Danilo Jakovčič PROTI CILJU STEZICE Glasilo gimnazije in ESS Novo mesto Št. 4 Cena: 1,00 din ^/fo Letnik: XVI K A ZALO stran UVODNA BESEDA . . . . . . ............; . .7 I mladi literat . . . . , ; . i• Moj Siv < . . ■ — .— —.- « » ♦ • « c t. Sodobni pevci , . t . ♦ . . - Moje ime v ....... s .... . Sonce in dež v hrepenenju. Zadnji večer,Mojc dušo ........ In pijem sem, želje, Nekem moraš iti . Eri sedemnajstih, Sprehod ...... . . Ljubezenska "renutek, Epicenter, HešhictTT. Portret, Zakaj?.. . . ... . . . ... Mrtvaški ples, Samo plevel ....... Tistega lepega dne ............. Ciganka . . . „ . e . .. ........ . „ . . POROČILA, KROŽKLF Bela krizantemo . . . . . . « = . . Filmski krožek, Rdeči križ .......... Dramski krožek . ........ . * 9 .10 II .12 13 14 .16 . .18 . 19 . 20 POTUJEJO ZA NAS Po obronkih planin no Stol ...... 21 Otroci cvetja ................ = - . . 24 ŠPORT . . Intervju s Tatjano Gazvodo ............... 26 BERI- NE SMEJ SE * . LAHKO TE SLIŠI PROFESOR . .... .2? š v.4 loto:1970 letnik;XVI :tStezice so glasilo dijakov gimnazije in ,38 v Novem me-s-sfcu. Izhajajo večkrat letno. Naklada je 300 izvodov, cena I,00-ND„ Tiska jih skupščina občine Novo mesto, ureja pa uredniški odbor; LAHKA SLANA -/ glavni urednik/, TON; OVSN-/ odgovorni urednik/, TON J VOVKO ,JAKJZ BUTAM ,MIKO GUTMAN -/tehnično vodstvo/,Fani Plevnik, Lidija Franko, Sonja Borštnar in prof. ZDENKA JERAS /mentor/, prof,JOŽU SEVER /Jektor/ Likovne, priloge, ip karikature, prispevali : DANILO JAKOVČIČ, TONE VOVKO,TIKI PEČAR • STEZIOf- junija 1970 ■UVODNA BESEDA • ■ ' Vse hitreje se približuje• konec šolskega leta. Vs'i dijakis še celo tisti, ki so pretežni del pridno lenarili, se trudimo, da bi s čim- boljšimi, ocenami in znanjem, zaključili to šolsko leto. Prav tako izpolnjujejo programe tudi krožki ter sekcije in seveda tudi- !;Stezice!Ij ki so zadnje v tem šolskem letu.Prinašajo vam nove literarne - stvaritve v " Mladem literatu :r,prikaz naše izvenšolske■dejavnosti v rubrikah novinarskega krožka in še marsikaj drugega. ■. - . Poleg mnogih pohvalnih in spodbudnih mnenj smo zadnje čase ' v našem predalčku v avli našli lističe treh anonimnih dijakov, ki na j*bi po mnenju avtorjev pomenili - nekakšno kritiko našega dela Njihova vsebina je naslednja: - • 'El Mislim.; da je to najslabši Časopis, ‘kar jih je, in sicer zato,ker je novi uredniški . odbor tako mazav.‘•a lu j oči ostali! Upajmo na boljše čase! Če bo šlo tako naprej.,boste propadli! Ali se ne bi malo po -trudili in pogledali druge časopise novomeških šol? Potrudite se o p p o o n o o p o •• o o o p p p o p P P n P n o 1 n .1 p ? o o o ^-XCOO./x'co:. * - -GOCOCoV: L: L :/V LE;;: joGc « v y:-X;CfcC Stezice so m> globoko razočora le.Absolutna ničla,razen pesmi! M'-ni m o, da -vsebina teh lističev kože na nekulturen -4~ odnos . dijakov do njihovega glasila. "Stezice" niso glasilo uredniškega odbora, marveč glasilo dijakov gimnazije in ESŠ, torej zavisijo od kvalitete vaših prispevkov, \j6dboru ne znamo brati vaših misli in zato vas prosimo, da poveste, kaj vam je v glasilu všeč in kaj ne, česa si želite, kakšne izwboljšave in kakšne novosti predlagate; poizkusite popestriti glasilo in dvigniti njegovo kvaliteto s svojimi prispevki. Člani odbora si zelo želimo odkritega in tesnega sodelovanja s kar največjo večino dijakov, vendar menimo, naj ta odnos poteka na določeni kulturni ravni. In sedaj še o prispevku"Za pametne dovolj" avtorja Milovana Dimitriča. Članka ne objavljamo, ker ni primeren za objavo v našem glasilu tako po kvaliteti kot vsebini. Prav tako želimo prenehati z medsebojnimi obračunavanji, ker "Stezice" niso glasilo za objavljanje obtožb in preklicev; to po našem mnenju res ne prikazuje dela dijakov gimnazije in ESŠ. Ker je pričujoča številka naše slovo za to šolsko leto, se zahvaljujemo vsem našim sodelavcem za odkrito sodelovanje, vodstvu gimnazije, OK ZMS Novo mesto, tovarnam "DANA","KRKI"in "NOVOTSKSU" pa za denarno pomoč. plod ^ upanju, da bo v bodoče naših sodelavcev vse več terynašega skupnega dela čim kvalitetnejši, vam želimo prijetno branje. Uredniški odbor Mo MLADI L H L RA T Jg MOJ SI mislim nato veliko mislim, na to ti si moja last ki prihaja po travnikih z visokimi bilkami moj si samo moj si ti si moj siamski maČdk z zelenimi očmi in ljubkim gobčkom z dolgimi brki ti si mojo brezčasnost moja p^t naprej in nazaj m<*d golimi deli tvojega telesa skozi tvoje lose ki ti pokrivajo vrat in dišijo po modrih dragoljubcih tvoji lasje so mojo gredica ki jo okopavam s prsti in zalivam s svojo slino ti si aluvij si ledena loba ki je zvodenelo za noju za najine cvetove hijocint za čebele s sladkimi.