Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. aprila 2021 - Leto XXXI, št. 17 stran 2 »Hvala Baugi, ka sem pá leko v razred išo« Iz hobija je napravila posel stran 4 TRESTI LEJT.. stran 6-7 V NDK sem stejla titi stran 8 2 »Hvala Baugi, ka sem pá leko v razred išo« Etak se je radüvo eden od števanovski školnikov, gda je 19. apriliša pá leko bijo vküper s svojimi šaulari na šauli. Veseli so bili mlajši tö na naši dvojezični šaulaj, ka so se leko pá srečali. Bar tisti, steri ojdijo od 1. do 4. klasa, vej pa starejši do 8. razreda se ešče itak on-line včijo. Bejdvej ravnateljici – Ildiko potrdila števanovska ravnateljica Agica Holec, stera je v tistom časi, gda so šaule zaprejte bile, dopistila, ka mlajši s 1. razreda tri dni na tjeden ojdijo v šaulo, se tam včijo od 8. do 11. vöre pisati, šteti pa računati. Stariške so tö bili za tau, vej pa takše male je trno težko doma včiti. Na bejdvej šauli majo po devet školnikov pa leranc. Pred tejm, ka bi šaule na nauvo odprli, so pedagoške delavce zvünredno cepili, na obej šauli se je dalo cepiti po sedem školnikov pa leranc. Bejdvej ravnateljici pravita, ka sta nikoga nej silile, ceplenje je prostovoljno, vsakši je za sebé Števanovski šaularge od 1. do 4. razreda s svojimi odgovoren. lerancami v nauvoj telovadnici Med tejm čaTreiber Dončec na Gore- som, ka je nej bilau pouka, njom Seniki, Agica Holec v so v šaule notraspisali mlajŠtevanovci – sta zadovolni s še, steri do septembra začnili tejm, ka so mlajši 19. apriliša prvi klas. Več mlajšov bau na stau procentno prišli nazaj Gorenjom Seniki, kama so na šaule. (Moramo vedeti, dali vpisati 13 prvošolčkov. ka je nej mujs bilau nazaj Največ mlajšov je z Gorenjona šaule titi, če je kakšen ga Senika, Dolenjoga Senika stariš sto, je leko svojo dejte iz Sakalauvec pa Slovenske doma zdržo. Po varašaj je v vesi, je povedala ravnatelveč mejstaj od deset do dvajs- jica Ildiko Dončec Treiber, ti procentov mlajšov doma dapa tri do meli iz Monoštra ostalo, ka so se stariške bo- tö. Tak se ji vidi, kak je predjali, ka betežni gratajo.) gledala menje mlajšov, ka Na Gorenjom Seniki je v najmenje 80 procentov ma šaulske stolice sedlo 31 mlaj- kakšne slovenske korenjé ali šov, v Števanovci 19 šaula- je ojdlo v slovenske vrtce ali rov. Na obadvej šauli majo 9 v slovensko skupino v varašškolnikov pa leranc, tisti uči- kom vrtci. Na senički šauli telji, steri včijo samo v nižji do v 8. klasi meli 9 učencov, razredaj, so se tö vrnili na zatok so veseli, ka do geseni šaule, tisti, steri včijo male meli več mlajšov na šauli pa vekše, se z malimi direkt- kak ji majo zdaj. no spravlajo na šaulaj, z vel- Če se vse zošika, tak bau v kimi pa prejk računalnika. Števanovci tö. V prvi klas Ka je digitalno včenjé najbo- so tam vpisali 5 pojbičov iz la težko za male, sploj pa za Števanovec, Máriaújfaluna, tiste, steri ojdijo v 1. klas, je Varaša pa Budimpešte, z aus- moga razreda odide 6 učencov. Dapa v druge razrede tö dobijo tri mlajše, ka de edna držina iz Budimpešte zidala v Števanovcaj pa so mlajše že dali notraspisati v šaulo. Na števanovski šauli so napravili telovadnico (tornaterem), stero – zdaj tak računajo – 20. majuša prejkdajo. Za telovadnico je dau pejneze vogrski rosag (Urad predsednika vlade, oddelek za narodnostna in verska vprašanja), šaula je za telovadnico prejk Državne slovenske samouprave dobila kauli 30 milijaunov forintov. Na števanovskom vrtci so vömenili okna, za tau so meli kakšni 10 milijaunov. Tau leto bi radi še napravili sistem za odpadno vodau (szennyvíz) pri vrtci, dapa trbelo de vömeniti instalacijo za elektriko tö. Števanovska ravnateljica je vesela, ka so 8 gezero evrov pomauči dobili iz Ljubljane (Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu), te pejneze ponücajo za krožke pa zvünšaulske dejavnosti, dapa organizirali do lončarski tabor tö, če ovak nej, te samo za svoje mlajše. Na Gorenjom Seniki tö majo plane za menjše investicije, vred ščejo vzeti notranji dvor, ga delno pokriti, ka tam večkrat majo šaulske programe. Vsi na šaulaj – ravnateljici pa školnicke tö – bi se najbole tauma veselili, če bi se živlenje normaliziralo pa bi se višji razredi tö vrnili na šaule. Vsi vejo, da je mlajšom najbaukše, če so med svojimi vrstniki, školnikom pa dosta ležej, če včijo v živo. (Kejpi na 1. strani: Štirge nižji razredi na senički šauli, slikali so se 22. apriliša, gda smo svetili svetovni den Zemle.) Marijana Sukič Foto: Gabriella Labricz in Agica Holec Pod Srebrnim brejgom … ... se svejt vcejlak ovak vrti, kak je dugo, preveč dugo trpelo. Nagnauk dosta vsega je goroprejto, šaule, krčme, baute… Po cejlom kustom enom leti de se na nauvo trbelo včiti, kak v »normalnom« časi živeti. Ja, ka je inda, prva je betek vövdaro, normalno bilau, zdaj tau je več nej. Sociologi pa psihologi že pripovejdajo od mlade covid genracije, stera de eške lejta pa lejta cejlo tau negativno prakso za seuv nosila. Dobro, optimizem mora ostanoti, brezi njega tadale nejde. Té je pri Aleksandri Čeferini, prvomi človeki UEFA, do kraja ostano, gda se je fantomska »superliga« sama od sebe gor postavila. Možakar je brž v akcijo šau, suspenze, sankcije, vözglaso pa svoje lidi vküper paubro, tiste, ka z njim vküper držijo. Samo v dvej dnejvaj so od 12 najbole bogati klubov samo trge ostanoli, ka bi škeli v takšoj ligi labdo naganjati. Istina je, epidemija pa vse kaulak nje je dosta nji po žepkaj vdarila. Depa če malo poglednemo, steri klubi so tau gé, glava začne boleti, kakšni pejnezi se pri nji obračajo. Zdaj je vöprišlo, ka preveč so pejnez tazmetali, najvekši bogataši zdaj najvekše minuse na računaj majo. Cejla ta epizoda v Sloveniji se na velki čüje. Nej zatoga volo, ka bi kakši slovenski klub leko v takšoj eliti brso, nej zatoga volo. Če paunite, že smo od Čeferina pisali, ka bi ga eni radi na slovenskoj političnoj sceni vidli. Račun brž leko vöpokaže, zakoga volo; če je do kraja skorumpejarano UEFA vred vzeu, zakoga volo bi nej kaj takšoga v Sloveniji napravo? Vred pa se ne more pa ne more Mura vzeti. Nej tekstilna fabrika Mura, stero so že davnik na nikoj djali, pokopali, zakopali. Gučimo od nogometnoga kluba Mura, steri ne najde pa ne najde tiste forme, s stero je eške na gesen mlejo vse pred seuv. Od toga več skur nika nej ostanolo. Eni so Muro že v taom leti kak prvaka vidli, depa fantazija pa želenje je eno, realnost pa vcejlak neka drugo. Istina je, ka brezi publike, najbaukše v Sloveniji, Mura ne more kompletna biti. Samo če numere poglednemo, Mura na enoj samoj tekmi telko lüdi ma, kak nisterni klubi v pau leta. Tak enim sploj ne važno, ka lidge eške na stadione ne smejo, sploj nika se njim ne pozna, če se ji eno par na tribunaj zdejra. Cejla krajina kaulak Murske Sobote zdaj na velki čaka, ka se Murina kaula dun genejo, ka se Evrope včakajo. Čakajo, čakajo pa li samo čakajo prazni kinoji, kulturni domauvi, klubi pa tak naprej pa tak tadale. Tam pa brezi lidi rejsan nejde. Vsem je že gledanje vsega žijvoga prejk interneta prejk prišlo. Najbole se tau pri mladi vidi, ranč tisti, za stere je valalo, ka brezi interneta pa čedni telefonov ne morejo živeti. Ta nauva generacija, stara nin kaulak 20 lejt, je tau vse pomalek tanjala. Že svoje menje tö ma, generacija Z jo zovejo. Brezi cejloga toga digitalnoga bagaža škejo živeti, v časi covida njim je vse tau prejkprišlo. Tak se nazaj k lidam obračajo, v pogučavanje brezi SMS-ov, brezi skypa, brezi kompjuterov. Samo telko eške vse tau majo, kelko rejsan trbej. Leko, ka ranč ta genaracija kakšo nauvo pozitivo naprej prinese. Naš Srebrni brejg zatoga volo veseldje kaulak sebe trausi. Brodi, ka ranč zavolo te mlade garde več lidi de na njega ojdilo. Un rad ma lidi, samo aj se znauva na njem smetje na najde, kak vsigdar po tejm, gda na sprtolejt doj z njega človekovo grdostijo znosijo. Miki Roš Porabje, 29. aprila 2021 3 Ka svetimo 1. majuša? 