L*l0 IV, St. 8 DELAVSKO KMEČKA ~ ENOTNOST % “ r v LfreiiniStvo ul. Monfort 3 — Trst Trst 14. aprila 1948. Vsak mladinec - telovadec xa 1, ¥na\l Speilizioni in abbon. postale II* gruppo. Cen*: 15 ML . 10 |L 4 din TEKOČI HACI N ZA CONO A THZ ASKKGA OZKMI.JA: ZALOŽNIŠTVO »PR1MOHSKI DNEVNIK«, THST H-5374; ZA JUGOSLAVIJO PA: (PHIMOHSKI DNEVNIK« - UPRAVA, LJUBI.. S-M Vsa izzivanja so zaman Volitve v Italiji so v žarišču vsesa "kovnega političnega dogajanja, ke. ^segajo pomen navadne volivne °n>e med dvema strankama, kan * ' tu za borbo med dvema sveto* r<,iba, iu.;d dvema svetovnima nazo-r°tna. Votivna borba ni ostala ome-1'na na samo Italijo. Vanjo je pose-, Predvsem Vatikan kot agentura tlerlških imperialistov, vanje pa so osegn tudi ameriški imperialisti neredno z govori njihovega velepo-anika Dimna, z grožnjami, da bodo Pijansko ljudstvo sestradali, ec r.e 10 glasovalo za De Gasperija, in z Sijanjem svojega orožja. ,ja ostra borba, ki se bije ?>: vel; ohr'’ zavzerna vedno bolj silne like. vrste se politični umori, h terim se zatekajo neofašisti in De JJ-tporljevi pajdaši, uprizorili so v . ni” vojaško parado> iz Nemčije ^iljajo Američani neofašistom cele a**56 orožja. Vse to pa ni upognilo "a italijanskega delovnega ljudstva, taiijansko delovno ljudstvo ve, da jj Scdaj v prvih vrstah splošne bor-v demokracijo in za mir proti jj”11 imperialistom. In čeprav so tm-^ balisti navzven kažejo gotovi svo-. Jniage, trepetajo v strahu, da Di *abiii svoje položaje tudi v Italiji. . (|Periaiistj vedo, da njihove vojn«. °4nje ne bodo strle živcev »orbene-a napreti nobena Impe-. "Ztična sila, spravlja' imperialiste histerij0. j^f/aSanje Italije je vprašanje zrna-, ^ ail poraza imperialističnih sil \ j°Pi. Italija naj bi jio njihoviiv predstavljala prednjo posto- ^ttih ^ njihovega varnostnega pasu, ki kot verigo okleniti okoli llf.j^ke zveze in naprednih demo-:e rnih držav v vzhodni Evropi. S „ Postojauke naj bi potem začel, ijj ^ za uničenje naprednih sil. ri’o-, a Postojanka se maje. Djj^aga demokratičnih sil v Kalij, stjj . ' prekrižanje vseh imperiali-načrtov v zvezi z Evropo, po-iit 1 zmanjšanje možnosti nove voj* il^omeni začetek likvidacije impe* '■'ig tov v Evropi Sami. podprli De Gasperija, ki se tla pod nogami, so impe 4y0| tl v svoji nemoči vrgli v svet krj |03kl|sni balon v z.Vezi s Trstom. !W.*'n s« računali z nacionalnims žg ‘ 1 italijanskega ljudstva, katere-%,' Pot stoletja opajajo z bleste-lij ‘fazami o italijanstvu Trsta, ki ko ‘‘ 'hlo pravi simbol. A italijan-^^tvo gi nasedlo. Italijansko ikilj mora danes reševati dnig;. \ . ažtia, bolj neposredna življonj-1» I)ra5anja, kt se tičejo njegove-obstoja. Manever s ,0fej ni uspel, beseda Trsi "'tg 0e more yeč nikogar opajati ra-,1|i ita,.{'ce Plačanih kričačev v Trstu J« lj0 iansko . ljudstvo dobro ve, dz % j, ^ vprašanje laltko mirno re-t#Sni, r'*Posreol,udo Lega Nazionale vrže rL*.ve . ■ ^‘De Za nel< ve!ll< dogodek, ki naj s?^ah ■* v hajKrajSem času, po ka-g*i>o J11 1)arih šuljajo in Si tajin-^'fjev r‘,P,oveduJej° ° Pfihodu ber-v Celo V Trst' Vpliven milanski lis. y Trs,u Povedati, da bodo IS t. m: jg«. ,1<*rahinerji. v gledališču iik Itn- *mira “Sralec Ucnassi »Sa- *o zemlji naših kmetov vojake In nikakor ne mišlijo odstopiti oči' svojih zahtev,:tedaj- pravijo kmetje, naj pa jim oni preskrbijo sp; no,'steljo in'drva. Stvar je nujna in zahteva takojšnje rešitve. . .. Neki kmet nam je dejal, da tip moralo mnogo kmetov prodati prav vco živino, kor nimajo pod vasjo nič sena. Ta limet pa ima šest repov v hlevu, prodati bi ju-moral pot, ker nima sena in ker je doslej vedno imel živino v hlevu le šest mescev, šest mesecev pa jo je gonji na pašo. Doslej je potreboval za svojo živino od 160. do 200 stotov sena in 8, vozov Ustja za steljo. Ce ne bo, smel več na svoje zemljišče, naj mu pa takoj preskrbijo seno in slamo. Toda sadi nebo hodil i»Jcfli- ?ena po- Furlaniji, oblasti. 'ki so mu Odvzele zemljo, naj,same preskrbijo seno in slamo. Tako pravijo vsi in s0 kar ne' morejo .načuditi samovolji novih oblastnikov. Enako ic v • Malem Repnu, kjer imajo ljudje pašnike in gozd za -vasjo. Teda še bolj so prizado „i. 2u vasi o je namreč io-Ima. ki je globoko zarita pod hrib >n v kateri so lepe njive. V Velikem Reonu je izmed 80 posestnikov, prizadpUh okoli C0. Poleii lega pa-so v Vel ikoni Repnt» povzročili mnogo ’škode kmetnm s (Nadaljevanje na z. strani) Kmetom v Zgoniku, Malem in Velikem Repnu grozi popolna gospodarska propast Prepovedali so ita .dostop v gozd in na pašnike, ter vzeli njsh zemljo v „najem“ —asess *s».*J5tCirsr-Ti!tr*i '*r;‘'rxsrrcc :x Ljudstvo bo branilo mir Vsi in vse za 1. maj! Proslavo 4. obletnico ustanovitve brigade Garibaldi - Trieste V nedeljo se je ob proslavi četrte obletnice ustanovitve brigado 'Garibaldi-Trleste zbrala na Mpnte-•bellu. skupaj s partizani ogromna množica ljudstva, ki ie s svojo udeležbo glasno povedala okupacijskim oblastem, šovinistom in vsemu sve-itu, da ne bo dopuščala hujskanja na vojno, Ustvarjanja nusprotstev incd prebivalstvom in .šovinističnih izpadov. Tekmovanje za 1. maj Zveza enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja vas poziva, da napnete vse svoje sile, da bo tudi letošnji prvi maj — mednarodni praznik delovnega ljudstva — iim-bolje uspel. V ta namen razpisuje zveza ES tekmovanje med tovarnami in podjetji z naslednjim programom: 1. za največje število telovadcev (do 3(. leta); 2. za večji prispevek k pripravljalnim delom za ta praznik; 3. za najboljši stenčas o 1. maju; 4. za razširjenje naših sindikai-lih časopisov (Delaviko-fcmečka enotnost in Unitš Operaja); S. za čim večjo kultnrno in šport-so dejavnost ob priliki prvomajskih proslav; (. za povečanje števila novih Manov naše organizacije; Tekmovanje se prične s 30. marcem in bo trajalo do vključno 30. aprila. DELAVCI! Potrudile se, da bo 1. maj vaš resnični praznik, v duhu borbenih radicij delovnega ljudstva- Tržaškega ozemlja, ZVEZA. ENOTNIH SINDIKATOV tuzaskega ozemlja. Na Mčntebellu je bilo vso praznično. Nasproti tribuni jc stalo za-, stopstvo brigade 3 svojo bojno zastavo, okoli te zastave so se zbrali vsi partizani, ljudstvo; godba Ri-. naldi in godba ir. Campor pa sla igrali narodno osvobodilne pcsnii. Zbranemu ljudstvu sta spregovorila tov. Gašperini in tov. Kenda. Vojaška uprava ni dovolila partizanom, da bi proslavljali ta svoj praznik sredi mesta, temveč jih je potisnita na rob mosta, medtem ko tonejo v mestu samem ncofaSistl svobodno pobijati delavce. Tudi dvorane za kongres partizanov niso hoteli dati. in v zadnjih dneh st razni »polkovniki« Fonde upajo Se govoriti o svojih »partizanih« (guardia uivica, X Mas, repubbii-chini), ki naj bi osvobodili Trst. Vršila se je velika gonja proti partizanom, ker so hoteli ločili ljudstvo od njih, toda vsa ta gonja jc bila zaman. Tud; zadnje ponudbe treh zapadi)ih velesil, da bi dale Trst Italiji, niso uspele v svojem namenu, čeprav je bil njihov namen povzročiti incidente. Toda vse kričanje ameriških imperialistov, vse grožnje 7. vojno bodo prazne, ker narodi vojne nočejo, ker stoje v obrambi miru Sovjetska zveza, vse napredne države v vzhodni Evropi in napredne sile v vsem svetu. Ljudstvo hoče mir in zato bosta morala ueediti vprašanje Trsta med seboj Jugoslavija in Italija. Ljudstvo- pa tudi zahteva udeležbo v namenu, čeprav je bil njihov namen povzročiti incidente. Toda vse javni upravi, ki ie sedaj v rokah onih, ki se za časa borbe niso niti malo zganili ali pa so sodelovali z okupatorjem. To je priližno vsebina obeli govorov. Po govorih so slovenski in italijanski pevski zbri zapeli več pesmi, godbe pa so zaigrale razne himne. Končno je tov. Joco pozval vse navzoče, naj se čim bolj pripravijo za manifestacije 1. maja. Obupen položaj našega kmetijstva Zavarovanje proti boleznim mora veljati tudi za kmete Kmetom v Zgoniku.. (Nadaljevanje s 1. strani) širjenjem ceste proti Opčinam, saj gre la cesta mimo njihovih najboljših njiv in vinogradov. Cesto širijo tudi okoli Zgonika in najbrž gotovo ne zaradi tega, da bi sc Zgoničani ob večerih sprehajali po njej. Odkar pa so dalj kmetje zemljo W najem«, se ni nihče več oglasil. Ob podpisanju »pogodb« nista u-radnika nič omenila tega, kdaj in kdo bo plačal »najemnino.« Le tja gor za vas, da ne sinejo iti. Predsednik občine g. Gruden, ki bi moral pač skrbeli za blaginjo svojih sovaščanov, pa jc znal nu vprašanja kmetov, kdaj bodo dobi. li odškodnino, povedati le to: »Ko jbodo začeli streljati, se bodo že zbudili!« Takšen je položaj v vaseh ob znožju Volnika. vaseh, ki so se itak že tako težko preživljale, tako da mora večina vaščanov hoditi delat v mesto ali na razna cestna in podobna dela, Co se stvar ne uredi, bodo te tri vasi popolnoma propadle. ker jc seveda popolnoma v skladu z načrti imperialistov. A ljudje se ne bodo vdali, borili se bodo, saj gre za njihovo obstoj, za bjihovo življenje, . , Med mnogimi kmečkimi vprašanji, ki čakajo rešitve, je tudi vprašanje socialnega zavarovanja naših kmetov in poljskih delavcev proti nezgodam, boleznim in starosti. Za časa fašizma so sicer bili kmetje nekako zavarovani proti nezgodam pri poljskem delu, toda to zavarovanje je bilo zelo nepopolno. Prispevke za to zavarovanje so plačevali kmetje skupno z zemljiškimi davki. To zavarovanje je v veljavi še danes, čeprav je fašizmu odklenkalo. Kako je to zavarovanje pomanjkljivo, nam najbolj nazorno kažejo naslednji primeri; kmetom izplačajo zelo majhno odškodnino v primeru nezgod, to. da le, če se jim nezgoda pripeti na polju, ne pa na poti s polja ali doma. Tako ne dobi kmet nič, če se pelje na praznem vozu in če pade pri tem ž. voza ter se ponesreči, dobi pa odškodnino, če je voz poln. Ce recimo kuha kmet hrano za prašiče in se pri tem prevrne kotel ter ga opari, ne dobi nič. Takih primerov zelo nesmiselnih določil zazarovanja je še mnogo. Ce se kmetu pripeti smrtna nezgoda, dobe njegovi sorodniki le 30.000 lir, kar bi bilo približno srednja mesečna plača nameščenca. Do pred kratkim pa so dobivali le 15.000 lir. Vsakomur bo pač jasno, da samo zavarttvanje proti nezgodam, pa če tudi bi bilo popolno, ne bi zadostovalo. Za kmete je treba poskrbeti tudi, če zbolijo ter za njihovo starost. Zato se kmetje že okoli 30 let borijo, da bi imeli tudi oni kakor drugi delavci in nameščenci pravico, zavarovati se pri bolniških blagajnah proti boleznim, nezgodam, starosti in nesposob- Vprašanje jc zelo pereče in ni dolgo od tega, ko so tudi kmetje v Italiji po svojih organizacijah zahtevali, da pride do njegove čimprejšnje rešitve. Mnogi kmetje so šli zaradi bolezni v njihovih družinah na dražbo. Ce kmet ali kak član njegove družine zboli, ne skrbi nihče za njegovo bolniško oslcrbo in mora sam nositi vse stroške. In pomisliti moramo, da stane vsak dan bolniške oskrbe 1400 lir! Imamo mnogo primerov, da so morali kmetje prodati iz hleva zadnji rep, da so krili stioške za bolnišnico. To se mora prenehati. Zato so E-notni sindikati začeli odločno nastopati z zahtevo, da dosežejo kmetje tudi na tem polju, kar so dosegli delavci in uradniki pred njimi. Stavka pi Acegat-u Izterjevalci pri Acegatu so nedolgo od tega stavkali, ker so jih prikrajšali za nekatere njihove pravice. Koso izterjevalci mnogokrat zaman protestirali pgi upravnem svetu podjetja, so se pritožili na urad za delo, ki je sklical obe zainteresirani stranki na sestanek, toda upravni svet ni poslal tja svojih predstavnikov. Zato so delavci sklicali skupščino in napa.' vedah enodnevno stavko, pri čemer so bili soglasni vsi člani obeh sindikalnih organizacij. Posledice in težo prestane krute vojne občuti še danes na svojih ramah ravno