni pomen pogodbe. Nemških pravic ni mogel nikdo drugi odstopati nikomur, vsekakor pa tega nista mogli delati ne Anglija in ne Francija.
Nemškemu veleposlaniku v Londonu sem pisal: »Posegli smo v zadevo zaradi naših koristi, s katerimi so drugi hoteli razpolagati brez našega pristanka. Važnost koristi pa je tukaj na drugem mestu. Kadar komu jemljejo njegov denar iz žepa, tedaj se brani, kakor so more, pa naj gre za pet ali pet tisoč mark. Ce bi žrtvo-
Dcteassč je v tangerski krizi klonil in odstopil
vali brez besede naše precej pomembne gospodarske koristi v Maroku, tedaj bi mogoče v važnejših in resnejših vprašanjih, ki so večje življenjske važnosti za našo državo druge države šle mimo nas.«
Našega poslanika v Lisboni grofa Tattenbacha sem poslal v Fez, da bi nagovoril sultana, da naj odbije francoske zahteve, ki niso v skladu s pogodbo, zlasti pa naj odbije nadzorstvo nad svojo armado in financami, povabi pa naj podpisnice pogodbe iz Madrida na konferenco, ki bi obravnavala njegove pravice. Odločno sem poudarjal, da si Nemčija ne želi noliene prednosti, ps»; pa vztraja pri tem, da morajo vse države spoštovati podpisano pogodbo. Dejstvo, da Nemčija ni bila edina država, na katero se je sultan obrnil, je zelo podprlo stališče nemške vlade.
Medtem pa jo položaj Dclcassčja postajal težaven. Na seji parlamenta dne 19. aprila 1905 sta ga hudo napadala socialista Jaurfes in Presssensš in celo bivši predsednik zbornice oportunist Dechanel, najlepši mož v francoskem parlamentu in še za dolga leta tudi najsrečnejši mož v Franciji. Predsednik vlade Rouvier je le šibko podpiral svojega zunanjega ministra. Angleški tisk in diplomacija sta, brez ozira na pravni položaj, francoskega zunanjega ministra strastno zagovarjala. »Times« je nazival Delcasseja »velikega Francoza« in istočasno je grozil in obrekoval Nemlčjo. Zavračal /e misel na konferenco o Maroku, ker se mu je zdela preveč poniževalna in preveč podobna kapitulaciji. Drugi angleški listi, zlasti »Daily Chronicle«, »Standard« in zlasti »Daily Mnik,, glasi'0 Northlifta, so rjoveli v istem smislu. Kralj Edvard se je 6. aprila celo pojnvil v Parizu, kjer je imel dolg razgovor s predsednikom Loubelom in mu nasvetoval, da naj na vodstvu zunanje politike ohrani Deleassčja. Ko so je dne 31. aprila vračal iz Niče, se je ustavil v Parizu, kjer je sprejel Delcassčja in so z njim o celi zadev; zelo dolgo pogovarjal, sioril je vse, da bi še hoij razplhr.il sjjor med Francijo in Nemčijo. Prav tako je tri leta pozneje ob času bosanske krize storil vse, da bi čimbolj hujskal Rusijo proti N.»n-čiji. Kralj Edvard VII. je bil zelo spreten zastrupljevalec.
Poleg kralja Edvarda je naš veleposlanik v Rimu grof Monts bojazljivo poskušal — vendar na izreden način — podpreti Delcas-sčja, ki se je že majal. Bismarck se je često pritoževal nad vihravostjo nemških diplomatov, ki so se tako radi navduševali za druge države. Diplomat, ki je nekaj časa bival v Angliji, je postal anglolil. Začel je zatrjevati, da se samo v Angliji znajo oblačiti, jahati, hoditi na lov, jadrati, veslati, ribariti ali pa sploh se obnašati. Diplomati, ki so bivali v Avstriji, so zopet v dunajskem dvoru videli središče prave izbranosti in tradicije. Na druge je zopet vplivala Rusija, car, njegovo življenje, lovi na medvede in plesi v pe-trograjski zimski palači. Za nekatere je bil Pariz tisti, kjer je bilo ozračje edino znosno.
Tej skupini je pripadal veleposlanik Monts. Bahal se je, da je potomec stare francoske vladarske rodbine. Tisti, ki se na rodovnike bolj spoznajo kakor pa jaz, so govorili, da je bil samo potomec francoskega uradnika, ki ga je Friderik Veliki poklical iz Francije, da bi v Prusiji po francoskem vzgledu uvedtel neposredne davke s francosko strogostjo in sposobnostjo. Naj bo kakor hoče, Monts se je navadil razlagati geslo svojega rodu: »Fortis ut mons — močan kot gora«. Na rokavskih gumbih je nosil grb s tremi konicami. Prij^ovedoval je, da so njegovi predniki v Toulouseu nosili slične grbe, kadar so so udeleževali turnirjev. Kadar je pri meni prosil za kakšno veleposlaniško mesto, je govoril: »Ne maram se bahati, toda menim, da prinašam dve lepi lastnosti za veliko diplomacijo: zveneče ime in jx>f>olno vdanost Vaši osebi.«
V Rimu je bil pod vplivom svojega francoskega tovariša Bar-rera. Ta ga je zelo presegal, bil je boljši poznavalec ljudi in je bil zelo spreten. Bil je najbližji Delcassčjev sodelavec. Boril se je z j zemljo in nebom, samo da bi ohranil svojega ministra na vodstvu francoske zunanje politike. Finančni minister Luzzatti, odličen gospodarstvenik, idealist, je bil velik frankofil ]n je delal v istem smislu. Ko je bila kriza okoli Delcassčja na višku, sta mi Barrere in Ltizzajti po Montsu poslala poročilo, ki naj bi bilo nekak rešilni pas za francoskega zunanjega ministra,
0>alje.)
Po dolgih letih spet pri zemlji
O delu, ki vrača moči in nudi družini razvedrila
Ljubljana, v maju.
Petnajst let je minulo od tega, kar je imel Matevž zadnjikrat v rokah motiko in lopato. Nekdaj je bil orjak zagorelega obraza, v letih pisarniške službe v velikem mestu pa so mu splahnele mišice, posušil se je kot smokva ob morju, koža na lioih pa je obledela. Z leti so prišli otroci, najprej Marjetica in za njo še Peterček. S Časom je raslo tudi hrepenenje po domači zemlji, po poljani krog hiše in po drevju, ki brsti, cvete, rodi, rumeni in se obletava. Kolikokrat si je očka Matevž izmišljal pravljice o dobri zemlji, pa o drevju, ki po koreninah srka sokove in vpija sončne žarke, da bi dalo Marjetici in Petru češenj, hrušk in jabolk. Kadar jih je prinesel s trga, je pripovedoval, kako jih je trgal na visokem drevju, kako odganjal požrešne kose, ki bi hoteli vse snesti.
Nekoč je postalo Matevžu tesno pri srcu. V jeseni je prinesel otrokoma orehov. Ponudil jih je malčkoma: »Povejta, kaj sem vama prinesel?« Otroka sta si ogledovala nenavadne kroglice in ko je padel oreh na tla, je pohitela Marjetica: »Očka, premog je to...!«
Matevž se je spomnil na svoja otroška leta, ki jih je prebil na travnikih in njivah, na 6voje ribnike in mlinčke ob potoku, pa na prašne steze, po katerih je brusil bose noge. Le kakšno mladost bodo imeli ti otroci v morju hiš, v katerem poteka življenje v sobah in kvečjemu še v parkih, kjer 6meš to drobno, pomehkuženo izdajo narave samo gledati! Zaradi otrok si je želel Matevž vrnitve v domovino in se veselil časov, ko bo spet slišal sobotno potrkavanje zvonov in sočno domačo govorico. V mislih je gledal otroka, kako bosta bredla po visoki travi, se veselila vrbovih piščali in bezgovih pušk, čolničkov ob potoku, pa cvetk in jagod, ki jih bosta sama nabrala.
Leto dni je Matevž z družino še v Ljubljani. V njegovih očeh je Ljubljana velika vas, v kateri so ljudje ohranili dobre kmečke navade in ljubezen do vsega, kar je z zemljo v zvezi. Tisti, ki prebivajo v velikih stanovanjskih hišah, imajo le par sto korakov do njiv in travnikov, gozdov in hribčkov, ostali pa imajo svoje vrtove, velike ali majhne. So pa dovolj veliki, da rasejo rože in nageljni, pa zelje, 60lata, čebula, česen in nekje v kotu še hruška ali jablana. Tudi Matevž ima svoj vrt, zemljo, ki jo obdeluje, in sadno drevje, ki je srečno od-cvetelo.
Ko se je poslavljala zima, je prvi pokukal iz zemlje teloh, kmalu za njim pa je oživelo med leskovimi vejicami, katerih rumeni repki so privabili drobne čebelice. Matevž je obračal črno zemljo in obujal spomine na čase, ko je hodil po brazdah in v košaro pobiral kamenje. V začetku ga je bolelo v križu, tudi mišice so bile občutljive, sedaj pa je Matevž spet poljedelec, ki se vsako jutro ozira zdaj proti nebu, da bi razbral, kakšen dan bo dalo, zdaj proti zemlji, s katere se smehljajo nežni poganjki.
Za Petra, ki preživlja svoje četrto leto, se je začelo na vrtu novo življenje. Kakor pravi kmečki hlačar stopa za očkom in mu stavlja vedno nova vprašanja. »Zakaj ne sme deževati, zakaj rabiš grdi gnoj, zakaj morajo letati čebele po drevju?«
»Veš, Peter, jablane cvetejo, da bo raslo sadje; rodil pa bo samo tisti cvet, ki ga čebela obišče in ga poljubi.«
»Kako pridne so čebele lc
»Kaj pa je to, gnoj, očka?«
»Vse, kar gnije, je gnoj.«
»Pa si rekel, da tudi človek v zemlji segnije...«
»Kamenje pa ne gnije in ni gnoj,« modruje Marjetica. »Kdo ti je to povedal?« »Mamica.« »Kako dobro je, da te mamica pouči! Otroci morajo tse vedeti.« »O, vsega pa že ne, mamica je rekla, da otroci ne smejo preveč vedeti.«
»Očka, ti si zelo močan.« — »To pa že.« — »Ti se nikogar ne bojiš? Tudi parkeljna ne?« — Nikogar, Peter — no, Boga se moramo pač vsi bati.« — 2Ali je tako močan?« — »Je močan, pa tako strog je, da ga moramo vsi ubogati, mali in veliki.«
Matevž je vsako prosto uro na vrtu. Koliko prijetnejše so te ure v delovni obleki od tistih, ki jih prebiješ v zlikanih hlačah nekje v kavarni ali pa na sprehodu. Čutiš moč, ki ti jo daje zdaj lopata, zda, sekira, veseliš se sonca, cvetja, brenčanja v drevju in znoja, ki curlja, kakor da bi te zemlja hvalila za delo. Zdaj utrgaš redkvico in jo použiješ, zdat se oziraš po češnjah, ki so se nedavno vse belile, nato pa vsule drobno belo listje na zemljo— ob vetru je bilo videti, kakor da mete — zdaj pa že vidiš tisoč zelenih glavic, ki so iz dneva v dan debelejše, nazadnje pa bodo okrasile drevo s 6očnitni rdečimi sadovi.
Od jutra do večera je na vrtu vse polno opravkov. Preden gre Matevž v službo, nacepi drv in zalije vrt, popoldne pa se preobleče v kratke hlače in se 6onči pri obračanju zemlje, postavljanju prekelj, urejanju poti in presajevanju.
»Očka, kaj delaš?« — »Ne vprašuj, ko vidiš, da cepim drva.« — »Ali moraš sekati?« — »Grdo hi bilo, če bi to prepustil ženskam, to je delo za moške.« — »Ali je grdo, da mamica kuha?« — »Ni grdo, to je žensko delo.« — »To je žensko delo!« ponavlja Peter in je videti res zadovoljen.
Po nekaj tednih dela so se Matevžu spet vrnile moči. To čutita tudi otroka, ki ju meče visoko v zrak, svoje in tudi sosedove. Kadar obdeluje zemljo
sam, premišljuje ali žvižga — da, po dolgih letih Matevž spet žvižga —kadar pa je z otroki, jim razlaga drobna čuda in tajne narave. Deset vrst sadja že poznata malčka in se razumeta na brstenje in zorenje, ločita škodljivi slak od izbranih sadik, koristne ptice od »hudobnih«.
»Polpeter, ali greš z menoj kamenje pobirat?« »Nisem Polpeter, navaden Peter sein!« »To pa že ni res, samo pol Petra si, ker si davi jokal. Moj fant ne sme jokati, četudi boli.«
Matevž pomoli Petru roko, da bi udaril. Tlesk, tlesk, udarjata drug drugega. Sinko udarja z vso močjo, očka se le tu pa tam spozabi in mahne bolj krepko. »Au,« se oglasi očkov kmetič, ta pa mu spet razlaga, da je grdo, če reče »au«. Matevž bi rad dal brstečemu fantku že zgodaj kaj možatosti in tleskanje po rokah je začetek domače športne vzgoje. Ko ga je nekoč nagovoril spet s listini ža-
ljivim imenom »Polpetra«, mu je sinko vrnil »pol-očka«. Takrat jo je dobil po spodnjem hrbtu in ko je začel jezno gledati, jih jp dobil par krepkih. Taki in podobni nesporazumi pa so takoj poravnani, ko poda Matevž sinku roko, ga vodi po vrtu in sprašuje o barvah cvetja in vrstah 6adnih dreves.
Peter še ni skavt, pač pa nosa včasih krog vratu pisano ruto z vozlom. Njegova dobra dela obstajajo v tem, da puli slak, pobira kamenje, prinese to in ono ter pomaga otrokom. Po opravljenem dobrem delu si sme Peter razvezati vozel. Kako mu takrat zažarijo oči! Marjetica za vse to nima kaj več smisla, pač pa prevaža svojo punčko in nabira šopke za majski oltarček v sobi. Vsak večer imajo otroci svoje domače šmarnice, za katere najde Peter komaj časa. Nekoč se je branil in šel le pod pogojem, da ne bodo predolge.