1. majuš so na svejti oprvim svetili leta 1890. V kisnejši stau lejtaj so ga zvali »mednarodni praznik delavcov«, šteri je biu po drügoj svetovnoj bojni v Sovjetskoj zvezi in socialistični rosagaj eden najvekši svetkov. Od leta 1955 ga je za den svetoga Jo- delavnik, šteroga so v več merkanarski državaj že naprejspisali. Pred 155 lejtami, 1. majuša 1866, se je začno veuki štrajk v Chicagoni, gde so dva dni kisnej delavci vküpvdarili s policajami. Té drügi so začnili strejlati, zatok so štirge de- 1. majuš 1957 na Trgi herojov v Budimpešti; tisti den so vrteli prvo oddajo Madžarske televizije – pau lejta po revoluciji (foto: Fortepan) žefa Delavca odebrala katoličanjska Cerkev, gnesneden pa té datum bole poznamo kak »solidarnostni den delodjemalcov«. Pripovejst svetka segne nazaj v cajte industrijske revolucije. Britanski fabrikant Robert Owen je biu utopični socialist, šteri je že leta 1817 terdjo, ka bi delavci mesto 10-14 vör delali samo 8 vör na den. Donk pa so po vnaugi protestaj in štrajkaj v Velkoj Britaniji leta 1847 delovni čas samo na dnevni 10 vör zmenjšali, tau pa tö samo ženskam in mlajšam (moški delavci so na tau mogli počakati do 1870-i lejt). V australskom varaši Melbourne so zidarge apriliša 1856 pred lokalnim parlamentom terdjali osemvörni delavnik – tau se jim je prišikalo tö, eške plače so jim nej zmenjšali. Prvi kongres I. Internacionale pa je že leta 1866 vöpravo, ka je osem vör dela prvi stopaj na pauti k osloboditvi delavskoga klasa. V drügoj polovici 19. stoletja so v ZDA (USA) tö vsikdar bole terdjali osemvörni monstranti mrli. Drügi den je lüstvo pá vküpprišlo na ednom veukom djilejši, na šterom so ništerni anarhisti ličili bombo na policijo. Pá se je začnilo strejlanje, mrlo je osemnajset lüdi. Zavolo vsega toga, ka se je zgaudilo na trgi »Haymarket«, so pred birovijo postavili osem anarhistični prejdnjov in štiri od nji obesili tö. Cejli svejt je čemeren grato, zatok so sledik za 1. majuš vsikdar vküppozvali spominske proteste. Ustanovni kongres II. Internacionale se je leta 1890 odlaučo, aj vsikšo leto na té datum delavske organizacije vküper odidejo na demonstracijo in terdjajo vpelanje osemvörnoga delavnika. Tak na Vogrskom kak na Slovenskom so se delavci tistoga leta ranč tak oprvim na veuko zbrali. Edno leto kisnej je II. Internacionala 1. majuš zglasila za »bojeviti svetek mednarodnoga zdrüženja delavskoga klasa«. Leta 1919 je Madžarska republika sovjetov (Tanácsköztársaság) na té dén držala veuko demonstracijo moči, Budimpešto so prejknaravnali v redečo draperijo - eške cejli spomenik na Trgi herojov tö. S svetkom je želejla vlada pokazati, ka je krepka, če rejsan sta češka in romanarska sodačija že na pragi rosaga stali. Praznik je biu pun komuništarske propagande, na té dela prost den so v glavnom varaši držali monumentalno povorko (felvonulás) s simboli avantgardne umetnosti. Pred drügov svetovnov bojnov so na Slovenskom uradno nej svetili té dén. Malo je špajsno, de so pa svetek oprvim držali leta 1941, gda so Nemci prejkvzeli rosag. Vrnau nacisti so bili tisti, šteri so 1. majuš leta 1933 nutvpelali v Dajčlandi, med bojnov pa eške v vsej rosagaj, štere so okuperali. Po drügoj svetovnoj bojni je grato té datum tak na Madžarskom kak v Sloveniji državni praznik in dela prost den, na šterom so držali veuke povorke. Jugoslovanska skupščina (parlament) je svetek zapovödala že leta 1945, za par lejt pa je praznik grato dvodneven. Največ lüstva je v Ljubljani vküpprišlo 1. majuša 1946: v povorki je stapalo 30 gezero lüdi, štere je sprevajalo 70 gezero drügi navzauči. Varaš je biu pun z zastalami in raužami, z iž so visali napisi in kejpi voditelov, varašanci pa so na okna vödjali radijske aparate. Povorka po mestni ulicaj je trpela štiri vöre, lidgé so prišli s cejle Slovenije. Najnaprej so nosili državni grb (címer) pa zastale Slovenije in drügi jugoslovanski republik. Nej so falili kejpi Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina in Titona, depa sodački goslarge tö nej. Malo bole ozajek so maršerali delavci po slüžbaj: kovinari, železničari, rudari, škonicke, tekstilci, pavri, zdravstveni delavci, grafičari, športna drüštva, kölnar- ge, küjarce, delavci z bank in kancelajov, poštari, policaji in frizeri. Vsakša skupina je nutpokazala svojo delo, nosila je svoje mašine, škéri in produkte. Na veuki tablaj je pisalo: »Prva smo se borili s pükšami, zdaj pa z mašinami za obnauvo!« Na konci so stapale ženske z mlajšami. Prvomajski svetek je biu vsefelé fabrik, firm in kancelajov so se pri nas tö mogli zdrüžiti v skupine. S kem bole posabne ideje so mogli vönajti, ka bi nutpokazali gospodarski razvoj in nauve industrijske produkte. Mlajši so bili simbol drüžbenoga napredka, zatok so se mogli uni tö pokazati. Šaularge so bili lepau naravnani, pionirge so v 4. majuša 1886 so delavci mérno vküpprišli na demonstraciji na trgi Haymarket v Chicagoni; po eksploziji bombe anarhistov so policaji več lüdi dojstrlili – 1. majuš pa je grato svetek dela (foto: Wikipedia) samo v prvi lejtaj po bojni tak pompozen, kisnej so gratale parade menjše. V socialističnom bloki se je svetešnji den vsikdar začno z muzikov plehbande, po tistom so držali povorke in kulturne programe. Lidgé so si na sé dejvali najlepše gvante, na štere so gorbodnili klinčece té simbole so zvekšoga prejkvzeli od Sovjetske zveze. V Sloveniji so vnoči vsikdar držali veselice kauli veukoga odnja (kresa), tau je na té svetek eške gnesnedén tak. Na Madžarskom je emo té praznik v socialistični cajtaj veuko znamenje, vej so pa bili v komuništarskoj ideologiji delavci na prvom mesti, delati pa je bilau sigurno zapovödano. Za 1. majuš je trnok dosta lüdi vö na ulice odišlo tak v Budimpešti kak po drügi vekši vogrski varašaj. Po cejlom rosagi so držali povorke, v šteraj so lidgé stapali z veukimi tablami pa zastalami. Na té svetek je bilau mujs vötiti, delavci od Porabje, 29. aprila 2021 uniformaj nesli zastale pa table s kejpami voditelov rosaga. Na budimpeštanski svetek je vsikdar vöprišo voditel Madžarske socialistične delavske partije János Kádár, bilau je, gda je svojoma lüstvi majüto s čestne tribune, depa takšo se je tö prigaudilo, ka se je špancero nimo lüdi, šteri so stali v lejpom redej (tau je vsikdar gorvzela televizija tö). Od 1990-i lejt je grato 1. majuš »den solidarnosti med delavcami«, na dosta mejstaj pa eške itak držijo majališe. Od stari cajtov so ostale hrenovke, pečene klobase in vatacuker, depa ringlišpil tö. Sindikati (szakszervezetek) po veuki varašaj sveta dale organizerajo demonstracije, na šteraj terdjajo delavske pravice: gvüšne slüžbe, pravično plačo in človöka vrejdno penzijo. Tau so ideje, štere so aktualne v vsakšom cajti – kak koli je želej politika obrnauti. -dm- 4 Tanja Cipot – Sobočanka s Cankove PREKMURJE Gračenki Že več kak eno leto je naš vsakdanešnji žitek ovakši, kak smo ga bili včeni. Če škemo ali nej, je nauvi koronavirus napravo dosta nevol, enim več, drügim malo menje. Najbole lagvo je sigurno tistim, steri so zbetežali za Covidom 19 pa majo ške gnesden posledice ali pa tistim, sterim je té beteg vzeu nekoga iz njihove držine ali žlate. Trpijo tüdi drügi. Brodim, kak žmetno more biti tistim, steri delajo v turizmi in kulturi in takši poklicaj, gé večina zaposlenih že dugo ne dela. Istina gé, ka jim rosag da neka finančne pomoči, samo dostakrat je tau nej telko, kak bi nücali za normalni žitek. V osmih od dvanajstih statističnih regij v Sloveniji (med njimi je tüdi Pomurje) so se preminauči keden po dugom cajti pa gorodprli gračenki in terase gostinskih lokalov. Lidge so pa leko spili kavo tak, ka so sedeli za stolom, pa jim je nej trbelo stati in v rokaj držati kavo v plastičnij posancaj. Nevola je samo ta bila, ka je vreme nej glij šlo na rokau nej krčmarom, nej gostom, vej pa je bilau mrzlo, pa ške dež je šau. Pauleg toga se trbej držati dosta pravil. Razdalja med stoli more biti bar tri metre, za enim stolom pa leko, z upoštevanjom 1,5-metrske razdalje, sedijo samo štirge lidge. Mask ne nücajo samo te, gda sedijo, na pauti do stola, pa tüdi če dejo v zidino na WC, morejo meti maske na obrazi. Krčme, bifeji in restavracije so leko gorodprejti samo med 7.00 in 19.00, pauleg toga pa se morejo kölnari in kölnarce vsakši keden testerati na okužbo z nauvim koronavirusom. Čiglij so té omejitve, je tau vseeno en mali stopaj k normalnomi žitki. Vüpajmo samo, ka de tau tak ostalo, pa ka de vsakši den menje in nej več okuženih z nauvim koronavirusom. Silva Eöry Iz hobija je napravila posel Tanja Cipot je Sobočanka, stera že 20 lejt žive na Cankovi. »Moj mauž Iztok, steri je ovak Prlek, je na Cankovi erbo ram, v sterom je živela njegva stara mati. Sam je zač- vse redim, more