naš kmet, ki je v tem najbolj prizadet. Vojna je pustila našemu gospodarstvu take sledi, ki se ne da-jč Izbrisat! v nekaj letih. Porušene in požgane kmečke hiše, hlevi in skednji, uničeni vinogradi in sadovnjaki, posekani gozdovi, pomendrani in poteptani travniki in njive vse to zahteva mnogo let dela tudi v onih državah, kjer posvečajo kmetijstvu največjo pažnjo. Poglejmo v kakšnem položaju je naše kmečko gospodarstvo pod anglo-ameriško vojaško upravo. Res je, da tu nimamo obširnih in razsežnih posestev in da so velika posestva last raznih veleposestnikov, in odvetnikov. Večina teh posestev je. v miljskem okraju, nekaj pa tudi v bližnji tržaški okolici. Gornja okolica in Kras nista nikoli privlačevala tržaških kapitalistov, da bi tam nakupovali zemljišča in jih izkoriščali. Tržaški kapitalisti in trgovci so raje kupovali zemljišča v rodovitni furlanski ravnini. Slovenski kmetje, ki obdelujejo Kraško zemljo, so mali posestniki, ki si morejo služiti kruh v mestu, .»e, na tej zemlji ne pridelajo toliko, da bi lahko preživeljali sebe in svojo družino. Malo je kmetov v bližnjih va. seh, ki žive samo od zemlje, in še ti se bavljo večinoma z živinorejo in vinogradništvom. V spodnji okolici pa imamo kmete, ki se bavijo 7. zelenjavo in vrtninami, to so tako imenovani tržaški «mandrijerji». Položaj teh našit) malih posestnikov, najemnikov in polovinarjev je zelo kritičen. Davki so vsako leto višji, najemnine lahko gospodarji do 28 krat povišajo, imlovinarji morajo še vedno dajati gospodarjem polovico svojega pridelka. Ce si ogledamo davčne pozive, ki jih letos dobivajo naši kmetje .opazirnft na njih kar 12 vrst davkov, Všajc kmet debi pet, šest, pa tudi deset takihčpozivov, to pa še niso davki. V kratkem bodo sledili še novi. Pošiljajo že obvestila za davek na premoženje, pripravljajo pa tudi že davek na vojne dobičke. (Kakšne vojne dobičke je imel naš ki"e^ * tej vojni? Naše gospodarstvo je v obupne11’ položaju. Kar ni uničila in razdejal* vojna, je pokončala suša, ki ie M* leti uničuje še tisto malo, kar jc ost*’ lo. Kmet je bil zaradi pomanjkanj* krmil in sena primoran prodati ž1''1* »o. Brez živine pa ni gnoja, umetnin gnojil in škropil, Ce jih Je že rnogo*e sploh dobiti, so dosegla take c*n*’ da jiii kmet ne more kupiti. priman^‘ kuje pa tudi semen .orodja in drugi*1 potrebščin. Toda kar nista uničila vojna in sl1! ša ,to so uničili še z minami t1 gradnji nove avtomobilske ceste. Km6' tom so bila odvzeta najboljša zen1' Ijišča, poleg lega pa jim povzročal0 ogromno škodo anglo-ameriški voja* S tanki, topovi in streljanjem. gradnjo novih strateških cest, za ncu' spešno pogozdovanje je vojaška upf* va porabila milijarde, za izboljšanj* pašnikov pa je dala le nekaj mlUJ^ nov in še te pašnike so pozneje unl* čili. Takšno je stanje našega gospoda*' stva po treh letih vojaške uprave n’ perspektive za bodočnost so še slaH58, Gerbec M»fl! Tovarniški odbori se morajo priznati in zaščititi Tovarniška zadruga Enotnih sindikatov sporoča vsem delavcem in kmetom, da je dospela nova pošiljka spodaj navedenih oblačil: moške obleke, dežni plašči, hlače, športni jopiči, velika izbira moškega in ženskega blaga, kakor tudi moških, ženskih in otroških čevljev po tovarniški ceni. Nadaljuje se prodaja velike izbire moškega in ženskega perila, nogavic, robcev itd. Zadruga prodaja tudi na 4 mesece obroke. Delavci in kmetje, spomnite se: Tovarniška zadruga ES, ul. Zonta 2! nosti za delo. Mali kmetje, ki žive izključno od svojega zemljišča, so to doslej zaman zahtevali in so jim vpis v bolniško blagajno vedno odklanjali. Novembra preteklega leta, ko js zapadla stara delovna pogodba itv normativna pogodba so Enotni sindikati predložili Zvezi industrijcev načrt' za novo pogodbo. Poleg tega so pa tudi predložili načrt za pra*-vilnik tovarniških odborov in odborov v podjetjih. Enotni sindikati so predložili načn. za splošno pogodbo za vse industri.-ske stroke, da bi tako zagotovili mi-nifnatne mezde vsem delavcem, tud) ne specializiranim. Sedaj, ko hočejo odvzeti delavcem •njihove sindikalne pravice in priborjene svoboščine, postaja vprašanje priznanja tovarniških odborov Sc bolj pereče. V načrtu . 1-etos so že imeli prehodno pla-v° zastavico, ki pa je prešla sedaj n# Opčine. Največ telovadcev Je pri Sv. Križu, v vsem okraju sc jih vadi nad 600. ®P»ža pa se, da nekateri ne priha-Jai° redno in čakajo zadnje dni. Do s,e<1aj so holj marljivi moški kakor pa ker je dolga in zapletena. - Reke so kalne in ta kalnost ni nič drugega kot velikanske množine majhnih apnenih drobcev. Računi nekaterih znanstvenikov pravijo, dg so vso sedanjo vsebino v morju morski tokovi in reko prenesli v 15 tisoč letih. Živalce uživajo apnenec, ga spreminjajo in zopet oddajajo v dno morja. Korale s svojim hitrim razmnoževanjem dvigajo morsko dno na desettisočc kilometrov. - letno za 1 centimeter. v slotisož letih, zrastejo koralna otočja (Japonska) v cele otoke ih ladjam nevarne čeri. Vse to je apnenčeva rudnina. Koralna otočja zavzemajo milijone kv. km. Pred nami stoje zopet majhni graditelji velikanskih otočij, ki nad-kriljujejo najmogočnejše delavce, so pa večinoma majhna šele z drobnogledom (mikroskopom) 800 krut povečana vidna živa bitja. Tako nastaja apnenčeva kamenina. - V naših gorah pada dež in je mraz. studenci žubbre odnašajo apnence na dvuge kraje in tako poživljajo nešteto drugih pojavov v ogromnih merilih. Voda zmrzne, razžene kanVehje, pomladansko sonce topi sneg in voda odna. ša kamenje v deroči reki v celih sklopih daleč od kraja nastanka. - da celo v podzemeljske jame -naše ogromne IcUphlške labirinte. Apnenec potuje. Voda ga raztaplja, odnaša in odlaga na drugem kraju. Predolgo bi se zamudili pri naštevanju velikih dob preobrazb. Vemo pa, da je. zelo plemenit pro izvod apnenčeve rudnine marmor. Marmor je že v antični dobi kot snov, odporna in primerna za klesanje, dajala divne prizore klasične umetnosti občudovane na razstavah in v muzejih. Marmorna plošča nas zadivi v sobi - kopal, niči .bolnici in kjer koli - in vs» to je delo majhnih živalic. Pred mnogo tisoč leti so že cenili marmor - oglejmo si starogrška svetišča iz marmorja belega kot sneg. Nedaleč od nas v velikih višinah se zlivajo marmorne skale, v barvo snega, da skoro ne razločimo drugo od drugega. Nip ni večno' in Uidi marmor ne.' Dognano je, da vsebuje zlasti zrak v mestih precej snovi, ki marmor razjedajo, - uničuje pa ga tudi deževje izredno močno in na. '. ........ ........ ——j.,iW glo. V sto letih se zniža marmor* jeva površina za 1 milimeter ■ ^ tisoč letih torej za en eentimetea* Od morja se vzdigujejo pa slona morske pene na stotine kilonve* trov daleč in pomorejo dežni ek da je proces razjedanja še hitrej-i ši. Sneg je pa strup za marmor, ker prinaša seboj kisline k; so zelo jedke. Tanke rastlinske korenine se zajedajo v marmor, oddajftj •jo od sebe kisline, ki razjedajo to plemenito tvorbo mikroskopsko majhnih živih bitij, izklesano od. človeških genijev v krasne sojih! in umotvore. Koreninski pomagači pa so še male glivice, ki jem. ijejo - hočeš ali'nočeš . hrano iz| marmorja, ki jim je potrebna za' njih življenjski obstoj. . veter od. piha pa preostanke in brusi gladi in boža njih površino. Tak je konec velikega dela in v prirodi je zakon tak, da nič -ni večnega: vse se pretvarja in nastajajo v tisoč, lehiih geoloških dobah nove snd. vi! nam v raziskovanje in ponos - človeštvu v korist. JOŠTAR (Sr nadaljuje.)] Odpuščajo jih z dela, ene ker da so prestari, druge pa ker so Se premladi. Nekateri so si nekaj zaslužiti pri pogozdovanju in čiščenju. Posebno starejši delavci, ki prejemajo mesečno pokojnino od tri do štiri tisoč iir, so radi kaj zaslužili, ker so .še zmožni dela in jim pokojnina ne zadostuje niti za eu teden. Sedaj pa so vse odpustili z dela, tako tudi vse mladince pod osemnajstim letom. "Kako pa naj se preživljajo? Vojska uničuje po)je tudi pri Nabrežini, kakor drugod po tržaški čVdlici in ne povrne škode. Skerk Alojz iz Trnovce je imel lepo polje. Ameriški vojak) so napravili barake, poli in zidove. Vse so pohodili in razdejali, da ne raste več nič. Lastnik pa že šest. mesecev, odkar so namreč zasedli, ni dobil še vinarja odškodnine. Gozd so uničili. Pred leti je bilo okrog Nabrežine in nad obalo že doraslo drevje. Ce bi čuvali, bi bil že mlad gozd. Pa so sekali mlado drevje, eni zaradi potrebe, drugi pa brez vesti. Sedaj je le grmičevje. Pa še niso ozelenele veje,'da jih obirajo koze, ki bi se prav lahko sedaj pasle po gmajni. Da ne bo Kras postal Sahara. Okupacijska oblast bi morala bolj skrbeti za te kraje, posebno vojska bi morala paziti, da ne dela škode po plodni zemlji, ki jo je tako malo. Domačini sami pa naj si bi vzeli k srcu skrb za pogozdovanje in čuvanje gozda, da ne bo «Kras postal Sahara«, kakor se je pritožil pred nekaj meseci star Kraševec na sestanku kmetov v Izoli. Živahno prosvetno delo v rafineriji „Aqui!a“ v Žavijah «Kaj je v tulih velikih Kotlih? Kaj hudimanu kuhajo tam not rij)) Tako se »večkrat sprašuje istrska . mlekarica ki se vrača iz. Trsta na , osličku po klancu nad Žavljumi. Prav tako sprašuje marsikateri potnik, ko bežno zagleda z avtobusa Velike srebrno bele napravo med cesto in morjem. To je rafinerija mineralnih olj «Aquila». Takoj . po vojni je bil tu ie kup razvalin, vse skrivljeno in okajeno. ((Aquila» je bila bombardirana 10. junija 1044, obnovili so jo v lotili 194B in ls)47. Lani maja meseca pa je začela zopet delovati. Sam ravnatelj tovarne je priznal, da je za to največja zasluga delavcev in tovarniškega odbora, ki so med vojno preprečili odvoz naprav in strojev in so jih poskrili, potem pa požrtvovalno delali, da je bilo vse čhnpreje obnovljeno. Sedaj je tu zaposlenih 520 delavcev in uradnikov iz mesta in bližnje okolice. Rafinerija pa ni še v popolnem obratu zaradi splošnih razmer in neurejenih odnosov in pogodb z zaledjem, kar je bistvenega, odločujočega pomena za nadaljnji razvoj in obstoj «A(|uile». S Srednjega vzhoda pripeljejo surov petrolej. Iz ladij ga spravijo v velike rezervoarje nad cesto, od tod pa se preteka v rezervoarje pod cesto, potem ko se izvrši drsti' Kako se pripravljajo bodoči vzgojitelji naših otrok Kq\J SO PIČLE TU Ž.AGE IN DLETA, SEDAJ SO OSTALI KAMNI S A Mi tedenskega pouka. Bodoči učitelji se učijo slovenščino, italijanščino, ruščino, pedagoške predmete, računstvo( zemljepis, zgodovino, fiziko, kemijo, risanje, telovadbo in petje. Tečajniki pa že hospitirajo v osnovni šoli v Portorožu, nastopajo in se učijo dobro poučevati. Skoraj vse kulturno življenje na ..vaseh visi na učiteljevih ramenih, zato je 'splošno'kulturno življenje na učiteljišču želo živahno. Pevski zbor učiteljišča je' v tem šolskem-letu nastopal javno. že ošemnajstkrat, zadnjič tudi v Rovinju ha' festivalu italijanske kulture. Večkrat gostujejo tudi po vaseh, priredili so tildi kulturno prireditev na gradnji ceste Šmarje- Nova vas. Za čim boljši . učni. uspeli se učijo po krožkih. Profesorji jim pomagajo tudi v izvenšolskih urah prav po teh krožkih. Sedaj sc pripravljajo za fiz-kulturni nastop prvega maja. Zadnje tedne pa bodo pomagati v pripravah (udi vaški mladini po okolici. Na učiteljišču v Portorožu je tudi sedež za dopolnilne izpite za učitelje z italijansko maturo in komisije, za praktične izpite učiteljstva. Gojenci so pokazali doslej dober uspeh. Medsebojno tekmujejo vsi razredi. Sedaj ima prehodno zastavico i. letnik, pa pravijo oni iz drugega, da jim jo bodo odnesli. Toda dekleta prvega letnika jo ne bodo spustile z rok, ker so res pridne v vsem pogledu. Značilno je, da je na učiteljišču sorazmerno premalo moških in da se boji marsikateri