Tako poteka Matevžu leto zrelega poletja, otrokom pa doba tiste pomladi, ko začenja brstenje v glavicah. Ko odhaja v službo, ga Peter vselej vprašuje, zakaj mora od doma. Nato teče za njim do vrtnih vrat, ga spremi deset korakov, se poslovi in si še enkrat zagotovi: »Potem boš pa 6pet prišel na vrt!«
Revnim družinam vojnih ujetnikov in internirancev
Po odredbi Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino je zaradi ureditve podpiranja revnih rodbin vojnih ujetnikov in internirancev potrebno ugotoviti število in stanje teh rodbin ter sem in tja ugotavljati morebitne spremembe.
Odločeno je, da spadajo pod odredbo samo družine, ki izpolnjujejo vso naslednje pogoje:
1.	družina mora biti revna,
2.	družina mora biti v Ljubljansko pokrajino pristojna in živeti v pokrajini,
3.	iz družine mora biti vsaj en sorodnik ali v internaciji ali v vojnem ujetništvu, ne glede na to, ali so ti sorodniki poklicni vojaki ali ne, prav tako pa tudi neglede na to, zakaj so bili internirani.
Da napravi popis vseh takih družin, ki žive v mestni občini ljubljanski, objavlja mestno poglavarstvo v Ljubljani tole:
Vse take revne družine, ki je kak njih član bil na dan 1. maja t. 1. vojni ujetnik ali inter-niranec, naj en član družine javi mestnemu so-cialno-političnemu oddelku v II. nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu 40 med uradnimi
urami od 8—14. Pri naznanjanju naj 6e revne družine ravnajo po naslednjem razporedu po začetnicah priimka vojnega ujetnika ali interni-ranca: od A do D na binkoštno soboto 23. maja, od E do J na binkoštno nedeljo 24. maja, od K do M na binkoštni ponedeljek 25. maja, od N do R v torek 26. maja, od S do T v sredo 27. maja in od U do Z v četrtek 28. maja t. 1.
S seboj naj stranke prineso listine, ki so iz njih razvidni vsi podatki ujetnika ali interniranca ter družinskih članov. Take listine so zlasti rojstni in krstni list, doniovnica, poslovna knjižica, družinska knjižica, rodbinska pola, osebna izkaznica in druge uradne listine. Obenem pa morajo prinesti tudi listine, ki dokazujejo ujetništvo ali internacijo, torej uradfa obvesiila, pisma in podobno.
Tiste družine pa, ki izpolnjujejo pogoje ter je kak njih član šele po 1. maju t. 1. šel v internacijo ali ujetništvo ali bn pa šele šel, naj se pa v tem uradu javijo kateri koli dan pn 28. maju.
Vse prizadete družine pa morajo temu uradu vselej takoj naznaniti tudi vrnitev ujetnika ali interniranca.
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Visoki komisariat bo gradil delavske hišice na Viču
V četrtek popoldne je bila seja ljubljanskega mestnega 6veta. Sejo je vodil ljubljanski župan dr. Adlešii, ki se je po uvodnih formalnostih najprej spomnil zaslužnih Ljubljančanov, ki so od zadnje seje občinskega sveta odšli v večnost.
Dne 18. marca je umrl Karel Vidmar, mestni sluga v p., ki je bil od leta 1903 do 1934 zelo vesten uslužbenec pri mestni blagajni. — 29. marca je umrl Ivan Perme, zgleden član ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva že od februarja meseca 1880. Temu najstarejšemu ljubljanskemu prostovoljnemu gasilcu je za njegovo vnemo za gasilstvo bilo podeljeno ljubljansko meščanstvo. — 12. aprila je umrl Anion Su»terii(, upokojeni blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske. Kot fotograf in lastnik tvrdk M. Tičar in »Emte« je izdal brez števila razglednic z le[k>taniii Ljubljane in naše domovine. — 14. aprila je umrl polkovnik Ljubomir Zicanovii, bivši poveljnik domačega polka in komandant ljubljanskega vojnega okrožja. Sodeloval je tudi v raznih organizacijah ter si pridobil splošno spoštovanje. — Dne 25. aprila je v Pregradu na svojem domu umrla operna pevka Vilma Thierrji de Chateauvieur-Kavl-nik-Jamnicka. Bila je na ljubljanski operi od 1. 1019 do 1985 ter si je pridobila velike zasluge za ugled naše glasbene umetnosti. — 26. aprila je umrl profesor Ernest Tomec, ki je s svojim velikim strokovnim znanjem in dobroto vzgajal dijaštvo klasične gimnazije, pridobil si je pa velike zasluge za vso slovensko katoliško mladino, še posebno je pa Katoliška akcija izgubila svojega ideologa in preizkušenega vodnika. — 16. maja je umrl 1. 1859. rojeni vrtnarski pomočnik Ivan Sever, ki je bil član prostovoljnega gasilskega društva od 1. 1894 do smrti. Mestni svet ga je 1. 1930 odlikoval z ljubljanskim meščanstvom.
Občinski svetovalci eo rajnim zaklicali: Slaval
Poročilo finančnega odbora je podal svetnik dr. Aiman. Svet je odobril računski zaključek Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske. Z deležem iz čistega dobička bo ustanovljen fond za podpiranje ubožnih ljubljanskih obrtnikov. Potrjen je bil znesek 114.300 lir za izvedbo uredbe o oddajanju radijskih aparatov. Za mestno desinfekcijeko napravo je bilo dovoljenih 70.000 lir. Polovico tega zneska prispeva Higienski zavod. Za božični prispevek mestnim delavcem in uradnikom je bil potrebni naknadni kredit v višini 46.700 lir odobren. Odsek za izdajanje osebnih nakaznic je dobil dodatni kredit 35.000 lir. Za pisalni stroj mestnega anagrafičnega urada je bilo dovoljenih 4000 lir. 25.000 lir je bilo dovoljenih kot naknadni kredit za ureditev nagrobnega spomenika dvema zaslužnima možema na Navju. Športni klub Ilirija je dobil podporo 20.000 lir prvenstveno za poravnavo dolgov na elektriki, plinu in vodi. Obravnavani so bili še manjši krediti in nakupi in prodaje zemljišč.
Svet je sklenil, naj mestna občina odstopi 6tav-bišče, ki ga je že leta 1940. kupila na Viču z namenom, da tam začne zidati delavske hišice, Visokemu komisariatu. Stavbišče meri 23.000 kvad. m. Ker pa občina nima sredstev, da bi to pomembno akcijo, ki bi bila nujno potrebna, da se omili pomanjkanje delavskih stanovanj v Ljubljani, izvedla, bo Visoki komisariat s svojimi stroški to akcijo izvedel. Svet je dalje odobril, da se Ljubljanski pokrajini izroče v lastništvo stavbe, ki se uporabljajo v carinske namene. Te stavbe so bile prej last bivšega finančnega ministrstva in jih je občina le upravljala na njegov račun. Obravnavane so bile še razne pritožbe in ugovori proti davščinam, odpisane pa so bile neizterljive pristojbine za prevoze z reševalnim avtomobilom v znesku 2642 lir in dvomljive terjatve Pogrehnega zavoda v znesku 1938 lir. Poročilo trošarinskega odbora, ki je bilo tudi na dnevnem redu, je prav tako dal dr. Ažman. Obravnavani so bili ugovori proti uvozninam ter so bili deloma sprejeti, deloma zavrnjeni. Ukinjena je bila dalje po odloku Visokega komisariata uvoz-nina na knjige in tiskovine, uvožene iz Ljubljane. S tem je bil dnevni red javne seje zaključen in je sledila šs. tajna seja.
Občni zbor G!. Matice
Naša Glasbena Matica je polagala letni račun o svojem uspešnem delu na rednem letnem občnem zboru v Hubadovi dvorani, v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici. Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar in podal v svojem otvoritvenem govoru naslednje misli:
V mednarodnem konfliktu, ki nas je vanj potegnil vojni vrtinec, je bil odbor soglasnega mnenja, da moramo čimprej upostaviti in nadaljevati redno, vsakdanje normalno življenje in delo. Zavedali smo se, da poenenja vsak odmor odmiranje in zastoj. Leto 1942 je zopet jubilejno, saj je 70. rojstno leto Glasbene Matice same in 60. rojstno leto njene glasbene šole. Velike so koristi, ki sta jih ti dve ustanovi donašali in jih še donašata narodu.
Nato so sledila poročila društvenih funkcionarjev in sicer najprej o delu v upravi sami, nato o delu Artističnega odseka GM, Pevskega zbora GM, Orkestralnega društva GM, arhiva, Koncertne poslovalnice in Knjigarne GM. Artistični odsek je pripravil celo vrsto novih edicij. Delo šole GM je najlepše osvetlil propagandni teden »Učite se glasbe«. Živo koncertno delovanje Pevskega zbora in Orkestralnega društva so najbolje osvedočili veliki koncerti, ki sta jih tekom let priredila oba matič-
Te »neumetniške« slike!
Prijatelj moj dragi! Prostodušno, a obenem ganljivo boječe izraiaš svoje misli o podobah in kipih Srca Jezusovega. Te iive barve, ta čuden obraz, tu kot mak rdeče srce... Vse to Te odbija; včasih močno žali tvoj fini estetski, a še bolj umetniški čut. Iščeš, iščeš, pa nikjer ne najdeš slike ali kipa Srca Jezusovega, ki bi te povsem zadovoljil.
Pa pomisli prijatelj! Ali je sploh kje kaka umetniško zadovoljiva podoba Gospodovega Srcu? Ali ni morda vidna upodobitev telesnega srca na Kristusovi postavi umetniško sploh nemogoča? Toda za to vendar ne gro: tem ostreje se pokale gola simbolna vrednost. Kuj pa ima naša beseda »vihar« ali »morje« opraviti n prirodnlmi pojavi, ki jih s tem mislimo in ki z zvoki teh revnih besed znšume v naše spomine in predstave, lil podobno: Kaj ima izdelek podoharja. ki je naredil podobo Srca Jezusovega, opraviti i neizmernim, čudežno blaženim svetom duha in dejanja, ki si ga v simbolu Jezusovega Srca mislimo in ga častimo? Tudi najpopolnejša slika nam prav za prav ne more dati nič več kot najrevnejša: nas spominjati ljubezni božje, ki se nam je darovala v bitju, ki ga moremo človeško videti in razumeti in ki mu nikjer ni enakega. Bistveno jc pa edinole, da to hogočlovefiko bitje in delovanje, ljubezen in žalovanje, trpljenje in vladanje razumemo in se ga z iarečo dušo oklenemo. Potem nam bodo podobe Srca Jezusovega pričele prav tako govoriti kot modre lise na naših zemljevidih, pri katerih pogledu nas zgrabi sladko donio-toije po toplih, sinjih južnih morjih.
Katera slika Srca Jezusovega jc torej najboljša? Tista, ki s svojo simboliko najbolj prepričevalno govori o neizmerni Zvclifarjevi ljubezni. Seveda jo prav, da ji z umetniškega stališča ni kaj očitati. Nasprotno pa hi tudi umetniško dovršena slika božjega Srca no vršila svoje naloge, ako nas ne hi spominjala največje in najbolj požrtvovalne ljubezni Gospodove.
Ali se pa čudoviti notranji ljubezenski svet Kristusov res mora označiti vprav t vidno upodobitvijo telesnega srca? Ti meniš, da sta krit ali lepa podoba (kip) Kristusove postave lirez srca veliko boljša simbola Jezusovega notranjega bogastva in tudi njegove neizmerne ljubezni. Morda sta res boljša, a sta mnogopomenska. Pomeniti moreta junaštvo srčne ljubezni božjega Sina, pa tudi in morda še bolj, divjo silo božjih sklepov. Mi pn potrebujemo simbola, ki nas čisto določno in enopomensko spominja notranjega življenja in ljubezenske sile bogo-človeškega Zveličarja. ki jo imamo pač v mislih, kadar govorimo o njegovem srcu. in prav zaradi te enopoinemhnosti in ostre očrt.inosti dopušča Cerkev kot podobe Srca Jezusovega le tiste, ki vidno kažejo telesno srce.
V kateri podobi pa Ti najlepše gledaš in častiš Srce svojega Zveličarja, to je Tebi prepuščeno: ali v podobi Križanega ali v tej ali oni podobi Kristusa. Razna pota Te morejo voditi dn tega, da postaneš resnični ljubitelj Jezusovega Srca.
Vedi pn: kar žali Tvoj fini estetski čut. to jo za drugače čutečega kristjann morda kar čudovito. Gotovo si že snm osuplo znčuden opazil, kako je tn ali ono dušo očarala podobica Srca Jezusovegn, ki je bila zate strašna.	(Po Lippertu.)
Kssrav-
Misijonski poziv bolnikom za binkoštno nedeljo
Misijonska družba duhovnikov poziva in prosi bolnike, da bi po želji sv. očeta darovali na binkoštno nedeljo (24. maja) svoje trpljenje in svoje molitve za misijone.
V6e družine 6o naprošene, da opozore bolnike na ta poziv.
Trpljenje in bolezen imata v božjih načrtih 6voj poseben pomen. Življenje bolnika ni brez koristi in 6mi6la, če 6voje trpljenje voljno 6prejme kot dar božji in če ga obrne v ajiostolske namene, da namreč 6 Kristusom na križu trpi in umira za rešenje duš. V takem darovanju je velika skrivnostna moč trpljenja in Bog bo uslišal molitve takih trpinov, posebno če darujejo molitve in trpljenje za misijone. Delo misijonarjev potrebuje take pomoči. Naj ne bo torej nobenega bolnika, ki bi 6e ne hotel pridružiti tej križarski vojski trpečih za misijone.
na koncertna faktorja. Koncertna poslovalnica je priredila tekom leta 1941 37 javnih koncertov, na katerih so se izvajala dela 108. skladateljev. Poleg tega je nastopil Pevski zbor GM 13 krat v radiu, od tega 10 krat samostojno in 3 krat v zvezi z Mahko-tovimi predavanji ob 50 letnici Pevskega zbora GM, Orkestralno društvo je nastopilo v radiu 6 krat. Knjigarna GM pa je danes največja in najbolje založena specialna muzikalna trgovina na našem ozemlju.