žreli za suličaste pestiče in za rumen prah da za prah in za oplojena stebla ki se mešajo s prahom ki rastejo pod mojimi okni na mojih gredicah na mojih blazinicah prstov ti si moje življenje tvoje veke ležijo na mojih tvojo lcdj° so moja gredica in zeleni listi visoke sekvoje ti si zrnji v papirnati ladjici ki jo prenašajo tokovi in skodelica vode ti si rest in si veličenje in si podrepne postajc gosenic za mnogo <33 c ko v ih in neokusnih gosenic ti si gnojilo ze moje življenje ze najino večnost pridi hočem te zose zahtevam te samo zase ker si moja last prinesle so te bilke prinesli so te vetrovi SMILJA SODOBNI P JVC! srečala sum pevca dolgih las in goste brede s st0~,o kitaro vrokch -ki so bile žuljave od neprestanega brenkanja in vencem belih marjetic na kosmatih prsih z žalostnim nasmeškom n: zaraščenem obrazu je stopal preko širnih polj in pel o bolečinah mladih deklic ki jim goljufi kradejo devištvo o kratkih sanjavih nočeh z ljubečim bitjem pod odejo o sončnih in deževnih dneh z opojnim čustvom v sebi in o vonju letnih tre t ki jih kose razgaljena telesa pel je o bolečinah mater in deklet ki jim trgajo človeška bitja iz teles o smrdečih mestnih kanalih kjer plavajo še nerojena bitjo o krutih fantih in možeh ki nočejo s :dove svojega spočetje in o vsuh mesarskih ljudeh morilcih našega stoletja pel jo o sanjah malega fantiča ki dan za dnom svobodo kliče na krvava polja o žalostnem rdečem soncu ki mu odrezali so žarke z dolgimi rafali o trušču bomb in min ki rušijo zidove kopljejo junakom grob in o gnusnih zavaljenih Črvih ki črpajo živijer ja sok iz ra zmrcvarjenih teles oči povco so bilo napolnjene s solzami ki so iskal, pot mod dlakami zaraščenega obraza kapljale so na venec belih marjetic ki so žalostno povesile cvetove in ovenele nato so orosile strune pevčeve kitare in njihov zvok je bil otožnejši od mrtvaških zvonov pevca je spremljala pisana gručo ljudi otrok in starcev moških in žensk črnih belih rdečih in rumenih njihova molitev ki je prosila SONCA SVOBODI) in LJUB11ZNI je preplavila svet tam daleč no obzorju so uzrli škrlatno -rdeče polje hiteli so proti tej prevari in v svoje nenasitna izbe jih je pogoltnila krvava rana sveto. GINA MOJU TM d Ko nekdaj sva Sv tu spoznalo, bila pomlad je,bil jv.maj, zdaj veter biča preganjalo iz sivih vej in mojih sanj. Kdo v^,čo kdo j bom srečna spet kot ptica vsako pomlad pela, ko krut je on in krut je svet, ki dal mi je ime to,Nolla! NSLLA - S- I' / E*-.-« a 4,EW - ' V' ■ . . ■ • SONCE IN DEE V HREPENENJU deževne kaplje kakor upanje v peščeni puščavi osamljenosti sonce kakor želja po tebi v neskončnost te je odnesel studenec na poti puščaš sledove groze angeli se kopljejo v nebeški sinjini pred teboj in razparane cunje neba ostajajo ki jih krpaš z deviškimi kožicami s svojimi poljubi si trosil veselje na smaragdna polja mojega otroštva radost so prinašali tvoji objemi drhtečemu teJ,esu pod kosmatimi rokami v solzne oči si sadil nespečnost s pravljicami o večni sreči ti si moje sonce ki ga lovim p.o mračnih grobiščih ti si jutranja rosa ki bi jo srkala na vrtiljaku mladosti popelji me na majhen otok kjer se rodi sonce in vile točijo deževne kapljice iz očes dež in sonce... kopala se bova v čistih deževnih biserih sonce bo ogrelo tudi tvoje hladno srce pridi! pojdiva rojenemu soncu in vilinskim solzam nasproti pridi z dežjem v očeh in soncem v rokah deževne kapljice si podajajo tvoje ime sončni žarki prinašajo hrepenenje UBILA JIH BOM! KER SUŠIJO TVOJE IME IN VEDNO ODHAJAŠ S SONCEM... IT GINA ZADNJI VEČEN ^trigla sva travo s srpasto svetlobo imela sva prostor veliko prostora in vonj pokošenega maka - med prsti sva stiskala gomolje mlečne dojke za najino samoto imela sva tišino veliko tišine in sladek okus po mleku ujela sva muho in sva ji odrezal glavo imela sva užitek veliko užitka in vsak polovico muhe S m i 1 ja MOJA DUŠA Dež pa sneg..... pa sneg pa dež.... in oblaki... Tudi v moji duši je samo sneg, in obiski snežink ni ker so prebele za mojo dušo- D I X Y I N P I U E ivi E A M Drobtinice na mizi in ptica v praznem prostoru neba. Vso noč oc me pesniki vseh čase. v ■ 'il l pečeni življenja. Hudiči 30 se igrali Z mojo dušo. Budil cen. se drhtečih ustnic poleg pozabljene čaše živi jena. Guty ŽELJA ! Želel bi oditi neham daleč iz okovov, želel bi živeti v svetu sanj in samote. Odšel bi na izvir, da sperem bedo z duše, odšel bi neznano -vam, kjer se stc.ro trpljenje gasi. ž-apustil ti te, da se sama sebi maščuješ, toda vseeno bi ti pustil krila, da včasih poletiš k meni. Guty N e k * u _ ■ r _ i x .i “ekam moraš iti, pa čeprav po blatni poti. ki pelje med polji samoti naproti... Moraš iti, da ne vidiš enoličnih obrazov v duši mrtvih in praznih ljudi, -ivje jo sa tabo. La ne slišiš vrvenja, ki budi te iz sanj, da vsa. ^ vrenutek pozabiš vsakdanji nesmisel življenja.... Moraš iii. da lee