dijak, ki dovrši gimnazijo. vpisali se na učiteljišče. Dijaki In dijakinje učiteljišča prinašajo Portorožu veselo razpoloženje. Oh morju, po cesti, povsod jih je slišati, ali prepevajo, ali se smejejo in šalijo, polni življenja in mladosti. Ko je ura. pouka, pa se i/ lepe vile sliši le profesorjev glas, ki razlaga in uči našii bodoče učitelje. lacija. Petrolej je pod visokim pritiskom, temperatura se stopnjuje postopoma v določenih višinah stolpa in doseže 300 stopinj. Medteta najprej izhlnpeva eter,..pa bencin, petrolej in nafta. Ti produkti se zgostijo in stekajo vsak v svoje rezervoarje. Na dnu stolpa ostane od vsega procesa še gorilno olje, ki ga uporabljamo za stroje, kuriihicei parnike itd. Rafinerija «Aquila» dela. sedaj skoraj izključno za CIP (italijanska družba petroleja), obenem pa odpošilja tudi z vlaki na Češko petrolej, ki pride v Trst po morju. V tovarni deluje enotni tovarniški odbor. Mladinci obiskujejo strokovno šolo v Trstu. Ravnateljstvo tovarne jim oskrbuje vse potrebno« za šolanje. One, kf bivajo izven mesta, vozijo na dom tovarniški avtobusi, tako da ima vsak priliko, da si zboljša svoje strokovno znanje. Na pobudo tovarniškega odbora je bil letos v tovariy tečaj za splošno izobrazbo. Poučevali so zemljepis, liziko in kemijo. Ta tečaj. ki ga je vzdrževalo ravnateljstvo tovarne, pa ni imel zaželenega uspeha, k<;r je bila snov sama za marsikoga pretežka. Razni profesorji so imeli ludi nekaj predavanj. Značilno pa je pri vsem tem , dejstvo, da pozabljajo na slovenske delavce, katerih je vendar skoraj polovica. Potrebno bi bilo, da bi, bila primerna predavanja in tečaji . tudi v slovenščini, ker kakor nam . pravijo, slovenski delavci zelo radi ! poslušajo predavanja in’ imajo vso pravico, da jili poslušajo v svojem, jeziku. To jim bo najbolj koristi-^ lo in bo imelo uspeh. Prihodnje leto bodo imeli v tovarni strokovni tehnični tečaj za vse posamezne Vrsto del v rafineriji. V kratkem času bodo'pfipravili knjižnico, ki je še nimajo. "Do sedaj so namreč le prodajali posameznikom knjige. Delavci in uradniki imajo tudi športni krožek, no-gometno^skupino, ki je prav dobra, odsek baiincarjev, izletnikov, turistov, skupino motoeiclištov. kolesarjev, v bližnji prihodnosti pa.še pluvače; ; _______________' i; 9. '• " • IIP* KOZA OBIRA MLADO TRAVO MED KRAŠKIM KAMENJEM žemlja in rudnine . (Nadaljevanje) )w. hhjič smo se pora/govorili o gorovja in o nrkui tiso. i;- , hulinmtra «veliki» živalci -Muptfnein bitju globigerinu šur be premoga, prcha-lok bu že - v novo dobo - t. j. "''Teu nc’v'*1 snovi lJine. apnenca, energije atoma in.* W\t‘-'hergije, oneFgije •'Jšu doba bo doba lahkih Mlt, ' ki s-0 v ln.;rod.i in ne več v ;??-h(, zapahnjenih zabojih'. Pp. M g'0 s<- k globigerinu, živalci v tvf,ri kainen v hribovju in q vahf . prav posebno pa tvo-brvem opisu omerfjeno ^ ‘^0 ItOiVVntA irw\ ."NT;. rr M yd.u globokomorsko blato. Te-^ice f3®30 v vpliki množin‘ lu- ,'}h n, ^raminifer in drugih drob-živalic, sestoji se pa v 1 l7_apnenca, ki spada med dpi. razMrjene najbolj zunanje. zemeljske skorje. kamenino. • Na dnu morja Zapazimo ga v obliki kalcijevega karbonata, z. drugo' besedo: kalcijev (apnenčev) karbonat je prav za prav tista spojina, ki nam ustvarja gore marmorja in apnen, ca. Apnenec pa zavzema zopet dobršen del pri snovanju prsti in laporja.Tudi v morski in rečni vo. di ga je obilo, saj nam čestokrat pušča v čašah vode svoje sledi v tankih belih obrobkih po izhlapevanju vode in notranjosti stekle, nili čaš in nam maši cevovodne in kurivne naprave naših poslopij. Poglobimo se torej malo v z.go-dovimo te rudnine, saj. iz nje po-stavljamo hiše, žgemo apno, jo mešamo z. drugimi snovmi v cement, izdelujemo plošče za hodnike. Apnenec se more meriti glede koristi za človeštvo samo še z. glino. Te rudnine pridobivamo let. no okoli 40 milijonov ton, za njen prevoz je potrebnih okoli 50 tisoč vlakov. Zatopimo se torej v ta sloveči proizvod rudarstva. Zgodovine apnenca kljub vsem naporom ne moremo razvozlati, Praznik naše pesmi v Kopru V. nedeljo so. imeli v Kopru praznik naše pesmi. V dvorani gledališča Ristori so nastopali pevski • /bori vseh prosvetnih društev, jažen Sv. Antona, Kopra in Ospa. Za najboljšega je bil proglašen pevski, zbor .iz Škofij, ki je dobil prehodno zastavico. Vsi zbori, ki sq nastopali* pa so dobili za spomin ‘)epo diplomo. Qd leta 1940. je to drugi skupni nastop pevskih zborov Slovenske Istre. Pri nekaterih se opaža viden napredek, pojavila so se od zadnjič nova društva, kot v Izoli, kar jo razumljivo dejstvo. Pri drugih pa ni napredka, nekateri so celo nazadovali. Na splošnem pp so vidi trud pevovo. 'dij in pevcev, da se dvignejo in napredujejo. Marsikdo jo obžaloval da ni bilo tudi zbora iz Ospa, ki bi menda odnesel Skofijcem prehodno zastavico. Tu ne bomo podajali kritiko in oceno zborov in njihovega nastopa in izvajanja. Lepo so peli Skofijci, ■lepo oni iz Dekanov, ki. imajo prav lepe glasove in bi bili lahko boljši V Pučah in Koštaboni je tudi nekaj novega, *ki sc bo uveljavilo sčasoma. Tako tudi v Kortah, kjer imajo številen in močan pevski /bor. Polivale vredni so tudi oni iz Vanganela. Od Brtočanov pa smo več pričakovali. Ni pa razveseljivo, da so nekateri zbori izbrali za program «limonžido». Morda , niso imeli boljšega. Saj smo vendar ,v Istri, v letu 1948. Hočemo, nekaj sočnega, krepkega, močnega in žlahtnega, kot je istrsko vino in-naše. sonce. Pevcev, ' dobrih grl je dovolj, krasnih glasov ne primanjkuje. Primanjkujejo le pevovodje in več skrbi, pomoči in vodstva. od onih, ki so za to postavljeni. Fred koncertom je spregovoril tov. Oslrpuška, ki je orisal zgodovino .prosvetnih društev v Istri. Pozdravil je tov. Kumarja, ki je ravnokar praznoval svojo šestdesetletnico. Mojstru, ki jč ponesel na. šo pesem v širši svet in je povsod žel priznanje in uspehe, jo v imenu vsega istrskega ljudstva želel vse najboljše in še mnogo uspe- hov pri njegovem delu za dvig glasbenega življenja pri nas. Po prireditvi je komisija proglasila zmagovalca. Tov. Venturini jo vsem čestital ih dal svoje'" opazke v imenu Prosvetne zveze. Spregovoril je tudi tov. Kumar, ki jo bil sprejet z navdušenim ploskanjem. Povedal je, kako je bilo pred leti, ko je študiral ravno tu v Kopru, kjer ni bilo mesta za slovensko pesem in glasbo. Mladi (lijaki so šli ven na deželo, v Sko, lije, v Vanganel; med svoje ljud- stvo in s pesmijo dali duška svojim čustvom, širili našo pesem in ljubezen do nje. Od vsega tega je kljub viharjem še nekaj ostalo. Sedaj pa je zopet med nami, siv, toda mladeniški še, ker vidr življenje, svobodo. Nastop pevskih zborov je pokazal sedanje dobre in slabe strani ter potrebe iMšili pevskih zborov. Gotovo pa je, da bomo od sedaj naprej tudi. v tem pogledu naglo koraldi naprej. Zato pa je potrebna dobra volja in mnogo truda. To_ da naš trud ne bo zgubljen, zadovoljni bomo ob našem napredku in Uspehih. V Vanganelu pridno vadijo za prvomajski nastop I il u a mbkim a juMcmht Pred dnevi sta praznovala svojo GO letnico dva naša zaslužna moža, tov, Janko ^Furlan, ki ga na sliki vidimo na levi, in iov. Srčiko Kumar. Janko Furlan jc znani učitelj in vzgojitelj naših zadružnikov in sotrudnik našega lista. Kljub svojini GO letom budno zasleduje naše zadružno življenje in vodi v Portorožu . naš zadružni tečaj. Neumornemu delavni, kličemo: Se na mnoga leta! Desno na sliki pa je lov. Srečko Kumar, glasbenik in virtuoz, naš najboljši vodja in organizator pevskih zborov. Ponesel je našo pesem izven meja naše dompvine v širni svet in ga seznanil z nje no lepoto. Na svetovnih turnejah je dosegel s svojimi pevskimi Zbori krasne uspehe in priznanja svetovnih mojstrov. Sedaj vodi pe. vpvodski tečaj v Portorožu, mladinski zbor, učiteljski pevski zbor ih pouk glasbe na portoroškem učiteljišču. Vrlemu mojstru, ki je vedno o stal zvest svojemu narodu, čestita-in o ob njegovi GO letnici in mu želimo še mnogo let Uspešnega dela za kulturni dvig našega naroda. Industrija metel in krtač »Zena1 v Kopru Lep primer iniciative in podjetnosti Koper bi lahko bil velik indu- pomagala in sedaj' ima tovarna 70 •sirijski center, lahko bi imel tovarne ladjedelnice, letališče,, industrijo, če se ne bi pred nekaj desetletji, ko so o tem razpravljali, uprlo par tedanjih koprskih mogotcev. Bali so se tovarniškega ropota, dima in živžava, najbolj pa so se bali industrije same kot naprednega čini-telja, bali so se, da -bi se Koper proletariziral, da bi narastlo delavstvo; bali so se, da bi jim spodbili njihove stolške. Bali so se napredka zato jc Koper malome bi’ež industrije, zato ima še tako srednjeveško lic/. ^ V Kopru je le nekaj delavnic, takih, ki ne delajo velikega hrupa m ropota. Med temi so važne in značilne za Koper tri delavnice za ščetke, krtače in metle. Marzari, .Schabl in Jaksetich ali «Zena». Pred vojno je imela'la delavnica svoje prostore poleg tovarne za konzerviranje rib. Ti prostori pa so bili majhni in skromni. Pa ni uspevala; zato jo je tedanji lastnik opustil. Sele po vojni, leta 1948 jo je prevzel Jaksetich iz Kopra. Začel je ski-omno, delal skupno z ženo in petimi delavci. Tovarna se je začela širiti iz dneva v dan, pogoji so bili ugodni, ljudska oblast je delavcev. V tovorni «Zena» .izdelujejo krtače in metle za domačo uporabo in za izvoz v Jugoslavijo, kamor gre 80 odstotkov izdelka. Iz Jugoslavije pa prejemajo tudi potreben material za izdelovanje. Bukov les dobivajo s Pivke in iz Ilirske Bistrice, korenine za krtače iz okolice Buzeta, sirkovo slamo za metle pa iz Furlanije, kamor pošiljajo v zameno lesne izdelke za . metle in krtače. Materiala ima tovarna dovolj, le nerodno prihaja, ker kmetje iz Buzeta nabirajo, korenine neredno, kadar imajo pač kaj časa na razpolago. Pa dobro zaslužijo z-nabiranjem. Lastnik tovarne gre z lastnimi sredstvi nb lice- mesta in plača kilogram korenin po 95 dinarjev. Vsak nabiralec pa doseže dnevno 7-8 kg. Tov. Jaksetich pa pravi, da bi bilo potrebno, da bi vsaj še 20 kmetov nabiralo korenine, da bi zadostili potrebam tovarne. Izdelki ne čakajo v skladišču, vse gre takoj v promet, na trg. Sirkovo slamo so doslej, kakor smo že omenili po večini dobivali iz Furlanije, letos pa je tovarna dala kmetom brezplačno seme in gnojilo. Tako so posejali v okolici Savu- drije, Kaštela in Kopra nad 20 hektarjev površine sirka. Pričakujejo, da bodo pridobili tako več kot 200 kvintalov slame za metle. To bo služilo tudi kot poskus, če se splača ali ne. Tovarna se bo še razvila in se verjetno preselila v druge prostore, ker so dosedanji že . premajhni. Uspeh in napredek te tovarne, kot ostalih dveh, je odvisen od politične ureditve in splošnih razmer na tem ozemlju. «Ce bomo lahko uvažali in izvažali. v Jugoslavijo, bomo uspevali, če ne, pa ne». Tako pravi sam lastnik tovarne. Seveda,. cc bi vsa Istra bila del Jugoslavije bi bilo še bolj enostavno in gotovo. V tovarni delajo po večini ženske, le pri ležkili delih so moški. Tu so skupaj -Italijanke iz mesta' in Slovenke iz bližnje okolice, skoraj sama, mlada, dekleta. Nekaj, mladincev obiskuje vajeniško šolo, šest- mladink pa igra košarko. Verjetno se bo fizkultura med delavkami še bolj razširila, ker je sam lastnik tovarne velik ljubitelj športa. Go vsaki priilci je aktiven, se zanima in pomaga. Kako se pripravljajo v Vanganelu? Pravijo, da je tamkajšnja mladina v pripravah za prvomajski nastop menda najboljša. To mnenje se vedno bolj utrjuje. Dosedaj •se še ne ve za druge nevarne tlk-mece. Pa se bodo gotovo pokazali zadnje tedne pred prvim majem. Vanganel ni daleč od Kopra. Cesta tudi ni slaba. Kmalu smo na mestu, kjer se zbira mladina na vaje. Prave vasi