Pri volitvah je bil izvoljen za poslovno dobo 1942-43 nov društveni odbor, ki se je konstituiral sledeče: predsednik dr. Vladimir Ravnihar, podpredsednik dr. Janko Zirovnik. tajnik Silvin Pečenko, blagajnik in gospodar Avgust Pertot, šolski nadzornik Anton Lajovic. Odborniki: ravnatelj Mirko Gruden, dr. Mirko Hribar, prof. Juvanc Fer-do, dr. Kreč Vladimir, docent Lipovšek Marijan, inž. arh. Platnar Jože, dr. Rupnik Vladimir, Grčar Jakob, dr. Ivan Karlin, dr. Štrukelj Stanko in dr. Drago Zaje. Namestniki Zepič Ljudevit, inž. Julij Gšpan in Est Jo ii. Pregledovalci računov so: Hočevar Janez, Lilleg Branko ter Prinčič Vladimir.
KULTURNI OBZORNIK
Zemljepis Italije
Založba G. B. Paravia & C. v Torinu je izdala za slovenske učne zavode zemljepisno šolsko knjigo rednega profesorja kr. univerze v Rimu Assunta Morija pod naslovom Zemljepis Italije in njenih kolonij. Slovensko izdajo te odlične italijanske učne knjige za srednje in njim
dobne šole je oskrbel Institut za italijansko luro v Ljubljani. Knjiga ima 219 strani ter je opremljena z izredno mnogimi podobami in kartami ter grafikoni, kar vse na prvi pogled vzame knjigi dolgočasnost učne knjige ter jo prikupi dijaku, da z radovednostjo lista po njej ter si ob nazornosti metode takoj pridobi veselje do spoznavanja sveta. In to je velika odlika te knjige, ki je tudi po tehnični plati odlično delo.
Prof. Assunto Mori spada med vodilne italijanske geografe ter je gotovo prvovrstnega značaja in jx>mena, da šolske knjige pišejo najboljši strokovnjaki, ki gledajo predmet najbolj jasno in ga tudi najbolj jasno lahko podajajo. Knjiga obsega štiri glavna poglavja, katerim pa so dodani še štirje posebni sestavki o italijanski posesti izven Kraljevine ter o njenih kolonijah, kar ustreza celotnemu naslovu.
Prvo poglavje govori o osnovnih zemljepisnih pojmih o Italiji, »ki jo dele Apenini in jo obkrožajo morje in Alpe«, kakor je zapisal o njej pesnik Petrarr.a. Tu izvemo, da obsega fizična Italija 322.000 k v. km površine z ra. 46 milijoni prebivalcev, toda prava Kraljevina Italija obsega
nekoliko manjše ozemlje, ker pripada ca. 14.000 kv. km z 1 milijonom prebivalcev drugim državam (Švici, Franciji, Veliki Britanji, S. Marinu, Monaku in Vatikanski državi). Zato pa obsega »druga ozemlja izven naravnih mej v Sloveniji in Dalmaciji, ki se jo more zemljepisno smatiati za italijansko«. Tako se preko mej poučimo o legi Italije, obliki in obsegu, o italijanskem morju (Jadransko, Jonsko, Sicilsko, Afriško, Tiren-sko, Ligursko in Sardinsko. S temi obrisi države se konča prvo poglavje, kateremu sledi nato nekaj šolskih vprašanj kot vaje za učenje ter nekaj beril iz raznih spisov tudi drugih avtorjev, ki govore o snovi tega poglavja. Na isti način so urejena tudi ostala poglavja. Tako poučuje drugo poglavje dijaka o gorovju, vodovju, podnebju, živalstvu in rastlinstvu Italije. Tu so opisani predvsem alpski in apeninski predeli, ognjeniki, dalje površine porečij in dolžine glavnih rek, pri-ka7,ani so nazorno pasovi podnebnih sprememb, omenjena površina gozdov ter favna in flora. Tretje poglavjo pa podaja gopodarsko politično vrednost o Italiji kot državi (skupna površina s priključitvijo Ljubljanske province in Dalmacije znaša 320.000 kv. km ter ima ca. 46 milij. ljudi, na kv. km pride 145 ljudi, tako da spada med najbolj gosto naseljene kraje na svetu). Tu je govor o novi Ljubljanski pokrajini ter dobršnem delu italijanske Dalmacije; dalje o politični ureditvi države, o gospodarskih panogah (kmetijstvo, živinoreja, rudarstvo, industrija, promet in trgovina, letalstvo, mornarica (civilna seveda). Posebno podpoglavje je posvečeno rezultatom fašizma v narodnem gospodarstvu (ceste, izsuševalna dela, pogozdovanje) ter razlaga Listine o delu (Carta del Lavoro) ter Listine o šolstvu (Carta
della Scuola). Četrto poglavje pa je posvečeno posameznim deželam v naslednji vrsti: 1. Celinska ali severna Italija (Piemont, Lombardija, Benečija, Julijska Benečija z Ljubljansko pokrajino, Italijanska Dalmacija, Emilija in Ligurija; 2. Srednja Italija (Toskana, Umbrija, Lacija, Marke, Abruzzi in Molise; 3. Južna Italija (Kampanija, Apulija, Lukanija, Kalabrija, ter 4, Otoška Italija (Sicilija in Sardinija). Teh 18 dežel ima z novimi pokrajinami 97 pokrajin. Vse te pokrajine so v tem poglavju obdelane vsaka posebej v glavnih obrisih, pri čemer je na Julijsko Benečijo z Ljubljansko pokrajino odpadlo 9 strani s 5 pokrajinskimi slikami (Triglav, Soča-Isonzo, Ljubljana, Trst-Trieste in Reka-Fiume) ter 1 zemljepisno karto, kjer pa je naša provinca označena kot Slovenia italiana (114). Italijanski Dalmaciji pa je posvečenih 8 strani (1 karta, 4 slike).
*
S tem bi bil v glavnem zemljepis Italije končan. Sledi pa sedaj poglavje o italijanskem ozemlju, ki ne pripada Kraljevini, to je: Vatikansko mesto (0.440 kv. km z 1000 prebivalci, ki so večinoma Italijani I), San Marino 61 kv. km, (2000 prebivalcev), Kneževina Monaco z Monte-carlom 1.5 kv. km, 28.000 preb.), Nizza z okolico, ki pripada Franciji (odstopili Savojci 1. 1860), Korsika (od 1768 francoska), kanton Ticino (Švica) in Malteško otočje (Britanija). O italijanski kolonialni posesti govori, eno zadnjih poglavij, kjer je obravnavana zemljepisna vrednost v Libiji, italijanski Vzhodni Afriki (Etiopsko cesarstvo, Eritreja, Somalija), o italijanskih Egejskih otokih, otoku Sasseno v Olraatskem prelivu ter
o koncesiji v Tiencinu na Kitajskem. Važnosti etiopskega cesarstva je posvečeno še predzadnje poglavje, dočim govori zadnje o Alhaniii, ki je sedaj združena z Italijo pod savojsko dinastijo.
Taka je ta učna knjiga, katere slovenska izdaja je sedaj izšla pod okriljem Italijanskega instituta v Ljubljani. Prevod je lep in ustreza slovenskim geograf, terminom. Zemljepisne karte 6icer ponekod stopajo iz tega pravila. Knjiga je bila odobrena od Vis. Komisariata 15. dec. 1941-XX, ter je bila dotiskana v Ljubljani 28. febr. 1942-XX. Namenjena je slovenskim dijakom na naših šolah, toda vsak, ki bi se hotel poučiti o glavnih zemljepisnih podatkih Italije, bo našel v njej lepo razloženo ter z mnogimi slikami ponazorjeno, kar je velika odlika le knjige, lep zgled, kako se da učna snov zanimivo in nazorno prikazati. O tom so nas prepričali že atlanti, ki so izšli pred letom in so vzbudili veliko zanimanje. Cena tej knjigi znaša (vezani) 30 lir.
Ljubljanska drama: Golar: »Vdava Rošlinka«
(Konec.)
Avtor je delo, odkar smo ga zadnjikrat videli na odru, nekoliko predelal. Posebno Jernejec, ki vpliva na zaključek, je dobil sedaj več mesta v razvoju dejanja, namesto te epizode pa je odpadlo nekaj burkast.ih prizorov v zadnjem dejanju. Prav tako pa se je spremenil tudi konec sum; prejšnji tipično moški zasmeh, kateremu je bil naposled
ie novice
Koledar
Sobota, 23. maja: Jan. Ro«6i, spoznavalec;
Deziderij, škof in mučenec; Evfebij, škof; Bartolo-mej, spoznavalec; Bazilej, škof in mučenec. — Lunina sprememba: prvi krajec: 23. maja ob 10.11. Herschel napoveduje mokrotno vreme.
Nedelja, 24. maja: Binkošti; Pomoč kristjanov; Suzana, mučenica; Afra, mučenica; Servul, mučenec.
V četrtek 21. maja popoldne je v Mostah pri Ljubljani umrl Josip Oražein, dolgoletni moščanski župan, ugleden trgovec in gostilničar. Pogreb zaslužnega pokojnika bo v soboto 23. maja ob štirih popoldne iz Pre-dovičeve ulice št. 7 na pokopališče v Štepanji vasi.
S pokojnim Josipom Oražmom so iz, gubile Moste najbolj markantno osebnost, ki je v dolgih desetletjih svojega javnega udejstvovanja vtisnila prav svoj posebni pečat Mostam samim. Josip Oražem, po rodu Ribničan, je po težavni mladosti, ki jo je še najbolj označevala njegova velika skrb za mater — očeta je izgubil že v zgodnji mladosti — stopil v železniško službo, nato pa začel v Mostah trgovsko in gostilničarsko obrt. Podedovana bi-strost, izredna pridnost in sposobnost sta mu prinesli mnogo uspehov. Kaj kmalu je bil izvoljen v občinski odbor mošČanske občine in že leta 1912 za župana. V dvajsetletnem županovanju je povzdignil občino tako, kakor tega nihče ni mogel pričakovati. Po njegovih prizadevanjih, ki so prihranila moščanskim občinam tudi mnogo izdatkov, je zrasla na Zaloški cesti nova moščanska šola. Že leta 1913 je poskrbel občini vodovod tako, da je dve tretjini stroškov nosil tedanji deželni odbor. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je Oražem ves živel za svoje občane. Povsod je pomagal in lajšal gorje. Po vojni se je lotil drugega velikega načrta: elektrifikacije občine. Zgradil je občini elektrarno in preskrbe! občanom cenejši električni tok, kakor ga je imela tedaj Ljubljana. Nato se je lotil še kanalizacije in jo tudi lepo izpeljal v pov-zdigo vse občine. Ne glede na vso to veliko delavnost pa je še izrednega pomena njegovo javno delovanje na socialnem polju. Občina je pod nje-vim županovanjem začela graditi občinsko zavetišče, kjer naj bi bilo tudi dnevno zavetišče otrok in javno kopališče, kasneje so to zgradbo uredili v meščansko šolo.
Propagiral in srečno je izvedel gradbo malih hišic in s tem marsikomu pripomogel, da je prišel do svoje hišice, ki bi je sicer nikdar ne Imel. Z rajnim župnikom Jankom Petričem je sodeloval pri ustanovitvi Vincencijeve konference v Mostah in tudi moščanski prosveti je bil največji in naj-zvestejši podpornik.
Najbolj pa se je pokazala njegova prisrčna dobrotijivost na njegovem domu, kjer je bilo v njegovi kuhinji navadno do deset revežev vsak dan na kosilu. Kolikokrat je bil siromakom za botra, koliko oblek in čevljev jim je kupil iz svojega! Na stotine siromakov je njegov voz prevozil v bolnišnico in iz nje za najlepše plačilo: »Bog povrni!« Dobrosrčni javni delavec je vseskozi bil zaveden katoličan. Kolikokrat je v bridkih in veselili urah stopal tja doli h karmeličanski cerkvi ci in prosil za pomoč Najvišjega. Ko so politične razmere prekinile njegovo 20 letno županovanje je delal naprej po smernicah, ki mu jih je začrtalo tako dolgotrajno udejstvovanje za korist aploš-nosti. Ko pa je leta 1929. moščanska občina prodala ljubljanski občini po ugodnih pogojih svojo elektrarno, je odbor določil 200.000 dinarjev iz izkupička za ustanovitev fare v Mostah. Duša temu predlogu je bil pokojni Oražem. saj je on pridobil večino odbornikov za ta predlog in tako poslal soustanovitelj nove ljubljanske fare.
V 72. letu starosti je smrt prekinila plodno Oražmovo de!o. V Mostah stoji nešteto spomenikov, ki si jih je postavil s svojim delom v korist Močanov. Ta bodo pričala o požrtvovalnem delu slovenske korenine. Dobra dela, ki jih je v svojem življenju toliko napravil, pa bodo šla z njim, saj so trajno zapisana v knjigi življenja. Ko se te dni Moščani s priznanjem in hvaležnostjo spominjajo zaslužnega javnega delavca in sočustvujejo z vsemi njegovimi dragimi, se jim pridružujemo tudi mi in kličemo: Slava njegovemu spominu in pokoj njegovi duši!
Osebne novice
= Promocija. V Zagrebu 6ta bila dne 16. t. m. iromovirana za doktorja vsega zdravilstva gosp. Vlado Loboda in Edi Maršič, oba iz Ljubljane. Čestitamo!
*
—	Kardinalski zbor šteje še 50 članov. S
smrtjo franc. kardinala Baudrillarta se je kardinalski zbor skrčil, tako da je vsega skupaj le še 50 kardinalov. Med kardinali je 29 Italijanov, 4 Francozi. 5 Nemci, 2 Španca, 2 Američana in po t Anglež, Argentinec, Belgijec, Poljak, Madžar. Portugalec, Irec in Brazilec, eden pa je z Daljnega vzhoda.