biti 100-procentni bombaž. Tau pomeni, ka ga prva morem tüdi oprati, ka se te izdelki ne potegnejo vküp. Dosta toga, ka nücam, küpim na tihinskom, dobro stro, živeli v bloki, sledkar pa so se preselili v svoj ram, v sterom zdaj ške žive njeni oča. Na prvi soboški osemletki, gé se je šaulivala, je najrajši mejla likovno vzgojo: »Trnok rada sam risa- Tanja Cipot je Sobočanka, stera zdaj žive na Cankovi no té ram vrejdgemati in ga prenavlati, pa sva te tau delo vküper zgotovila, gda sam se k njemi preselila. Mava fajn sausede in nasploj so vsi lidge na Cankovi trnok fajn, tü se dobro počütim. Eno leto sam na občini (önkormányzat) delala tüdi prejk javnih del in sam ške več lidi spoznala, nej samo s Cankove tüdi iz drügih vesnic té občine,« je prva raztolmačila sogovornica in povedala, ka se sin Vid, steri odi v prvi letnik srednje šaule, tüdi z muziko spravla, vej pa se je šest lejt v glasbeni šauli včiu klavir, zdaj pa se vči ške špilati na bobne. Tanjo Cipot sam na daljavo, po telefoni, gorziskala zatau, ka se ona z enim zanimivim delom spravla. Pod imenom TaCi-Handmade redi dekorativne tekstilne izdelke, steri pa so tüdi za nüc. Tau so v glavnom krpanke ali kak se tomi po angleško tüdi pravi Patchwork izdeki, steri so v zadnjom cajti furt bole prilübleni in cenjeni: »Leko povem, ka sam ges iz svojoga hobija napravila posel. Iz malih falatov blaga redim male in velke odejvke, vankiše, fijanke, male košare, turbe, haube pa ške marsikaj drügoga. Vsakši izdelek je unikaten, vej pa nikdar ne morem napraviti dva gnakiva. Material, iz steroga gé, ka se gnesden dosta toga da küpiti tüdi prejk interneta. Gda je ške nej bilau epidemije, pa sam tau küpüvala tüdi v bautaj. Gda dem kama na tihinsko, furt iškem tüdi nauve vzorce (mintákat) in ideje.« V Dekorativni vankiši domanjom rami, gé ma svojo delavnico, jo večkrat što obišče, pa če ga zanima, njemi tüdi pokaže, kak se redijo krpanke. »Tüdi ovak mam, no aktualno pač zavolo epidemije nej, večkrat kakšne delavnice. Vesela sam, ka vidim, ka gejo mlade dekline pa tüdi pojdje, stere tau delo zanima.« Svoja mlašeča lejta je sogovornica preživela v Murski Soboti. Prvo so z držino, ma ške eno se- to, ka me veseli. Včasi se more kaj lagvoga zgoditi, ka začneš delati tisto, ka maš rad.« Tanja Cipot vse svoje stranke najde prejk facebooka, na sterom ma Taci-Handmade tüdi svojo Svoje izdelke odavle tüdi na senjaj la, tak ka sam en cajt brodila, ka bi se naprej šaulivala v tau smer ali zavolo toga, ka bi te mogla v Ljubljano titi, sam se rajši odlaučila, ka se vpišem na soboško srednjo tekstilno šaulo. Gda sam jo zgotovila, pa sam se v Maribori vpisala ške na višjo tekstilno šaulo. Brž po tistom, ka sam zgotovila študij, sam se zaposlila v fabriki Mura, vej pa so nücali takši kader. Kak za mladoga človeka je biu tau za mene velki šok. Prva sam bila majstrica, tau pomeni, ka sam prejk mejla od 30 do 40 zaposlenih. Po tistom pa sam šla vö iz proizvodnje (termelés), se pravi od tam, gé se je šivalo, in san pomagala pri pripravi kolekcij. Mejla sam eno menšo skupino lidi, v steroj smo pripravlali vse od začetka do konca, tak ka smo dosta sodelüvali tüdi s kreatori, majstri in tehnologi. Bilau je fejst razgibano in naporno delo, tak ka je bilau šivanje moj hobi, s sterim sam se spravlala doma. Tau, ka je fabrika na nikoj prišla, je bilau mogauče za koga tragedija, meni pa je bila tau ena brca v rit, ka sam se genola in začnila delati tis- Porabje, 29. aprila 2021 stran. Lidge si leko zberajo izdelke, sploj odejvke, po velikosti in farbaj, tak ka proba vsakšomi spuniti njegovo željo. Največ toga lidge naročijo kak darilo za male babe pa tüdi ob drügih prilikaj: »Vsakši bi meu rad neka unikatnoga, neka takšoga, ka ne najdeš v vsakšoj bauti.« Sploj vleti je rada odila tüdi na senja, vej pa je fajn, če maš tüdi na té način, v živo, stik s küpci, nej samo prejk interneta ali telefona. Gda človek od dauma dela, je dobro tau, če si zna vövtalati svoj delovni in drügi cajt. Tanja pravi, ka s tem nema velkih nevol. V glavnom dela od zrankoma do tretje vöre zadvečarka, tü in tam, gda je kakša sila, pa se leko zgodi, ka je tüdi kakša nedela delovna. Ali če rad delaš tau, ka delaš, je tau nej preveč velka nevola, je povedala sogovornica, stera rada skrbi ške za svoj mali gračenek, gé ne raste samo zelenjava, liki tüdi rauže, s sterimi se tüdi rada spravla. »Rada se odim tüdi šetat ali pa se odpelam s piciklinom malo naokaoli,« je na konci ške cujdala Tanja Cipot. (Kejp na 1. strani: Odejvke, vankiši, turbe ...) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Tanje Cipot 5 Po sledeh svojih dedkov (K članku »Odstrte skrivnosti sovjetskih taborišč« Dušana Mukiča) Dolgo časa se že ukvarjam z obdelovanjem in raziskovanjem preteklosti svoje družine ter sestavljanjem družinskega drevesa. Manjka pa mi še mnogo majhnih detajlov: dva od njih sta čas in kraj smrti Sándor Sohár - 1941 mojega deda po očetovi strani. Tudi on je bil žrtev druge svetovne vojne. Zagotovo se je boril na ruski fronti, preživel preboj pri reki Don januarja 1943 in padel v ujetništvo – to vemo od njegovega sovaščana, ki se je vrnil domov, starega očeta pa videl in celo govoril z njim v ujetništvu. Od leta 2016 je omogočeno raziskovanje v podatkovni bazi s podatki o prebivalcih Madžarske, ki so med drugo svetovno vojno padli v sovjetsko ujetništvo. Podatkovna baza se stalno ažurira z novejšimi podatki (leta 2019 so izročili 681 955 kartonov evidence o madžarskih vojakih). Na prejetih lističih je seveda vse navedeno s ciriličnim zapisom, in sicer ne le podatki v ruskem, temveč tudi v madžarskem jeziku: priimek, ime oziroma krajevna imena. Nadaljnjo težavo predstavlja, da so vse to zapisali ruski vojaki po posluhu. Te ročno popisane kartone izpred zdaj že sedemdesetih let so »prevedli« zgodovinarji in jih objavili za namene raziskovanja pod spletnim naslovom https://adatbazisokonline.hu/ adatbazis/szovjet-taborok-magyar-foglyai. Na začetku letošnjega leta se je podatkovna baza obogatila z novo večjo zbirko podatkov, zato sem se ponovno lotil iskanja. To opravilo se začne na preprosti spletni strani. Čim več podatkov vnesemo, tem manj zadetkov vrne program (ime, letnica rojstva, vojaški čin, kraj). Tako pa skoraj gotovo ne najdemo osebe, ki jo iščemo: na kartonih niso na- Na primer: Sohár Sándor, 1909, Vas megye 0 zadetkov Sohár 106 zadetkov soh 1186 zadetkov Gömbös Kálmán 9 zadetkov rojen leta: 1908 3 zadetki Sprožil sem dosti iskalnih cikUSPEH! Zagotovo je to on. Sledeče pa nazorno pokaže, kako so se podatki popačili: Priimek: Gombos (1.00), Gömbös (0.75), Hamvas (0.44) Na podlagi ciriličnega prepisa se predpostavlja, da je priimek Gombos, toda obstaja 75-odstotna možnost, da je Gömbös in 44-odstotna, da je morda Hamvas. Kálmán Gömbös- 1941 lov, pregledal ogromno kartonov, svojega deda po očetovi strani pa nisem našel. Naj pa Rezultat iskanja vedeni vsi podatki, lahko so ime preslišali ali ga narobe »prevedli«. Če vnesemo manj podatkov, dobimo več zadetkov, če pa vtipkamo le delne podatke, se izpiše razmeroma veliko ustreznic. Te kartone je potrebno pregledati, da bi našli ujemanja. se celo poznala), vendar on se je vrnil od tod. Začel sem torej iskati tudi po njem. to nobenemu ne jemlje volje, potrebno je iskati ... Podatki se neprestano osvežujejo, treba je večkrat obiskati spletno stran. Baza deluje in iz nje lahko črpamo podatke. Tudi moj ded po materini strani je padel v sovjetsko ujetništvo (oba moja stara očeta sta Ime: Kálmán ali Kelemen Kraj rojstva: Eriszenpat Pravilni podatki so: Kálmán Gömbös (očetovo ime: Dániel, kraj rojstva: Őriszentpéter) Vsi trije zadetki vsebujejo podatke mojega starega očeta, tako lahko sledimo njegovemu potovanju. Zajeli so ga 16. 12. 1944 v Kecskemétu, v vojaško bolnišnico je prišel 8. 8. 1945, prostost so mu vrnili 1. 9. 