sploh ni. Hiše so razkropljene vse na široko in dolgo naokrog med cvetočimi češnjami in breskvami in zelenimi oljkami. Kjer se združita dve cesti, ob mali cerkvici je travnik. Tu se zbirajo in vadijo. Zc od daleč Slišiš ((...dva, dva, tri, dva...» Tam je velika skupina odraslih fantov, tu so dekleta, tam ob strani dekletca. Na tramovih ob cerkvici pa radovedno opazujejo šolski otroci, ki so v pripravah za nastop nič manj pridni kot’ odrasli. Vztrajno se vadijo in mnogo se jih je pripravilo. Od 100 mladincev in mladink jih bo nastopalo 75, šolskih otrok pa 60. Hrvatin Drago uči starejše mladince. Na ves glas šteje in telovadi, da mu bo opoldne primanjkalo sape. Zadovoljen jc s svojimi učenci. Prve dni je bilo bolj težavno. Zdaj gre. V delavnikih «šapajo» in orjejo, da bo vsa zemlja skrbno obdelana, po delu pa vadijo. Tako tudi mlajši fantje, katere vadi Krmac Jerman. Odrasle mladinke so same zase tam pred cerkvico. Anita Fontanot je neumorna in zelo navdušena. Njene učenke morajo biti najboljše pri nastopu! Narciza Fontanot, ki vadi mlajša dekleta, tekmuje z njo, katera skupina bo zmagala. Mladina prihaja na vaje iz raznih naselbin in okoliških gričev, iz Centurja, Montinjana, Vanganela in Boninov. Kot studenci se stečejo v dolino in vadijo ob cesti, da jih lahko vsak vidi. Znajo že vse vaje, sedaj jih še izpopolnjujejo in popravljajo. Prijetno jih je gledali. V ozadju so izorane in posejane njive, cvetoče češnje, tam kup tramov, tu kupi kamenja. Nekaj bodo zidali. cLepo dvorano bomo tu sezidali v kratkem«, pravi Zofija, Gi-zela pa radovedno kuka, kaj si beležim in sprašuje za kateri list. Vsi radi čitajo časopise. Mnogi imajo s seboj «Glas mladih«, pa tudi dru-\ge liste radi berejo. Par istrskih volov, sivih in suhih vleče koš gnoja. Franc Hlavjev ustavi voz. Nasloni se na kos in gleda, kako jim gre. Radoveden je tudi on, čeprav je že. v letih. Saj sta tam vmes tudi njegov sin in hčerka. Skoda, da ni mlajši. Ko je bil oh teh let, niso poznali tega. Pa je vendar lepo. Na prvega- maja bo gledal tudi on, pa ne naslonjen ob koš. Praznik bo ta dan in na štadionu v Trstu bo gledal mladino in iskal s pogledom svoje med tisočerimi. Gunjac Milko, ki ima že dva otroka, tudi telovadi. Tudi on bo nastopni. Tako je v Vanganelu. Starši so zadovoljni, mladina pa je srečna. Kaj pišejo in grozijo v Trstu? Na to se niti nc spomnijo. Niti zmenijo se ne za to. Prvi maj Tudi učitelji tekmujejo DELAVKE PRI ŠIVANJU METEL V KOPRSKI TOVARNI «ZENA» —Kakor vsi drugi, tako so se tudi naši istrski učitelji odzvali dvomesečnemu tekmovanju. V prvem mesecu tekmovanja so razvidni že lepi uspehi. Na vseh šolah tekmujejo za dvig obiska. V vseli šolali se je skoraj zvišal obisk učencev. Za izboljšanje šolske discipline so se vršili pionirski sestanki v Ga-žonu, Marezigah, Kortah. Tudi druge šole beležijo zboljšanje discipline, tako Dekani, Manžan, -Semedela, Koper, Vanganel, Šmarje, Cezarji in druge. Po šolah tekmujejo učenci med se--hoj, ponekod so uvedli tudi dodatni pouk za zboljšanje znanja slovenskega jezika (Ankaran, Koper, Portorož). Na treh šolah (Marezige, Nova vas in Puče) so uvedli redne roditeljske sestanke. Skoraj v vseh šolah so očistili vse prostore in dvorišča. Tudi za pripravo učencev za prestop v srednje šole že skrbijo v osmih vaseh ih ■ mestih. Več šol je dobilo v tem času šolski inventar, ki so ga rabili, v Dekanih 4 omare. 4 mize, 1 peč, 40 klopi in 2 tabli. Gažoh l omaro in 2 mizi. Portorož 40 klopi in 2 tabli. Šmarje 4 omare in 4 katedre, Boršt 2 omari, 2 mizi in 6 klopi itd. Skupno 105 klopi, 6 tabel, 17 omar, 20 miz, 3 peči in 4 katedre. , Na osmih šolah so ze uredili svoj šolski vrt, V novi vasi so pobelili šolo, v Krkavčah so popravila zaključena, nadaljujejo se še na 4 šolah. Manjša popravila so bila izvršena v Padni, Tinjanu in Sv. Petru. V tem mesecu so šolski nadzorniki izvršili pregled na 15 šolah. Poleg vsega tega pa naši učitelji pripravljajo jnonirje za prvomajski nastop in pomagajo pri pripravah mladine. Čudno se pa zdi, da so učitelji nekoliko zaspali na sindikalnem polju, ter v tekmovanju ni točke o tem. Morda so prezrli zaenkrat svoje sindikate ali sindikati njih. Na vsak način pa naši vaški Učitelji znatno pomagajo pri Izvajajnju splošnega tekmovanja. Odgovorni urednik 2AGAR BOŠTJAN Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu. je praznik delovnega ljudstva, praznik mladine. Ko omenim neke prepovedi, ,nn Anita takoj odvrne; «To ni vse skupaj nič. Prav jim ni, pa bi nas radi prestrašili, da se ne bi' pripravljali. 2e poznamo to pesem«. Dobro jo je pogruntala. Pa niso po vseh vaseh tako pridni. Eni so leni, drugi pa čakajo zadnje dni. To pa ni pravilno. V naglici se nič ne napravi, samo. pokvari. Nedelja jc. Vaje so za danes končane. Razkropijo sc. Se od daleč si kričijo: tcN;t svidenje! V torek 0', petih popoldne, točno!«. -0— Uspehi tekmovanja ES v koprskem okraju Dvomesečno tekmovanje za }; maj je v polnem teku. Skupno * vsemi drugimi tekmujejo tudi ki so v prvem mesecu dosegli Pre' cejšnc uspehe v svojem delu. V izboljšanju svoje »dimnislr3' cijc je dosegel skoraj j.tbodsibtiw prevzete na'oge odbor ES v Pita nu. 'Si V razdeljevanju izkaznic niso bili doseženi y prvem mesecu zaželeni. uspehi. Opaža se neka P°' časnost, ki izvira morda iz preobe lice administrativnega dela. E)1 pridobivanju novih članov ES s'; je najbolj izkazal do sedaj Pira". V tein času so bili otvorjen1 štirje kmetijski tečaji po vaseh tel 7 posojilnic in hranilnic (KoPel’ Izola, Piran, Pobegi, Vanganel Šmarje, Korte). V Brtokih pa )° bila postavljena traktorska postaj?’ ki je velike važnosti za čim popo1 nejšo obdelavo zemlje. Odsek za kmetijstvo pa je p'-'le^ tega stalno v zvezi s kmečkimi misijami, da skupno pospešijo °P de’avo vse zemlje in s tem dv1!1 produkcijo. —o—- Prostovoljno delo Pret. nedeljo je bilo največ JipP' na prostovoljnem ’ delu v Smarj31 in v Eičovljah. V •Šmarjah je palo za novo cesto 211 proštov0*^ cev, ki so napravili nad LOGO de lovnih ur. V Sičovljah pa iG' ,, ljudi izkopalo v dolžini 300 m ce'v in za to izkopalo 240 m zeinlj® globini do 1,60 m. Tudi v Ankar?^ je dela'o mnogo prostovoljcev po drugjh objektih, ki --o v tc»i! valncir načrtu. —o— U Čežarjh so prosloi/o^' obdelali zemljo Ker nekatere družine vdov >n ni" valhiov.v Cežarjih niso zaradi reS ovir mogle sanic letos obdelati 76 Ijo, jim je tretjo nedeljo tekm<’va” , 77 prostovofjcev napravilo na V° < 3!)5 delovnih ur in pomagalo pri 5 in saditvi krompirja. —0— , rJ Škofije tekmuj# z Dekani -.^2' Skofijci so za prvomajski 1’ nik napovedali tekmovanje čanom, kdo bo imel več telovim^., več udeležencev v Trstu, več v .t cev in kateri telovadci bodo ‘ izvajali vaje. jjp Škofije in Dekani sta 111 u? največji vasi v slovenski Isl?1’ nas bo zelo zanimalo, kdo k0 gal. Pošiljajte pravočasf poročila /a dober uspeh tekmovabi3.^-potrebno tudi, da dobi ko1'^ pg' eijski odbor pravočasno .točo ročila o vsem poteku. Opaža da so nekatere vasi, čeprav !1 {ft naredijo in celo presežni0 . yo> tekmovanja, zelo počasne P ročanjj. .j r.p' Zato je pct.eb;. . da se tak'jj, it*, vesti o vsem poteku, o usPe,c(.’!'.',v neuspehih in vzrokih 1'** koordinacijski odbor. Naš ° otr bo obenem lahko pravočas’’ (/k ve.ščal širšo javnost o P°'c movanja. Trte moramo pravočasno škropiti in žveplati Vinogradnik škropi in žvepla vin" ske [rte z namenom, da jih obva-ru)e pred raznimi boleznimi. Te borzni ogrožajo in napadajo več ali manj vse zelene dele trle, posebno P® njeno listje in njen plod, lo je žrozdie, iz katerega pridobiva pri" ‘kn vinogradnik žlahtno vinsko kapljo. Borba vinogradnika proti boleznim .^TNa plesen na poganjku, 'Stu, grozdu in posameznih JAGODAH ^ bo lem uspešnejša, čim več bo s,Sal in čila], kako ter s kakšnimi ^hi naslopajo prot; tem boleznim ^'Rovi bližnji in daljni poklicni to-'ri'i in strokovnjaki. ■tazli ne so bolezni, pred kateri" hiora vinogradnik varovali svoje “brotnice Irte. V na^ih krajih in ^ Vsci Evropi je do sedaj najbolj varna o strupena rosa* ali perOuo-r;l (latinsko: peronospora sen Sopara vlticoia). '5olezen sc ie pr* tepla k nam ,jj ^[derike, od koder smo dobili tu' ljtbivje.lrte za podlago našim cep-itA ni" P0*1'111 ko nam je trtna uš f. dierike uničila večino naših sta-p .^‘Pogradov. Peronospora je baje Poj a Preko Francoske, kjer so jo 5,6 <)^10? *e*:l 1870. Ker se Plih :a najmočnejše po rosnih, to* iil g^vth, oziroma po slabem dež-s°ncem, so naši očetje mislili, b0!LSu deževne rose same vzrok tej I'i- in imenovali so jo zaradi tega »strupena rosa*, ki «ostrupi.» ali opari trtno listje in grozdje. To ime bolezni je še danes v rabi pri starejših primorskih vinogradnikih. Učenjaki so pa natančneje pregledali pod drobnogledom (mlkrosko* pom) vidne znake te bolezni, to je sivorjave pege na oparjenih listih, in so dognali, da povzročuje omenjeno bolezen neka drobna glivica, ki zajeda in uničuje rastlinske celice pod površino listov. Ta Skodljivka pa napada tudi grozdne jagode in mlade vejice. Največ in najlaže napada peronospora Irlno listje, ker lo nudi pač trosom glivice večjo površino. Vinogradnik jo tudi najprej zapazi na listu, ker so drugi deli rastline in grozdje bolj skriti njegovim očem. Na napadenih listih opazimo najprej okroglasle pege, ki so podobne raztegnjeni kaplji olja na papirju. Pozneje dobijo te pege sivorjavo barvo. Ako pogledamo pege od blizu na spodaj; strani lista, tedaj vidimo, da je prevlečen z drobno, sivo mrežico. To mrežico napravljajo prav drobni, drevesasto razvejeni trosonosi, ki na koncih vejic otečejo ler zaplodijo drobnogledno f rosje. Tega s prostim očesom ne vidimo in je tako lahko, da ga more najmanjši vetrček prenašati na druge dele Irte in s trte na trto ter iz vinograda v vinograd. Kadar se pogoji za lo dani ■ močna vlaga in dnevna toplota nad l(!r C (pri daljšem trajanju nočne toplote nad 13v C se more že tudi razviti na podlagi novejših dogajanj) Irosje skali kamor ga ic veter zanesel in če dobi ugodna tla za razvoj se bolezen razširja. Računajo, da more glivica na enem samem listu zare- diti do pol milijona in Se vej trosov, od katerih lahko vsak ob ugodnih prilikah kali in okuži rastline. Iz tega dejstva je tudi razumljivo, zakaj ta bolezen, ob vlažnem in toplem vremenu in če se ji vinogradnik ne postavi v bran, iako hitro in hudo napade vinograd, da uniči tu-d; vse letine, ker po peronospori močno napadeni deli trte ovenejo, se pošuše in odpadejo. tšiHSii GROZDJE NAPADENO OD PERONO-SPORE Za uspešnejšo borbo proti tej tako nevarni bolezni je zelo važno vedeti, da se okuženje listov vrši navadno le na njih spodnjem delu, kjer so dihalne režice ali luknjice. Ce pride tros, ki ga je veter prinesel na lisi v kapljico vode, se razdeli njegova vsebina čez kake pol ure na 4-5 po vodi roječih trosek, ki plavajo po listu in iščejo vsaka zase odprtino, da se lam' zarijejo vanj. Troske razvijejo tam svoje pod-gobje med celicami, katerim jemljejo zase hrano in povzročajo polagoma njihovo smrt. Iz tega podgobja izrastejo v osmih do desetih dneh že zgoraj opisani trosonosi v podobi sive mrežice. Ing. A. C. (Se nadaljuje) SKRBNO NEGOVANE TRTE, OBDELANE V IS TRI NJIVE m LEPA PŠENICA Koristnost CIPRES 41 . na temno cipreso nam obu-vVh ,in na Zfdn)i krai počitka ni!nulih. In morda ravno za- s‘ttl0l}’a se n‘ f!r' nas lo drevo raz-liSf ' ''e1-ji meri izpred pokopa-Sf((j ‘ufiačo je v južnih predelih tatu*1 nd:a, ker so vitko in cle" 'prešo sprejeli ne samo za 'is,n( Parkov in vrtov, temveč l?o-*ire. tli v gozdne poljske kul- ^ ver.er Zas'u*' cipresa tudi pri Pozornosti, kot ji jo posve-''c-j n^0.s*ei’ ne bo odveč, če o Pr ''‘alko