—	Nabava inozemskih časopisov ln revij. V smislu člena 5 naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 91 z dne 15. maja 1942-XXII se morajo zasebniki in ustanove, ki so prejemali časopise in revije do sedaj neposredno iz inozemstva, obračati z zadevnimi naročili samo na domače knjigarne. Vse prizadete naročnike vabimo, da naj poverijo naročila na časopise in revije vseh panog, ki jih bomo izvršili točno in kulantno v najkrajšem času. Ljudska tiskarna ▼ Ljubljani. Pred škofijo 5.
—	Pečarske pomočnike in cementninarje vljudno vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 24. maja 1942 ob 10 dopoldne v tajništvu Oddelka
ndu6trijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22, I. nadstropje, soba št. 5. Na dnevnem redu sestanka je razgovor o predstoječih pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe. Zaradi važnosti razgovora vsi vljudno vabljeni!
—	Po prvi majniški vročini — dež. Po štirih vročih dneh smo v petek zjutraj dobili dež. Že v četrtek popoldne in posebno proti večeru 6o začeli krožiti na zapadu in tudi na severu črni oblaki, ki pa jih je močna sapa še odganjala in razganjala. Četrtek je bi! primerno vroč in soparen. Najvišja temperatura v 6enci na univerzi je dosegla +27.5 stopinj C. Na prostem, posebno na železnih predmetih, pa je toplomer pokazal tako izredno vročino, da je bila pač neverjetna. Na prostem in od 6onca hudo obsevajočem mestu je toplomer celo pokazal +38 stopinj C, kar pa ni odločilno za določitev pravilne najvišje dnevne toplote. Kmalu se je zatemnilo. In že pred 7 60 na mestne ulice poro6ile prve deževne kapljice, tako da je meteorološki zavod zaznamoval ob tem času 0.1 m/m dežja, kar pomeni, da je padlo na 1 kvadr. kilometer do 10.000 litrov vode. Pozneje se je na gorenjski strani večkrat zabliskalo. Od časa do časa je začelo močneje dežiti. Ta dež je prav blagodejen za polja in vrtove. Vrtnarji 60 zadnje dni že marljivo škropili. V petek zjutraj je bila najvišja jutranja temperatura + 16.6 stopinj. Barometer je dosegel ta teden najnižje stanje 755.2 m/m.
—	Radiotermalno kopališče »Dolenjske Toplice«. Zadnja železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Izvrstni uspehi zdravljenja pri rev-matizmu vseh vrst. Izkoristite predsezonske cene! Vsa pojasnila daje uprava.
—	Genovčani so si lnhko privoščili ribe. Na Ligurskem morju je bil zadnje dni ribji lov zelo bogat. Do vrlin natovorjeni z ribami so se ob zori vračali ribiški čolni v svoje pristane. Posebno veliko sreče so itneli ribiči iz Arenzana, Finala in Camoglia. ki so samo v eni noči nalovili 200 centov rib. Po vseh genovskih kuhinjah je te dni zadišalo po ribah.
—	Zidje bodo morali delati. Vsi v Italiji bivajoči Zidje v starosti od 18. do 55. leta bodo pritegnjeni k civilni delovni službi. Njihovo število bo razmeroma višje, kakor italijanski odstotek, ker Zidje v Italiji niso poklicani v vojaško službo.
—	Nesreča s slamoreznico. Janez Mikuš iz Podsmreke je pripravljal rezanico. Slamorez-nica pa mu je zagrabila desno roko in zmečkala palec. Mikuš se je zatekel po zdravniško pomoč v ljubljansko bolnišnico.
(I tošnii sezoni Irančiškanske prosvete udeležijo v 1 sebnih vremenskih neprilik ni bilo. Dnevi so bili J č?m večjem številu. Vstopnice dobite v predprodaji 1 nestanovitni iu se je vreitfe večkrat menjalo Par-
1 - -..... - -------------krat je neb0 zel0 8iabo obetalo, pa je rahel sever
pregnal grozeče oblake. Dež, ki je parkrat bil, je bil mnogokje zaželen, ker si zemlja ponekod od dolge zimske suše še ni opomogla. V ponedeljek, 18. maja, nas je pozdravilo čudovito jutro z vso prelestjo naše jasnine in našega sonca. Vse brsti, vse klije, vse poganja, vse rase in hiti k zorenju, vsa narava kipi v mladem, sončnem življenju.
Ljubljana
v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1 in jutri, na dan predstave od 9 dopoldne dalje. Cene vstopnicam od 6 lir navzdol.	...
1 Razstava Omersa — Putrth v Galeriji Ober-snel, ki je bila odprta v nedeljo, vzbuja živahno zanimanje med občinstvom. Opozarjamo sedaj na to, da bo v nedeljo ob 11 dopoldne imel vodstvo po njej prof. Ivan Vavpotič, ki bo razložil stremljenja m uspehe dveh mladih slovenskih umetnikov.
Vabljeni!	„ , ,
1 Mr. ph. Klanjiček-Deu Dia je otvorila lastno lekarno v prostorih bivše lekarne Kuralt, Go-sposvetska 4.
1 Ljubljanski komorni trlo bo priredil svoi koncert pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske, dne 29. t. m., ob četrt na 7. uro, v veliki fil-harmoničnii dvorani. Komorni trio tvorijo priznani naši umetniki Albert Dermelj, Cenek Sed bauer in Marijan Lipovšek. Na sporedu imajo dela naslednjih skladateljev: Beethoven, Corelli, Skerjanc in Novak. Na koncert priznanega domačega komornega združenja opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
1 Obratovanje tralik ob nedeljah in praznikih. Mestno poglavarstvo obvešča prodajalce mono-polskih predmetov in časnikov ter časopisov, da ostane vrstni red obratovanja ob nedeljah in praznikih, ki je bil določen lansko jesen, še nadalje v veljavi s pripombo, da je z naredbo Vis. Komisariata z dne 25. aprila t. 1. prepovedana edinole prodaja monopolskih predmetov, ne pa tudi časnikov in časopisov, in sicer le ob nedeljah, nc pa ob praznikih. Po tem vrstnem redu morajo biti v nedeljo 24. maja t. 1. odprte prodajalnice I. in IV. skupine, v nedeljo 31. maja II. in V. skupine, na Rešnje Telo 4. junija III. in VI. skupine itd. Na binkoštni ponedeljek 25. maja se obratuje tako kakor ob delavnikih.
1 Veliko število radijskih aparatov je mestna občina že vrnila lastnikom, ki so se izkazali z dovoljenjem Kr. Kvesture, da radijske sprejemnike smejo obdržati, in pa s potrdilom mestne občine, ki so ga dobili za aparat ob oddaji. Vsi tisti lastniki pa, ki bodo odslej dobili dovoljenje za radijski aparat, naj pridejo v torek, 26. t. m., in naslednje dni samo od 12. do 13. ure z dovoljenjem Kr. Kvesture in potrdilom mestne občine po svoj aparat k tisti komisiji, ki je aparat prevzela.
1 Z živilskega trga. Dovoz češenj je vedno večji in zato so tudi cene padle že na 10 lir kg. Prišle so tudi večje pošiljke 6tročjega fižola, ki je zdaj že po 10 lir, ko je bil pred dnevi še po 14 lir kilogram. V četrtek in petek je ljubljanski ribji trg prejel iz Triesteja do 200 kg sardonov, ki so bili po 18 lir kg. V četrtek ie bilo na prodaj tudi nekaj skuš po 26 lir kg. Sladkovodnih rib ni bilo v petek na prodaj. Tudi žabji kraki so izostali.
I Iz zemljiške knjige. Zaznamovanih je bilo v tem tednu nekaj manjših kupnih pogodb. Izveden je bil prenos lastninskih pravic na podlagi menjalne pogodbe, ki jo je bil 6kleni! kapucinski red Ilirske province z Jerico Bezlajevo, posestnico v Ljubljani, Štepanjska cesta št. 7. Bezlajeva je redu prepustila dve zemljiški parceli v kat. občini Šte-panja vas, ki sta zdaj od zemljemerca označeni s skupno številko 145/2 v izmeri 2.619 kvadr. metrov. Menjalna pogodba navaja, da je Jerica Bezlajeva odstopila ti parceli v ta namen, da sme in more kapucinski red tu sezidati cerkev in samostansko poslopje. Kapucinski red pa je prepustil posestnici Jerici Bezlajevi 2 travniški parceli štev. 202 k. o. Stepanja vas v izmeri 2.597 kvadr. metrov in štev. 203 iste k. o. v izmeri 1.766 kvadr. metrov, ki sta bili od reda kupljeni lani julija meseca. Bahovec Leon, lekarnar v Ljubljani je jx>daril svoji hčerki nedl. I.eji nepremičnino vloz. št. 282 k. o. Gradi-ško predmestje (hiša št. 6 in vrt v Svetčevi ulici), Nepremičnina je cenjena na 150.000 lir.
1 V nedeljo ob 15 bodo uprizorili v Operi delo »Evgenii Onjegin« v sledeči zasedbi: Larina — Poličeva, Tatjana — Heybalova, Olga — Špano-va, Onjegin — Primožič, Lenski — Primožič, Gre-min — Lupša, Filipjevna — Stritarjeva. Triouet — B. Sancin, stotnik — Škrabar, Zarecki — Delničar, Gillot — Mencin. Dirigent A. Neffat, režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti,
1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 z utraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyr-ševa cesta št. 62, telefon 27-29.
Naznanila
Naročajte in črtajte »SLOVENCA«
1 40 letnico obstoja proslavi križanska moška in mladeniška Marijina družba binkoštno nedeljo 6 slovesno božjo 6luž'oo v križanski družbeni cerkvi. Zjutraj ob pol 7 sv. maša 6 skupnim obhajilom, |x>f>oldne ob 5 pa slovesen 6hod. Pred sho; dom ob pol 5 6e se6tanejo družbeniki v pevski dvorani, odkoder odkorakajo z zastavo v cerkev. Udeležba za vse člane obvezna.
1 Služba božja na Rožniku. Na binkoštno nedeljo in binkoštni jx>nedeljek bo na Rožniku sveta maša 6 pridigo ob 9.
1 Namesto cvetja na krsto blagopokojnega g. Josipa Oražma, dolgoletnega moščanskega župana in v počaščenje soustanovitelju mošČanske Vincencijeve konference, poklanja tej konferenci g. Alojzij Kocmur, ravnatelj Kon-zumnega društva, 500 lir in gospa Marija Po-tokar, 200 lir. Iskrena hvalil!
1 V nedeljo popoldne ob 4 bo v frančiškanski dvorani uprizorjena znana ljudska igra »Deseti brat«. Vabimo vse, da 6e te zadnje predstave v le-
avtor izročil Rošlinko kljub temu, da se je prej naslajal nad njeno slabostjo, se je v sedanji predelavi umaknil splošnemu srečnemu koncu, kakršnega si želi občinstvo v takih in podobnih veseloigrah, tako da se igra sedaj zaključi z izgledom na dvojno poroko. Kajpada kljub vsemu ne more biti govora o kakršni koli rehabilitaciji »Vdove Rošlin-ke« v smislu komedije. Posebej je treba ugotoviti, da dela zaradi prej omenjenih pomanjkljivosti ne moremo imenovati kot zgled slovenske kmečke veseloigre ob resnih dramah iz tega okolja, kakršne predstavljajo na primer Finžgarjeva ^Razvalina življenja«, Jalnov »Dom«, Novačana »Veleja« in še katera.
Igro je tudi letos postavil na oder g. Fran Lipah, ki je bil njen rešiser že ob krstni predstavi pred sedemnajstimi leti. Neskladja med acmačim okoljem in osrednjim motivom kajpada tudi on ni mogel odstraniti, a ga je skušal vsaj omiliti s tem, da je varoval igro pred vsakršnimi pretiranimi poudarki ter je dal delu značaj zabavne veseloigre. Igra je bila na splošno morebiti manj živahna kakor nekoč, a zato nič manj zadovoljiva. V opremi prizorišča se je režiser natančno držal avtorjevih navodil, sicer pa je oživil marsikateri prizor tako, da je avtorjevo besedo zvezal z nazorno odrsko podobo. Izgovorjava v naših kmečkih igrah pa je bila od nekdaj težavna in tako sta se tudi pri tej predstavi mešala književni jezik in narečni izgovor, ki pa prav tako ni bil enotno usmerjen Zasedba vlog je bila iz večine nova, vendar je vdovo Rošlinko zopet igrala ga. P. Juvanova. ki je še zmerom naj
vahna in sočna. Takoj ob nji moramo imenovati Janeza g. Presetnika. Ta igralec, ki ima za seboj že nekaj posrečenih kmečkih podob, je bil tudi to pot popolnoma kos svoji nalogi. Njegov Janez sicer ni bil navihanec, kakor se ta vloga tu in tam pojmuje, ampak je združeval zdravo preproščino s kmečko zadrego. Čeprav je bil zaradi tega ves njegov nastop nekam zadržan, da ne rečem tog, je bila vendar vsa njegova podoba enotno zamišljena in izdelana. Posebno zanimiv je bil novi Balantač, ki ga je letos igral g. Košič; ta figura je po pisateljevi zamisli na odru skorajda nemogoča in s tem, da ga je igralec podal kot omejenca, ki povzroči poglavitno nesporazumljenje v igri, mu je odvzel mnogo tiste dvomljive narodopisnosti, ki jo v&iljuje besedilo, z druge strani pa je dosegel ta učinek tudi s tem, da ni prav nič pretiraval svoje podobe v karikaturo. Manca ge. V. Juvanove je bila prepričevalna kmetiška butara, podana z nekoliko burkaslo realistiko. Tončka gdč. Sitnčičeve je predstavljala sicer drugačen, recimo subtilnejši tip, kakor ga predpisuje avtor, a je bila vendar pristno kmečko dekle. Jernejec g Bratina je bil po zunanji podobi ošaben kmet, ki pa ga še zmerom ni60 minule fantovske skomine. Kaj postavni so bili vsi trije moški kot suubači; med njimi moramo posebej imenovati še Gašparja g. Raztresena. Bolj prismojen kot navihan je bil videti pastir g Stariča.