ud ul Lc in praznih ljudi, daleč iued polja samote in blatne p ti, da mir izoriše za tabo sledi. V a 1 e r i k PRI SEDEM N A J S T I H Morda me ne ljubiš, in vendar ti dajem vse, .. ■:> u vse, kar lahko da dekle, ki ljubi, ki ljubi pri sedemnajstih. Mlad si in vendar starejši od mene, zato se bojim, da boš odšel, odšel takrat, ko boš izpil čašo moje mladosti. Kmalu se bo to zgodilo, vem. In jaz bom samo bežen spomin, spomin na dekle, ki je ljubilo pri sedemnajstih. D I X SPREHOD A3i se mi, da stopava po ozki poti in štejeva snežinke, ki neme padajo po licih; pred seboj vidiva začaran grad, kjer ni poti, ki bi vodila v pogubljenje; sanjava o skupni sreči, ki bi si jo delila vse življenje. Naenkrat pa mi korak zastane in glej, ostanem sama. Nič več ne čutim topline tvojega objema, ne vročega poljuba, pač pa mrzel veter. ki neusmiljeno rože v obraz. °edaj sem sama, čisto sama, ti pa si kdo ve kje. Samo še misel nate jo ostala, nepozabna za vse dni , % */' x “ir.-i' N •i • ■■ ,/• • i • i- " > ’ •> V *' . * •J" ■ sp ■■ • i y . f • •rt , * • *Nj • fV i*X X '■ •v i *■ s-. ■A. •o 'X Ur '? X-' s 4, i >x v >;■ /h : >.. 'X ... X c ■ v . . • v:' j- .»> W V*- i- : f X: v« i. ’*• Ni , , ■ i ^ X/ lj.i -Sr ■ I • V X >.:•, Ljubim te. Vsaka misel, vsak trenutek, vsak gib je eno samo hrepenenje po po rvojih toplih besedah, po umirjajoči toplini. Nočem te deliti z drugo! Zaprla bom vsa okna življenja in bom samo jemala, jemala tebe in ti boš samo moj. Ne! Ne samo jemati! Jemati je izgubljati! Če bi samo jemala, bi te izgubljala dan za dnem. Zato ne smeš postati moja lastnina,! Jaz te ne smem krasti! Jaz moram dajati, samo dajati. Kajti dajati je dobivati. Eden od naju bo preveč jemal' In izgubljal. Ne bo naju več! Samo za druge bova še ljubezni, živela, zase bova mrtva človeka, ki sta nekoč živela in ljubila. Človek je posoda svojih dejanj in jetnik je svojih misli, svojih spominov. Na koncu ostanejo samo spomini, spomini, spomini, da se jih krčevito okleneš se bojiš prihodnosti, ko bodo začeli bledeti, in ko bo pokopano vse življenje ?« in In nekoč... se bova razšla. 1 rosim te, samo zdaj se še ne smeva ker te ljubim. Razšla se bova. Jemati je izgubljati. FANI EPICENTER Tu je epicenter potresa> na tem kraju se zemlja stresa. Od tu se širijo ruševine, od tu izhaja groza in smrt. Na tem kraju je epicenter potresa; od tu se širijo vojne in zlo, od tu izvira vsa neskončna bolečina sveta. S A P H 0 Stany RESNICA Gnusil'si se mi in nisem hotela, ds bi me poljubil. K tebi sem stegnila roke samo z:to, da bi v tvojih očeh našla resnico. Toda ti si izginil, ker v tvojih očeh ni bilo več resnice. °kril si jo v bombo za plin in jo hočeš vreči neme. Hočeš, da bi še resnica razblin'la v nič. To da ne bo se! Uničila bom teba in laž v tvojih očeh! Resnico bom našla, našla jo bom! Kamorkoli si jo že skril. Rogled, objem, poljub , sreča. Ali je to življenje? Ne! Kaj pa je to? To je samo trenutek, ko hočeš nekam priti, ko hočeš nekaj dobiti, ko hočeš nekaj storiti, ko hočeš nekaj imeti. Da to je samo trenutek, ko hočeš živeti. Stan.v PORTRET Soba, mrak, slišim le šum reke - a življenje gre mimo mene. Dragi , listi odpadajo a življenje gre mimo mene. Strmim v praznino noči, strah me je neskončnosti, a življenje gre mimo mene. Lovim zrak v pesti bojim se niča, a življenje gre mimo mene. Sem kamen spotike, sram me je, ker življenje gre mimo mene. Verjamem vase, vate, v vse lepo verjamem -a vseeno me je strah, ker življenje gre mimo mene. V s ZAKAJ? Mati , lep je svet hvala ti za ta pogled o mati! Zakaj si me rodila danes, zakaj ne včeraj o mati? Če bila bi me včeraj, bi danes mirno v zemlji spal o mati! toda kaj bo z mano jutri, o mati? Bojim se življenja, bojim se jutri, jutri! 'o, mati! Žontay ~4X- ŽONTAY MRTVAŠKI PLES 'Stojim v sve„,tu ljudi, ki niso ljudje temveč telesa; z glavami udi izgubljenimi srci. Uspaval jih je dim cigaret opajal alkohol. Oči jim zro v pekel usnice se premikajo v peklenski molitvi. A duše ? Prodane ! Zaigrane ! Te plešejo mrtvaški ples. OBLAK Kot mala slutnja kot zla usoda podi se črn oblak nad rojem mojih misli. Pogled v njegove oči mi razkriva konec ' konec sanj v naročju opoja usnega Asepsola-Aerosola. Življenje ! Ne razdiraj svojih vezi ne muči src odvisnih spremenljivk. Odpri pot oblaku ! ROM I S - M 0 PLEVEL ♦ > Kričim, iz prsi in odmeva toda zaman sama sem . sama sredi življenja sama med roboti vsi hitijo, vsem se mudi Kam ? Zakaj ? Pogledam v tla: prah, nesnaga povsod sam plevel v glavi mi igra orkester simfonijo usode čutim smrt vedno bliže že vidim belo steno lobanje bele kosti. ki skačejo iz sklepov slišim votli smeh prihaja iz groba lob mja škripa; "Tvoj čas je pojdi,pojdi v večnost ..." Bežim, bežim toda pekel mi je vedno bliže' vidim