spregovorimo. !r; pri^Sa ^Cupressus sempervirens) ^ Alaip ^ J1‘.ln' kakor druga drevesa '% (j. Aziic, a se je tukaj že lrav 2 Jnia tla, da jo lahko štejemo R(0 Prav za domačo drevesno Ci S-iu ^ ,UsP(-va v lavorikovem ob" v’ ®Bin's V loPleisem podnebju. o,,!10 'ahko rečemo, da ima ,%■ Jnebia skoro iste zahteve k|)lerih F>r.Imei' lr*a 'n oljka. V Prime ih pa j0 iriikn goji- mo ludi v vi-jih legah. Cipresa se zadovolji z1 vsakim zemljiščem in nima v tem pogledu posebnih zalite,-. Dobro uspeva celo v ilovnatih tleh, ki so, kakor znano, odporna skoraj vsem drugim drevesnim vrstam. Cipresa ima zelo dolgo življenje in doseže v nekaterih primerih celo G00-700 let. Ciprcsovina nam nudi izvrsten les za stavbarstvo, posebno pa za mizarstvo, ker je zelo trpežna, izvrstna za obdelavo in se ne veriži. Ohranjeni so stari mizarski umetniški izdelki, ki so že 1000 in več let stari. Cipreso lahko uporabljamo v gozdarstvu in na poljedelskih področjih. Eri pogozdovanju jo ne sadimo o-bičajno v čiste sestoje, marveč jo mešamo z drugimi primernimi listavci ali iglavci (n. pr. z obmorskimi bori, cedrami, jesenom). Zelo koristna in Skoraj ncnadomesl-' Ijiva je cipresa v poljedelstvu, ko jo uporabljamo za protivetrovne pasove. Obramba proti vetru je izred- ne važnosti za dobro uspevanje skoraj vseh poljedelskih kultur. Si -er pp je škodljivost vetra dobro znana vsem našim bralcem in ni potrebno stvar posebej poudariti. In vendar ni bilo v lem pogledu pri nas skoraj nič storjenega, čeravno smo v vetrovnih krajih. Učinek prolivetrovnega pasa je prav občutljiv do razdalje, ki meri desetkrat toliko, kolikor znaša višina proti vetrovnega pasu. V ta na-' men zadostujeta cjvo, večkrat pa ena sam? vrsta cipres. V obrambnem pasu bodo imele ciprese v vrsti medsebojno razdaljo od 50-70 cm, vrste pa od 2 do 3 m. Pozneje bomo drevesa primerno redčili. Ker pa tma cipresa, edina med iglavci, lastnost, da požene iz panja (kakor hrast in kostanj), bomo pridobili' tudi pri tleh dober obrambni plot. Mlada drevesca pa nam bodo nudila že v prvih letih izvrsten in trpežen material za razne kole, ki jih uporabljamo v poljedelstvu. Pri cipres; razločujemo dve vrsti in sicer tako imenovane piramidalne in horizontalne razli"nice. Piramidal- Uničujmo škodljivce sodnega drevja Sadjarstvo je ena od glavnih naših kmetijskih panog. Brez posebnega truda prinaša ta gospodarska panoga našemu kmetu velike dohodke. Da je sadjarstvo pri nas, posebno v koprskem okrožju, velikega pomena, je razvidno iz števila sadnih dreves. Povsod, kamor nas pot nanese, vidimo le cvetje. Krasna drevesa v cvetju in vendar je pridelek razmeroma zelo majhen. Kaj je vzrok, da ne obrodi sadno drevje? Drevesa so zelo zanemarjena. Največji vzrok nerodovilnosti pa so različni škodljivci, ki uničujejo cvetje in plodove. Sadno drevje mo-s ramo škropiti. Škropilnice imamo vsi in tudi škropilnih sredstev ne primanjkuje: Iq dobre volje nam manjka. Ogromno škodo na hruškah, ja-bolkah in črešnjah povzročajo razni metuljčki in hrošči. Samice zleže-jo jajčeca, iz kalerih se razvijejo ličinke (gosenice), ki uničujejo cvetje. in listje, ali pa črvički v notranjosti plodov. Morali bi že škropiti, prej ko listje požene. Na vsak način pa škropimo takoj, čim zači ne cvetje opadali. Zato ne čakajmo . preveč. Sedaj je poslednji čas za drugo škropljenje. Škropimo proti tem škodljivcem z 2% žvepleno apneno brozgo, katerj dodamo na vsakih slo litrov raztopine 300 gr svičenc-ga arzenala, ali kar 0,5 (1/2)% raztopino arzenala ali »Azola*': Tretjič škropimo z arzenali, ko plodovi dosežejo debelost graha. Listne uši na breskvah uničujemo s 4 - raztopino kvasijevega lesa (4 kg kvasijevih trščic (legno quassio). Te namakamo 48 ur v mrzli vodi ali pa jih kuhamo 2 uri. V topli vodi raztopimo 1 kg mila in obe raztopini razredčimo Iako, da dobimo 100 1. Skropfla. Uši (zelene, črne) na ostalem sadnem drevju uničujemo s 1 12' , U,5%) raztopino tobačnega izvlečka (eslratto di labacco), kateri primešamo poprej v topli vodi raztopljenega 1 kg mila. Izvrstno sredstvo za uničevanje uš; je 1.5% raztopine "Mo-nita!a». Pri škropljenju moramo paziti, da namočimo spodnjo stran listja in to prej ko so uš; listje zavile. V primeru ponovnega napada ponovno škropimo, dokler uši ne uničimo. Dr. f. ČISTITE TRAVNIŠKI MAH! Naši travniki so skoro povsod močno zaraščeni z mahom. Travniški mah je zelo nadležen plevel, ki zmanjšuje pridelek sena in njegovo kakovost. Kjer so travniška tla pokrita z mahom, so nedostopna svetlobi, zraku in toploti. Poleg zadostnih, redilnih snovi, primerne lege in vlage pa so svetloba, zrak in loplota glavni življenjski pogoji za Iravniškc rastline. Zato so z mahom poraščena tla manj rodovitna Ker dela torej mah po travnikih in senožetih ogromno gospodarsko škodo, mora bili oziroma bi morala bili prva skrb vsakega razumnega kmetovalca, da ga odstrani in očisti s svojih travnikov in senožeti. .Cim-prej to stori, tem bolje zanj in njegovo živinorejo. Kako pa naj se lo delo opravlja? Navadno vidimo, da travnike, ki so poln; mahu, trebijo in pograbijo največ le z lesenimi grabljami. Opazimo pa lahko takoj, da takšno delo ni popolno, ker lesene grablje izru-jejo in odstranijo ie malo mahu. Mno-bo boij priporočljive so za to opravilo mo ne železne grablje. Najbolj- še sredstvo za izruvanje mahu pa je danes travniška' brana. Nikakor pa ni prav, da pustimo po brananju ležati mah na travniku. Po končanem brananju je treba mah pograbiti in ga spraviti s travnika. Ves skupaj spravljeni mah je priporočljivo sežgati na lh'u mesta in nastali pepel raztrositi po travniku, kar ga še nekoliko pognoji. Da pa bo vse to naše delo ludi uspešno In trajno in ne morda samo za prav kratko dobo, moramo 1 udi poskrbeti za to, da se ne bo mah zopet razpasel in ugnezdil po travnikih. Kako pa to preprečiti? Za rešitev tega vprašanja si moramo stavit; in odgovoriti najprej na sledeče vprašanje: Zakaj pa so nekateri travniki tako polni mahu? Odgovor se glasi: Pač zalo, ker so ti travniki slabo oskrbovani in jim primanjkuje rastlinskih redilnih snovi. Mah je namreč takšna rastlina, ki potrebuje zelo'malo redilnih snovi za svoje uspevanje: Je torej zelo skromen. Zaradi lega ga dobimo največ na najslabših in najbolj zanemarjenih travnikih. na vrsta raste s strnjenim vejevjem in dobi že v prvih letih življenja ozko citindrišno obliko. Pri horizontalni razli’ni pa se veje odcepijo navpično od glavnega stebla in je drevo po oblik; podobno drugim ig( lavcem (cedre, smreke itd). Zelo važno je, da uporabljamo vedno le hirizontalno vrsto, ki je v primeri s sestro hitrejšega prirastka in nima slabe lastnosti, da se začne njeno deblo delili že pr; lleh, kakor se to dogaja pri piramidalni vrsti, ki je zaradi tega primerna ie za o-krasek pokopališč. Horizontalna vrsta ima poleg tega ravno slcblo, ki nam daje negrčast les. Za razmnoževanje ciprese uporabljamo dve alt trilelnc sadike, potem ko so bile v drevesnici presajene po prvem letu rasti. Ker je drevo pri presaditvi precej občutljivo, moramo paziti, da saditev skrbno opravimo. Sadika mora bili sveže izkopana in njene korenine moramo skrbno varovali proti zraku in soncu. Omeniti pa je,- da' po saditvi večkrat cipresa porumeni, vendar io ni ?e znak, da je usahnila. Seme ciprese dozori oktobra meseca, pripomniti pa ie, da je storž ■ šele v drugem letu. Storž; se odprejo, ko jih posušimo na soncu. Seme ciprese jc kaljivo 3 ict?.: Ce ga sejemo v jeseni, bo skalilo šele spomladi. V parkih kakor tud; v pogozdovanju uporabljajo pri nas ludi ameriško (arizonsko) cipreso (Cupressus ari-zcnica): Ta vrsta ima običajno lep« srebrno vejevje, je zelo odporna proti siri in prenaša ludi hladnejše pot( nebje. Da bo slika popolna, bomo omeni!; še kaliiornsko cipfeso (Cupressuš-macrocarpa), ki je zelo odporna proti morskim slanim vetrovom, se hitro razvija, a ne preživi 50-60 iel. V višjih legah so razširili Uidi ameriško lavzonovo cipreso (Cupressus lav, soniana), ki hitro rase in nam daje dober les. Zna-i.nosi vseh cipres je, Ja so odporne proti vsem rastlinskim boleznim in da ne poznajo mrčesa, ki hi jih napadal. dr. O. S. Stran 8. ■“ rba.,1. ——. ~ ~ v=:~a.-:—• : '-V-—:-rr.’r.* *ir '.ra~T- •: . 1'otnladanskft opravila pri domači živini Kakor se spomladi prebuja vsa narava, tako si prebuja tudi rivalske »jlo. Zato 'e potrebno, da kmetje pazijo v tem času na svoje bivali in poskrbijo, da bodo potem vse leto zdrave in odporne. Zaradi pomanjkanja zadostne in dobre krme je [etos mnogo živali komaj preživelo zimo in so sedaj v zelo slabem zdravslvenem stanju ter so tudi zelo slabo rejene. Ker ni več na razpolago mnogo sena, bomo morali kai hitro preiti s suhe na zeleno krmo, Ko se pojavi laka potreba, moramo zadnje seno pomešati z zeleno krmo in nekaj dni pokladaij tako mešanico, da se prebavni organi počasi privadijo zelenjavi, ker e sicer nevarno, da živali obolijo na griži. Primerno mehko blato izločujejo spomladi, ko pričenjajo žreti ze-leno krmo, vije domače živali in je to nekaj naravnega, če že ne potrebnega. Uživanje zelenjave učinkuje namreč dobrodelno in odvajalno na prebavne organe kakor iudi osvežujoče na celo telo. Marsikatere bolezni kakor kostnolomnica, «volčičzaprtje, Črevesni katarji itd. ozdravijo spomladi s pa5« v nekaj dneh, medtem ko se pozimi u-pirajo vsem, pa tudi najboljšim zdravilom. Ce je le mogoče, n.-,j gre vsa živina spomladi vsaj za nekaj čase. na pašo in s tem na zrak; Pri govedu sc kaj rade pojavijo spomlad; ipi posebno na vratu in zadnjem delu telesa, t/ši so ze'o male in jih včasih le s težavo opazimo, žival pa se, če le more. drgne ob drevje in mnogokrat tudi rani kožo. Take živali moramo nekajkrat namazati s slrojnjm^ljem in golazen bo izginila. Vse živali izgubijo v pomladanskih mesecih staro dlako, To'je. živali se ogoiijo, kakor pravijo naši kmetje. Proces menjave dlake se pospeši s žčetkanjem, s -čimer se obenem o-Čistj in izdrgne koža. Co dlaka spomladi ne izpade, pomeni, da žival ni Zdrava. Marsikatera jalovka, ki se vso zi mo ni pojala, se bo spomladi, in moramo zato pazili, da ne zakasnimo s pripustom. Sploh naj se poleti pregledajo vse jalovke, ker je v lem času zdravljenje najlaže in najsigur-nejše. Na Tržaškem ozemlju nimamo stalnih bolezni pri govedu in konjih jn ni zato potrebno vsakoletno spomladansko cepljenje proti njim. V krajih pa. kjer se te bolezni pojavljajo, naj se živali pravočasno cepijo (proti vraničnemu in šumečemu prisadu). Ker skoraj polovica kmetov nima še prašičkov, naj sc pri nakupovanju pazi, da li ne prihajajo iz okuženih krajev. Nevarnost je namreč velika, da se s pujskom ne prinese v svi-:njak in v vas tudi svinjska kuga. Ce že imamo doma kakega prašiča, ne smemo novo kupljenega postaviti v hlev s starim vsaj tri tedne, da sc tako prepreči morebitno okuženje. Ta bolezen je namreč še precej raz- širjena okoli vsega Tržaškega ozemlja. Ko živinfe oboli, je skoraj gotovo izgubljeno, ker proti tej bolezni ne poznamo učinkovitega zdravila. Ce pičli, nevarnost, te najbolje, da se mladiči zaščitno cepijo. Druga svinjska bolezen, ki se prične pojavljali pomladi, je prašičja rde-čiča, proti kateri moramo pravočasno cepili vse prašiče. Tudi perutnine ne smemo pozabili Oglejmo si na kralko, kakim spremembam je podvržena hrana, preden jo telo uporabi. Krma, ki jo polagamo živalim, in hrana, ki jo zavžije človek, je sestavljena v glavnem iz beljakovin, ogljikovih hidratov in iz tol-’. Predem dobijo vse te sestavine krme tako obliko, da lahko preidejo v kri. ki jih potem raznaša po vseh delih telesa, kjer jih žival potrebuje, so podvržene najrazličnejšim spremembam, ki se začnejo že v ustih