Medtem ko literarni večeri Cv. Golarja niso bili obiskani tako, kakor bi bili zaslužili zaradi svojega značaja in namena, ima »Vdova Rošlinka« slej ko
GLEDALIŠČE. Drama: Sobota, 23. maja ob 17.30: »ftola 7,a žene«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. - Nedelja. 24. maja ob 14: »Vdova RoSlinka- Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. - Ob 17.30: »Jurček«. Mladinska predstava. Izven. Zniiane cene od 12 lir navzdol. — Ponedeljek. 25. maja oh 17.30: »Poročno darilc. Izven. - Torek. 26. maja: Zaprto.
Opera: Sobota, 23. ma.ia ob 17: »Boccaecio«. Opereta Izven. — Nedelja. 24. ma.ia oh 15: »Evgenij Onjegin«. Izven. — Ponedeljek 25. maja ob 15: »Cau-men«. Izven. — Torek. 26. maja: Zaprto.
RADIO. Sobota. 23. maja. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pesmi in napevi. — V odmoru (8.00): Napoved časa — S.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koneert sopranistke Drage Sokove (pri klavirju Marijan Lipovšek! - 12.40 Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme 13 Napoved časa. — Poročila v itali.ianSči-ni — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v Slovenščini — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D.M. šijanec. — Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert klasičnega orkestra, vodi dirigent Manno — 14.44 Poročila v slovenščini — 17.10 Nove ploSče Cetra — 17.45 Dr. Marija Rupert: Zdravje gospodinje — predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 VojaSke pesmi — 20.40 Prenos iz gledališča »Pergola« v Firenzi; VIII. flo-rentinski glasbeni maj: Odisej se vrne v domovino — glasba: Monteberdi — 22.45 Poročila v italijanščini.
CERKVENA GLASBA NA BINKOŠTNO NEDELJO. Cerkev sv. Jožefa: Oh 8 slovesna sv. maša. Izvaja so: Missa jubilael soleinnis z orkestrom, zložil Jos. Gruber Graduale Alleluia. Emitte Spiritum tuum in sekvenea: Veni sanete Spiritus. zložil P. Griesba-cher. To ofert.: Veni sanete Spiritus 'moški zbor), zložil V. Capek. K blagoslovu: Tantum ergo v A, zložil G. Rihar — dr. Fr. Kimovec. Po maši: Za gore že solnce hiti, zložil Fr. Požun.
Cerkev M. B. T Križankah: Na blnkoStno nedeljo se istočasno praznuje Marija Pomočnica, zavetnica te cerkve. Ob pol 11 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa solemnis in hon. B, M. V., zl. J, B. Meuerer z orkestrom. Gra iuale In sekvenea. zložrl P. Griesba-cher. Po ofertoriju: Ave Maria zložil dr. A. Faist. Po maSi: Marija, kako si lepa, zložil p. Hugolin Sat-tner. Ta dan je tudt celodnevno češčenje presv. R. T.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Ba-karčič. Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva o. 20 ln mr. Murinayer R., Sv. Petra o. 78.
POIZVEDOVANJE. Izgubila sem zlat prstan, v ambulat. Z. 8. Z. Prosim poštenega najditelja, da ga odda proti dobri nagradi v trafiki pri g Novaku, Miklošičeva cesta 20.
Zadnji mrazovi so ponekod na sadju mnogo zamorili, tudi slana je občutno zadela krompir in fižol v bolj zavetnih krajih. V glavnem pa znaki za letino še niso slabi. Bog daj!
S Spodnjega Štajerskega
Smrtna žetev. V Mariboru so umrli: Alojzija Vreča, vdova po nadučitelju, 6tara 76 let, Hermina Belina, 21 letna tkalka, 33 letni slikarski pomočnik Karel Štelcer, 54 letni lesni veletrgovec Edmund Heintz in 53 letna vratarjeva žena Marija Kleider-mann s Tezna. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je umrl upokojenec in posestnik Vaclav Ba-loh v Ptuju 53 letni stavbeni risar Adalbert Vaj-landič, v Selnici ob Dravi pa 55 letna posestnikova žena Marija Štangl. V Celju so umrli: Antonija Gračnar, Valentin Mak, Kristina Novak, Karolina Wolf in Jožel Ostrožnik. vsi iz Celja. V celjski bolnišnici so umrli: Jožef Ostrožnik iz Sv. Lovrenca pri Preboldu, Silvester Verčovnik iz Topol-ščice pri Šoštanju, Franc Koritnik iz Sevnice, Leopold Soderšnik z Brega pri Konjicah in Cecilija Oprešnik z Brezja pri Planini.	,
Nov župan pri Kungoti. V občini Kungoti je bil imenovan za župana tamkajšnji kmetovalec in vodja krajevne skupine štajerske domovinske zveze Erik Lassig, rodom iz Sudet6kih deželS.
Smtrni padec z lestve. V Spodnjem Dupleku je 33 letni, pri nekem mariborskem slikarskem mojstru zaposleni pomočnik Karel Štelcer barval strešno odtočno cev. Visoka lestva, na kateri je Štelcer stal, pa 6e je nenadoma začela pomikati na stran in Štelcer je padel z lestvo vred 12 metrov globoko. Bil je tako hudo poškodovan, da je že cez par ur, ko so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, izdihnil.
Iz Hrvatske
Obletnica rimskih pogodb med Italijo in Hrvatsko. Ob obletnici rimskih pogodb med Italijo in Hrvatsko, se je Poglavnik hvaležno spominjal v posebnih brzojavkah, ki jih je jioslal Nj. Vel. Kralju in Cesarju, Nj. Kr. Visočan6tvu vojvodi d'Aosta, bodočemu hrvatskemu kralju, Duceju fašizma Mussoliniju in ek6celenci zunanjemu ministru grofu Cianu, vseh podpor in pomoči, ki jih je Italija v preteklem letu izkazovala Neodvisni Državi Hrvatski. Italijanski poslanik eksc. Casertano je ob tej priliki dobil od Poglavnika odlikovanje velereda krone kralja Zvonimira z danico.
Zagrebško časopisje spet objavlja na vidnih mestih pohvalna priznanja, ki so jih dali nemški poveljniki na vzhodnem bojišču hrvatskim letalcem. Poveljniki nemških edinic posebno hvalijo napadalni duh hrvatskih letalcev.
Rojstno hišo pokojnih Antona in Štefana Ra-diča bodo v Trebarjevem na državne 6troške obnovili in jo na ta način ohranili kot sjiomin na zaslužna Hrvata še poznejšim rodovom.
V Osijeku 60 imele oni dan sestanek vse slavonske vodne zadruge ter so razpravljale o raznih regulacijskih delih, ki bi jih bilo treba izvesti od Belovarja do Zemuna.
Iz Srbije
Odkopani ostanki Obrenovičev. Pred člani posebne 6rb6ke državne komisije 60 pred dnevi od-kopali v stari Markovi cerkvi v Belgradu posmrtne ostanke zadnjih Obrenovičev in nekaterih starih srbskih vladik. Iz grobnic 60 dvignili krste z ostanki kralja Aleksandra Obrenoviča, kraljice Drage, kneževiča Sergija, brata kralja Aleksandra, zateir, Ane, vdove gospodarja Jovana Obrenoviča in mitrof>olita Teodosija Mraoviča. Posmrtne ostanke 60 takoj položili v kovina6te krste, katere so prenesli v grobnice v novi cerkvi sv. Marka. Na grobnice 60 postavili iste 6f>omenike, ki so bili že v 6tari Markovi cerkvi.
Združenje gledaliških igralcev v Belgradu je v trajen spomin na pred kretkim umrlega prvaka belgr. drame Dušana Radenkoviča ustanovilo istoimenski sklad, iz katerega bodo dobivali pod-I>oro onemogli srbski gledališki igralci in njihove družine.
Srbski prosvetni minister Jonič je imel pred kratkim govor, ki je bil namenjen srbskemu ra-zumništvu. Z njim ga je jx>zival, naj se spet približa kmečkemu ljudstvu, se poglobi v njegovo dušo in mu ob vsaki priliki pomaga z nasveti in tudi praktičnim delom pri izvajanju načrtnega poljedeljskega gospodarstva
3?	r		r"	
		— — -' _	Si. "=:	dJVL&ktiu
60 1				
j- I prej zagotovljen svoj krog občinstva, za čigar okus pripravnejša"zanjo; njena igra je slej ko prej ii- i je bila napisana,	Franca Vodnik,
Iz Gorizije
Prve Češnje. V teku minulega tedna so prišle na sadni trg prve domače češnje. Ne zaradi dobrote in okusa, saj so drobcene in kislaste, pač pa zaradi kurioznosti in nekake svojevrstne zaljubljenosti, kajti s prvimi češnjami se vsak rad postavi, dosežejo prve češnje nenavadno visoke cene. Letos so se prodajale po L 22 kg. Drugi dan so padle na 14 lir, potem na 12 lir, v nedeljo si jih dobil v nadrobni prodaji že po 5.60 lir kg. Maksimalne cene so že določene. Navadno blago za domači trg bo slo po okrog 2 liri za kg, boljše, izvozne češnje bodo plačevali po 2.90 liri.
Vreme kaže lepo. Teden mrzlih svetnikov je erečno za nami. Mraz se ni povrnil in tudi po-
»Ali se vam že kaj svita, gospod Pokus?« je vprašal Mišek radovedno.
»Če se mi svita? Seveda se mi svita. Še več kot svita. Prstne odtise imam! Tatovi so jih pustili na podboju okna,« se je pobahal Pokus.
»Tisoč bomb! Ta je pa dobra,« je planil Mišek in se zagledal v polo s prstnimi odtisi. »To se pravi, da imamo klobčiček že v rokah, štreno bo treba zmešati.«
»Tako je!« je pribil Pokus, »Povsod sem stikal za kakšnim znakom, zdaj pa imam prstne odtise.«
šah, princesa in minister
Zgodba iz angleškega vpliva na Iran
Več ko 100 let je ie minilo odtlej, ko jo neki podjetni in inteligentni mladenič potoval iz svojega rojstnega kraja Kermanče v Perzijo, in sicer v Tii-bnis, da bi si poiskal t>vojo srečo. Bil je velik siro-maik, vendar je bil potomec stare in plemenite rodbine. Eden njegovih prednikov je bil tudi med tistimi muslimanskimi mučen tki, ki so jih trpinčili v Kerbeli. Prišedši v Tilbris, je mladenič, ki se je imenoval Mahmed Kan, prišel na dvor gubernatorja Abbasa Mirze, ki je bil sin ljubljenca kralja Fet-Ali-Šaha, iu je ondi dobil službo kuharja.
Pravljična pot navzgor
V tej službi se je Mahmed Kan tako priljubil svojim gospodarjem, da je njegov sin Mirza postal ljubljenec gubernatorjevih Žensk. Postal je eden prvih od častne straže v palači in ker je bil jako darovit, odločen in zvest, se je znal povzpenjati vedno više. Postal je član uprave v vladi in se je kot tak imenoval Mirza Taghi. Pod vlado šaha Mohameda je bil Mirza Taghi imenovan za ministra vojske in njegov naslednik, Nasr-eddin si ga je izbral za ministrskega predsednika.
Tedaj so se razvile vse njegove izredne sposobnosti. Odpravljal je slabe naredbe, dajal nove, boljše in je v Teheranu dal zgraditi vojašnice, tržnice in šole in je preuredil ter obnovil vso deželo. Ustanovil je tudi pošto.
Medtem ko je bilo prej v državi vse v neredu, ko so se na slehernem koncu vršili kaki tepeži ali pravi vojni meteži, je dal Mirza Taghi razglasiti po vsej državi, da mora povsod vladati mir in naj se sleherni posveti le svojemu delu. Večkrat je zločince in prekucuhe sam ujel, sodil, obsodil in usmrtil z vsemi predpisanimi ceremonijami vred. Prav tako je na kratko in korenito odpravil pijančevanje, ponočevanjc in vsakovrstne izbruhe juž-njaške krvi.
Potem se je lotil resničnih državniških poslov in jih je začel urejati in čistiti. Dosegel je, kajpada s kruto roko, da višji uradniki niso več zlorabljali nižjih, da niso ropali kmetov in da je bilo vojaštvo pravilno plačano. Polagoma se je naselilo blagostanje v državo, cvetelo je poljedelstvo, trgovstvo, obrt. Kaj takega doslej Perzija še ni nikoli doživela in nihče ni ničesar več razumel. Sam šah se je čudil, ko je pregledoval državne blagajne, vojaške naprave in vso državno upravo, pa je bilo povsod vse v najlepšem redu. Zato ie šah izrazil željo, da bi se odlični minister Mirza Taghi poročil z njegovo šestnajstletno sestro, ki se ga je pa branila, češ da je zanjo, kot za princeso, premalo odličnega rodu, da je celo »in njihovega bivšega kuharja! Pa niso vsi njeni ugovori nič zalegli — in princesa ee je moraia omožiti s sinom nekdanjega kuharja, zdaj slavnim ministrom in obnoviteljem perzijske države. Zakon je bil sklenjen, in pravijo, da je mlada žema sčasoma spoznala odlične zmožnosti svojega moža in da ga je slednjič resnično vzljubila. Vse je bilo v najboljšem tiru, če bi ne hita stopila vmes — Anglija in njen vpliv zoper Mirzo Taghija.
Škandal na dvoru
Prejšnji vladar Mohamed je dal vojnega ministra, ki so mu očitali neke .nerodnosti, spoditi, po-' tem ko so ga sramotno pretepli, kakor je bila pri njih navada.
Novi šah je odstavljenega vojnega ministra zopet sprejel na dvor, in sicer po posredovanju angleškega konzula, ter mu je poveril prejSnje funkcije na dvoru, vkljub temu, da ga je Mi-za Taghi le nerad trpel poleg sebe.