1945. Pravzaprav bi se lahko tudi veselil. Toda ... ti podatki predstavljajo le konec zgodbe. Res je namreč, da se je stari oče iz vojaške bolnišnice v Győru vrnil septembra 1945, vendar zajeli ga niso decembra 1944 v Kecskemétu, temveč januarja 1943 pri reki Don, pešačiti je moral vse do zbirnega taborišča v Sibiriji. O tem obdobju pa ni kartona v podatkovni bazi. Še ni! Károly Sohár Porabje, 29. aprila 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Divji petelin Divjoga petelina (siketfajd) v Porabji gnesden že samo v grbi Narodnoga parka Őrség leko vidimo. Vekšo srečo mo meli, če se v Romunijo pelamo, gde še več gezerov parov žive. Gnauksvejta so po cejloj Evropi, gde so velki gozdovi bili, živeli divji petelini. Divji petelin je eden najvekši ftič, steri je pri nas v Porabji živo. Od 60 do 90 centimetrov je dugi, če si je parauti odpro, te je 126 centimetrov šurki biu, pa skur 4 kile vago. Zavolo tauga, ka so tak žmetni bili, slabo so se nesli (leteli), ranč tak kak zdaj fazani. Ranč zato so si gnejzdo na zemlej naredli, kama je kokauš od 6 do 13 djajec znesla pa z nji so se te za 27-30 dni zlegli mali divji petelini. Na Vogrskom so zvün Porabja še v Soproni, Kőszegi živeli divji petelini. V lejtaj kauli 1880 so prišli se prejk k nam iz Avstrije, s planin, gde nji je te sploj dosta bilau. Tistoga reda so v Soproni 40-50 parov vküpprešteli. Nejso dugo ostali, pomalek so znauva preminauli pa samo po prvoj svetovnoj bojni so se znauva pokazali v Soproni, bilau je kakšni 10-15 parov. Depa tej so do 30. leta tö preminauli. V hribih pri Kőszegi je malo divji petelinov bilau, komaj 10 parov, pa tej so tö nej dugo ostali. V Őrségi pa v Porabji so se ranč te skazali prvo paut kak v Soproni. Leta 1948 je bilau največ divji petelinov ranč v tej krajini, več kak 150 parov. Leta 1956 je še 60-80 parov bilau, depa v 60-i lejtaj so že cejlak preminauli. Najprvin tam, gde je dosta lisic, divji mačkov pa turauv (dihurjev) bilau. Depa za tau, ka gnesden več pri nas sploj negajo, je najbola človek kriv s tejm, ka je vse tiste gošče (gozdove), gde so se zdržavali, vözoseko. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Vlada sprejela spremembe protikoronskih ukrepov V devetih oranžnih statističnih regijah je od minule sobote naprej dovoljeno opravljanje gostinske dejavnosti priprave jedi in pijač ter strežbe na terasah in vrtovih gostinskih obratov. Od ponedeljka naprej je v teh oranžnih regijah dovoljeno tudi ponujanje nastanitvenih storitev v obratih do 30 sob. To se bo počelo pod pogojem testiranja potrošnikov na okužbo z novim koronavirusom ali z dokazilom o prebolelosti ali o cepljenju. V treh rumenih statističnih regijah (obalno-kraški, pomurski in goriški regiji) se lahko od sobote naprej gostinske dejavnosti opravljajo tudi znotraj gostinskih obratov, a pod pogojem testiranja potrošnikov na okužbo z novim koronavirusom ali z dokazilom o prebolelosti ali o cepljenju. V teh rumenih regijah od ponedeljka lahko ponujajo storitev do 30 sob v nastanitvenih obratih, ne glede na velikost. Ta teden so se odprla tudi vrata vseh izobraževalnih ustanov. Na fakultetah in višjih strokovnih šolah je priporočen hibridni model, torej deloma v živo, deloma na daljavo. Vrata so odprli študentski domovi, odprte so tudi glasbene šole. Dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi, razen če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva. Dovoljene so organizirane javne prireditve in javni shodi do deset ljudi. Po vsej državi je dovoljeno prehajanje med vsemi statističnimi regijami. Vlada je sprejela tudi nov odlok za šport v času pandemije koronavirusne bolezni 19, po katerem se sproščajo vsa tekmovanja in treningi, rekreativni šport pa je dovoljen ne le posamično, ampak tudi v skupini do desetih ljudi. Stroka ne podpira vseh ukrepov. Eden od pomislekov je tudi to, kdo bo preverjal status testiranih, prebolevnikov in cepljenih gostov. Stroka prav tako ni naklonjena ponovnemu organiziranju dogodkov, kot so predstave in koncerti. Po njenem mnenju bi bila večja zbiranja mogoča v rumeni fazi, ki bi jo po grobih projekcijah lahko dosegli v maju. TRESTI LEJT SLOVENSKOGA DRUŠTVA V BU Slovensko društvo v Budimpešti smo naprajli, gda smo delegate zbirali na ustanovni občni zbor Zveze Slovencev na Madžarskem. Tau je bilau 20. oktobra leta 1990. Politično se je vse spremenilo v rosagi pa je bilau dovoljeno, da Slovencev na Madžarskem. Od leta 2000 dobimo pomauč iz Slovenije. Zveza nas šče zdaj itak pomaga. Državna slovenska samouprava nam pa da mesto, ka tam leko delamo, prireditve mamo in vse drugo. Veseli pajdaši iz Števanovec špilajo na gledališkom dnevi leko napravi društva, sklade pa druge civilne organizacije. Mi, Porabski Slovenci, steri živemo v Budimpešti, smo tüdi naprajli društvo. Pred tejn smo meli prijateljski krog. Odli smo na prireditve Zveze južnih Slovanov na Madžarskem. Ta organizacija je razpadnila, tak smo Slovenci, Srbi in Hrvatje naprajli svoje organizacije. Mi, Porabski Slovenci, smo v Pešt prišli že na začetki prejšnjoga stoletja, največ lidi je prišlo iz židane fabrike v Monoštri delat v Hungaria Djakard. Potejm, gda so naše držine vöpistili iz taborišč na Hortobágyi, kama so je taodpelali, so najprven nej mogle domau v Porabje, pa so se zatok naselile v Pešti, v Somboteli, Vépi ali Zalaegerszegi. Bili so pa takšni, ka so se v Pešt oženili. Tak se je zgodilo, ka je v Pešti živalo več kak tristau Slovencov. Naprajli smo svojo organizacijo, a začetek je bijo težki. Nej bilau pejnaz. Zatok smo takša srečanja pa prireditve meli, stere so malo koštale. Pejnaze smo najprven dobili samo na Vogrskom od Javnega sklada za manjšine, malo od Zveze Od tistoga časa letno mamo 5-6 prireditev, potujemo v demo na državno srečanje Porabskih Slovencev, stero eno leto organizira Zveza Slovencev na Madžarskem, drugo leto pa Državna slovenska samouprava. V jeseni oktobra je tradicionalni slovenski den s slovensko mešo pa kulturnim programom. Te svetek je obletnica ustanovitve našega društva. Potem se spominjamo na reformacijo pa se začne advent in se pripravlamo na božič. Decembra je božični koncert in svetimo samostojno Slovenijo (referendum). Tau prireditev smo največkrat meli vküper z Veleposlaništvom R Slovenije v Budimpešti. Meli smo večkrat gastronomske dneve, pleli smo adventne vejnce in delali rauže iz papira. Tau je v Porabji lejpa navada in smo takrat sigdar pozvali iz Porabja ženske, stere tau dobro znajo Subotici (Szabadka). V Sloveniji smo začnili spoznavati najprven Prekmurje, okolico Maribora, (tü je za nas sv. mešo darüvo zdaj že pokojni pomožni škof Jožef Smej, tau je bilau nepozabno srečanje), Celje, Ljubljano, poglednili smo Cankarjev dom, Grad na Metelkovi, gde je ranč te bila razstava Primoža Trubarja za obletnico reformacije. Obiskali smo Gorenjsko. Gorenjska je za nas bila čudovita z Bledom, z jezerom in gradom. Bili smo pri slapu Savice, z vzpenjačo na Voglu pa vidli Triglav, najbole viski brejg v Sloveniji. Obiskali smo na Vrbi Franceta Prešerna rojstno ižo. Potejn pa na Brezjah v baziliki Marija Pomagaj. Pri Ljubljani na Vrhniki je rojstna iža Ivana Cankarja, dej je zdaj muzeum. Večkrat smo bili v Škofji Loki. Tam so nam vse pokazali Kra- Med našim potovanjem smo bili tüdi v Račaj pri kvarteti Taščice; kejpe smo naprajle na dvoura grada matično domovino pa v sausedne rosage, dej živejo Slovenci. Februara vsigdar začnemo s slovenskim kulturnim svetkom, sprtolejti mamo gledališki den, den slovenske ljudske pesmi, piknik v čast samostojnosti Slovenije, den države. Vleta smo potovali v Slovenijo, naj jo spoznamo in odli na prauške. Vakšo leto delati. Na klubskij dnevaj smo se pa pogučavali, slovenske filme gledali, fčile smo se slovenske ljudske pesmi in še kaj. Izleti pa prauške Na prauškaj smo bili v Avstriji na Koroškem, v Celovci in okolici. Bili smo v Tinjah pri Vrbskom jezeri, na Štajerskem v Potrni, v Srbiji v Porabje, 29. aprila 2021 njčani, Moški pevski zbor MAJ. Grad pa druge zanimivosti. Šče na prireditvi smo bili. Ranč tak smo večkrat bili v Kranju. Člani zbora Maj so bili naši gostitelji. Kranj je Prešernovo mesto. Tam ma kip, tü je gledališče pod njegovim imenom, tü je Prešernov gaj z njegovim spomenikom, grobom. Tü smo vküper spejvali Pre- 7 UDIMPEŠTI (1) šernovo Zdravljico, slovensko himno s pevskim zborom Maj. Nepozabni trenutki. Če se tadala pelamo od Ljubljane na jug, pridemo na slovensko Primorje. Med pautjo smo se stavili pri Postojnski jami in smo občüdivali nje- pri njegvi zlati meši, žau, tüdi na njegvom pokapanji. Bili smo pa šče na prauški v Avstriji v Marijaceli – kama so prven naši starci pejški odli pa zdaj tej eni tö. Ranč smo bili v Sloveniji v leta pa je v Marijaceli bijo