in končajo v debelem črevesu. V gobcu žival hrano razgrize, zdrobi in zmelje. Pri tem delu se hrana pomeša s slino, ki za'ne takoj delovali. Pod vplivom sline se začne spreminjati škrob že v ustih v sladkor (glavno pri človeku in enoko-pilnikih). V želodcu se pomeša hrana s kislim želodčnim sokom, ki začne delovati na beljakovine in jih spreminjati v enostavnejše snovi (pephr ne). Tudi škrob sc spreminja v želodcu -še naprej v sladkor in sicer zaradi delovanja sline, ki je prišla s hrano v želodec.' V tankem črevesu se napolni že • deloma’ razkrojena želodčna vsebina s črevesnimi sokovi in žolčem (Kakor vidimo, pride v čreva Iudi žol’ V kolikor verji meri se dandanes bavijo kmetovalci z živinorejo, toliko važnejše je postalo pridelovanje krmilnih rastlin, posebno takšnih, ki nam razen obilnega pridelka dajejo še dobro krmo za mlečno, pitalno in drugo živino. K takšnim krmilnim rastlinam moramo prištevati tudi krmilno peso, Ta rastlina nam daje v ugodnih legali in razmerah in če smo izbrali ugodno vrsto 300 do 400 stotov pridelka na hektar. Krmilna pesa je lahko prebavljivo in dobro učinkujoče krmilo. Kakor je znano, je v pesi mnogo sladkorja, Vsakomur, ki je krmil mlečne krave s krmilno peso, je gotovo znano in se je lahko o lem iudi sam prepričal kako dobro vpliva pesa na mlečnost krav posebno v zimskem '"asu. ko primanjkuje svežih zelenih krmil. Največje važnosti pri pesi je to, da si izberemo pravo vrslo, kajti spomladi. Marsikateri k urni k je zaradi kokošje kuge prazen. Prišel ■ je čas za podlaganje in pridno gospodinje bodo v nekaj mesecih spet oživele svoja dvorišča s perutnino. Pazijo naj le, od kod prihajajo jajca za valjenje, da ne bi zanesle v hišo kokošji tifus alj grižo piSčet, ker bi potem bil ves njihov trud zaman. Kc bodo piščančki malo odrasli, naj se cepijo protj kugi, da se žalostna slika prcjšmega leta ne ponovi. Ce bi se pojavila perutninska kolera v bližini, naj se perutnina cepi tudi proti lej bolezni. in pomaga pri prebavi hrane'. Ti sokovi uničijo kislino želodčnega soka in začnejo razkrajali beljakovine, ki še niso bile spremenjene v želodcu. Potem nadaljujejo razkrajanje škroba v sladkor, ki se je začelo že v ustili in nadaljevalo v mali meri v želodcu. Nadalje razkrajajo ti sokovi tudi tolščo itv jo spreminjajo v enostavnejše oblike, (mastne oblike). Razen tega nastane v želodcu kva-šenje, ki ga povzročajo bakterije. Razkrajajo se beljakovine in tvorijo se smrdeči plini. Razkrajanje bi šlo še naprej, nastalo bi gnitje, kar bi bilo za telo strup. To gnitje pa za-branj uje žolč, ki obdrži kvašen je v 'dopustnih mejah. V debelem črevesu izgublja neprebavljena kaša, ki je lelo ni uporabilo, vodo in postaja vedno bolj trda. V tej obliki pride potem iz telesa. Od hrane, ki je naredila pot skozi usta in želodec v črevo, pride za-teto v poštev samo ona, ki je bila spremenjena od slin, želodčnih in črevesnih sokov v tekoče obliko. To' teko''o hrano vsrka telo večinoma v tankem črevesu (pri človeku). V debelem črevesu sc vsrkuje hrana v večji meri pri živalih, ki živijo pretežno od rastlinske hrane, posebno pri konju. Težko prebavljiva celuloza (seno in slama) se spremeni v velik; meri šele v debelem črevesu v tako oblike, da je lelo lahko vsrka. Vsa tcko'a hrana gre skozi tanko črevesno Kožico in se zbira v posebnih drobnih cevkah, ki so podobne žilam. Te cevi se imenujejo/ limfalične cev; in tekoča hrana, ki kroži v njih, je limfa. Razloček med njimi in žilami je ta, da njih vsebina ni rdeča, kol je kri v žilah, ampak rumenkasto bele barve. Vse te male cevke se združijo v veliko limfatično cev, ki sprejema vso hrano iz črevesja. Iz te limfalične cevi pride potem hrana v kri in s krvjo po celem teie-su, kjer jo staničje potrebuje. Dr. 1. H. pri malokateri rastlini so letine tako odvisne od vrst, kakor pri pesi. Oglejmo si nekatere najvažnejše in najbolj priporočljive vrste pese, ki pridejo pri nas najbolj v poštev. Pred vsemi moramo omeniti rdečo mamutovo peso, ki je podolgasta in raste na pol ven iz zemlje. Je prav rodovitna, potrebuje pa globoke in skrbno obdelane zemlje. Druga važna vrsta je obernsdorl-ska pesa, ki je polokroglaste oblike in raste skoro popolnoma nad zcpv Ijo, le drobni konec njene korenine liči v zemlji. Zaradi lega se la pesa laže debeli, četudi ni zemlja tako skrbno zrahljana, samo da ji dobro pognojimo. Tudi plevel ji ne škoduje tako lahko. V jeseni, ko je zrela, jo je mnogo laže ruvati iz zemlje kakor druge vrste, ki raslejo globlje v zemlji. Tretja zelo važna vrsta je ekens-dorfska pesa, ki je do>ga in valjasta. Tudi ta raste skoraj popolnoma nad M. /.. Prebava krme KRMILNA PESA Opravila v 7. aprilom sc prične že živahno življenje v panjih. Čebelar naj, če nj že tega storil, skrbno očisti panj in postrga dno, predvsem pa mora natanko pregledati panj in ugotoviti zlasti dvoje: ali ima panj dovolj me- čebelnjaku trotovo zalego, opustimo v tej dobi vsak poizkus, da bi ta trotov panj rešili posebno zato, ker v tej dobi ni matic na razpolago in pa ker nas skušnja uči, da tak pani nerad sprejme matico. Najbolje je, da sat zft CVETOCE DREVJE DOURO OBETA du in drugič, če ima zalego. To pregledovanje naj se vrši ob toplem in mirnem vremenu. Mraz in prepihi utegnejo občutno škodovati čebelam in zalegi. Pri tem pregledovanju ni treba gnezda razdirati in vseh satnikov ven jemati; dovolj je, da vzamemo le stranske satnike, da se prepričamo ait je v panju dovolj medu. Zelo važno je. da se'čebelar prepriča, alj jo v panju malica. Ce te ni. iudi zalege ne bo in čebclna družina se bo dan za dnem krčila. Da jd matica v panju, se prepričamo, ako opazimo, da nosijo čebele obnožino v panj, dasiravno ni to vedno nezmotljivo znamenje. Ce čebele tekajo nemirno na brani sem in tja, če razburjeno šumijo, zlasti če se dolgo ne umirijo in nekako jokajo, ko jih z dimon ali-drugače razdražimo, je to znamenje brezma-tičnosli. Gotovost o malici dobi čebelar, če najde v satnikih zalego. Ako je to ugotovi!, mu ni treba dalje iskati matice. Vse pregledovanje naj se vrši kolikor mogoče hitro, da se prepreči ropanje. Slednjič naj s: čebelar zapiše uspeh pregledovanja, da si prehrani pozneje ponovno delo. Ker pa zalega potrebuje toplote, bi bilo skrajno nevarno odstraniti ii popolnoma odejo, s katero so bile čebele opažene. Ce imajo čebele dovolj pokritega medu iz prejšnje dobe, je zelo priporočljivo med v. satnikih odpreti (odkriti) z nožem ali vilicami; 'to vzpodbuja čebele ravno tako, kakor da bi jih krmiti; Ce smo pri pregledovanju naleteli na kako trotovko in na samo saloni vzamemo, poškropimo čebele z medino vodo ter jih iz satnikov otresemo. Panj sam pa odstranimo, ometene čebele se tedaj navadno razgube po drugih panjih. Ako naletimo na slabiče, jih ie treba združiti. To storimo tako1 Obema panjema damo dan poprri enak duh, n. pr. s kafro ali meliso-Potem odvzamemo obe mati d, boljšo matico, to je ono, ki ima veL' zalege, spravimo v matično kletko, ki naj bo zamešena z voskom tak?> da čebele matico same lahko ofi'0 stijo. Iz obeh panjev se združi)« satniki z zalego, druge čebele s« vse omclcjo v dotičnj panj. Drug« matico z nekaterimi čebelami P* spravimo za rezervo. Zelo važno je tudi, da sc me dri'*, v tem mesecu razširi, če je bil« zoženo. Dodajo naj se tudi v vali ,:e medstene. .zlasti ko je pričela obilna paša. Proti koncu aprila bo ba v naših krajih prevešali, to ie odpreti ho treba čebelam medišč*-Ko zasedejo vse gazi v panju bele in postaja pred vratci v valinUJ vse črno čebel, je čas, da jih vesi mo. Glede, prevešanja so 11,1 čebelarji v rabi razni načini. Nekj1' ieri odpro le medišče in poslM'1^ prazne satnike vanj, ne da bi kak' no izvališec prevesil v mediš'®-Vendar je bolje, če odvzamemo 1 vališča vse satnike z zaprto in jih prevesimo v sredo mcdi'1^' Satnike pa s svežo zalego ne P11' mo v volišču Jn jih združimo ^ ostali prostor napolnimo s prazn*1" ' •ve mogoče izdelanimi satniki. Na ta način dosežemo dvoje' r - - ' MH širi se gnezdo za novo zalego v li ču in v medišču postaja vsak več prostora za med, ko i zle ve P krila zalega. zemljo in je zelo priljubljena vrsta. Daje zelo obilen pridelek. Ima pa to slabo lastnost, da nima v sebi mnogo sladkorja in da zame kmalu gniti. ©kroglaste vrste, ki imajo obfio sladkorja, so se pokazale kol naj-trpežnejše. Semkaj prištevamo o-btrnsdorlsko peso. Zategadelj priporočamo, du poleg valjasle ekensdorf-ske sejemo tudi trpežno oberndort-sko peso, če hočemo živino krmili s peso do pomladi. Ker je zelo važno, da si izberemo prave-vrste, je treba seme naročiti ob pravem '"asu in pri zanesljivih tvrdkah in zadrugah ali še najbolje pri državnih semenarnah, ki nam gotovo nudijo prislno in izbrano seme. Za dosego visokih pridelkov je treba zemljo dobro gnojili in sicer s hlevskim gnojem. Nobena druga poljska rastlina ni' lak« hvaležna za hlevski gnoj kakor ravno pesa. Umljivo je, da ne bo pesa raslla na pusti zemlji. Cim boljša bo zemlja, čim bolj gnojna bo, tem večji a bo pridelek. Nekaj kalcijevega trata zelo poveča pridelek, kaker dl polivanje z razredčeno gnojn’®^ V naših krajih se opazuje, prideluje pesa več let zapor®'*® r na eni in isli njivi. To o'*'*’ ni pravilno. Zemlja se s takim nanjem preveč enostransko iž^®1,^. in daje zaradi tega slabe Pa iudi razni škodljivci, P^pn-pes1)i odjed. se v tem prim61'11 javijo. . it - Pri nas je največ v /iiava«' ^ presajajo na stalno mesto 'ellhneii’ dike, ki jih vzgajajo nn P0f®. pfi' prostoru ali v gredicah. Bol)',^|I)0 delek nam daje naravnost na s j, mesto sejana in nepresajena |(i Priporočamo sejali peso v so 40 do 50 cm narazen. V, i <>d’ samih pa naj je druga rasti daljena druge 25 do 30 cin. Kot vse druge okopavine Iudi pesa dobrega obdelovani11^ pgo manj trikrat jo moramo skrb ^ ^ pati in očistili plevela, kajl' vel prerase peso. ji la °ne rasi, jo nekako zaduši > Etalfcvsko.fet&e&a mativai& 'm‘ vym r-~JiwtgK£x» V Siciliji morijo sindikalne voditelje V južni Italiji, zlasti pa v Siciliji, ao se v zadnjem Času zelo pomnožil* Umori sindikalnih voditeljev, ki so veleposestnikom in latifundistom na Doti. Ti umori, ki jih izvršujejo pla Sani morilci teh agrarcev, so silrfo ogorčili vse italijansko delovno Ijud-»vo, zlasti ko je videlo, da vlada Wav nič ne ukrene, da bi to zločin-Kvo zatrla. Zločini pa se množe tudi ob raznih volivnih zborovanjih, saj so v nedeljo v bližini mesta Lecce v Puljah R» volivnem zborovanju Demokratične ljudske fronte vrgli proti množici bombo in ubili dve osebi, nad tlvaj-set pa Jih ranili. V znak protesta proti tem zločinom ie v ponedeljek vse italijansko de., lavstvo stavkalo od 10 do 11 ure. S to stavko je protesviralo proti umorom s>ndikalnih funkcionarjev, 'zlasti pa bfoti dejstvu, da niso doslej prijelt -e nobenega morilca. Stavka |e bila Popolna, le delavci, zaposleni pri jav-nih napravah za vodo eletriko in plin • ter pri železnici, so bili od stavke izzvzcti. Stavki se je pridružilo tudi tržaški* delavstvo. Stavkali so v ladjedelnici Cv. Marka. Sv. Roka in tovarni strojev, tovarniški odbori pa so v imenu delavcev včlanjenih v ES poslali Splošni italijanski zvezi dela solidarnostne brzojavke, v katerih izražajo vse svoje ogorčenje nad ostudnim! /ločini, ki jih fašisti vrše v Italiji kakor v Trstu, kjer je bi! nedavne umorjen tov. Planinšek, ter obljublja, jo, da se bodo skupno z italijanskimi delavci borili do popolnega izkoreninjenja fašizma. Večina delavcev Delavske zbornice je tudi stopila v stavko, toda neka' teri uradniki, vpisani v Delavsko zbornico, se stavke nfco tideležali ter tako še enkrat pokazali svoje reakcionarno lice. V ladjedelnici Sv, Roka v Miljah pa so stavkali samo socialistični člani Delavske zbornice. V ostalih manjših podjetjih stavke ni'bilo, pač pa so delavci poslali svoje solidarnostne brzojavke itali jaoski splošni zvezi dela. Sestanek balkanskih sindikatov Sofiji 4. in 5. aprila je bil v. Sotiji infra mativni sestanek predstavnikov osrednjih sindikalnih odborov balkanskih držav. Sestanek ie vodil predstavnik balkanskih držav v izvršnem odboru Svetovne sindikalne zveze predsednik osrednjega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije D j urn Salaj. Sestanka so sc udeležili jugoslovanski, romunski, albanski, grški in bolgarski sindikalisti. Na sestanku so razprav riali r pred- V SOVJETSKI ZVEZI gnoje jarim žitaricam z letali V južnih pokrajinah Sovjetske zveze je letos nastopila pomlad prej kot po navadi. Kolhozi in strojne traktorske postaje so pričakali pomlad popolnoma pripravljeni. Na jugu so posejali že nad milijon hektarjev jarih kultur. V mnogih krajih srednjeazijskih repu- 1.......