Druga osebnost, ki je bila odstavljena po smrti bivšega vladarja in kaznovana na običajen način, je bil veliki komornik. Tudi ta se je vrnil, po posredovanju angleškega poslanika, na svoje staro mesto. Toda ta dva uradnika sta postala prvemu ministru usodna.
Njuno delova/ije je bilo popolnoma odvisno od vladarjeve milosti. Medtem ko je emir dosegel, da niso smeli izžemati poljedelcev, so se ti čutili prikrajšane, ker niso smeli izžemati drugih. Zdaj so vojaki dobivali plačo, zato pa so se morali vež-bati in 6e niso smeli posvečati dvomljivim kupčijam. Drugim funkcionarjem je tudi trda predla, ker je bilo izsiljevanje strogo prepovedano, poleg tega pa so morali vestno opravljati svojo službo.
Kraljica mati, inteligentna gospa, je zelo ljubila veselo življenje in je zbirala okrog sebe razuzdano družbo. Minister pa ni trpel škandalov v kraljičini palači in je celo kaznoval nekatere razuzdane prijatelje muhaste kraljevske go«pe. Kraljica se je čutila prizadeto v svojem dostojanstvu in je naščuvala svoje privržence proti Mirzi.
Mirza je slutil, da se skriva za vsem tem zli duh ministra vojske ter je sklenil, da bo o tem z njim spregovoril. 01 tega pa ga je odvrnil angleški minister, ki mu je zagroz,il, da naj proti ministru vojske ne nastopa, ker je ta ne le proteži-ranec Anglije, temveč je od Anglije tudi plačan. Mirza je moral celo podpisati izjavo, da v tem pravcu ne bo storil nič proti ministru vojske. Mirza je'pod p is al izjavo, rekoč: »Ta podpis je hujši kot smrt.«
z njim kakor s kakšnim dečakom. Na koncu koncev so mu dvorjani rekli, da nosi ministrov konj glavo bolj pokonci kot njegov lasuii konj.
Ta žalitev je zalegla. Sah je dal Mirzo zapreti. Zopet je posredovala angleška zveza. Zveza je dosegla, da je bil Mirza izpuščen ter rešen dolžnosti kot minister. Obenem pa je bil poslan v pregnanstvo v Kazan, in 6icer kot guverner te province.
Toda nesrečni bivši minister je prišel z dežja pod kap: poverjenik ruske vlade knez Dolgorukl 6e je z domišljavo gesto ponudil Mirzi, da ga bo ščitil pred jezo šaha. Nesrečni Mirza je verjel obljubi in se je predstavil Zvezi, ki ga je sprejela s častjo in lepimi besedami. Toda šah je takoj namignil, da ako dd ruska vlada emirju zaščito, bo šah prekinil zvezo z Kusijo.
Tedaj je knez Dolgoruki izpremenil svoje prijazno vedenje do emirja ter mu je namignil, da naj se čimprej odstrani.
Šah je pregnal Mirzo na grad Fyn pri Kazanu. Mirzo so obdajale smrtne slutnje in to tem bolj, ker je princesa, njegova soproga, komaj dosegla pri svojem bratu, da ga je smela spremljati v pregnanstvo.
Na gradu Fyn se je bivši minister nastanil v sobah za ženske in to zaradi varnosti. Istočasno z ministrom se je naselil v graou cel polk oboroženih vojakov pod poveljstvom generala, ki je pod pretvezo, da dela emirju častno stražo, strogo straži! bivšega ministra, njegovo soprogo in dve deklici, njegovi hčerki.
Emir je bil prepričan, da se vladar obotavlja z usmrtitvijo le zaradi navzočnosti princese. Zato se je zaklepal s svojo družino v 6vojo sobo, kjer so živeli kakor ujeti ptički.
Grajski oskrbnik je bil neki kmet, ki mu je bil emir svoj čas podelil to lahko službo. Ta varuh se je potikal med vojaki in je vedel, da bi lahko rešil emirja, ako bi se ta hotel ločiti od svoje žene in od hčerkic. Toda mož je bil premalo odločen in se je bal za svoje mesto. Ker ga je pekla vest, je le redkokdaj prihajal emirju pred oči.
Nekega dne je prispel na grad veliki komornik s pismom od vladarja, ki se je glasilo, da je minister v toliko poiniloščen, da je imenovan za guvernerja v Kazanu — toda pod pogojem, da se ne bo več prikazal v glavnem mestu.
Princesa je prosila svojega moža, naj se ne zgane iz sobe. Toda veliki komornik je Mirzo pre-
govoril. Mirza je odšel z njim rekoč, da bi se rad okopal. Princesa ee mu je obeaila na vrat in ga je milo prosila, naj ostane pri njej. Nič ni pomagalo. Mirza je odšel s komornikom, češ da bi kralja užalilo, ako bi se ne pokoril. Princesa je ostala sama s hčerkama; objemala je jokajoči deklici vsa v strahu za življenje njihovega očeta. — Mirza se ni več vrnil na grad Veliki komornik ga je spremil v bližnjo hišo, kjer je bito kopališče. Spotoma sta se veselo pogovarjala. Ko sta dospela v kopališče, je izvlekel komornik še drugo pismo iz žepa. V tem pismu je sporočal Nasr-ed-din Mirzi, da samo smrt lahko izbriše žalitev, ki jo je prizadel vladarju — in da je komorniku naročeno, naj izvrši povelje.
Tedaj so spremljevalci navalili na Mirzo in so ga hoteli zadušiti z blazinami Mirza pa se je energično branil in jim je rekel, da se bo končal sam, in sicer v banji, kjer si bo prerezal žile. Tako so je tudi zgodilo. Seveda so morilci raznesli vest, da je emirja zadela v banji kap. Toda 6vet je dobro vedel, da je bila njegova smrt nasilna.
Princeso so odpravili v Teheran. Bila je silno potrta. Prisegla je bratu večno maščevanje. Toda brat je ukazal, da se mora takoj poročiti s sinom vojnega ministra, smrtnim sovražnikom ubogega emirja. Ta sin je bil omejen dečko. Toda ubogi princesi ni kazaio drugega, kakor ubogati svojega brata.
Princesa je vzgajala svoji hčerki, ki. jima je bil oče emir, v sovraštvu do šaha in do 'njegovih ministrov. Nikoli ni marala sprejeti svojega dru gega moža, ki se ji tudi ni upat približati.
Najbolj zanimivo pa je to, da so vsi ti dogodki do pičice resnični. Tragedija Mirze Kana se je dovršila leta 1853. Kdor bi se zanimal za potankosti teh dogodkov, naj bere pisma, ki jih je pisal generalni konzul Francije v Teheranu Gobineau svojemu prijatelju grofu Prokesrh-Ostenu Angleški konzul Stevens ter angleški minister Shiel sta vse te dogodke pripovedovala Gobineauju. V vseh teh tako žalostnih dogodkih pa je imela Anglija vmes svoje prste in je znala igrati poljubno vlogo pred omenjenim šahom. Anglija ni hotela razumeti, da bi se Perzija rada otresla angleške nadoblasti.
Po smrti emirja so se pač premnogi Perzijci zavedali velike izgube in so objokovali nesrečnega emirja, medtem ko so ga ob času njegovega življenja preklinjali. »Kaj vzdihujete zdaj, ko je prepozno!« je rekel Gobineau nekemu Perzijcu. »Če bi kralj ne dal umoriti emirja, bi to storilo ljudstvo, ki ni bilo zadovoljno z emirjevimi postavami, s katerimi je bilo prepovedano krasti in moriti.«
(Are3 — Gazzetta del Popolo.)
»SJovenceva« športna posvetovalnica
0 doziranju sončenja — Poznate vaje, ki pospešujejo rast v višino? Kako igrajo rugby? — Najhitrejše dekle v vodi
Š. M. Lj. — »Vsi tako hvalijo !in priporočajo sončenje, pri svoji hčerki pa opažam, da ji ne prija; imam vtis, da ji celo škoduje. Čitala sem, da tudi športnim rekorderjem prepovedujejo sončenje, pa bi rada vedela, kaj sodite Vi o tem?« — Doslej sem videl že marsikatere mednarodne tekme in prisostvoval tudi dvema olimpiadama. Potrditi Vam moram, da je bilo pri večini najboljših tekmovalcev opaziti, da so se varovali pred žgočimi sončnimi žarki. Da me ne razumete napačno: niso bili blede polti, vendar vse prej kot od sonca ožgani »zamorci«. V splošnem je potrebna tudi pri sončenju zmernost in postopnost. Športni profesor dr. med. Kohlrausch priporoča n. pr. takšno postopnost glede sončenja:
1.	dan dvakrat 10 minut v športni obleki,
2.	dan dvakrat 10 minut brez športne srajce, dvakrat 10 minut v športni obleki,
3.	dan dvakrat 20 minut brez športne srajce, dvakrat 20 minut v športni obleki,
4.	dan dvakrat 30 minut brez športne srajc, dvakrat 10 minut v športni obleki,
5.	dan 60 do 80 minut brez športne srajce. Po resnici Vam povem, da nisem pri sončenju
nikoli gledal na uro. Za ljudi pa, ki ne poznajo me in ki ne čutijo, kaj je prav in kaj jim prija, bodo navodila brez dvoma dobrodošla. Glede Vaše hčerke svetujem, da poskusite z doziranjem sončenja, vendar ne v opoldanskih urah, pač pa zgodaj dopoldne ali proti večeru. Če ji pa tudi zmerno sončenje ne bo prijalo, bo potreben posvet z zdravnikom.
T. P., R. — Odkod beseda »crnwl?« Crawl pomeni v angleščini potegovati se, plaziti se. Če gledamo človeka, ki plava cravvl, imamo res vtis, da se plazi po površini vode. Značilno za crawl, ki ga poznamo v športu pod prostim slogom, je, da leži plavač vodoravno na površini vode, z rokami se poteguje zdaj z desno, zdaj z levo, z nogami pa izvaja kratke, hitre udarce dol in gor, da se voda peni nad stopalmi. osebne vrste je tudi dihanje pri crawlu: plavač rine z glavo po vodi naprej, izdihuje kar pod vodo, ko pa vdahne, zasuče glavo le toliko, da pride z usti do zraka.
N. L., Lj. — Vprašujete me, če obstajajo v telesni vzgoji vaje, ki pospešujejo rast v višino, Takih vaj žal ni, nikjer še nisem slišal o njih in nikoli čital. Rast je vsekakor odvisna od rodbin j skih podedovanih lastnosti in le delno tudi od : načina življenja. Znano pa je, do so nekatere vaje, Šah je bil sit življenja, dela, dolžnosti in na- j ki motijo rast v višino. To so težaške vaje, kakor Srtov, ki jih je predlagal minister. Poleg tega so dviganje ročk, tezne vaje na orodju, stoja na ro-mu dvorjani pihali na dušo, češ da ravna Mirza 1 kah, prenašanje težkih bremen in podobno. Do-
Huda žalitev
raščajoči mladini je treba to vrsto telovadbe prepovedati. Kakor rečeno, posebnih vaj za pospeševanje rasti v višino ni, priporočljivo pa je vsestransko zmerno udejstvovanje v športih pod vedrim nebom, — najkoristnejše za splošno rast bo najbrže plavanje — neobhodno potreben pa je zadosten počitek.
D. T., Lj. — Urite se v teku na dolge proge in ste pretekli 10 km v 42 minutah; vprašujete, če je to dober čas? Za začetek in za samouke čas ni slab. Morali boste še veliko trenirati, preden se boste lahko pomerili s slovenskimi prvaki. Da boste vedeli, česa so zmožni Vaši tovariši in da boste zvedeli za mejo največje možne hitrosti. Vam sporočam, da jo slovenski rekord v teku na 10 km 33 minut, 6.8 sek. Postavil ga je Ivo Krevs leta 1938. Najhitrejšega tekača pa bomo morali iskati med Finci, ki imajo nekak monopol na prvenstva na dolge proge. Svetovni rekord je v posesti Finca Taista MUkija in znaša 29 minut 52.6 sek.
V. P., S. — Kako igrajo rugby? Podobno, kakor nogomet. Igra sama pa zahteva precej več srčnosti in borbenosti. To pa zlasti radi tega, ker je dovoljeno boriti se z rokami proti nasprotnim igralcem. Kakor znano, se kosajo pri nogometu le za žogo; pri rugbyju pa lahko zgrabite igralca ko je v največjem diru. ga držite, zaustavite ali podrete na tla. Moštvo šteje 15 igralcev, žoga pa je jajčaste oblike. Podajajo si jo z rokami in no gami, lahko pa Jo tudi nosijo. Naziv je dobila igra po angleškem mestu Rugby. Ker je precej nevarna, so igralci zavarovani s ščitniki, podobno, kakor pri hokeju na ledu.
K., Lj. — Zanima Vas, kdo je izumil kolo? Te zasluge ne moremo pripisovati posamezniku, pač pa mnogoterim tehničnim strokovnjakom, ki so izpopolnjevali leseno drezino brez predalov, katero je izdelal Nemec Drais. Njegovo kolo ni bilo posebnega pomena za promet, ker se je kolesar sam poganjal po tleh z nogami. Pedal je izumil Fischer, za promet uporabno kolo pa sta izdelala Francoza Lallemand in Michaux. Mesto lesenega ogrodja so uvedli jekleno na Angleškem, Važen mejnik v razvoju kolesarstva pa pomeni izum zračnic (1. 1888.). Prvi svetovni rekord v kolesarjenju na uro so postavili 1. 1894., 32.707 km na uro.
Pa. V., M. — Opazili ste, da imajo nekateri športniki noge na »O«, nekateri pa na »X«. Vprašujete, če je to posledica nepravilnega športnega udejstvovanja? Zelo verjetno je. da ne. Taka opažanja prihajajo pri športu odtod prav radi tega. ker nosijo tekmovalci kratke hlače. Nenavadne
oblike nog so v večini slučajev posledica nepravilne nege v otroških letih.	.