slovenski den in Piknik leta 2013, te so pri nas goristaupili Beltinčani, kvartet iz Rač pa naš zbor; poslovili smo se od veleposlanice Darje Bavdaž Kuret ne lepaute. V Kopri smo vidli velko pristanišče (kikötő), no pa morje, vej nas je največ prvin ranč nej odlo pa nej vidlo morje. Portorož je lejpo moderno mesto, tam smo se kaupali. Izola pa Piran sta stari mesti s svojimi zanimivostmi. Iz Kopra smo se pelali na Sv. Goro na prauško. Tam so frančiškani. Smo jim podarili po sv. meši knjigo o Budimpešti in so se čüdivali, ka smo rejsan tak daleč k njim prišli. Tü je eden lejpi muzeum prve svetovne bojne, je na stenej napisano menje vogrski sodakov tüdi, steri so spadnili v bojni. Staro cerkev smo vidli v Hrastovljaj, dej je na stenej freska »Mrtvaški ples«. Tau pomejni, ka vsi, mladi, stari, bogati in srmacke plešemo k velkomi krali, tau je smrt. Tau je ena velka pravica na Zemli, ka vsakši mora mrejti. Na Ptujski Gori smo pokleknili pod Marijin plašč, naj nas Marija pomaga. Smo bili na gradi in smo se srečali s slikarji, ki so pri nas v Budimpešti meli razstavo. Večkrat smo bili na prauški v Váci pri našomi rojaki Jožefi Zavci, ki je bijo doma z Gorenjoga Senika. Bijo je duhovnik v cerkvi »Belih«. Bili smo smo šli taprejk meje. Tü je bijo v cerkvi pokopani József Mindszenthy, samo zdaj več nej, ka je bijo domau na Vogrsko odpelani. Kulturne prireditve in gostovanja Mi smo našo oktobrsko spominsko prireditev - slovenski den - skorak sigdar začnili s slovensko sveto mešo. Največkrat je bijo pri nas in nam je darüvo sv. mešo v maternom geziki dekan Lojze Kozar iz Odranec (zdaj je že generalni vikar na murskosoboški škofiji). Po gnauk sta bila pri nas naš Ferenc Merkli pa Dejan Horvat iz Markovec. Vsakša skupina iz Porabja je večkrat gostovala pri nas. Največkrat Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Senika, Veseli pajdaši iz Števanovec, gledališka skupina Nindrik-indrik pa Duo Fodor, folklorni skupini iz Sakalauvec pa z Gorenjoga Senika, mlašeče skupine tak iz Dvojezične šaule Jožefa Košiča, kak iz Števanovec. Vse porabske skupine delajo pod Zvezo Slovencev na Madžarskem. Dosta skupin je gostovalo pri nas iz Slovenije, dvej iz Avstri- O proračunu in spremembi ... DO zakona o narodnostih MADŽARSKE 21. aprila 2021 je v Bolgarskem kulturnem domu v Budimpešti potekal delovni sestanek Zveze državnih narodnostnih samouprav. Predsedniki državnih narodnostnih samouprav in narodnostni zagovorniki v Parlamentu so razpravljali o narodnostnih postavkah proračuna za leto 2022, ki je v fazi priprave in usklajevanj. Govorili so tudi o osnutku novele zakona o pravicah narodnosti (zakon št. CLXXIX iz leta 2011), ki ga bo vložil Odbor za narodnosti Parlamenta. Pod točko razno so navzoči prisluhnili Ibolyi Hock, predsednici Državne nemške samouprave, ki je poročala o pogovorih z državnim sekretarjem za javno šolstvo Zoltánom Maruzso o izkušnjah na področju predaje nepremičnin (šolskih stavb) državnim narodnostnim samoupravam. Pripravlja se štipendijski program za mlade v narodnostnih medijih, o tem je poročal predsednik Državne hrvaške samouprave János Gugán. Sklad Gábor Bethlen preko svojih letnih natečajev podpira dejavnosti narodnostnih organizacij in samouprav. O delu pri skladu je poročal predsednik Državne bolgarske samouprave Muszev Dancso. Sestanka sta se s slovenske strani udeležila slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss in predsednik DSS Karel Holec. F. Sütő je in ena iz Srbije, pevski zbor Slovenskega društva Triglav. Iz Slovenije so že leta 1993 bili pri nas gledališka skupina iz Povirja, Moški pevski zbor iz Mislinje, velki mešani zbor iz Divače. Največkrat pa so bili pri nas Sobočanci – penzionisti, potem Moški pevski zbor MAJ iz Kranja, Društvo Mavrica in oktet iz Novega mesta, iz Rač kvartet Taščice, iz Subotice/Szabadka Slovensko društvo Triglav. S skupinami, stere so gostovale pri nas, smo se srečali, če smo potovali v Slovenijo. Meli smo vküper nastope, piknike, postali smo prijatelji in tau je najvekšo. Razstavo so meli pri nas Društvo penzionistov iz Prekmurja, iz Novega mesta Mavrica, slikarji iz Ptuja. Kejpe (foto) je pri nas notripokazo tüdi fotograf novin Porabje Karči Holec. Vsakšo leto smo bili na srečanji Porabskih Slovencev. Na drugi den smo se doma v naši rojstni vasnicaj srečali s porabskimi organizacijami, z lokalnimi samoupravami, s skupinami ali smo šli prek meje v Slovenijo. Tak smo nastopili v Büdincaj, v Kuzmi smo se srečali z gledališčniki, steri so večkrat nastopili pri nas v Budimpešti. Na Gorenjom Seniki smo si ogledali sedež Državne slovenske samouprave, vzorčno kmetijo, bili smo tüdi pri tromejniki na ednom srečanji. (se nadaljuje) Irena Pavlič častna predsednica Porabje, 29. aprila 2021 Vlada bi izredno stanje podaljšala do jeseni Predlog podpredsednika vlade Zsolta Semlyéna, da bi izredno stanje (vladanje z dekreti) podaljšali do jeseni, so predložili Parlamentu 20. aprila. Izredno stanje bi poteklo 23. maja, vlada bi ga podaljšala do jeseni, točneje do 15. dneva po začetku jesenskega zasedanja parlamenta. V razlagi je zapisano, da so razni mutanti Covida-19 prisotni v Evropi in tudi na Madžarskem, zato je sila pomembna hitra in učinkovita zaščita. »Temeljni namen vlade je, da obvaruje zdravje in življenje svojih državljanov, ublaži gospodarsko škodo in zavaruje delovna mesta. V interesu teh ciljev moramo hitro in učinkovito ukrepati. Preteklo leto pandemije je dokazalo, da sta sprejeto izredno stanje in vladanje z dekreti dobro služila tem ciljem,« je zapisano v obrazložitvi predloga. Parlament bo preklical zakon o civilnih organizacijah Predlog o preklicu zakona o transparentnosti finansiranja civilnih organizacij je vložila vlada, in sicer na podlagi sodbe Evropskega sodišča iz lanskega poletja, ki pravi, da je madžarski zakon o civilnih organizacijah nezdružljiv z evropskim pravom. Madžarski zakon je namreč predpisal, da se morajo civilne organizacije, ki so finansirane iz tujine, registrirati oz. nad določeno vsoto najaviti, kdo in s kakšno vsoto jih podpira. Hkrati s preklicem zakona o nevladnih organizacijah je vlada vložila novi zakon, na podlagi katerega bo nevladne organizacije, katerih glavna vsota v bilanci letno presega 20 milijonov forintov, kontroliralo računsko sodišče. Ukrep ne bo veljal za športna društva, cerkvene skupnosti in narodnostne organizacije. 8 V NDK sem stejla titi Margita Treiber, po možej meši, na pokapanje smo na Čuk, v Varaši živejo, ovak so Gorenji Senik odli, zato ka pa z Dolenjoga Senika bili. je dosta bola paulak biu. Za Ne vejm, zakoga volo, depa nika drügo smo nej odli na dja sem vsigdar tau mislo, ka Dolenji Senik samo te, če so z Gorenjoga Senika. Tau tö istina, ka tisti tau, steri se tak zove ka Tanya, je bola paulak Gorenjomi Seniki kak pa Dolenjomi Seniki. Margita so edno slüžbeno mesto meli, gde so začnili, od tistec so šli v penzijo, iz varaške psihiatrije (Dom za duševno prizadete). Zaman, ka več ne delajo, Margito doma najdti je rejdko, Margita Čuk je trno aktivna penzionistka zato ka so fejst aktivni, so članica več organi- smo na tanači (občini) meli zacij, če pa grbanji rastejo, te kakšno delo.« so cejli den v lasej. - Kelko je vas bilau doma, - Margita, vaši stariške so kelko sester pa bratov ste odkec valaun bili, s steroga Senika? »Oča je z Dolenjoga Senika biu, depa po pravici v Ritkarovci se je naraudo. Samo tistoga ipa, leta 1914, gda so se naraudili, te smo se še k Jenersdorfi (Ženavci) držali pa tam so v matične knjige fonetično ime napisali, ka Treiber, ovak bi TrajKak medicinska sestra je delala 38 lejt bar ali Trajber bili, kak so se drügi pisali v Ritkarovci. Mati meli? so se Sukič zvali, oni so se na »Samo dva sva bila, brat LujGorenjom Seniki naraudili, zek pa ge.« kak je Gubina iža bila.« - Na najstarejšom kejpi, ka - Vi ste se k Dolenjomi Seni- ga mate, ste vi še fejst mali. ki držali, depa k Gornjomi Ka je te bilau, zaka so vas Seniki ste bola skrjej bili, doladjemali? nej? »Valika je na kejpi, moja ses»Mi kak v bauto, v šaulo, k trična, ona je že mrla, te strina Vilma, mamina sestra pa brat Francek, stric Lazar Franci, moj brat Lujzek pa ata pa mama. Te kejp so v vesi naredli tam, kak so Mijaukini bili doma. Ne vejm, zaka so nas dolaposlikali, depa nika gvüšno ka moglo biti, ovak bi nej bili tak lopau vönaravnjani. Drügo pa tau, ka te so samo rejdko slikali, te je še nej bilau fotoaparatov kak zdaj.