| brile so izvršili državne setvene plane zgodnjih žitaric mnogo bolj hitro kakor preteklo leto. To je velika zmaga kolhoznikov. Naravno je, da je za kolhoze Srednje Azije osnovna kultura bombaž. »Na temelju visoke mehanizacije poljedelske proizvodnje ie srednjeazijskim kolhozom uspelo v predvojni dobi, predvsem pa za časa vojne, do so hkrati razvijanjem gojitve bombaža znatno povečali tudi posevke žitaric. V Ukrajini, na Krimu in na severnem Kavkazu se je letos poleg setve jarih kultur tudi zelo razvilo delo in negovanje ozmnih žitaric. To delo je zelo važno za sovjetsko ekonomijo, saj odpade v pridelku žita ('•'> odst. na 'ozimino. Preteklo jesen so kolhozi zelo razširili površino za setev ozimne pšenice in rži. To površino so povečali v primeri z prejšnjim letom za 3,5 milijonov ha. Zaradi tega pa so kolhozniki sedaj podvzeli vse mere, da bi čim bolj zvišali donos teli ozimnih kultur. Izkušnje naprednih kolhoznikov, herojev so- cialističnega dela so prikazale, da je treba v ta namen v rani pomladi, kakor hitro se stopi sneg, pognojiti ozimnim, kulturam z razdrobljenim gnojem. Ponekod o-pravljajo pognojevanje kultur s pomočjo letal. Posebna mala letala, ki so opremljena z napravami za trošenje gnoja, se dvigajo z vzletišč, urejenih poleg kolhoznih polj, letijo v nizki višini nad ozimno pšenico ali ržjo in trosijo enakomerno gnoj po zemlji, na kateri se je pravkar storil sneg, ko 'e rastlinam prav posebno potrebna hrana, kt jo tedaj posebno uspešno vsrkavajo. Samo v Kubanu so letala pognojila nad 50.000 ha ozimnih kultur. Na splošno znašalo površine pognojenih polj v osnovnih žitorod-nih krajih, kjer goje ozimne vrste žita, to je v Ukrajini in na severnem Kaukazu več milijonov hektarjev. Te ogromne površine pc-gnoje bodisi z naravnim gnojem ali umetnimi gnojili, bodisi z avlo-ni alj na druge načine. Na vsakem hektarju ozimne pšenice ari rži, kjer opravljajo zelo zgodaj pomladi pognoievanje, dobivajo kolhozniki tri, štiri ali pa še več stotov žitnega pridelka več kot po navadi. lugih, tu jih bodo poslale baikansk« sindikalne ogranizacije Svetovni sindikalni zvezi v. zvezi z njenim zasedanjem, ki bo prihodnjega maja. Ti predlogi so v glavnem nad slednje; Svetovna sindikalna zveza naj naslovi poziv na vse delavce sveta, da moralno in politično podpre, io grško delavstvo ter mu tudi ma« teriulno pomagajo. Enako naj pomagajo ubežnikom, ženam in otrokom. Svetovna sindikalna zveza naj pozove sindikalne centralo vseh držav za ustanavljanje odborov za pomoč grškim ljudskim borcem! Poleg tega naj se organizira splošna protestna kampanja proti zatiranju v Grčiji in proti pobijanju sindikalistov. Tej kampanji naj sfl pridružijo tudi kulturno.prosvetne organizacije in kulturni dclavcili Svetovna sindikalna zeza naj pozove tudi druge mednarodne organi* zarije, kot so Svetovna zveza demokratičnih žena, mladino Ud., d d odločno protestirajo proti krvavemu terorju in vmešavanju angini ameriških imperialistov v grški? notranje zadeve. Poleg lega naj svetovna sindikalna zveza zahteva od Organizacije združenih narodov, da postavi na dnevni red vprašanje umika ameriške in angleške vojske iz Grčije ter da se ustavi pomoč v orožju grškim monarho fašistom. Poleg tega so poslali tudi predlog, naj Svetovna zveza pomaga tudi delavskemu razredu na Portugalskem v borbi proti Salazarle-vi fašistični diktaturi. . Informativni sestanek sindikat nih central balkanskih držav ie po* kazal še enkrat njihovo popolno soglasnost v vseh prašanjih in njihovo voljo, da s svojo borbo pripc-j morejo k ohranitvi miru. Bevski zbor portoroškega učiteljišča, v ozadju rovinj Iz sindikalnega življenja v Nemčiji Skrb sindikatov FLRJ za delavske počitniške domove s 0 sindikalni dejavnosti v Nemčiji •« malo čuje, toda nemško sindi-■dno življenje se dobro razvija. Ibarja meseca Jc bila na Havar-j**1*1 Prva mladinska sindikalna kon-tcnca, kj so se je udeležili dele iz vseh zascdbeifih področij. v Poroču je bii0 razvidno, da jc bilo sindikalni organizaciji včlanjenih 0. *• avgusta 1947. v vsej Nemčiji 834.000 mladincev In mladink vš<1 81, letom, januarja pa je to šte. 0 že preseglo milijon. ! ®lnrviml brigadami, ki so pri-švt0r[i na sradilišče mladinskega dela Vljj^bilske ceste, je tudi Vojkova šilj (a ‘z Postojne. Mladina bo zgra-'•«t,tl) ceste. Prva skupina prve “‘'ie 39 mladinskih brigad. Ob aprlla bo te brigade zamenjala v "bolna prve Izmene. s1 *»čenianiu d*10* petletnega plana ' av,on'obilsko cesto Beograd-,l|<> <3 rtra<,>U že lani. Zgrajenih je ’’ ceste. Na beograjskem odseku je bilo lani zgrajenih prvih 38 km, na zagrebškem odseku pa 14,5 km. Letos bo mladina sama zgradila nadaljnjih 120 km ceste v smeri iz Beograda proti Zagrebu. Republiško podjetje »Novi put» bo zgradilo nadaljnjih 45 km v smeri Zagreba proti Beogradu, tako da bodo letos zgradili Skupno 165 km te ceste in bo do konca leta zgrajeno vsega skupaj 208 km, Ker znaša dolžina te ceste 382 km, bo cesta verjetno zgrajena že ob koncu prihodnjega leta, saj bo treba priMta-nje leto zgraditi le še 174 km, poleg tega bodo letos začeli tudi gradnjo drugega dela te ceste iz Zagreba do Ljubljane, ki bo zgrbjena že v prvi petletki. Člani Ljudske fronte mesta Zagreba so se namreč zavezali, da bodo letos zgradili prvih 9,5 km ceste. Mladina bo letos zgradila torej 70% celotne dolžine trase. Cesta bo večkrat križala železniške proge in trasa le prgge ne gre nikjer neposredno skozi naselja. Za križanje železniških prog in važnejših cest bodo zgra- jeni nadvozi in podvozi. Trasa proge je speljana skoraj ravno, največji v/pon znaša le 3%'. Vse to bo omogočilo motornim vozilom brzlno do 150 km na uro, kar pomeni, da bo vožnja z dobrim avtomobilom iz Beograda do Zagreba trajala le okrog 3 ure. Cestišče bo skupaj z zaščitnimi pasovi široko 9 m. Zaenkrat bo zgrajeno samo eno cestišče, ko pa se bo promet povečal, ^bo zgrajeno še drugo enako cestišče, "“tako da bo za vsako smer vožnje eno cestišče, med obema pa bo štiri metre širok zelen pas. Cestišče samo pa bo izdelano deloma iz betona, deloma bo astfaltirano, deloma pa Izdelano iz granitnih kock, kakor bo to na posameznih odsekih najbolje ustrezalo tehničnim pogojem kakor tudi razpoložljivemu materialu. Zgraditev 120 km dolge ceste bo zahtevala Izredno obsežna dela. Ce tudi gre trasa po ravnem, bodo znašala vsa zemeljska dela okrog 3.3 milijona kubičnih metrov, ker bo cesta zgrajena v nasipu. Ker gramoza ni v neposredni bližini, bo treba iz gramoznic ob Savi pripeljati na traso okrog 150.000 vagonov gramoza, poleg velikih količin lomljenega kamna, tolčcnca, kock za tlakovanje in drugega materiala. Vsak dan bo treba pri- peljati na gradilišče okrog 1000 vagonov materiala. Za razvoz materiala bo treba vzdolž trase zgraditi začasno normalno! irno progo, ki se bo odcepila od prog, ki vodijo proti Savi. Do konca marca so že položili 37 km pomožne normalnptirne proge. Tudi precej drugega materiala so navozili. Za sprejem mladinskih delovnih brigad je bilo treba mnogo pripraviti. Zgradili so mnogo barak za mladinske brigade s kuhinjami, ambulantami in drugimi* prostori. Pripeljali so kotle, posodo, uredili ambulante, sprejemne centre, kopališča, sprejemne kuhinje, skopali vodnjake itd. Vsa pripravljalna dela je vodil štab mladinskih delovnih brigad, ki ima svoj sedež v Sremski Mitroviči. Na gradilišče so že pred splošnim začetkom del prispeli številni mladinci, ki sestavljajo glavni štab in štabe sekcij, poleg tega pa še drugi mladinci, ki so obiskovali razne tečaje in kratke seminarje. Veliko pozornost posveča štab tudi kulturno-prosvetnemu delu, predvsem pa tečajem za nepismene mladince in mladinke. V glavnem štabu so zbrali 20.000 raznih knjig, ter jih dodelili brigadnim knjižnicam, katere je že vsaka brigada prinesla s seboj. Inženirji in tehniki so že pred začetkom del pospešeno pripravljali v glavnem štabu podrobne načrte, na terenu pa merili traso. Medtem pa so že prvi buldožerji odstranili humus na precejšni površini. Pričeli so se tudi nižji in srednji strokovni tečaji za strokovna dela, ki so potrebna pri gradnji same ceste. Poleg tega pa se vrše tudi drugi tečaji za strokovno usposobitev v drugih gospodarskihl panogah. Priredili so tečaje za knjižničarje, za delo v zadružnih domovih in posebni tečaj za kinooperaterje. Bližina Beograda pa omogoča pogostejše obiske vidnih javnih delavcev, ki imajo strokovna predavanja. Vse življenje je organizirano tako, da je fizično delo na gradiiiCču koristno združeno z učenjem in zabavo. Pri delu na progi se bo še bolj utrdilo bratstvo ne le med mladino Jugoslavije, temveč tudi med mladino drugih držav, kajti številne inozemske brigade bodo prišle pomagat jugoslovanski mladini, da izvrši prevzeto veliko delo. Ni dvoma, da bo ljudska mladina Jugoslavije tudi letos pri gradnji avtomobilske ceste pokazala delovni polet, ki ji bo v velilc ponos. stran «. ^ Delavsko-l;mi!'ka enotnost t_:3C. .---r-. - • - --- • ....r.-r* 'tT.zt S'. -- rt Zadružni tečaj v Portorožu nove vzgaja Ob lioncu tc^a meseca, namreč 24. aprila se bo zaključil v Portorožu naš orvi zadruini tečaj, ki se je začel 12. januarja. Ta leča j je bil zelo potreben, ker zadružništvo zavzema vedno večjo važnost v gospodarskem življenju in napredku. Zadruge pa lahko uspevajo in se razvijajo v zadoljstvo iq dobrobit članov le, če imajo dober kader, zmožne ljudi, ki imajo veselje, »a znanje, ra pošteni ter so tudi ideo-iojko podkovani in Imajo v krvi čut zadružništva. Zato bo prve dni maja začei zopet drugi tečaj, ki pa bo traja! le dva meseca. Sedanji, prvi tečaj, je pokazal prav dober uspeh. Tečajniki so pridobili največ na jeziku, računovodstvu in pravilnem pojmovanju zadružništva. Tol se lahko opazi tudi na stenčasu, ki je vedrto poln prispevkov, ki so i;edno- boljši po obliki in vsebini. 