N F Lj — V šoli sto se prepirali, katera
ima svetovni rekord v plavanju na 100 m: Ragn-hilda Hveger ali Wille den Ouden? Po imenih razberem, da gre za svetovni rekord v prostem slofju ali crawlu. Tega ima Nizozemka den Oudenova in znaša točno 1 minuto 4.6 sek. .le to prav izvrsten čas, kateremu nt kos niti ogromna večina izurjenih moških plavalcev. Glede Hvegerjeve pa tole. fiitali ste gotovo, da je postavila 4.1 svetovnih rekordov v prostem slogu in da je naskakovala tudi znamko den Oudenove; vendar se ji še ni posre čilo, da bi jo dosegla ali celo znižala.
Sporočilo zaupnika CONI-ja
Ljubljana, 22. maja.
Zaupnik CONI-ja javlja: Kakor je bilo že svoj čas objavljeno, bo zaupnik CONl-]a objavljal v krajevnem tisku vsa obvestila in sklepe, ki se tičejo osrednje organizacije in osluhh podrejenih organizacij. Ta obvestila naj služijo mesto posebnih pismenih obvestil in imajo svojo izvršilno moč v vsakem pogledu. Prizadete športne organizacije in športniki se morajo zatorej držati napodil, ki bodo na tak način objavljena.
Ukrepi »lede športnih društev Jadran. Slavija, Grafika. Zaupnik CONI-ja objavlja; Zaradi popolne nedelavnosti spodaj navedenih klubov, ki so vpisani v nogometno zvezo, in sicer SK Jadrana. SK Grafike in SK Slavije, se odreja, da se smatrajo igralci navedenih klubov kot popolnoma svobodni in razvezani vseh obveznosti 'n posledic in jim je. dovoljen takojšen prestop v katero izmed drugih športnih društev Nogometna zveza ima nalogo, da upošteva to odločitev.
šport v kratkem
Za rimski pokal bosta te dni dve zanimivi prireditvi: v Zagrebu bodo gostovali Italijani, v Budimpešti pa Nemci. Za hrvatske barve se bodo borili Mitič, Paltada, Branovič in Šarič. Italijani pa so poslali v Zagreb moštvo, ki je doseglo nedavno v Budimpešti neodločen izid 3.3 z Madžari. Precej zanimanja je tudi v Ljubljani za vprašanje, če bo Punčec že tokrat nastopil v sestavi madžarske reprezentance. Po poročilih v inozemskih športnih listih pa sodimo, da bodo igrali brez Punčeca. Verjetno je, da ni v dobri formi — že lansko leto ni bil več nepremagljiv — lahko pa je tudi, da še niso uredili formalnosti glede njegovega vpisa v madžarsko teniško zvezo.
Zagrebški Gradjauski bo gostoval o binkoštih v Sofiji, kjer se bo pomeril z Levskim in FC 13.
Prihodnjo mednarodno nogometno tekmo bodo gledali v Budimpešti dne 4. junija. Svoje moči bosta merili držav, predstavništvi Hrvatske in Madžarske.
Nogometno moštvo Hajduka iz Spalata bo spet začelo delovati. V »Gazzetti dello Šport« čitamo. da je dobil bivši Hajduk novo ime Nogometno društvo Spalata. Za udejstvovanje mojstrov z morja, ki so svoječasno premagali rimsko Bomo, je po vsej državi precej zanimanja. Ni izključeno, da bo spa-latski klub uvrščen v B razred italijanskega državnega prvenstva.
V Porcčo pri Vrbskem jezeru ho prišlo o Binkoštih 16 do 20 nemških boksarskih prvakov, ki se bodo udeležili tekmovalnega tečaja za bližajoče se mednarodne tekme. Tam bodo ostali deset dni, zatem pa bodo odpotovali v Rim na mednarodni boksarski troboj Italija—Nemčija— Madžarska.
Siirensen pred Didierjem. Čez 50 tisoč gledalcev je prisostvovalo v Berlinu dirkam poklicnih kolesarjev. Tekmovali so na krožnem dirkališču v etapah po 25 km, celokupna dolžina proge pa je znašala 75 km. Prvenstvo na tej naporni dirki si je priboril Danec Frode Sorensen z 9 točkami in s časom 1:50.47. Favorit Didier (Moselska pokrajina) je bil drugi.
Iz previdnosti
»Pomisli, kakšna nesreča me je zadela davi! 2ena mi je pognala lonec s kavo v glovo.« »Pri nas že pol leta ne pijemo kave.«
J. Kmet:
Gospod Janez
Nejevoljen in žalosten je stopil gospod Janez v sobo. Palico je obesil na kljuko, klobuk vrgel na stol, brevir pa obdržal v roki in se zazrl v Dobrega pastirja na steni.
»Gospod, za Mihevca prosim!«
V vinogradu jc bil gospod Janez, pa se je še pri njem oglasil. Kajpak, saj se je moral prepričati, če je res tako trmast Joj, nič si ni dal k sebi. Kakšne mu je govorili Saj mu je gospod Janez čisto narahlo omenil prve petke in tudi ob nedeljah bi ga rad videl v cerkvi. Pa je Mihevc kar zagorel, da ga nič ne briga, kaj imajo pri fari, da ne potrebuje ne cerkve ne Boga ...
Gospod Janez se zdrzne, proseče mu splava pogled na Križanega, globoko vzdihne in odpre brevir. Pa Mihevc mu ni šel iz glave.	,
»Gospod, jaz sem preslab, ti ga pripelji nazaj, Mihevca ,. .1«
Drugi so že še. Od prve do zadnje hiše je romal v duhu. Vse pozna po imenih v svoji mali župniji.
Gospod Janez ie zaprl brevir in ga položil na mizo. Sklenil je roke in padel pred Križanega: »Gospod, strgaj mu mreno slepote, da bo spet pokleknil predte...»
Po tistem župnikovem obisku je bil Mihevc zagoveden in nemiren kot še nikoli. Ce mu je prej Ančka kaj rekla, se še zmenil ni. Le grenko eo je nasmehnil in največ, kar je zabrusil: pusti me, jaz že vem! Zdaj pa, kot bi se vsaka župniko-
va beseda kakor želo zasadila v srce. Razdražljiv je vedno vpil nad otroki, se zadiral nad Ančko in govoril o župniku posmehljivo. A ta smeh je bil bojazljiv in boleč. Ančka je tiho trpela. Ali je res zaslužila živ pekel? Pogosto je hodila v cerkev, otroke poganjala vsak dan; vse prošnje in molitve so se povijale v šopek za Marijin oltar. Bolelo jo je, da so se sosede spotikale nad Mihevčevo hišo: kaj je jud ali kaj tvoj dedec, da ne gre v cerkev. Bog se usmilil
Prva leta je Ančka za vsako ceno hotela ohraniti v hiši mir. Bolečino prevaranih upov je zaprla vase in trpela. Ni ga mogla spraviti v cerkev. Kolikokrat je na skrivaj jokala. Sreča, ki jo še uživa le z otroki, je bila skaljena. Čigavi bodo? Ali jih bo oče potegnil za seboj, jim bo smela vcepiti vero in ljubezen? Najprej je bila Anica, potlej Angelca in Jožek.
»Anica, si kaj boljša, si kaj dobila v cerkvi?« je prezirljivo vprašal otroka, ko je z mamo prišel v nedeljo od maše. — »Jezusa sem prejela, atek, za vas, da bi...« — »A že vem; to te je mama naučila.« — »Zakaj delaš razprtje in izzivaš otroke proti meni,« je zarohnel nad Ančko — »V cerkev jih boš menda pustil, kaj ne smejo moliti zate?...« — »Naj, če hočejo, ali mene naj puste pri miru!...« — »Ali niso tudi tvoji?« — »Taki
ne, kakršni so po tvojih naukih.«
•
Gospod Janez ni mogel več zaspati. Še prav nič se ni od dne videlo, ko je vstal, prižgal svetilko in pokleknil pred Križanega Pripravil se je za sveto mašo, nato zmotil brevir. Se za farane je prosil Jezusa, naj jih vodi po pravih potih, i Vedno in vedno so se mu misli sprevračale na
Mihevca. Prosil in rotil je Boga, boril se je z njim kakor Jakob, naj da moč njegovim besedam, naj mu da tako veliko srečo, če je je vreden, da bo prišel kot izgubljeni sin Mihevc spet k Očetu. Da bi ga videl pri angelski mizi...
Lahni obrisi sten so se izvili iz teme, ko je skozi priprto okno zaslišal pogovor. Spoved, je pomislil. Seveda, prvi petek je danes; da sc ne domislim. Kar veselje ga je navdalo, ko jih je v duhu gledal pri obhajilni mizi Saj jim je povedal, naj se nikar ne boje, da bi jim delo za to zaostajalo. Pa res! Se gospodarji pridejo in fantje; teh je še najbolj vesel. Ti fantje, dobri, prešerni in navihani, pa tudi resni. Dekletom ne more tudi nič očitati. K shodom vse pridejo, redko katera izostane. Nekaj je tudi živih kot sama žerjavica. Kaj hočeš, je pač mladost neugnana.
Rahlo je potrkalo na vrata. Za hip je pomislil. Seveda, za spoved, pa že tako zgodaj . .. — »Precej!« Gospod Janez se je dvignil, urno poiskal biret in vzel ključ od tabarnaklja. — »Gospod, z Bogom boste šli. . .« — »Kaj, z Bogom, kaj pa je, nesreča? Vstopi no, kdo si že, človek božji!« — Podobarjev Nace je bil. Saj ni nihče bolan, je hitro preletel vse hiše po fari. — »Mihevc je padel,« je povedal Nace. — »Moj Bog, kdaj? Tak govori, Nace, vse moram iz tebe izvleči!« — »2e snoči, ko je živino opravljal. Z odra je padel na pod. Hudo jo je dobil, a pri zavesti je bil vso noč Vsa vas je bila pokonci Kdo bi pa mislil, da bo taka sila, zdaj je pa čim dalje slabši. Dolgo ne bo Prosil je vas . « — »Prosili Mihevc prosil!« Kar oprijel «e je mize in ponavljal: Mihevc prosil... — »Brž, brž, kar v zakristijo pojdi, nA ključ; precej pridem..«
Gospod Janez je pokleknil pred križ: »Tebe želi, Jezus. Pripeljal si izgubljeno ovco nazaj. Pa že danes, na ta sveti petek. Tolike sreče nisem vreden ...«
Spotoma je naročil mežnarju, naj pol ure kasneje vabi, pa z velikim zvonom. Ko je šel župnik z Bogom po cerkvi, je bilo že precej ljudi zbranih; še na moški strani pri spovednici je bilo fantov in mož, da se je čudil. Nedeljska pridiga jih je prijela.
Mihevc je bil slab. Lepo je prejel Jezusa. Kot bi se še enkrat povrnila moč v umirajoče telo, je z zadnjo silo prijel župnika za roko: »Odpustite!« — »Vse je odpustil Bog, jaz nimam kaj odpuščati Srečen si! Ne boj se stopiti pred Boga, ne bo ti sodnik, ampak plačnik.« — »Ostanite pri meni, pripovedujte mi o Bogu in njegovem usmiljenju. 2e čutim, kmalu bom stopil na božjo pravico.«
Izjecljal je težko, župnik ga je komaj razumel Krčevito se je oklenil župnikovih rok. izgovoril ni nobene besede več Ančka ie prižgala sveče in molila z otroki; potlej je vse zadušil jok.
»Duše v cerkvi čakajo,« je zaskrbelo župnika. »Prvi petek je . .« Omahoval ie »Nič, ali ni Dobri pastir pustil devetindevetdeset ovac in šel iskat izgubljeno?«
Ostal je in ga tolažil. Mihevc je z zadnjim leskom upiral hvaležno oči v župnika. Mirno mu je skoraj v naročju umrl.
Srečen je župnik stopil v cerkev in šel precej v spovednico. Toliko jih je čakalo, da se niso mogli zvrstiti. Nenadna Mihevčeva smrt jih je upognila.
Župnik Janez je bil tisti prvi petek srečen kot ▼ nebesih v sredi svojih ovčic...

154.
Ura je odbila polnoči. Tresoglav in Almira sta se ogrnila v črna plašča in šla na prosto. Zvezde so se lesketale na nebu in luna je razlivala bledo luč po mirni prirodi. Pazno sta se ozirala naša znanca na okoli, ali ju nihče ne vidi; potem pa sta krenila tiho, kakor nočna tatova, proti Gradišču.
155.
Kmalu sta bila na Gradišču. Tu sta si ogledala zi-dovje in kleti pri mesečini. »Tu bo najlažje priti Turkom na Gradišče,« pristavi Tresoglav. »Tla so ilovnata in zi-dovje se lahko izpodkoplje.« »To ne bo šlo,« reče ona. »Mirko je vesten vodja in bo vse dobro čuval. Ali jaz vem za podzemski hodnik!«
156.
Ko to pove, potegne očeta za roko ter ga pelje oprezno in molče v globoko klet. Ondi mu pokaže železna vrata, ki so zapirala vhod. »Kdo ti je pokazal ta tajno pot?« vpraša tiho in začudeno Tresoglav. »To skrivnost mi je razodel Mirko sam!«
»Kdo? Mirko?« odgovori nejeverno Tresoglav.
Na poti do ve
Baje ima to lastnost izcedek
Skupina ameriških znanstvenikov je v teh dneh začela raziskovati čudovito moi kitajske dišeče rastline futitjeng, ki da zares vsebuje tisti eliksir, kateri utegne podaljšati človeško mladost ...
Odkar biva človeški rod na zemlji, že od pra-davnine pa preko Fausta in njegovih blodenj, vse do današnjih časov — išče človek sredstvo, da hi si mogel ohraniti ali vsaj podaljšati moč mladosti. In koliko jih je že bilo, ki so mislili, da so našli to sredstvo, pa so se še zmeraj motili, dasi so vzklikali: »Heurekal Našel sem!« In tako živi eliksir dolgega življenja še zmeraj v sa-n|ah nekih ljudi, ki se nočejo sprijazniti z mislijo, da se starajo, da se morajo postarati in da življenje usahne in se ospe »ko trave cvet«. In vendar opevajo pesniki kar dalje in dalje »večno mladost« in iščejo učenjaki še dalje sredstvo, da bi jo dosegli.