« - Na drügi sliki ste že vekši, depa ranč tak lopau ste vönaravnjani. »Tau je v Varaši dolavzeto z mojimi padaškinjami, da smo v gimnazijo odle. Ge sem vsigdar lejpi kaput mejla, zato ka moja mama je na tau fejst aklava bila.« - Gde so vaš oča delali? »Moj oča je mlinar biu na Seniki pa v Varaši je delo, mama je doma bila, tistoga ipa so še nej tak delat odle ženske kak zdaj. Vej pa delo doma je bilau, velki grünt smo meli pa delo je tü dosta bilau. Kak stariške tak mi mlajši smo dosta delali, na tau ranč nej dobro nazaj misliti.« - Tistoga reda, gda ste vi v gimnazijo odli, je tau še velko delo bilau, nej? »Te je tak bilau, ka mladi aj kak najprvin delat dé pa kak najprvin aj slüži. Ge sem po pravici v NDK (Vzhodna Nemčija) stejla titi delat, zato ka ge sem dobro znala nemški. Tau pa zato bilau, ka moj oča je trno nej znau vogrski pa nej slovenski, najbola samo nemški, zato ka njegva mati je Nemica bila.« - Zaka ranč v NDK? »Te je biu taši program med komunističnimi rosagi, ka so mladi leko šli delat z ednoga rosaga v drügoga. Ge sem te osemnajset lejt stara bila pa name so stariške nikan nej pistili.« - Ka ste te delali? »V dom za duševno prizadete (szociális otthon) sem üšla delat, zato ka te si dosta prilike nej emo, ka bi študiro, zaman ka sem se dobro včila. Drügo pa tau bilau, ka nej bilau penez, stariške bi nej mogli plačüvati mojo včenjé. Tak sem te v té dom prišla pa cejlak do leta 2006 sem tam delala, vsevküp 38 lejt. Sprvoga je težko bilau, nej sem mogla gesti pa nej spati, depa pomalek sem se vcujze- - Nej je vam špajsno bilau po 38 lejtaj gnauk samo več nej trbelo delat titi? »Nej mi je falilo, najprvin sem na tau brodila, ka sem na dopusti (szabadságon), te smo ram začnili vredgemati, pa te gnauk samo tak pomalek taminaulo, ka bi na tau mislila, ka bi delat üšla.« Stari držinski kejp, Margita je bila eške mala dekličina la. Tak pravim, tau delo samo tak leko stoj dela, če k taumi naturo ma, ovak nej. Najprvin sem delala kak kisnővér (pomožna sestra), tak so me zvali, dočas sem nej mejla šolé, sledkar sem se vönavčila pa te slejdnji 15 lejt sem medicinska sestra bila, celau - Ka pa zdaj delate? »Gda sem v penzijo odišla, te sem, ka je v Varaši civilni klubov bilau, v vse sem nutstaupila, v Harmonia klubi sem sedem lejt še predsednica tü bila, ranč zato sem nej samo doma sejdla. Zdaj se dosta sprehajam v naravi, rada se Dva sina pa trgé vnuki, Krisztián, Bence, Dominik, Oliver, Levente vodja oddelka. Ge se nika ne taužim, ge sem tau rada delala, ge sem s sikšim dobro vöprišla.« - Kelko mlajšov mate? »Dva sina mam, eden se je oženo v Traušči zido, drügi pa je še doma. Tak ka trdjé smo doma, mauž, sin pa ge.« Porabje, 29. aprila 2021 vozim, odim na kakšne izlete, v leti, gda pa grbanji rastejo, te pa grabanje berem, tau name fejst veseli.« (Kejp na 1. strani: Margita z možaum Miškanom Čukom.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 34. Püstinja, dokeč oči segnejo Gda se približavamo krajini Hortobágy, našo paut sprevajajo čarde. V nji leko kauštamo golaž s sürkastoga goveda ali župo s pegatke (gyöngytyúk), če pa želejmo nika rejsan posabnoga, nam s testá pa krumplov v bograči sküjajo pastérsko gesti »šlambuc«. Gnešnja poštija »33« je bila duga stolejtja glavna trgov- Tam držijo kauli 270 konjov, zvekšoga tradicionalno fajto »nonius« in moderne »holsteine«. Gda je nej bilau viruša, je na veuke konjeniške dneve v vés prišlo več deset gezero lüdi, šteri so leko gorseli na kočüje tö – in tak spoznavali pusto pa njeno avtentično maro. Tau je takša krajina, gde vnoči nikši posvejtke ne kvarijo Kaupanca v Hajdúszoboszlóni leži na trnok veukom teritoriji; tam najdemo mediteranski štrand, tobogane in bazene – eške pod zemlauv tö ska paut: na njej so pelali živino na senja, tam je vodila »solana paut« z Budima prauti Erdeljskomi, tam je pisma pa pake nosila pošta. Nad rekov Hortobágy so oprvim stesali leseni maust, de ga je pa povauden vsikdar taodnesla. Varaš Debrecen se je zatok leta 1827 odlaučo, ka tam zozida eden kameni maust – z devet lüknjami –, šteri je tak grato najdugši na cejlom indašnjom Vogrskom. Pri nogej mostá stogi najstarejša zidina na Hortobágyi, štera slüži kak čarda od leta 1699. Na drügoj strani poštije si leko poglednemo Pastérski muzej, v šterom nutpokažejo zgodovino pa etnologijo krajine in žitek njenoga lüstva. Ne stogijo daleč »ftičje špitale«, gde so že dosta fticam rejšili živlenje. Pauleg glavne poštije pa se zdigavajo törmi, s šteri se leko čüdivamo lejtanji tej mali nebeski stvarin. Od mostá z devet lüknjami se moremo pelati dva kilomejtera, ka bi prišli v vés Máta. kmico - zatok leko z ednoga törma mérno nastrgavamo zvejzde na nébi. Vodnék pa nam krajino od vrkaj pokažejo s fligarami, depa s čanaklinami se tö leko pelamo po reki Hortobágy. Nej je čüda, ka je ta pusta v narodnom parki leta 1999 gorprišla na lišto svetovne erbe UNESCO-na. Kakšo živino tam držijo? Na priliko sürkasta goveda, domanje bivole, »racka« birke, püstinjske koze, svinjé gice (mangalice), kokauši z gaulim šinjekom, gosi, pure, golaube in zavce. Mlajši leko té stvarine pobaužajo tö, po tistom pa je najbaukše, če je pelamo na safari po pusti. Ravén Alföld je eden veuki pašnjek brezi drejv, šteri se je povido vnaugim molarom in pesnikom. Njena najvekša krajina je Hortobágy, gde so leta 1973 stvaurili prvi narodni park na Madžarskom. Tam je vse ravno, ka je napravila reka Tisa s svojimi povaudni – pomago pa je človek s svojov marov in regulacijami tö. Gnes je tau najvekša solana pusta v Evropi, gde v ednom leti samo 500 mm deži spadne. V tajoj süuči skoro vsikdar sunce sija in praktično cejli čas vöter fudi. Hortobágy leži na visini 92 mejterov, če pa ga od vrkaj gledamo, je kak liki eden farbasti vacalejg. V cajti Arpadovi kralov je bilau v krajini 12 vesnic s cerkvami, štere pa so Tatari in Törki vse na nikoj djali. Dosta lejt kisnej so na vsikši 10-15 kilomejteraj zozidali edno čardo, do šteri so naložena kaula komaut, brezi počinka prišla s svojimi konjami. Žitek pastérov je biu trdi, betjarski svejt pa v istini nej tak romantičen, kak mi tau gnes brodimo. Püstinjski lidgé so se spravlali eške z lončarstvom in pletenjom vrbovi šib pa rogoza, lepau so vövrezali štile svoji bičov. Okinčali so si mangline, svoje motive so gordjali na birkeče zvonce tö. Krajina je bila v preminauči štiri-pet gezero lejtaj vsikdar eden veuki pašnjek, na šterom je človek v porazmenji živo vküper z naturov. Če smo že na Hortobágyi, se nam splača malo prejk v Balmazújváros pogledniti. V njegvoj termalnoj kaupanci najdemo najvekšo sauno na Vogrskom, v šterom nas čakajo vönavčeni majstri. V etom varaši je biu leta 1953 škonik Imre Sarkadi, s knige šteroga je režiser Károly Makk napravo eričen madžarski film »Körhinta« (Vrtiljak). Žalostna aktualnost je, ka je na srejdi letošnjoga apriliša mrla glavna igralka v tom filmi Mari Törőcsik. Po roblenji Tatarov je vés Hajdúszoboszló prazna gratala. Za svojo nauvo narodjenje se leko zavali vojvodi Istváni Bocskaini, šteri je septembra 1606 tam dau zemlau sedemstau konjeniškim hajdukom. Gnes je varaš eričen po najvekšom kopališkom kompleksi v Evropi, gde leko lüstvo počiva in se zdravi, kak se šika za 21. stoletje. V poletnoj sezoni se ulice varaša vsikdar napunijo z lidami, šteri se špancerajo ali pa sedijo na terasaj kavarn in restavracij. Leta 1925 so na mejej Hajdúszoboszlóna iskali zemelski plin (földgáz), gda je z strašanjskov močjauv gorvdarila vrauča voda – špajsno je de- cikli na štiri potače), leko pa kaulipoglednemo z ednoga maloga cuga tö. Na letališči (repülőtér) nas čakajo baloni in fligarge, s šteri – če smo zavolé batrivni – leko vöskaučimo tö. Bole športni pa najraj naprejvzemejo svoje picikline, pa se odpelajo po 40 kilomejterskoj pauti do Bal- »Čikoške« na Hortobágyi od konca 19. stoletja nosijo sive (modre) srajce pa šurke lače, črne prslejke pa klabüke – njina škér je biu bič, šteroga so ranč tak majstersko okinčali nela in mejla je rdjavo farbo. Samo kisnej so gorprišli, ka ž njauv leko vračijo betege: v grabaj se je nabrala topla voda, v šteroj so domanje ženske gvant prale. Za en