'Pa ni tako lahka na tečaju. Mehkužni lenuharji bi se prestrašili. Naših 38 fantov, od teh tudi sedem deklet, pa se ne vda. Dopoldne je pouk, popoldne pouk, zvečer pa učenje. Stari. očka Furlan, ki vodi tečaj, pa je vediio z. njimi, jim; pomaga in jih ,yž|aja. Tako bodo naše zadruge do-bile - v'kra-tkem prvo skupino: mladih sli; -Prav gotovo ti tečajniki po .dovršenem tečaju, ko bodo nastopili službo,: ne bodo zaprli knjig in zvez-Scoit.;Na tečaju so mnogo pridobili, obenem pa so spoznali, da potrebuje-!jo;še in še znanja. Tečajniki; ki , bodo uspešno ■ dovršili .tečaj, bodo potem razdeljeni po raznih zadrugah, kot' pomožni knjigovodje, skladiščniki" in pomočniki. • Poleg teoretičnega pouka imajo mnogo praktičnih vaj. Imajo svojo zadrugo, redno imajo svoje seje ter rodijo zapiski? in knjigovodstvo. Vsak ■ifrfn vzorce vseh knjig za račune in ,vse, kar je v zvezi s poslovanjem za druge. - ■Tečajniki so nadarjeni in marljivi. iVsc kaže, da jih bo skoraj polovica tcončala tečaj z odličnim uspehom. Da Se to res, se lahko opazi že v samem razredu. Stenčas je vedno poln, stene So vse polne raznih risb in napisov. kadre za naše zadruge po klopeh pa brskajo med odmorom po zvezkih. Čedni so. Tečaj vodi tovariš Janko Furlan, ki ga čllatelji našega lista že poznajo, ttavno te dni, ko je praznoval svojo «f>. letnico, smo obiskali njega in njegov tečaj. Čeprav ima že 60 let, že krepko stoji na nogah, vodi tečaj kateremu je duša, sodeluje v naš list in .se zelo zanima za napredek našega zadružništva. Vprašali smo ga, kaj misli o tečaju in o naših zadrugah. Tako je odgovoril: »Zadružništvo pri nas Se bo pravna podlagi tega tečaja zelo utrdilo. Potreben pa bi bil višji, daljši zadružni tečaj, da bi usposobil kader za odgovorna mesta. Najbolj nam je potreben dober kader. Za zadružništvo pa so dani vsi pogoji> zlasti ker ga ljudska oblast podpira in ljudstvo čuti potrebo po njem. Posvečati bi morali pa več pozornosti naši mladini tudi v tem pogledu. Mladino bi morali vzgajati že v šolski dobi v duhu zadružništva in ji vzbudili veselje do tega ter jo s tefn seznanjati);. S tem se poslovim od tečajnikov in našega Furlana, ki s polnimi rokami dela praznuje med našo mladino svojo 60 letnico. Vanganel za 1. maj Do 1. aprila so nabrali v Vanganelu Rit litrov vinu, 325 jajc. 50 kg koruzne moke in G kg slanine. V Vanganelu se tudi marljivo vadijo za lizkulturni nastop. Na prvomajsko proslavo pa bo šla skoraj vsa vas. Kje se jih največ vadi V koprskem okraju so na prvem mestu po številu telovadcev za prvomajski nastop Šmarje . svojimi 288 tizkuiturniki. Portorož, kjer se jih vadi 270, Koš tabuna, ki ima 234 vpisanih, Cezarji so dosegli 210, Marezige pa 160 telovadcev za l. maj. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu sporoča Vsem članom in odjemalcem, da ima že v razprodaji pravo jugoslovansko galico ter najfi-nejše žveplo po zmernih cenah. Prejela Je že škropilnice in žveulalnike Vermorel, Volpi ter drugih prvovrstnih znamk. V svojem uradu ul. ti. Foscolo št. 1, tel 941(6 sprejema naročila vsakovrstnih strojev tudi za valilna jajca ter za piščance. RAZGIBANO ZADRUŽNIŠTVO v istrskem okrožju V.zvezi z majskim tekmovanjem je v Istri velika razgibanost med zadrugami vsega okrožja. Povsod so sestanki zadružnikov in zadružnih funkcionarjev, na katerih razpravljajo o tekočih zadevah. Na teh sestankih prikazujejo napake in uspehe dosedanjega dela ter sprejemajo načrte za bodočnost. Tako so se v marcu sestali tajniki vseli nabavno-prodajnih zadrug Kopr-ščine. a dan pozneje Bujščine, Razpravljali so o tekmovanju, nabavi žvepla, zbiranju vina ter o odkupu sadja in zelenjave. Podvzeli so tudi važne ukrepe. Poleg ostalega so bile na dnevnem redu že druge zadeve v zvezi s poslovanjem zadrug, njihovega odnosa do drugih gospodarskih organizacij, predvsem do zadružne poslovne zveze in do lastnih .članov. Tudi v tem pogledu so bili sprejeti važni sklepi. Posojilnice in hranilnice so začele s svojim poslovanjem in opaziti je vedno večje zanimanje za kredile. Ti krediti so za našega kmeta velike važ- KORDONI HRUŠK V CVETJU nosti, če se jih bo pri Svojih kreditnih ustanovah posluževal: Se večje važnosti pa bo dejstvo, da sc bodi) pri kreditnih zadrugah zbirali prihranki našega delovnega ljudstva. V nedeljo 4. t. m. je bila ustanovljena v Izoli posojilnica in hranilnica, s čimer se je še bolj spopolnila mreža kreditnih zadrug v KoprSčini. Veliko zanimanje vlada tudi ža gradnjo zadružnih domov, zlasti v nekaterih vaseh, kjer se posebno občuti pomanjkanje potrebnih prostorov za zadruge in prosvetne organizacije. Tudi v tem pogledi! je opaziti veliko razgibanost. Povsod so občni zbori zadrug. Pred kratkim so bili v Savudrji, Sv. I.ovre-ču, Marušičih, Brtcnigli, Novi vas', Grožnjanu, Materadi in Pobegih. Ustanovljena je biia tudi vinarska zadruga (zadružna gostilna) v Gričkih. V najkrajšem času se bodo ustanovile Se razne druge po vsem okrožju. S. c. Vezane cene tudi v Istri U 1. majem se začne tudi v Istri, ki je pod upravo Jugoslovanske armade, trgovina z vezanimi cenami in prosta prodaja industrijskih pridelkov. Po vseh vaseh in mestecih istrskega okrožja so sedaj sestanki, na Katerih javni uslužbenci in aktivisti razlagajo ljudstvu način, važnost in cilj vezanih cen in proste prodaje. Na masovnih zborovanjih posega ljudstvo zelo pogostoma v debato in sprašuje za razna pojasnila. Do tega je bilo mogoče priti, ker so to dosegli tudi v Jugoslaviji. V Jugoslaviji pa je to sedaj mogoče, ker daje petletni plan že prve vidne uspehe. Tovarne delajo, zaloge blaga in tovarniških izdelkov sc kopičijo po zaslugi delovnega jugoslovanskega ljudstva. Z vezanimi cenami in prosto prodajo bo še bolj oživela trgovina in do- tok blaga na trg. To je velik koral: naprej k boljši bodočnosti, to je le prvi korak v drugem letu petletke. Seveda so vsi ostanki domače reak cije občutili na tem dejstvu hud uda rec. Sšato se poslužujejo sedaj raznih laži in poskušajo preplašiti z neresničnimi vestmi naše kmečko ljudstvo. Pa naj le rogovilijo, saj jim ne bu nič koristilo, kmet sam bo dobro razumel in videl, kje je njegova korist. •Svoje blago bo lahko prodal na en ali drugi način, zanj pa bo lahko kupil stroje, tekstilno biago, orod.ic ih. drugo, kar bo potreboval. O vezanih cenah v Jugoslaviji smo že v našem listu pisali. V prihodnjih, številkah pa bomo opisali In razložili odredbe ljudske oblasti v istrskem okrožju. Spotoma pa bomo v našem listu obrazložili vse nejasnosti h' vprašanja, ki bodo v zvezi s tern nm stala. KAJ SO NAPRAVILI V ISTRI v prvem mesecu tekmovanja S prostovoljnim delom prispevajo v Istri k čimprejšnji obnovi in gospodarski utrditvi. Star pregovor pravi: zrno pri zrnu — pogača, kamen pri kamnu — palača. To pa Se najbolj večje zanimanje in navdušenje za pro-na tisoče delovnih rok! V dvomesečnem tekmovanju je predvideno tudi udarniško delo na več važnih objektih skupne važnosti. Doseženi uspehi so zadovoljivi, lahka pa bi jih še prekoračili, če bi pravočasno preskrbeli za dobro organizacijo, načrtnost in usmeritev dglovne sile in Sredstev. V nekaterih primer::) pa bi bila potrebna večja disciplina na delu samem. Kdor pride na skup no delo, mora spoštovati neko disciplino in red, da ne ovira ter moti še drugih. Na splošno pa se je cd ene nedelje do druge opažalo vedno večje zanimanje in navdušuje za prostovoljno delo. To nam dokazujejo sledeče številke. Na cesti v Izoli je bilo v prvem mesecu napravljenih 408 delovnih ur. v Šmarjah 1264 ur, v Vanganelu st' pri Sv Antonu 18, v Piranu 200, ' Kortah 16, za dijaški dom v Semede'| 1451 delovnih ur, za kanalizacijo r,r‘ Ankaranu 3755 ur, za bolnico v l’1-ranu 224, na polju v Cezarjih pa ^-ur. Prvi maj v Trstu bo mogočen odgovor tržaškega ljudstva vse ib vojnim hujskačem V bujskem okraju je bilo prvo ne' del jo napra\4jcnih skupno 2636 delo1' n|h ur, drugo nedeljo 1869 ur, iretj1' pa 2012 ur. ' Skupno je v istrskem okrožju V Pr' vem mesecu tekmovanja naprava 3350 ljudi nad 13317 prostovoljnih delovnih ur. V tem pa niso vštete v^f ure prostovoljnega dela po raz'1''1 uradih in ustanovah. PO OBILNEM RIBOLOVU Naš zadružni tečaj .REVIZIJA ’ Vsufcfe zadruga mora ob vsakr-rn časti sprejeti revizijo vsega svojega poslovanja In vse svoje imo-vine, zlasti blagajno, računskih in ostalih knjig, računov in računskih dokazil, dopisov, blaga in naprav. ■ Revizijo opravljajo strokovni revizorji pristojne revizijske z.veze. Kvalifikacijo, pravice in dolžnosti revizorjev glede opravljanja revi-«ij .predpiše zadružna, zveza s pra. j-ilnikom. - Oblasti morajo na vloge zadružnih revizorjev ukreniti vse, česar ije treba, da se zagotovi hiter in pravilen pregled.' ' Revizor moro vršiti svojo dolžnost s skrbnostjo in opreznostjo rednega poslovnega človeka, po zakonitih predpisih in po pravilniku, ki rii izda' zadružna zveza. Člani upravnega in nadzornega odbora kakor tudi uslužbenci zadruge morajo, dajati revizorju resnična, točna in popolna po- jasnila o vsem kar je po. Irebno, d« se opravi revizija pravilno in kar najhitreje. Re-vizor sme ob času revizije sklicevati seje upravnega in nadzornega odbora za razpravljanje o pred m t-ti!i ki so v zvezi z revizijo. REVIZIJSKA POROČILA , O vsaki opravljeni reviziji mora revizor sestavi pismeno poročilo, v. katerem zlasti navede, ali je ugotovil kršitev zakonitih predpisov ali pravil ih katere, ali sp v redu spisek članov in listine, na katere se opira, in ali so izvršena navodila in odredbe, ki jih je dala revizijska zveza ob prejšnji reviziji. Revizor izroči poročila upravnemu odboru revizijske zveze, ki ga s svojimi pripombami, navodili in odredbami dostavi upravnemu odboru zadruge; leta pa priobči revizorjevo poročilo in rešitev revizijske zveze neutegoma nadzornemu odboru. I.'.)!».'j4eja.''i:1 ji. j )i- . ir.".1 Upravni odbor zadruge mora v roku, ki mu je določen v rešitvi revizijske zveze, v mejah svoje pristojnosti izvršiti odredbe revizijske' zvezei Vrh tega mora postaviti pp-ravni odbor na dnevni ved prve naslednje skupščine branje revizorjevega poročila in rešitve revizijske zveze kakor tudi vse predloge, kako naj se ustreže tistim odredbam, katerih izvršitev spada v področje skupščine. Od razmer je pač odvisno, ali naj skliče upravni ali nadzorni odbor takoj izredno skupščino. Revizorjevo poročilo in rešitev revizijske zveze se.morata na skupščini v celoti prebrati, prebere pa ju eden izmed overoviteljev zapisnika. Revizijska poročila in sklep revizijske zveze se morata prebrati, proden se glasuje o odobritvi letnih sklepnih računov,' preden se' podeli mrežnica 'in predeti se volijo člani upravnega odbora, če so ti predmeti na dnevnem redu. IZVRŠITEV SKLHPOV REVIZIJE Cf‘ upravni odbor .po zaslišanju nadzornega odbora spozna, da bi bila izvršitev kake odredbe revi- -■■■ .................... zijske zveze škodljiva za zadrugo, mora predložiti stvar skupščini, na kateri se predložita revizorjevo poročilo in rešitev revizijske zveze. Če skupščina ne odobri stališča upravnega odbora, mora upravni odbor odredbo revizijske zveze izvršiti, razen če bi se s tem .kršil zakon ali pravila. V prednjem primeru, kakor tudi tedaj, če odobri skupščina stališče upravnega odbora, sporoči leta odločbo skupščine s svojimi pripombami revizijski zvezi. Revizijsku zveza se sme v omenjenih primerih poslužiti vseli za-kdnitih sredstev, ki so ji na razpolago. Ce bi revizijska zveza izključila iz svojega članstva zadrugo, ker ec upira izvršili njene odredbe, se sme zadruga pritožiti na občni zbor zveze. S TROSKI REVIZIJE Stroške redne revizije trpe zadruge, kolikor jih ne poravna revizijska zveza, v kateri so včlanjene, stroške izredne revizije pa tisti, ki --------— ------ —. . - .. j, so jo izzvali če ugotovi revizij® hovo krivdo. Ce se zadruga in revizijska "j za ne moreta sporazumeti o '1 ^i stroškov ali v vprašanju, kdo trpi stroške izredne revizije. 0 o tem občni zbor zveze. TAJNOST REVIZIJE jfl Revizorji in člani upravb^' ^-nadzornega odbora revizij ■‘'k’ JoV»ti in njihovo osebje morajo va ^ ji’, tajnost o poslovnih razmer? za; posameznih poslih pregledan* .j,,ji drug, kolikor jih zvejo ob anjl1 ali na drug način v izvrs svojih dolžnosti. Te dolž*105 nasproti pristojnim oblastvohjj -ja-se tiče pregledane zadruge • ^p*" nov njenega upravnega in 11 nega odbora. KONČNE DOLOČBE Zadruge in njihova žve'^ ' v4cl' skem okrožju so oprošč®" Mjtf*1 pristojbin za ustanovitev, jieph cije, potrditev knjig in °vtn ■ očb*1' podpisov članov upravne#3 in pooblaščencev. ^ (■