V	Zgodbah sv. pisma beremo, da je Adam živel 930 let, Metuzalem pa 9(39 let in da so drugi potomci dočakali starost 400 do 500 let. Pri tem pa seveda ne smemo misliti na naša leta, ampak na leta, ki so bila pač krajša in da tudi ti prvi ljudje niso doČakaii večje starosti, kot jo dočaka sedanji človeški rod.
Vendar so se dobili resni ljudje, ki so še zmeraj nekako zahtevali, da bi si podaljšali mladost in življenje. Na rovaš takih ljudi so se našli tudi drugi, recimo učenjaki, ki so tu vohali dober zaslužek in so se začeli proslavljati kot znanstveniki, ki so iznašli življenjski eliksir.
V	tej zvezi je znana mešanica gospoda C a -gli ostra, ki si je prislužil mnogo denarja, a tudi ječo s tem, da je sleparil svoje odjemalce in jim obljubljal, da bodo dočakali starost 5557 let. Dalje je znan doktor Graha m, ki je obljubljal zdravje in večno mladost s svojim sredstvom. Prav tako je znana »pospeševateljiea mladosti« Ema L i on a, ki je hodila okoli z vencem rož okrog glave, češ da predstavlja večno pomlad in je s svojim zdravilnim sredstvom mnogo ljudi opeharila za zdravje in večno mladost... Znan je analom Hunter, ki je dejal, da z njegovim pripomočkom lahko dočakajo ljudje tudi 1000 let in se medtem nič ne postarajo. Ne vemo, koliko lah-kovernežev je zvodil za nos, vendar bi dvomili, če bi mu šel dandanes kdo na limanice...
Mimo teh šarlatanov je znana dolga vrsta učenjakov, ki so dejali, da je mogoče pomladiti človeka z žlezami opic in drugih živali in so dajali ljudem žleze v obliki praškov, tekočin ali z vbrizgavanjem. Tu so znana imena Brown-Se-quard, Steinach, Lichtenslern, Huxley in najbolj: V o r o n o v.
Saj ni dolgo odtlej, ko je bil ves svet navdušen za pomlajevanje po Voronovem načinu, ki da pomlaja ljudi z žlezami opic, zlasti šimpanzov. Tedaj je šla po svetu vest, da je slednjič le dosežen način, da se človeku ne bo treba postarati in bo ohranil zmeraj mladostno moč in čilost.
Toda — jaj! — tudi tu je spodletelo in nihče se ni še javil, da bi ga bil učeni Voronov obvaroval starosti in mu podelil »večno mladost«.
ene mladosti?
kitajske rastline futitjeng
Zdaj pa je prišla na vrsto Kitajska, da vsebuje ona tisto čudodelno sredstvo in sicer v obliki rastline z zvenečim imenom: futitjeng. In, sicer so tu že dokazi Kitajca Cangliluna, ki da je zaradi izcedka iz te rastline doživel 205 let...
To rastlino, z imenom futitjeng, je po bajki posebej poslal na svet veliki bog Višnu, da bi |>o njej večno živeli njegovi sloni. Zdaj pa se jo začela zanjo brigati skupina ameriških znanstvenikov, kako da bi se dala uporabiti za pomlajevanje človeštvn.
Ali je slednjič zdaj doseženo tisto, po čemer hrepeni vsak človek? Ali bo izcedek iz te rastline pripomogel, da se človeku ne bo treba nikoli postarati? Ali pa bomo tudi to pot opeharjeni in nas bo tudi ta rastlina pustila na cedilu? Pa da' bosta glede na »večno mladost« v zmoti tudi kitajska in ameriška znanost? Bojimo se, da bosta.
Maiioglasi
V malih oglasih velja pri lskan|u službe vsaka besed* L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pil naročilu.
1 SlužIle ||
Dobe:
Steklar
dobi delo za nekaj časa. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Steklar« št. 3134.	b
Jttejo:
Stanovanje
4 do S sob iščem za takoj aH s 1. junijem. Ponudbe v opravo »Slovenca« pod »Uirna stranka« it. 8078.
muškat, maršala In ver-mouth v sodih ln steklenicah nudi Mlakar, skladišče Ranzlnger, LJubljana.	1
Preklje fižolovke
močne, dolge — naprodaj. Poizvedbe: Bahovcc, pa-plrnlcat tromostovje. 1
Šivalni stroji
pogrezljlvl, ugodno naprodaj. Feliks Toman ml..
Costova 7.
Zavodi, mesarji, gostilničarji - pozor!
Mline za kosti za ročni In motorni pogon, dobite pri Ileršlč, Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-5«. 1
Večjo količino karbida
Imam naprodaj. Ponudb j z navedbo cene pošljite v upravo »Slovenca« pod »Karbid« št. 3143. (1

Stare gramofonske plošči;
kupuje In plača najvišje dnevne cene samo »Eve-1 rest« Prešernova ul. 44.
hsssbcib^'- mB	
i*'. wnj /i!	
DARMOL
najboljše odvajalno sredstvo
LJUBLJANSKI EMATOCRAFI
Predstave od delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-deltah m praznikih ob 10.30,14.30. 16.30 tn 1P.3C
Stan f.anrel 'n Ollver HaHy nopulnrna fi mi-ka komika v sijajni in nadvse zahavni burki
Leteča vraga
V ostalih a lopnil .Tenn Paiker ln
Roginald Gardtner KINO SI.OnA . TEl. 27-JO
VeliKa ljubezenska 7godba na ruskem car. dvoru
Prlncezlna l|ubezen
Luisa Ferida, Claudio Gora, Laura Nucci Režija Aleksander Volkov KINU MATICA - TEL. 22.41
Po daljši bolezni, v 72 letu starosti, se je danes okrepčan s Sveto popotnico, za vedno poslovil iz doline solz, naš predobri mož, skrbni oče stari oče, tast, stric in svak, gospod
Opažem ]osip
posestnik, trgovec, dolgoletni župan in častni občan občine Moste i. t. d.
K večnemu počitku ga spremimo iz hiše žalosti Moste, Predovičcva 5 na pokopališče v Štepanji vasi dne 23. maja t. 1. ob 4. uri popoldne. Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev.
Ljubljana, dne 21. maja 1942.
Žalujoče rodbine: Oražein, Poženel, Hladnik, Pavšek.
Ada Negri:
LOVEC
Ob zori 6em prerojena po tem izmučenju 6pet našla 6Voje papirje na mizi. Ležali so v velikem neredu, V6i popisani z verzi. Toda pisava ni bila prav nič moja; bila je bolj f>okončna, bolj o6tra in nekam bolj trda. Kdo je napisal misli in besede s takimi 6ilnimi znaki?
Verzi, v katerih so živeli revni ljudje in revne 6tvari, so hoteli biti polni usmiljenja in polni tolažbe. A v njih je bila ošabno6t in malo dobrote in 6kromno6ti. Bili 60 osorni, kakor, da 6em se nanje vrgla z osornostjo, podobni cepetanju konj v galopu.
»Ti 6i obsedena,« mi je rekla Eddi, naglašujoč vsak zvok, kadar 6cm ji pravila o svojih nočeh. — »Kakor neumnica si! Privide imaš. Veš, da so neumneži božji ljubljenci? Toda ti ne 6meš dolgo 06tati tu, tebe čakajo daleč!«
Smejala 6em 6e in nisem verjela. Moja pesem trii je ugajala, drugega pa 6i nisem ničesar želela.
Nekega večera mi je rekla: »Ti boš pisala mojo zgodbo!«
Njene zgodbe ni nihče poznal, niti Katarina Domprč ne; 6 tem je vse povedano. Katarina Domprč je bila prodajalka, ki je imela trgovino blizu Meralijeve pekarne. Bila je to nenavadna ženska, pametna in brez 6trahu. Imela je okoli pet in trideset let. Bila je vdova fK> drugem možu in mati štirih sinov, eden iz prvega, trije pa iz drugega zakona. Po zunanjosti in po obnašanju je imela nekaj na sebi, kar je spominjalo na podlasico in mravljo: majhna, zelo suha, črnkasta, 6ama glava
in živci, oči in duh. Bavila 6e je s 6vojo trgovino in z vso vasjo. O njej 60 govorili v tistem značilnem dialektu, da je »križana duša«. V njeno hišo 60 prihajali Časopisi »Corriere della Sera«, »L'illu-6trazione popolare« in nek kmečki list. Pri njej so peli najnovejše pesmi in klepetali o najnovejšem škandalu.
Okoli sebe je imela mlade ljudi. Dajala jim je nasvete in jim pomagala, če je bilo treba — in zmerom 6e ]i je posrečilo, da se je naredila mlajšo, kakor pa so bile druge. Ce bi 6e bila rodila z velikim imenom in z velikim bogastvom, bi bila brez dvoma ustanoviteljica in duša sijajnega političnega in književnega 6alona. Bila je prijateljica V6em,
mo mladine.
Dekleta 6mo se zvečer zbirale s pletilkami in z nogavicami v rokah. Spominjam se temnomodre pletene jopice, pri kateri 60 mi zmerom uhajale zanjke s pletilke in katero smo imenovale »post«, ker je ni hotelo biti nikdar konca.
»Hej, gospa Katarina, jjozdravljenil Kaj novega?«
»Novega? Ali mi ona prinaša kaj novega, ali ti?«
»Beži, beži! Pri nas 6i je Don Marko, pomožni župnik, nataknil črn talar!«
Kadar smo imele med seboj Nanetto dei Ri66i, takrat je bil velik hrup. To je bila kmetica, V6a ožgana od sonca in od nemirnega plamena bistroumnosti, ki jo je sama našla v knjigah. Recitirali sva skupno verze (njeno sodelovanje me ni nikdar poniževalo, ampak zmerom veselilo.) Razlika med mojimi in njenimi verzi je bila le ta, da 60 bili
njeni predvsem zbadljivi, satirični, v katerih je bil za praznike vsakdo obdelan: od župana pa do zadnjega drvarja in čolnarja, in to brez usmiljenja. Imela je nekam neumno siv obraz, kakor 6korja na drevesu, njen nasmeh pa je bil širok, pri katerem 60 6e vedno pokazali zelo beli zobje. Brala je anarhistično literaturo, ki je bila njena 6trast. Kričala je: »Dol z gospodo!«, čeprav še nikdar nobene gospode videla ni in čeprav 6i prav nič ni želela v 6vojem življenju. Tudi nikomur ni še nič žalega storila, niti muhi ne. Nanettina govorica je bila navadna, toda podobna prasketajoči in bleščeči 6e raketi na kmečki veselici. V maju je hodila bosa, 6 svileno ruto na glavi, v Vigevan, onstran reke, luščit riž. Vtepla si je v glavo, da bo 6 6vojim delom študirala edinega sina, mojega učenca, ki je bil izredno razposajen in mi je v šoli vedno kakšno zagodel. Mnogo bolj je bil rojen za kričača na sejmih. Toda ne! Ta mali učenjak je moral jx)6tati velik bogataš, pri katerem ree ne vem, kako 6ta 6e bogastvo in modrost 6rečala. A kako je mogla Nanetta dei Rissi še kričati: »Dol z gosj>odo ...?«
Tako se ni nič zgodilo v kraju in v okolici, o čemer bi Katarina Domprč ne govorila in kar ne bi potem zapisala v svoj posebni notes. Čudno je bilo le to, da ni [»znala Eddine tajnosti. Zakaj čuvati tajnost? Ni kar tako ta ženska, preoblečena v moškega. In da je zapustila domovino in da je prejiotovala hribe in morja, da bi prišla naravnost v Motto, samo zato, ker je Motta lovski kraj. V hišo Katarine je na večerne sestanke Eddi večkrat prišla. S seboj je prinesla namesto puške kitaro.
Lejjo je igrala na kitaro, z močnim, nekoliko zadržanim čustvom. Gledale 6mo jo, ko je sedela v kotu z zamaknjenim [^ogledom, 6 prekrižanima
nogama, e sklonjeno glavo nad kitaro... vse to je tako malo pristajalo obleki, 6 katero je bilo zakrinkano to telo. Ta njena drža je vzbujala neko trpljenje, ali bolje, neko nemirno radovednost, tudi med nami, ki smo je bile vajene.
Kdo je bila? Kdaj in kako je trjjela, da je prišla do tu? Včasih 60 bili akordi mehki in zdelo se je, da ni60 njeni, ampak nekoga drugega, ki ie izjx>vedal lastno 6krito žalost. V jesenskih večerih, ko je lilo izpiod neba in je bilo slišati kapljice dežja padati na j>e6ek na dvorišču, takrat je Eddi igrala pesem dežja. To padanje, ta čudna spremljava, ta domotožna melanholija tujke, V6e to je naredilo v na6 občulek morekih globin, čeprav se nisem videla morja. V6e življenje sveta 6e je reševalo v muziki.
•
V Eddinem stanovanju 6mo bile redkokdaj in še to 6krivaj in mimogrede. Nerada je sprejemala na domu. Toda nekega julijskega dne, ko 60 bili izpiti že končani in so 6e pričele počitnice in 6mo bile učiteljice proste kot canalinske veverice, nas je jx>vabila Eddi na velik sprehod jx> gozdovih. Končal pa 6e naj bi ta sprehod čisto na amerikan-ski način s »čajem ob petih« v njeni hiši.
Okoli desetih dopoldne smo odšle, kljub vročini, zdoma. Eddina lovska torba je bila polna in se nam torej ni bilo treba bati za zajtrk pod milini nebom; me pa smo vendarle imele vsaka svojo košarico 6 seboj. Da je bila Chiarascura lahko z nami pri odhodu, je bila pustila mater na klopi, Katarina Domprč pa je imela kramarijo zaprto)
Zakaj ni bila Eddi zbrala nedelje, «ama s! vedela; brez dvoma je vsakemu trenutku odgovarjal drug 6pomin.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
izdajatelj: inž. Jože Sudja
Urednik? Viktor Čenč!?