par kednauv so na pamet vzele, ka je roké več ne bolijo tak fejst kak že duga lejta. Gda so padarge pa kemičarge tau čüli, so včasik prejkpoglednili vodau – tak se je začnila paut varaša do evropske poznanosti. V Hajdúszoboszlóni leko zvün kaupance eške dosta kaj najdemo. Lejpa je grčkokatoličanjska cerkev, štero so v bizantinskom štiluši (depa z modernimi materiali) zozidali leta 1994. Rimokatoličanjska cerkev pa je poznana po tejm, ka freske v njej nutpokažejo zgodovino varaša in kopališča. Njeno ulico zovéjo »ulica muzejov« tö, vej so pa tam vöpostavlene štiri zbirke. V varaši se leko pelamo z več škérmi. Mlajšam se trnok vidi »bringóhintó« (tau je pi- Porabje, 29. aprila 2021 mazújvárosa pa nazaj. Gde se srečata krajini Hortobágy in Hajdúság, leži varaš Nádudvar. Té je eričen po svojoj črnoj keramiki, štera dobi farbo zavolo posabne tehnike žganja. Tau tradicijo že več stau lejt gordrži en par držin, njine posaude si leko poglednemo v »iži lončarov«. Doj smo že napisali, ka v etoj krajini vsikdar vöter fudi. Inda svejta so zatok sadili veuke štrafe drejv, ka bi ga stavili. Če rejsan so te male gauške že po cejlom rosagi vösekli, leko v arboretumi varaša Püspökladány eške itak spoznamo tau gozdarsko rejtkost na 25 hektaraj. Tak smo skoro prišli do konca svojoga vandrivanja po ravéni Alföld. Prva kak liki bi se napautili v bregé na söveri Madžarske, pa pokukivajmo eške v Debrecen, šteroga ne zovéjo zaman »kalivinistična Roma« ... -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 34. Trnjove krone zemelskoga žitka Boka Kotorska je eden lej- katoličanjci in pravoslavci, pi zaliv (öböl) v gnešnjoj priporačali so se v njeno Črnoj Gori, pri šterom je molitev. najvekši varaš Kotor, geze- Hozana je v svoji slejdnji rolejtni sedež katoličanjsko- dvej mejsecaj strašanjsko trga püšpeka. Gnesneden je v pela, de je pa bila vesela, ka tajoj püšpekiji v Monteneg- je tau leko talala z Jezošom. roni samo kauli deset geze- Baug go je k sebi pauzvo 27. ro katoličanjski vörnikov, apriliša 1565, njeno tejlo leta 1493 pa je posvejt sveta – štero je nej sprnelo – leži tam zaglednila blajžena Hozana Kotorska (Boldog Kotori Ozana). Stariške Hozane so bili pravoslavne vöre, svojoj čéri so dali ime Katarina. Mala dekličina je bila čedna, spejvala je takše pesmi, štere je sama napisala o raužaj, nébi ali sunci, najraj pa o lübom Baugi. Svojoj materi Odranskoga dühovnika Alojzija Kozara zovémo je furt gučala: od novembra 2015 »boži slüžabnik« - trnok rad so »Pokaži mi, gde meli Porabske Slovence, o šteraj so dosta pisali tö je Baug doma«, zatok go je una pelala v ko- gnes v Marijinoj cerkvi v torsko cerkev. Kotori. Katarina je v štirinajsetom leti odišla slüžit v té varaš, Stau petdeset lejt prva se je njeni gospodar pa gi je do- v taljanskom varaši Sieni püsto, ka se navči šteti pa naraudila edna drüga Kapisati. Gda je čüla, ka je v tarina. Tau ime znamenüje taljanskom varaši Mantovi »čista«, dosta žensek ga nosi mrla edna trnok čedna in tak v Sloveniji kak na Vogrsveta ženska Hozana, se skom. Na katoličanjskom je odlaučila, ka gorvzeme kalendari najdemo s tejm njeno ime in staupi med do- imenom dvajsti svetnic pa minikanke. V ednoj vauskoj blajženic, med njimi sveto celici v Kotori je cejli den Katarino Siensko (Sziénai molila, zmejs pa pomagala Szent Katalin), štera je bila mistična düša in pisatelica, betežnikom in je trauštala. Hozana je ležala na trdoj depa flajsna delavka tö. posteli in se postila, rada Katarina se je naraudila leta pa je mejla lidi, šteri so go 1347 v ednoj sienskoj držini, gorpoiskali zavolo düševne v šteroj je bilau petdvajsti ali telesne stiske. Gda se je mlajšov. Mati go je stejla že leta 1521 v Kotori zemla v dvanajsetom leti omaužiti, trausila, se je porüšila nje- dekličina pa se je stejla raj na celica, zatok je ostali 44 prejkdati Baugi in si zatok lejt svojoga žitka prebila v dojvrezala vlasé. Gda je oča ednom drügom klauštri. Od vüdo njeno odlaučnost, gi blüzi pa daleč so k njej ojdli je dopüsto staupiti med do- minikanke. Gratala je »tretjerednica«, tau znamenüje, ka je živejla zvün klauštra, nosila pa je posaben gvant. V dvajsetom leti se gi je prikazo Jezoš in gi zavüpo, ka go čaka veuko delo v Cerkvi. Tau je bilau, ka je pomagala nagučati pápo Gregora XI., aj se povrné v Romo s francuskoga Avignona, gde so meli papeži svoj sedež sedemdeset lejt. V Sieni so se vsi čüdivali dobrauti Katarine, za en malo so se gi pridrüžili vsefelé vučeniki: birauvge, molarge, rokodelci pa apatice tö. Njena pisma (gor je je ostalo 380) svedočijo njeno veuko lübezen do Jezoša, depa nutpokažejo tedešnje žmetne cajte za Cerkev tö. Katarina je živejla kratko, vö je sprobala »slatko trplenje tejla« tö, mrla je v 33. leti v Romi 29. apriliša 1380. Kisnejši papeži so go postavili za patronuškinjo Italije, sledik pa eške za cerkveno učitelico. V svojom glavnom deli (»Kniga Božega navuka«) je Katarina dojspisala pogučavanje med človökom, šteri moli, in Baugom, šteri valase dava. Med slovenskimi svetniškimi kandidati najdemo ednoga vrloga človöka, šteri je z gezero cvörni povezani z našim Porabjom. Boži slüžabnik (Isten szolgája) Alojzij Kozar se je naraudo 11. novembra 1910 v Martinji na Goričkom, krstili pa so ga drügi den v gorenjesenčarskoj cerkvi (tau vidimo napisano na tabli tö). Po včenjej v Maribori so Alojzija Kozara za dühovnika posvetili leta 1936, kaplan je biu v več faraj po Sloveniji. Med drügov svetovnov bojnov so ga poslali v vogrski Hosszúpereszteg in Kermedin, po bojni je par mejsecov slüžo v prekmurskoj Veukoj Polani, te pa je do smrti 29. apriliša 1999 živo v Odranci. V tajoj vesnici se je dosta trüdo, ka bi postavo nauvo farno cerkev. Začnila se je njegva žmetna križna paut, vej je pa biu komuništarski rosag cejlak prauti zidanji Boži ramov. Nikdar pa je nej gorenjo, če rejsan je med delom mrlau osem lüdi, po- človöka z naše krajine. 1. majuš se že stautresti lejt sveti kak mednarodni praznik dela, leta 1955 pa je papež Pij XII. na té den postavo svetek svetoga Jožefa Delavca (Munkás Szent József). Tau so tistoga ipa razmili kak pomiritev med Cerkvov in delavcami, s šterimi se je ta organizacija predugo nej spravlala. Gnes Cerkev z veukov l ü b e z n o s t j ov gleda na tau skupino lidi in probava pomagati pri njini problemaj. Bogoslüžje na té svetek nam guči, v kakšoj socialnoj situaciji je biu človek, šteri je emo pauleg Device Gospaud je Katarini Sienskoj pokazo dvej Marije najglobkroni: trnjovo za zemelski žitek je včasik na šo znamenje v glavau djala – zlata go je čakala v nebesaj pripovejsti odrešitve. Jezoša štrafali in zaprli pa so ga v krüšni oča je biu tesar, devauzo tö. Donk so v vési opr- lavec, zatok ga drži Cerkev vim postavili leseno cerkev, za patronuša vsej delavcov te pa v lejtaj 1964-67 eške - najbole tisti, šteri z rokami delajo. zidano. Zvün dühovniškoga dela se Flajsnoga Jožefa je Baug paje Alojzij Kozar dosta sprav- uzvo, aj z delom svoji rauk lo s kulturnim žitkom tö, gorrani Božega Sina v človodo je cerkvene zbore, doj večom tejli. Jezoš se je cejli je spiso dosta ljudski pesmi. žitek trüdo, ka bi v očaj lidi Najbole pa ga poznamo kak austo sin prausnoga tesara, pisatela: napiso je deset njegvi inaš in pomočnik. knig in kauli 220 drügi pi- Papež Pavel VI. je dojspiso, sanj – med njimi trnok dos- ka té svetek ne diči delo, ta o Porabji tö. Duga lejta je liki delavca. Vej pa prej nega biu urednik katoličanjskoga pravoga bogastva zvün bokalendara Stopinje, doj je gastva človöka samoga. Zaobrno vnauge pesmi Avgus- tok nas den svetoga Jožefa ta Pavla na slovenski gezik. Delavca spomina na tau, Boži slüžabnik Alojzij Kozar ka delo nikdar ne smej biti je biu goreči düšni pastér, nad delavcom - liki vsikdar vrli škonik, zidar cerkva in v slüžbi vsikšoga človöka in pisatel pa muzičar s srcom. cejloga človečanstva. -dmPorabski vörnicke leko s ilustraciji: prekmurskimi bratami Szilveszter Bartkó vküper molimo, ka bi s kem prva zadobili blajženoga Porabje, 29. aprila 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 30.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Otroški počitniški program: Op! 10.00 Rosie in Moussa, belgijski film, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (IV.): Razkritja, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 TV-izložba, 15.10 Uhojene poti v Prekmurju/Kitaposott utak a Muravidéken, 15.50 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 16.