vraga: z rdečim jezikom dolgim repom rogovi nestrpen tolče ob tla; ugreza se. 0, kmalu bo izginil ne bo ga, odšel bo ... Srečna sem: srečna, ker sem utekla utekla vragu in smrti ! Predramim se ! Zopet; vidim robote hodijo,kimaj o... in na tleh je še vedno-plevel Pošiljam vam črtico, ki je napisana po resničnem dogodku. čeprav vem, dani napisana najbolje, vam jo pošiljam. Rad bi opozoril marsikatere mestne dijake, naj bodo bolj obzirni do kmečkih ljudi. To je moj namen. Eep pozdrav GORJANSKI TINE Bil je lep zimski dan. Lamjan je šel iz šole, zelo vesel, čeprav je dobil tisti dan«cvek. Je človek vesele narave in konjiček mu je petje. Poje, kadar je žalosten, jezen ali vesel. Večkrat je že premišljeval o tem svojem konjičku in vedno je prišel do enakega zaključka; ko ne bo mogel več peti, bo umrl. -^el je torej veselo in mrmral svojo najljubšo popevko "Nono, dobri moj nono." Srečaval je prijatelje in jih lepo pozdravljal. Avtobusna postaja se mu je zdela taka kot druge dni, le da je bilo na njej tisti dan nekoliko več ljudi. Opazoval jih 1 je , ko mu je naenkrat zastal korak. Med hjim« je zagledal majhno, kakih 70 let staro ženičko. Na prvi pogled se je vicelo, da je zgarana kmečka žena. Obuta je bila v visoke kmečke škornje, katerih večji del je pokrivalo široko kmečko krilo. Škornji so jo zelo ovirali pri hoji, kajti to so škornji, ki so še za močnega moža zelo težki. Njen obraz je bil poln gub in na njem se je videlo trpljenje. Počasi je stopicala ob poslopju avtobusnega urada. Damjan jo je ves čas opazoval. Videl je, kako so starki prihajala naproti.mlada dekleta. Bile so gimnazijke. Hodile so brezbrižno in dve izmed njih sta se zaleteli v starko. Zaničljivo sta jo pogledali, potem pa sta bruhnili v smeh. Druge so se jima pridružile. Z zaničevanjem so se ozirale za starKO, ki pa se ni zmenila zanje in je počasi stopicala naprej. Damjan je vse to opazoval in neka notranja sila mu je rekla, naj stopi do deklet in ju oklufuta. Nogo je že premaknil naprej, vendar se je premislil. Zavedal se je, da to ne bi bilo pra vilno, a tisti trenutek je mislil diugače. Doma je s kmetov in dobro pozna kmečke ljudi. Vsak dan jih vidi pri delu in dobro ve j kako delajo kmečke zen . Legajo do zadnjih moči. Videl je že tudi, kako umirajo kme k ■ žene. In kako naj kamjan,.kmečki otrok, ki je navajen kmečkega dela, dovoli, ds se ^take mestne gospodične, kar pa sploh niso, posmehujejo zgarai emu kmečkemu človeku! 0 vsem tem je mislil Damjan. Še bi morda premišljeval, če ga ne bi zdramil hrup uvtob rsnega motorja. Zadnji hip je skočil na avtobus. Usedel se je ri zadnji sedež. Avtobus je odhajal, Damjan pa je še zadnjič pogh dal ženičko, ki je počasi izginjala za vogalom l Avtobus je dr zel. Damjanu pa so se oči zameglile in še enkrat je zagledal tistega -zgaranega kmečkega človeka in tiste lepo oblečen mestne gospodične. V Damjanu kljuje na se na misel: KJE Sl, SOCIALIZEM? GORJANSKI TINE "C I G m N K Marico je sedel pri Knjigi, a premišljeval je in pogledoval skozi Oicno, bolj kot pa sledil ti sKanim besedam. Tega dne je neka posebna mora obsedla njegove misli in ni hotelajproč» Misli so se mu podile po glavi kot razburkani morski valovi, ki nenehno udarjajo ob neko skalo in jo po vsej sili hodejo premakniti. Tedaj je mimo omna zapeljal vlak. Saj res, skoraj bi bil pozabil, da je že peta ura. rozornost je vzbudila v njem nizka postavica, ki je prihajala po poti proti hiši. Vsaic njen korak je spremljal z očmi in ves čas ugibaljali bo morebiti Zavila k njim ali ne, Pahlo je potrkala. Z naglo Kretnjo je stopil do vrat in jih odklenil. Sila je črnolaska, temne polti in velikih rjavih oči, ki so se vprašujoče zazrle vanj. Potem je nekako zajecljala:"Pri ..., rrišla sem vprašat za stanovanje...Zelo rada bi dobila sobico..." .Postalo mu je nerodno. V zadregi je necaco izstisnil: "Oprostite, tega vam res ne morem povedati. Poklical bom mamo. oamo trenutek!" Sternel je v Kuhinjo, kjer je mama ropotala s posodo in najbrž ni slišala nimogar. ozrla se je: "Kaj želiš, sinko?" "Mama, neko dekle bi rado govorilo s tabo." Tako je dobil Marmo sostanovalko. Bila je simpatična in prijetna demlica in cesto sta pomlepetala. Biro se je tako prijetno pomenkovati z njo. Zdelo se mu je, da ga ona edina prav razume, pa čeprav se poznata šele Kratek čas. Sila je pač preprosta v svojem izražanju, a po svoje tako zanimiva, da bi jo nenehno poslušal. Kadar sta se srečala z očmu, je začutil v njih božajoč pogled in nehote ji ga je vrnil. Polakoma sta postala prav dobra prijatelja,ce lo več kot to. Ko je bil zadnjič po dolgem času zopet sam doma, je ves čas čakal trenutka, ko pride Marija iz šole. Pad bi ji pojasnil, da se v njem ne skriva le prijateljstvo, rreprosto rečeno, da jo ljubi, bi bilo premalo in piipravljal si je celo Kopico besed, ki naj bi jih izrekel. Ko pa je vstopila, so mu besede otrpnile na jeziku. Bil si je le še toliko v svesti, da se je sklonil in jo poljubil. Ni se upirala temu poljubu, tudi ni spregovorila besede, toda v njenih očeh je bilo razbrati topel žar, žar, ki je izžareval presenečenje, strah in ljubezen hkrati. Hvaležen ji je bil za ta - pogled, ki mil je "bil v srcu že tako domač, po ga je vendar no novo -opajal s čudovitim občutkom, da je to pogled človeka, ki ga ljubi. V poplavi čustev jo je hotel ponovno objeti, o se mu jo izvila iz rok in stekla po stopnicah v svojo sobo. Pohitel je za njo, toda vrata so se mu prod nosom zaprla.Slišal je tih jok, toda bil je preveč razburjewn in prepoln čustev, da bi se utegnil poglabljati v to. V njem je prev la d ov la ena sama misel; :tTudi ono me ljubi." Marijo se je čez teden dni odselilo od njih. Kam, tega ni vedel , nikakor pa si ni znal pojasniti tega njenega nenadnega dejanja. Po tistem, kar se je zgodilo zadnjičse mu je vedno nekako izmikalo. Tudi domači so ga zadnje čase nekam čudno pogledovali, nihče pa ni črhnil besedice zastran Marije. ICo se je nekega popoldneva vročal iz šole, go je ustavil prijatelj; "ITc, to je zate! " Ko je pismo odprl, je bral” "Dragi" /naziva go dragi, torej ga ima še vedno roda. In kamen se mu je že nekoliko odvalil od srca/"Oprosti, toda res nisem moglo storitidrugače. Povem po ti, da tvoja, mati" ni ravnala prav, ko je dejalo, pravzaprav me je nadrla;" S tako ciganko se moj sin ne bo družil!" Ne vem, kaj je hotela reči s tisto '•ciganko", prav gotovo pa nekaj ponižujočega. Vem, da je moj oče le slabo plačan sezonski delavec in da si soma ne morem privoščiti niti poštene obleke. Vem pa tudi, da obstajajo in bodo še obstajali na svetu ljudje, ki bodo človekov ugled merili le po denarju. Pa to bodi, kakor bodi. Žal mi je le tebe, zakaj imelo sem te resnično rada', odslej si bodiva tujca. Življenje bo preplavilo tudi to. " Raztrgal je pismo in vrgel kosce po tleh, da se je veter poigraval z njimi. Naprej več ni mogel brati. Na mah se mu je priskutilo vse. Besen in razočaran nad življenjem je stopal po cesti. V tem trenutku mu je bilo, kot bi ga nekdo oropal za nekaj najlepšega, kar sploh obstoja. Zdel se je podoben človeku, ki stoji na bregu deroče reke, pa je nikakor no more preplavati, da bi dosegel oni breg, "življenje bo preplavilo tudi to!" mu je bolestno odjeknil v možganih zven Marijinih besed. Morda res, toda mala črnolasa ''ciganka" je vtisnila v njegovo srce trajen pečat. b' ' ' i-t' '• -.......... 5 7 j. 'r ;V t-sf H 9 j? . . . • ' ■ - - ' '' ' — • - ; ............................................................................................................ .. • _ srn.T , ta-B-ri - , . - <19 - SZ1 " * ' L ’ - : ' \ r*}i " ... ....... v - ■' • - ■ ' . . - ' - •■* ■ " ■1 “ -** -.x.A 'O. K- ■ ■ ■ • . . , .■ : . . - ‘ ' ■ .' ' - : } : . . v | : ■ fl " - . . f ' ; ‘ "1 '■ a" ' "" me pušči3i v P O R 0 Č I L 4 IC R 0 Z I .0 V 1 - T i" " : ... f 5 i I V « • ^ ■ . | ,,r KULTURNO. UMETNIŠKO DRUŠTVO Url Vv RV ' . v-.,4- ai r n ■ ■ ,,:BELA KRIŽANTEMA " ? (40" članov) ■- lo n nru r' ' n : M P - > ; . ■ H .-.-v:-;o"V: M ; v. > :• 1 r v-'- ■. Že dalj časa, se mi zdi, da je težila, novomeška mladina, (seveda tista ki je aktivna),po nekakšni združitvi. Sedaj se jim je ta želja uresničila. Ustanovili" smo kulturno umetniško društvo pod naslovom "Dela krizantema." V začetku so se nam nasmihali, češ da smo nezreli za tako delo; da "slabi' dijaki ure morejo narediti takega društva, da mas ... ___ - .. ... v'- j ; - ' ■ I " je premalo, ki se zanimamo za tako delo in tako dalje. Zdi se mi, da smo v tem kratkem času,odkar obstoja to društvo, . ... . " . uspeli dokazati naše zanimanje in resnost pri tem delu. Pripravili smo 3 recitale v Novem mestu in eno gostovanje z recitalom "Življenje" v Škofji Loki. Sodelovali bomo na taboru amaterskih likovnikov v Trebnjem. Našo skupino bodo zastopali: Kumar Tone, Suhy Brane in Vovko Toni. Drugo srečanje slikarjev pa bo v prihodnjem mesecu na zletnem srečanju mladih slikarjev, ki bo v Novem mestu. če bomo dovolj "močni", bomo tudi sami organizirali to srečanje. Literarna skupina se bo 23. maja pomtrila s slovenskimi mladinskimi literati v Metliki. Sodelovali bodo: Slana Žarka in Veber Andrej kot posameznika in: Romana Zelnik, Robida Stanka, Gutman Miro, Andreja Grom (recitira Rolih Tončka) in Vovko Toni, ki bodo nastopili kot skupina. Dramska skupina že vadi dramo - veseloigro: Henrika von Kleista "Razbiti vrč," pod vodstvom režiserja Marjana Kovača. Upamo, da bo prvi nastop.še pred koncem šolskega leta. 0 ostalih načrtih še raje molčimo. Res je, da imamo velike načrte. Upam, da bomo lahko še velikokrat opisali naše pretklo delo. KUD vabi vse, ki imajo veselje do slikarstva, glasbe, pesniko-vanja, pisateljevanja, igranja, recitiranja, itd, da se vključijo v to društvo. Dela bo dovolj. Ne bojte se! Vovko Toni Kulturna dejavnost dijakov naše gimnazije je to šolsko leto zelo aktivno. Za takšno živahnost na kulturnem področju imajo zasluge člani dramskega krožka in literarni sodelavci Stezic. Člani dramskega krožka so že v začetku šolskega leta pripravili svečano akademijo v počastitev občinskega praznika v Novem mestu Poleg te prireditve, za katero lahko rečemo, da je uspela, so člani dramske skupine in mladi literati pripravili tudi recital vietnamske poezije ob dnevu OZN. Ob otvoritvi razstave mladih slikarjev v Dolenjski galeriji med katerimi so razstavljali tudi naši sošolci Toni Vovko, Dani lo Jakovčič in Brane Suhy, so člani dramskega krožka sodelovali na recitalu z literarnimi prispevki sodelovcev "Stezic"r ki so ga popestrili še z glasbenimi vložki. Recital je pri gledalcih naletel na zelo pohvalno kritiko. Člani aktivne dramske skupine pa nam tudi obljubljajo, da bodo v počastitev dneva mladosti pripravili skupaj s Stezicami in Kulturno umetniškim društvom literarno-zabavno akademijo, kjer se nam bodo predstavili v šaljivi igrici. Program bodo pope strili z glasbenimi točkami in baletom. Nastopil bo tudi naš ansambel v prenovljeni zasedbi. LITERARNI KROŽEK Čeprav sem v prejšnjem članku pisala o mladih literatih na gimnaziji, vam lahko povem,da ni skoraj nihče član literarnega krožka. Literarni krožek ima zalo malo obiskovalcev; ti se zbirajo ob torkih, da kaj preberejo ih še pogovorijo o pomembnejših knjigah, ki so izšle. Poleg tega je, čeprav majhna skupina prija teljev lepe besedi,pripravila tudi recital poezije z naslovom Pesmi štirih. Predstavili so nam mlajšo generacijo pesnikov: Koviča, Pavčka in druge. Recital sc obiskali dijaki naše gimnazije v kar lepem številu. Uspel je in morda si bo kdo le premislil in stopil v literarni krožek, ki bi moral biti morda eden najpomembnejših. Telka Volk Sotu|l|č> -;fx 'vtcob PO OBRONKIH- PLANIN NA STOL Nakovani čevlji tuje in zamolklo odmevajo po asfaltni cesti prijaznega primorskega mesteca Kobarida. Popotnik nosi na hrbtu oguljen nahrbtnik. Odpravlja se na Stol, približno 1600 metrov visok hrib, ki se dviga na slovensko-italijanski meji. Sledimo mu in spoznajmo pot, ki jo bo prehodil. Pot nas vodi po ozki,’ s kamni tlakovani ulici,ki se zajeda v hrib. Prijazne, večinoma z zeleno barvo prebarvane hiše, polne cvetja, stoje ob njej.In kot so prijazne stavbe, tako so tudi ljudje, ki' bivajo v njih, dobri, polni topline, preprosti, s svojim značilnim narečjem. Naša pot pc nenadoma zavije v gozd in se stalno vzpenja, da nam sapa že kar pošteno pohaja. Vodi nas k vrhu Predel. Celo uro potrebujemo, da pridemo do prve večje senožeti. Med potjo nam šepetajo listi in sončni žarki se kradoma love med listno zaveso. Nenadoma se gozd konča, svetloba je kar boleča. Zagledamo kamnito hišico. To je senik, poln dišečega omamnega sena, dom kač in polhov. Ob njem se koša,ti oreh, ki radodarno meče senco po travniku, polnem rož. Pot se izgublja v visoki travi. Že stopamo naprej. Predel je za nami, sedaj moramo premagati hrib Kum. Slabo izhojena steza vodi med ruševjem in neko prijetno, po smoli dišečo pritlikavo rastlino. Čisto blizu vrha smo že, ko se prikaže iz megle zaobljen Grm, ki je na eni strani porasel z drevjem, na drugi strani pa je neprijazna gola skala. Medtem smo prispeli na vrh. Pred nami so travniki, ki se vzdigujejo in spuščajo v več terasah. V kotanji se skriva nizka kamnita zgradba, ki nas spominja na iglu. To je nekdanje zavetišče lovcev. Poleg izvira studenec, bister in živahen teče v dolino. Steza se izgublja v hribu. Tiho nas vabi. Malce plezalne veščine in že smo ne ostro začrtanem robu hriba. Molče strmimo ob pogledu,ki se nam odpre. Pred nami so travniki, polni visoke, sočne trave, ki se prigiblje r v vetru. Na levi se x 'ira ogled na dolino Nadiže, v daljavi se motno blešči Soča. Hi j_b pri hribu, samo daleč pod nami je izdolbla strugo Nadiža in omogočila ljudem, dr? so si tu postavili naselja, ki na^ iz belih višin spominja na i-grače. Zgradili so. si ceste, ki se kot kače vijejo v daljavi med hribi in povezujejo Breginj, Staro Sedlo, Borjano, Robič , Stupico, ki je že na ita_ijanski strani. Toda od tu ne vidimo meje,ki lrči b^ata od brata, kajti narava ni gradila meja. Na de ni strani nam zapirajo pogled hribi, ki se zlivajo v sivozelenc gmotr„ Ze-hitimo naprej, Rot nar vodi pc obronkih. Spodaj v dolini nas ves čas spr mljj Nad.ža, nad nami se ločijo vrhovi hribov. To s poravl ,s dve iri. Naenkrat je pred nami lovska koča. Opojno 'diši hra atov .les, črna bruna se motno lesketajo v jutranjem rjrcu. Tedaj nas - 'esenejii pri jo zn o mukanje. Čreda krav se nemoteno pase v vi_ avr h. Tu je njihovo kraljestva . T“HnrtO pKčfveku" j&j.o m opoi-^ejo Wt_ to v jjh » Hrib, pa še eden, no, > a še eden. Potem steza preide v široko, razrito in 1latno pot, ki vodi do mlake. Napajališče za krave Kolovoz nas pii/ede do mlekarne. Na njenih vratih, ki so vsa blitna, komaj preberemo: Mlekarna Planina. Na hlodu s de ljudje, ki nas prijazno sprejmejo. Večinoma so to stari ljudje, njihovi lasje so osiveli, obrazi so polni gub. Grobe platnene hlače, močni čevlji in srajce, umazane od dela z živ:" no, so njihova oblačila. Popeljejo nas v sirarno, nam povede, kako izdelujejo c ir. Ponudijo nam ga, pokaže-jo nam n )ji rajšo pot in že hitimo dalje. Zdi se nam, da je Si ol č-’3J o blizu. Toda to je grenka zmota. Hribček, d arina, p 3 den, pozdravljanje krav, zdaj pa že mora biti blizu. Toda ne veselimo se prezgodaj = Če šest hribov bomo p einagali, da bomo prišli do pravega. ? < No, zdaj smo ob njegovem vznožju. Čaka nas neprijetnost. Polno kamenje je tu. Na naši levi so strmi prepadi, ob poti je še nekaj starih italijanskih bunkarjev. Pot nas vodi med nizkim rastjem in glejte, že smo na vrhu. Kamenje, kup kamenja, na katerem stoji televizijski stolp in radijska antena. Toda dovolj je prostora tudi za utrujene popotnike. Okrog in okrog so prepodi, ki nemo- grozijo, le pot, po kateri smo prišli, je nekoliko bolj položna. Pred nami je stena, nekoliko porasla z drevjem, na desni in za nami so hribi, med katerimi se zdaj pa zdaj pokaže moten odsev Nadiže. Če dobro na-pnemo oči, vidimo v daljavi tudi kot^ nitko tanko pot reke So- Ni nam žal truda. Poplačani smo*z razgledom, ki nas je prevzel. Hvala ti, popotnik, za tvoje vodenje* Nevenka Šturm •OTROCI C VRT c A hedomišljv \t s s a j e o sv obodne n Človeku /nadaljevanje iz JR štev,./ Svojevrstno srečanje sem doživel 2?.junija na pop-festivalu v Denver ju, kjer se je na tamkajšnjem festivalu zbralo okoli 15.000 hippjjev. Na stadion smo prišli pozno popoldne. Ob ograji, ki je preprečevala prost vstop na stadion, so se gnetli hippyji. Dolgi lasje, povezani z živobarvnimi trakovi ]5b indijanskem vzoru, pisane srajce, oguljene, raztrgane kavbojke, bosi in umazani so se spreho- * jali ob ograji. Med njimi sem tu in tam opazil tudi dostojno- umitega, počesanega predstavnika *hippyjev, ki je nosil čiste treperske hlače in krotek suknjič iz jelenje kože,'oboje obšito z dolgimi resicami. Prve izvedbe smo zamudili, toda prikra jšanega se zato ni nihče čutil. Oder za izvajalce je bil postavljen na sredo arene, zvočnike pa so obesili na visoke nosilce v bližini odra. Nekaj časa smo sedeli in poslušali koncert, nato pa smo jse odpravili k točilnim mizam, ki so bile vgrajene na tovornjake. Podftrideset metrov visoko streho, ki so jo tvorile vrste sedežev, grajeno v obliki stopnic, je bilo dovolj piostora, da so tja pripeljali tudi lažji tovornjaki s hladilniki. Tu je že bila gneča, vendar še ne najhujša. Ko smo stopili na stopnice, ki vodijo k izhodom, smo p Od sabo zagledal^, valujočo množico hippyjev, ki so poskušali priti na stadion - zastonj Cena vstopnic je namreč bila med 6 in 8 dolarji. Znotraj ograje so stražili policaji z gumijevkami in baseball palicami, zunaj pa so patruljirali možje postave no motornih kolesih. Začutil sem, kako so mi solze tekle po licih. Ozračje je bilo nasičeno s solžilnimi plini. Nenadoma se je množica pod nami zganila. Čeprav je bil vhod tako ozek da je lahko le en sam človek vstopil skozenj, jih je cela reka vdrla v notranjost. Nobenega prerivanja ali padanja ni bilo, drug za drugim so tekli proti stadionu. Zatulile so sirene, oglasile so se piščali in vratarji so zaprli vsa vrata. Policaji na motociklih so blokirali predrta vrata, tisti v notranjosti pa so polovili nekaj nasilnežev. Vseh jim še zdaleč ni uspelo. Marsikoga so morali vleči ven, ker njegove trme tudi gumijevke niso omečile Na policaje so letele steklenice in polivinilaste vrečke, napolnjene z urinom, oni pa so metali čez ograjo bombe s solzilnim plinom. :!Cabs", lahko bi jim rekli marice, so imele precej delo in so bile hitro polne. Pridružili smo se skupini prijateljev iz Iuebla, ki smo jih srečali na stopnišču, in odšli nazaj na stadion. Na odru je bil neki malo znan. ansambel, ki pa je hippjje tako navdušil, us so v dni v areno in nolegli okoli odra. Koncert so prekinili in nadaljevali šele, ko je oil zadnji oboževalec spet na prostoru za publiko« 0 obnašanju in "pjTesu" na izvajano glasbo vam ne bi govoril. To je bilo le zvi-janje ,in razmahovanje do onemoglosti Ko smo spet odšli k točilnim mizam, smo se komaj prebili skozi gnečo Hippyji so sedeli ‘ob stenah po tleh med kupi papirja in drugih odpadkov. Neredko smo kakega tudi pohodili. Bilo je že pozno in uma '.ani udeleženci festivala so začeli razgrinjati odeje, ki so jih " ili prinesli s seboj» Spali so kar po klopeh ali celo po tleh Š slabše je bilo zunaj, ko smo se opolnoči vračali domov. Travne zelenice so bile prekrite s papirjem, steklenicami, konzervami in podobno navlako. Hippyji so ležali ob cesti med avtomobili na parkirnih prostorih. Kamor si se ozrl, povsod jih je bilo dovolj. Hod.’.', so zaviti v odeje ali celo državne zastave, ustavljali avtomobile in se tu in to m, najbrž iz ljubezni, tudi stepli. Res, nedomišljene sanje o svobodnem človeku ! Tako sem hippyje videl jaz. Morda bi jih marsikdo med vami opazoval se bolj kritično ali pa tudi manj. čeprav sem vam jih tu opisal predvsem s senčne strani, pač ne trdim, do med njimi niso tudi doori. Toda slab vtis napi vi na človeka množica, ki pogoltne so tiste redke dobre značaje, 7 o j ega mnenja in prepričanja nikomur ne vsiljujem in nočem, da bi samo po mojem poročilcu ocenjevali hippizem. ~ 18-96 3e hippizem predvsem pasi ni odpor proti urejeni družbi, ki pa se spreminja v anarhijo in raz\?st ter se upira tudi ustaljenim in večno veljavnim 1 umanističnim normam in ne samo krivicam in vojni. Nikjer ni rečeno, da sem to gibanje spoznal v vsem njegovem bistvu, kakor ni rečene, da svojega mnenja ne bi bil pripravljen spremeniti, če bi spoznal, da sem se motil. To, kar sem imel priliko videti in doživeti, pa v meni zaenkrat vzbuja samo odpor. Tudi sam obsojam vojno v Vietnamu, to in še katero, po rasno diskriminacijo nad črnci,ki je žgoča predvsem na jugu, toda zato se ne bom valjal po blatu in tako protestiral. Menim, do morajo tudi protesti biti stvarni, organizirani, predvsem po tvorni. Temeljiti morajo na človeku in njegovem dostojanstvu, zakaj le iz takih korenin lahko zraste močno drevo ! Androj Smrekar .LIK MLADE ATLETINJE — TATJANE GAZVODA Mnogi med vami ne vedo, da je na naši gimnaziji tudi državna prvakinja v teku na 60m. To je Tatjana Gazvoda, dijakinja l.b. Prosil sem jotnaj odgovori na nekaj vprašanj za športno rubriko v Stezicah. V: Najprej mi povej, kdaj si se začela ukvarjati z atletiko! 0: To ne sega daleč nazaj. Sprva o atletiki sploh nisem hotela ničesar slišati in sem jo sovražila. V sedmem razredu osn. šole pa sem dosegla nekaj dobrih rezultatov, začela sem vad.iti 'in zdi se mi, da brez nje sedaj ne bi mogla živeti. V: Kdo je bil tvoj prvi trener in kdo te trenira sedaj? 0: To je bila tv. Mislej Draga iz osn. šole Katja Rupena. V: Kakšne discipline gojiš? 0: Sprva sem tekla na dolge proge (400 in 600m), nato sem uvidela, da mi ti teki ne ležijo in zato sem se preusmerila na kratka proge (60 in lOOm). To sta sedaj tudi moji specialni disciplini. V: IN kako si osvojila prvo mesto v državi? 0: Naša ekipa (osn. šole K. R. ,) se ni uvrstila na državno prvenstvo. Vseeno pa sem bila skupaj z Ivico Jakše iz Vavte vasi|_v Niš. Nje ni bilo in sem zmagala z rezultatom 7,9 (državni rekord I.Jakše 7,8) ^• Koliko časa treniraš na teden? 0: Zaradi pomanjkanja prostorov vadim samo 2X tedensko, poleti pa tudi vsak dan. V: Kaj misliš o našem ČŠD? 0: Organizacija je dobra, vendar se mi zdi, da imajo sekcije premalo članov. V: Kako pa porabiš prosti čas? 0; Tega skoraj ne poznam. Atletika in učenje mi vzameta skoraj vsega. Včasih si le najdem kako urico in poslušam plošče, ali delam kaj drugega. Za konec morda še zanimivo vprašanje: "Kdo je tvoj vzornik?" 0: Moj vzornik je vsak dober atlet. DULAR BORIS BERI- SE SMEJ SS •LAHKO TE SLIŠI PROFESOR Profesorica biologije je povedala dijakom , da gozdna zemlja ni dobra za cvetlične lončke, ker vsvbuje premalo mineralnih snovi. :: Kako bi vi,;Kare1,mineralizirali zemljo iz gozda, da bi bi la dobra za vzgajanja cvetlic Karel;"Zalival bi jo z mineralno vodo!" ^£,&Ec&Ei£c&&£c&E!£i£i&Sc&J&Ec8c&&&Ec&EcEc&8cES&££&J&&8c8cE!£z&i Profesorica slovenščine s"Kakšne vrsto glagol je to ?" Tišina ... ; Dijak pred tablo sd zvija k$t črv in napenja možgane, še bolj pa oči, ki mu nemirno begajo po razredu. Profesorica ; Sedi! Ena bo.To jo goli gjcgol!:: Tedaj pa se oglasi prijatelj iz zadnje klopi;"Tovarišica profesorica , saj go je bilo sram povedat!'" Dijak pride v šolsko kuhinjo na kosilo in dobi majhen kos pečenka. Ves ogorčen reče kuharici; 11 Kaj pa jo to? Saj je sama kost in koža !" Kuharica nekaj časa molči, nato pa reče; rAli hočete morda še perje in druge ostanke?" Pri uri angleščine je profesorica razlagalo vljudnostne fraze. Profesorica;"No, kaj bi vi dajali nekomu, ki bi stol med vrati in vam zapiral pot?" Dolgolasi dijak;"Get lost!1" i (nor c h rs.vi l^gftnupo >C’v:'£v ■v'-#- ,Q . hoAir’ t (AtCmAn Te 4 y < v / syiCK)/v& : JfO-t/m , i . 7^ >'% n,> 1 flyj)cs.wy J/* MSP