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Rocco in njegovi bratje, italijansko-francoski film, 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.30 Napovedujemo PETEK, 30.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.30 Videotrak, 9.30 Dobro jutro, 11.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.15 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Ker si upam, koncert Anike Horvat z gosti, 14.30 Lunčki in knjiga pravljic, argentinsko-španski film, 16.05 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 16.45 Pesem upora, dokumentarni film, 18.00 Beseda na A (II.), britanska nadaljevanka, 18.55 Videotrak, 20.00 Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka, 20.50 Obljuba, ameriško-španski film, 23.10 Strah ostane, dokumentarni film, 0.00 Zadnja beseda!, 0.50 Videotrak, 1.50 Info kanal SOBOTA, 01.05.2021, I. spored TVS 6.00 Pozdrav z Notranjske: Pihalni orkester Logatec, 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.30 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.50 Holly Hobbie: Protestnica, kanadska mladinska nadaljevanka, 11.15 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.10 Prisluhnimo tišini: 1. maj in veselje do dela!, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.25 TV-izložba, 14.45 Kandidatka in šofer, slovenski TV-film, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.50 Živel 1. maj!, razvedrilna oddaja, 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Kruha in iger, slovenski film, 21.45 Hudičeve igre (I.), ameriško-italijanska nadaljevanka, 22.40 Poročila, Šport, Vreme, 23.05 Medtem ko vas ni bilo, angleški film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo SOBOTA, 01.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 8.15 Spomini: Tine Tomazin, 12.00 Stan in Olio, koprodukcijski film, 13.45 Zoran Predin - koncert ob 40-letnici ustvarjanja, 15.20 Beseda na A (II.), britanska nadaljevanka, 16.30 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Maribor, 18.55 Videotrak, 20.05 Skrivni Versailles Marije Antoanete, koprodukcijski dokumentarno-igrani film, 21.40 Zvezdana, 22.40 Dan D - koncert DNA D, dokumentarni film, 23.40 Dan D: akustični koncert iz »kraterja« Cankarjevega doma, 1.20 Videotrak, 2.10 Info kanal NEDELJA, 02.05.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, Slovenski misijon v Etiopiji, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/ Young Village, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.50 Na lepše, 15.20 Mož brez zvezde, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Leteča Holandca, nizozemska nadaljevanka, 20.55 Intervju, Ali Žerdin, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.15 Projekt Zelena kri, francoski dokumentarni film, 23.55 Za lahko noč: Gardenfound (Staša Tušar), 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo NEDELJA, 02.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.30 Duhovni utrip, 7.45 Ugriznimo znanost, Statistika - svet v številkah, oddaja o znanosti, 8.15 Čudoviti svet glasbil: Orkester Slovenske filharmonije, Janez Škof in Marko Hribernik, 9.05 Mladi virtuozi, Teja Udovič Kovačič in Andrej Omejc, 9.25 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Endeavour v Avstralijo, potopis, 10.20 Nika, mladinski film, 12.05 Podjetno naprej, Kingsbox, spletna prodaja športne opreme, 12.55 Ambienti, 13.45 Pisma iz Auschwitza, dokumentarni film, 14.20 Pozabljeni grob, dokumentarni film, 15.25 A. Foerster F. Žižek: Gorenjski slavček, operni film, 16.55 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 17.50 Rokomet (M): kvalifikacije za EP 2022 -Slovenija : Turčija, prenos iz Celja, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Dinastije, Tigri, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Najlepše darilo, ameriški film, 22.30 Zvezdana, 23.30 Vikend paket, 0.55 Videotrak, 1.50 Info kanal PONEDELJEK, 03.05.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Obzorja duha, Slovenski misijon v Etiopiji, 11.00 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, Ali Žerdin, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka, 14.40 S-prehodi, Amir Muratović in film Idealna mesta, 15.25 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Nejko, risanka, 18.05 Simon, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo PONEDELJEK, 03.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.55 Dobro jutro, 13.40 Prisluhnimo tišini, 1. maj in veselje do dela!, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Vitanje v vesolju: Sunita, dokumentar- Porabje, 29. aprila 2021 OD 30. aprila DO 06. maja ni film, 15.20 Na lepše, 16.05 Živel 1. maj!, razvedrilna oddaja, 17.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.50 Zelena generacija/Young Village Folk, 18.00 Zgodbe Kristine Brenkove, dokumentarni portret, 19.00 Nogomet - evropska liga, 22.30 Podjetno naprej, 23.50 Videotrak, 0.50 Info kanal SREDA, 05.05.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Koda, 10.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.35 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice, OŠ Poljane Ljubljana in OŠ Otočec, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 V treh stenah, Diagnoza: alpinizem, dokumentarna serija, 17.55 Filmski poklic, Animator, 18.00 Slastne medvedje zgodbe, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Odprto, madžarski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 V treh stenah, Diagnoza: alpinizem, dokumentarna serija, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 05.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 8.30 Videotrak, 9.30 Kanape – Kanape, oddaja za mlade, 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 10.55 Dobro jutro, 13.40 Ambienti, 14.10 Vikend paket, 16.00 Judo, svetovni pokal, 18.30 Polet iz Planice na Luno, dokumentarni film, 19.40 Žrebanje Lota, 22.30 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 23.35 Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina, 0.30 Videotrak, 1.25 Info kanal ČETRTEK, 06.05.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 V treh stenah, Diagnoza: alpinizem, dokumentarna serija, 10.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Dosje, Leto dni pozneje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Slovenski utrinki, 15.05 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 15.40 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 16.05 Sobotni krompir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, Kompozitni materiali, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, 18.05 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Zver je še zmeraj živa, bolgarski dokumentarni film, 1.15 Ugriznimo znanost, Kompozitni materiali, oddaja o znanosti, 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Napovedujemo ČETRTEK, 06.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.15 Dobro jutro, 13.00 Panoptikum, 14.10 V petek zvečer, 15.50 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 16.30 Nogomet - državno prvenstvo, 19.00 Judo, svetovni pokal, 20.00 Avtomobilnost, 20.55 Nogomet - evropska liga, polfinale, povratna tekma, 22.50 Ambienti, 23.30 Nogomet - evropska liga, vrhunci povratnih polfinalnih tekem, 23.50 Slovenska jazz scena: Andrej Hočevar, Next septet, 0.50 Videotrak, 1.50 Info kanal Vrtci so spet odprli svoja vrata … Kincse Vincze, 6 let, vrtec Monošter … in se napolnili z otroškimi glasovi in smehom. Razigrani otroci so se veseli in dobre volje vrnili v vrtec, saj so že pogrešali svoje prijatelje in igrače. Začetne dni smo namenili ponavljanju, sedaj pa se že pridno učimo naprej. Opazujemo naravo, beležimo vreme in spoznavamo živali, ki jih videvamo tudi na našem Detre Sinka, 6 let, vrtec Sakalovci dvorišču. To so čebela, pikapolonica, metulj, pajek, mravlja, polž, štorklja in ptica. Učimo se nove pesmice, igramo nove igre in ustvarjamo. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Borka Szoták, 6 let, vrtec Sakalovci TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Panna Ilés, 5 let, vrtec Sakalovci Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB