Sejmi v letu 1981
Izvoz, kot eden izmed pomembnih činiteljev v današnjem gospodarskem položaju, je imel močan pomen tudi v našem poslovanju v letu 1981. K realizaciji naših planskih nalog v izvozni dejavnosti smo pristopili z vso zavzetostjo v celotnem kolektivu.
V	začetku leta 1981, ko smo naleteli na večje težave pri preskrbi s surovinami, predvsem v malonu, sprva -niti nismo pomislili, da bo to imelo tako močne posledice v izvozu. Zaradi nerednih dobav surovin smo začeli s kasnitvami oz. ne-realizacijami naših dobav predvsem našim kupcem v Avstraliji in Skandinaviji. Izpada, ki je nastal v I. polletju, pa kljub vsem naporom ni bilo mogoče nadomestiti v II. polletju.
V	letu 1981 smo imeli največje kupce iz držav Švedske, Danske in ZR Nemčije, medtem ko je iz že navedenih vzrokov upadlo naše poslovanje z avstralskimi in finskimi kupci, ki so bili v letu 1980 izredno močno zastopani.
V	letu 1981 smo skupno izvozili za 1,300.000 t. m. dekorativnih tkanin. Že tradicionalni izvoz preko izvoznika Centro-tekstila iz Beograda na klirinško področje je znašal 640.000 t. m. oz. vrednostno 128 mio deviznih din.
Pri izvozu na klirinško področje, to je kupcu Exportlion iz Moskve, v 1981 letu nismo
dobavili za ca. 10 odst. pogodbenih količin. Izostanek je nastal zaradi nerednih dobav ma-lona v novembru in decembru. Predvidevamo, da bomo preostale količine dobavili v januarju in februarju 1982.
Izvoz na konvertibilno področje je zastopan s 660.000 t. m. v vrednosti 88 mio deviznih din. Zavedamo se, da je naš izvoz na konvertibilno področje tudi ena naših najpomembnejših nalog za nadaljnje uspešno poslovanje. V letu 1981 smo razširili krog poslovanja z našimi partnerji, saj smo sodelovali z 58 različnimi kupci.
Kaj pa leto 1982? V leto 1982 vstopamo z izredno zahtevno nalogo, da plasiramo na konvertibilno področje 1 mio
Razstavni prostor na sejmu Salon pohištva 82 v Beogradu, kjer smo dobili nagrado — Zlati ključ.
Leto 1981 je že za nami, vendar ni odveč, če na kratko pregledamo, na katerih sejmih smo sodelovali.
V januarju 1981 smo se udeležili sejma MODA 81 v Ljubljani, kjer srno sodelovali z novimi razstavnimi elementi ter prikazom naših izdelkov. Na elemente smo tapecirali polovico industrijskega blaga, drugo polovico pa ročno izdelanega blaga. Ta način prikazovanja naših izdelkov je bil dobro sprejet med obiskovalci.
Konec februarja smo se udeležili sejma MODA 81 v Beogradu, _ sredi aprila Pomladanskega sejma v Zagrebu, septembra Jesenskega sejma v Zagrebu, nato v oktobru sejma Mode v Beogradu in takoj za njim sejma pohištva v Sarajevu.
Zadnji je bil sčjem pohištva v Beogradu, kjer smo prikazali prvič novo kolekcijo za leto 1982.
Glede samih priprav in dela na sejmu lahko rečem, da je bilo dosti novih problemov in doživljajev, saj vsak sejem zahteva nekaj svojega.
Lahko rečem, da je k poslovnemu uspehu sodelovanja na sejmih pripomogla tudi ekipa delavcev iz TOZD Energetika in vzdrževanje, ki pomaga pri izvedbi in postavljanju razstavnih prostorov.
Zato bi izkoristil priliko, da se jim zahvalim za uspešno sodelovanje v preteklem letu in upam, da bomo v bodoče prav tako uspešno sodelovali.
Hvala!
Tihomir Simončič
JL 3gSi!43l0
dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	št. 1/XIX januar 1982
Zavedati pa se moramo, da se nam prav lahko dogodi, da bi že prve kasnitve in izpadi rednih odprem privedle do ne-realizacije našega izredno ambiciozno postavljenega plana za leto 1982.
Zato se moramo zavedati, da je izpolnjevanje naših izvoznih obveznosti skrb nas vseh.
Mitja Kus
Izvoz v letu 1981
t. m. tkanin, kar naj bi predstavljalo 128 mio deviznih din, oz. indeks 150 na leto 1981. Naloga bo izredno težka, vendar je možno, da z izredno prizadevnostjo vseh nas to tudi uresničimo. V zadnjem kvartalu 1981 smo vzpostavili poslovne veze z novimi kupci kot IKEA na Švedskem, ki predstavljajo potenciale za dodaten plasman naših artiklov na zahodni trg.
Delo delegatov in delegacij v delegatskem sistemu
Pred nami so volitve delegatov v samoupravne in družbenopolitične organizacije ter delegatov v delegacije samoupravnih interesnih .skupnosti ter zbora združenega dela. Ker so te stvari nekaterim še vedno več tali manj nejasne, sem se odločil, da prav za slednje, torej za delegacije v SIS in ZZD napišem nekaj vrstic. Ugotavljamo, da delegacije in delegatski sistem še vedno ni zaživel v polni meri in da še vedno ne ustreza svojemu namenu.
V našem primeru, torej v OZD bomo volili po 5 članov v naslednje delegacije: vzgoja in izobraževanje, kultura, telesna kultura, zdravstvo, raziskovanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, stanovanjsko gospodarstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 10 članov za zbor združenega dela. Isto- velja tudi za delovne ljudi v kmetijski, obrtni in podobni dejiavnosti, kot tudi za občane v krajevni skupnosti. To nam določa Ustava SR Slovenije v 156. členu. Volitve bomo izvedli tajno, način volitev pa je določen s posebnim zakonom. Ustava in zakon nam še določata, da morajo biti zastopani delavci celega delovnega procesa vseh socialnih struktur oz. pripadniki drugih narodnosti, če je DO na mešanem območju. Člani delegacije se volijo za 4 leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma voljeni za člane delegacije iste samoupravne organizacije.
Organizacije sindikata in SZDL so nosilci družbenopolitične aktivnosti pri kandidiranju članov, seveda v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Delegacija določa temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje v odločanju, vendar mora pri tem delegacija izhajati iz interesov in smernic svoje temeljne in samoupravne organizacije oz. skupnosti, z upoštevanjem tudi drugih interesnih skupnosti, kakor tudi splošnih družbenih potreb in interesov. Če je potrebno, lahko delegacija še posebej zahteva od delavskega sveta ali zbora delavcev stališča, ki naj jih delegacije in njeni delegati zastopajo pri odločanju v skupščini. Pri iskanju prave odločitve in upoštevanju vseh posebnih, skupnih in splošnih interesov, je delegat v skupščini samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
O svojem delu v skupščini in o delu skupščine kot celote pa je delegat dolžan obveščati svojo delegacijo, preko nje pa tudi svojo temeljno samoupravno organizacijo oz. skupnost. Za svoje delo in ravnanje je tudi osebno odgovoren delovnim ljudem, ki so ga izvolili v delegacijo.
Da si bomo lažje predstavljali, kako poteka ta komunikacijski proces med delovnimi ljudmi, torej volilci in skupščino občine, si bomo ogledali tale grafični prikaz:
Že prej sem omenil, da so se pokazale nekatere težave v zvezi z delegatskim sistemom. Ena teh težav je, da je čutiti premajhno povezanost delegacije s samoupravno bazo. Samoupravne organizacije in
skupnosti so še premalo vključene v oblikovanje stališč in smernic za delo delegacij, pri tem pa je često majhna tudi ustrezna pobuda delegacij in delegatov samih. V tej zvezi tudi še ni zadostna angažiranost
DPO. Nujno je, da se delegacije še bolj odpirajo navzven, da sodelujejo med seboj in z ustreznimi organi, da se opirajo tudi na strokovne službe in znanstveno raziskovalne organizacije, na upravne organe in da v zvezi s svojim delom dosežejo večjo aktivnost družbenopolitični! organizacij v okolju, v katerem deluje delegacija.
Potrebni so še dodatni napori za učinkovito obveščanje delegacij in delegatov; hkrati se še vedno opozarja na slabosti v toku povratnih informacij
— še vedno namreč delegati ne obveščajo redno' svojih delegacij in samoupravnih organizacij oz. skupnosti o svojem delu in o delu skupščine v konkretnih zadevah, kjer so sodelovali pri odločanju.
Čeprav se stanje nenehno izboljšuje, pa je še vedno težava v zagotavljanju pogojev za uspešno delo. S tem mislim strokovno pomoč, razlaganje bistvenih rešitev in njihovih konkretnih posledic, prostor, čas, dostopnost do gradiva in drugo.
Spremljanje razvoja delegatskega sistema in odpravljanje ugotovljenih napak je stalna skrb DPO in drugih družbenih dejavnikov, zlasti skupščin samih. S skupnimi napori naj bi tudi čimprej praktično dosegli, da bodo delegacije in delegati resnično odražali mnoštvo samoupravnih interesov ter uspešno, demokratično usklajevali posamične, posebne in splošne družbene interese delavcev v ZD in drugih delovnih ljudi in občanov. Za uspešnost političnega sistema socialističnega samoupravljanja pa je bistveno, da se v njihovih okvirih in v samih postopkih v skupščinah zagotovi svobodno izražanje neposrednih interesov, njihovo soočanje z drugimi interesi, demokratično usklajevanje dogovorov in sklepov ter kontrola nad njihovim izvrševanjem.
Dušan Vidmar
Delo ZK
v mandatnem obdobju
Ko sem prevzela nalogo sekretarke pred dobrimi štirimi leti ali bolj natančno meseca novembra 1977, smo bili organizirani v skupno konferenco s komitejem zveze komunistov v Dekorativni. Deloval je tudi aktiv mladih komunistov. Tako organizirani smo delovali do VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. V tem obdobju smo se sestali dvakrat na seji konference in štirikrat na seji komiteja ZK Dekorativne. Tudi aktiv mladih komunistov se je sestajal, bilo pa je nekaj težav z udeležbo.
Na teh sestankih smo poleg obveznih nalog komunistov posvetili največ pozornosti akcijskemu programu ZK, ki je bil sestavljen na osnovi resolucije VIII. kongresa ZKS in izvajanju le-tega.
Po XI. kongresu ZKJ in VIII. kongresu ZKS je bila
spremenjena organiziranost in delovanje organizacije ZKS. Bile so ukinjene konference in komiteji v delovnih organizacijah z namenom, da osnovna organizacija čimbolj samostojno in akcijsko deluje.
Sedanja oblika delovanja je taka, da se osnovne organizacije povezujejo v občinsko konferenco ZKS stalnega sestava prek člana te konference, ki je zadolžen za posamezne volilne enote. To nalogo sem sedaj opravljala jaz. V taki organiziranosti smo delovali od meseca avgusta 1978 dalje. Praviloma se mora član OK ZKS udeležiti sestankov v osnovnih organizacijah, za katere je zadolžen. Vendar smo se s sekretarji Dekorativne, Tapa in Šipada dogovorili za primernejšo obliko povezovanja, torej za sestanke s sekretarji OO ZK. Sestajali smo se pred sejo občinske kon-
ference ali po njej in ob drugih pomembnih nalogah. Kadar so bile naloge bolj zahtevne, so sodelovali na teh sestankih tudi predstavniki DPO in strokovni delavci.
Nekajkrat sem bila prisotna tudi na sestankih v drugih osnovnih organizacijah, predvsem na programsko-volilnih sejah.
Četudi mi število sestankov merilo aktivnosti, naj vendarle povem, da smo se od meseca avgusta leta 1978 dalje sestali 32-knat. In sicer v letu 1978 — 6-krat, v letu 1979 — 11-krat, v letu 1980 — 7-krat in v letu 1981 — 8-krat. Vključevali smo se v razne oblike delovanja. Naloge višjih partijskih forumov, predvsem pa sklepe in stališča občinske konference, smo vedno povezovali z nalogami iz svojega okolja. Zadolžitve, ki smo si jih razdelili na sestankih sekretarjev, smo dosledno izvajali v osnovnih organizacijah. Tudi udeležba na sestankih je bila vedno zagotovljena, če ni bilo sekretarja, je bil zagotovo prisoten namestnik. Tudi strokov-
na pomoč je bila vedno zagotovljena. Malo težja je bila povezava! s sekretarjem Tapa, predvsem pa Šipada, vendar smo vedno pravočasno našli stike, kadar je bilo potrebno.
V letošnjem letu je povezava boljša, saj od meseca maja dalje izhaja enkrat mesečno Informator občinske konference ZKS Ljubljama-Šiška, ki je namenjen obveščanju članstva v OOZK ter pretoku dvosmernih informacij.
O delovanju v osnovnih organizacijah bodo več povedali sekretarji, oziroma člani sami, saj moramo doseči to, da osnovna organizacija čim bolj aktivno deluje.
Omenila bi le nekaj aktivnosti, ki smo jih izvedli na ravni DO. Organizirali smo izobraževanje za člane ZK, vsako leto pa 4 teme, o katerih smo že pisali in jih skoraj v celoti izpeljali. Vse teme so bile zanimive in povprečno obiskane.
Premalo smo naredili za boljša akcijsko povezovanje ko-
munistov v Dekorativni. V štiriletnem obdobju smo organizirali le eno »tematsko konferenco«. Bila je meseca junija 1980 leta. Razpravljali smo o izvajanju plana v letu 1980 in pripravi planskih dokumentov za obdobje 1981—1985. Predvsem je tekla razprava o težki gospodarski situaciji v tekstilni industriji ter stabilizacijskih prizadevanjih. Najbolj pomembno pa je bilo, da smo bili tako celovito in enotno informirani.
Prav bi bilo, da bi v bodoče več posegali po podobnih oblikah sestajanja. Lažje bomo reševali probleme in če bomo enotni v dogovarjanju, bomo tudi v izvajanju nalog.
Ko že govorim o akcijskem povezovanju, bi rada dodala še eno misel. Pri nais se dokaj pogosto sestajamo na političnih aktivih. To je sestav predstavnikov samoupravnih organov, DPO in komunistov. Tu se le oblikujejo stališča, ki so največkrat izoblikovana iz več variant. O ničemer ta sestav ne odloča, kot to nekateri zunaj DO
mislijo. Morda bi bilo treba le naslov 'sestava spremeniti.
Skozi vse obdobje so se vrstile razne gospodarske in politične krize, ki se zadnji dve leti še stopnjujejo. Dokaj uspešno smo jih premagovali. Prepričana sem, da smo danes še sposobnejši — zrelejši. Z odločno akcijo im skupnimi silami bo uspeh — zagotovo.
Najtežje je bilo, ko je odšel naš voditelj tovariš Tito. Trdno in odločno smo obljubili, da bomo šli naprej po njegovi poti. Tako odločni smo tudi danes. Hočemo delati, ustvarjati — mir hočemo.
Na koncu se žetim zahvaliti vsem sekretarjem osnovnih organizacij Zveze komunistov za dobro in vestno sodelovanje. Lepo je bilo delati skupaj. Želim, da bi tudi v bodoče tako vestno opravljali naloge, ki jih boste sprejeli.
Še posebno se zahvalim vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvajanju partijskih nalog.
Marija Murn
Naloga in delo tehnične službe
Med mnogimi službami oz. področji dela v OZD je tudi tehnična služba. Širina dela in zadolžitev je zelo velika, zato naj mi sodelavci iz te službe ne zamerijo, če bom pri opisu njihovih del kratek, čeprav bi zaradi. pomembnosti zaslužili več. Poleg tega se bom omejil predvsem na območje priprave dela. Na tem področju nas je zaposlenih 18.
Katere so pravzaprav naloge tehnične službe?
Oblikovanje letnih, mesečnih, sedaj bi rekel tudi dnevnih planov proizvodnje, sodelovanje pri oblikovanju tehnoloških postopkov, oblikovanje delovnih in kalkulacijskih normativov, priprava kalkulacij za vse izdelke in storitve in vsa dela v zvezi s cenami, iskanje krajših, cenejših in boljših delovnih postopkov, priprave podatkov za elektronsko obdelavo... in še bi lahko našteval. Kot služba simo ozko povezani z neposredno proizvodnjo, prodajno, nabavno, razvojno, kontrolno službo ter EOP.
PRIPRAVA DELA
Že naslov nam pove, da se v pripravi dela pripravlja, kaj in kako bomo delali. Pred st>o leti ali še manj je bilo to organizacijo mogoče izvesti prek ene osebe organizatorja, ki je bil navadno kar kapitalist oz. v. d. direktorja delniške službe. Danes pa je toliko različnih
problemov, da je delitev dela nujna. Zaradi tega razloga imamo v naši OZD dve pripravi dela in to:
a)	operativno
b)	tehnološko
Operativna priprava skrbi predvsem za izdelavo letnih in mesečnih planov proizvodnje na osnovi zbranih podatkov o proizvodnji in produktivnosti. Ti podatki so: koliko časa potrebujemo za previjanje določenega materiala, koliko za snovanje, barvanje in tkanje. Potem, katere so nadaljnje obdelave v barvarni tkanin in apreturi vse do končne faze embaliranje tkanin. Vedeti moramo, koliko ljudi potrebujemo, da to lahko naredimo, predvidevati moramo količino odpadka in slabe kvalitete.
Plan proizvodnje se izdeluje predvsem na osnovi naslednjih smernic:
1.	Naročila kupcev
a)	naročila so porazdeljena po strojnih kapacitetah, kjer so surovine zagotovljene,
b)	naročila so določena z roki, količimo in vrsto izdobave,,
c)	naročila so majhna ali jih sploh ni.
2.	Naročila za dobavitelje surovin oz. polizdelka
a)	surovine so zagotovljene,
b)	surovine so dobavljene občasno, roke dobav določi proizvajalec, možni so nadomestki za določene surovine,
c)	dobava surovin je majhna ali sploh ni možna.
3.	Proizvodnja — zasedenost strojnih kapacitet
a)	proizvodnja je razdeljena na strojne kapacitete,
b)	potrebne so preureditve na strojih,
c)	potrebne so prestavitve ljudi po strojih,
č) proizvodnja na zalogo ali ustavitev strojev.
Preprost sklep je, da je najbolje, da so naročila po strojnih kapacitetah ter da so surovine zagotovljene. Veliko težje je reševati problem, ko ni ne naročil in ne surovin. V tem primeru ni kaj razporejati. V vseh ostalih primerih je vloga in elastičnost povezave operativne priprave dela s proizvodnjo zelo pomembna.
Tehnološka priprava pa
spremlja proizvodnjo in tehnološke postopke, izračunava normative za delo, izdeluje cenik izdelkov, pripravlja podatke za EOP, analizira tehnološke postopke idr.
Pristop tehnološke priprave k proizvodnji je predvsem iz naslednjih vidikov:
1.	Izdelava artikla z novim tehnološkim postopkom
a)	nepoznan stroj in tehnološki postopek (končni efekt se predvideva),
b)	poznan stroj in nepoznan tehnološki postopek (preureditve na strojih in fazah dela),
c)	spremenjeno zaporedje tehnološkega postopka.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Počitniška stanovanja v Bohinjski Bistrici
(Nadaljevanje s 3. strani)
2.	Izdelava artikla s poznanim tehnološkim postopkom
a)	novi stroji za obdelavo,
b)	možnosti izboljšav na znatnih strojih in postopku,
c)	možnosti krajšanja oz. pocenitve tehnološkega postopka.
3.	Produktivnost
a)	delo po predpisih proizvajalca strojev,
b)	analize gibov pri delu,
c)	analiza delovnega okolja in vpliv stimulacije na delo.
Po pregledu teh vidikov lahko sklepamo, da skoraj vse spremembe na tipu artiklov (ploske tkanine z enim votkom, ploske tkanine z več votki, pliš tkanine, različne gostote po osnovi ipd.) podražijo ceno izdelave. Pri nabavi novih strojev se ti lahko hitro amortizirajo, če so le pravilno planirani oz. nabavljeni. Isto velja za vse
Kar nekako v navado nam je že prišlo, da se konec leta ozremo nazaj, na prehojeno pot in ugotavljamo takšne ali drugačne rezultate in jih primerjamo bodisi s prejšnjim letom ali s kakšnimi drugimi pokazatelji.
V zvezi z ugotavljanjem, koliko disciplinskih ukrepov je bilo izrečenih v letu, ki je za nami, pravzaprav ne moremo govoriti o rezultatih, kajti nekako skregano je s človeškim razumom, da bi ob disciplinskem ukrepu, ki ga izreče disciplinska komisija, pomislili na rezultat. Toda tudi tako ozka opredelitev ne bi bila povsem pravilna, kajti namen disciplinskega ukrepa naj bi bil predvsem vzgojen, vplival naj bi na zavest kršitelja v tem smislu, da bi ga v bodoče odvračal od kršitev delovnih obveznosti. Če
predelave in izboljšave na strojih. Zato je pomen analize pri odločanju pri teh vprašanjih zelo velik. Te morajo biti dovolj hitro izdelane in računsko ali statično dokazane.
Sedanja situacija na tržišču zahteva elastičnost v proizvodnji, saj moramo dovolj hitro ponuditi kupcu izdelek in ceno, ki mu bo dovolj dostopna, pa vendar da se bo tudi izplačala za nas proizvajalce. Vedno bolj bo dobrodošla tudi vsaka inovacija, saj vemo, da so novi stroji zelo dragi ali pa jih sploh ni mogoče nabaviti. Proizvodnja bo morala biti vedno bolj elastična, nikakor pa ne za vsako ceno. Vsaka služba bo morala biti enakopravni člen v verigi, ker je le tako zagotovljen uspeh. Tudi dogovarjanja in odločanja bodo morala biti pogostejša, vendar kratka in konstruktivna.
Stane Istenič
gledamo na disciplinski ukrep s tega zornega kota, potem pa že lahko govorimo o nekem rezultatu.
Če pustimo ob strani razmišljanje, ali gre pri izrekanju disciplinskih ukrepov za nek rezultat ali ne in se preselimo na področje suhoparnih številk, lahko ugotovimo, da je bilo v tem letu v celotni delovni organizaciji, torej v vseh TOZD in DSSS izrečeno 49 disciplinskih ukrepov.
Prav neverjetno je, da je bilo v letu 1980 prav toliko kršitev delovnih obveznosti kot letos. Primerjava z letom 1979, ko je bilo skoraj 100 kršiteljev delovnih obveznosti, kaže na to, da je število kršitev v padanju. Trend padanja kršitev delovnih obveznosti je bilo pričakovati, saj je marsikateremu kršitelju delovne obveznosti, ki
V	preteklih letih je naša delovna organizacija namenila znatna sredstva za družbeni standard naših delavcev, tj. za nakup stanovanj ter za posojila za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj. Kupili smo tudi 16 prikolic, ki so namenjene oddihu delavcev in njihovih družinskih članov. Vendar imajo prikolice določeno življenjsko dobo, ki se lahko znatno podaljša, če jih smotrno uporabljamo in vzdržujemo.
V	letošnjem letu pa se nam je ponudila možnost, da kupimo počitniška stanovanja, ki imajo mnogo daljšo življenjsko dobo kot prikolice.
V	sodelovanju z Gradbenim podjetjem Bohinj pripravlja delovna organizacija PLANUM, TOZD Inženiring iz Radovljice gradnjo počitniških stanovanj v Bohinjski Bistrici.
Bohinjska Bistrica je urbano središče Bohinja in zaradi naravnih lepot tudi priljubljen turistični kraj. Obdana s smrekovimi gozdovi in gorami, z bližino jezera in čudovito naravo, nudi možnosti letnega in zimskega oddiha ter aktivne rekreacije delovnih ljudi. Bohinjska Bistrica je izhodišče znanega smučarskega centra Kobla, ki razpolaga trenutno z 90 ha urejenih smučišč, tremi sedežnicami in tremi vlečnicami.
je zajet v navedenih številkah, že prenehalo delovno razmerje, zaradi izreka naj strožjega disciplinskega ukrepa. Prenehanje delovnega razmerja nediscipliniranemu delavcu, pa kot vemo, ima za posledico tudi izboljšanje delovne discipline v delovnem okolju, kjer je ta delavec delal. Ponavadi imajo taki delavci precejšen negativen vpliv tudi na tiste, ki so bili včasih vestni, saj si le-ti večkrat mislijo, zakaj bi oni delali namesto nediscipliniranega, kar je pa pogosto potrebno, da delovni proces neovirano teče naprej.
Velikokrat pa nedisciplinirani delavci tudi z besedami spodbujajo sodelavce, zlasti tiste, katerih značaj je bolj labilen, da ne opravijo svojega dela ali pa da neopravičeno izostajajo z dela. To je samo eden od razlogov, zakaj je število disciplinskih kršitev v upadanju.
Kakšni so še drugi vzroki, je lahko brez sistematične analize le golo ugibanje, zato nima smisla o tem razpravljati.
Kot urbano središče nudi kraj komunalne, zdravstvene in kulturne storitve ter možnosti oskrbe.
Bohinjska Bistrica je prometno dostopna po cesti in po železnici. Je torej edini zimsko športni center v Sloveniji, ki je dostopen z vlakom.
Lokacija, kjer se pričenja gradnja počitniških stanovanj, je na Zoisovi plani, skrajnem zahodnem delu Bohinjske Bistrice.
Počitniška stanovanja bodo grajena v treh manjših blokovnih enotah. Stanovanjske enote imajo:
—	predprostor,
—	kopalnico z WC,
—	bivalni prostor in
—	balkon ali atrij;
nekatere enote imajo še dodatno spalnico.
Velikost posameznega stanovanja je približno 30 kv. m.
V letnem načrtu imamo predviden nakup 6 počitniških stanovanj, ki jih bomo lahko uporabljali v vseh letnih časih.
Predvideno je, da bodo stanovanja vseljiva do konca leta 1982. Upamo, da se bodo naši načrti uresničili in da bo lahko večje: število naših delavcev preživelo svoj prosti čas v Bohinjski Bistrici.
Vladimir Kočevar
Prikaz kršitev delovne disci-plinen po posameznih TOZD in DSSS je naslednji:
DSSS —	3
TOZD A	—	14
TOZD B	—	32
TOZD C	—	0
Primerjava kršitev delovne discipline po posameznih TOZD in DSSS nam že vrsto let kaže enako podobo. Največ kršitev delovnih obveznosti je v TOZD A in B, medtem ko jih je najmanj ali pa nič v TOZD C in DSSS. Enkrat jih je več v TOZD A, drugič v TOZD B. Na opisano stanje vpliva med drugim dejstvo, da sta TOZD A in B številčno najmočnejša, vendar pa najbrž to ni bistveni razlog, na kar kaže predvsem ugotovitev, da je bilo v letošnjem letu v TOZD B znatno večje število kršitev kot v TOZD A, čeprav je v slednjem TOZD zaposlenih skoraj še enkrat več delavcev kot pa v TOZD B. Zelo majhna fluktuacija delavcev v TOZD C in DSSS, torej precejšnja stalnost zaposlenih,
Kako je bilo z disciplino v lanskem letu?
Dodelitev družbenega stanovanja
Naša delovna organizacija bo glede na finančne možnosti tudi v bodoče kupovala družbena stanovanja, ki se bodo razdelila prosilcem v skladu z našim Pravilnikom o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil.
Ker imamo v našem pravilniku določeno lastno udeležbo, česar verjetno še vsi ne vemo, je prav, da tudi o tem napišemo nekaj vrstic.
V Pravilniku o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil imamo opredeljeno dodelitev družbenega stanovanja, in sicer v 21., 22., 23. in 24. členu, ki se glasijo.
21.	člen
Vsak delavec je dolžan že ob vložitvi prošnje za stanovanje predložiti varčevalno pogodbo, ki jo je sklenil z banko za znesek, ki ga je v skladu s kriteriji za lastno udeležbo dolžan prispevati za dodelitev družbenega stanovanja.
Če delavec ne more zadostiti zahtevi iz 1. odstavka tega člena, lahko izjemoma vloži prošnjo ob pogoju, da naenkrat razpolaga z zneskom v višini lastne udeležbe, določene s tem pravilnikom. Delavcu, ki mu je dodeljeno stanovanje, se smejo vročiti ključi stanovanja le, če je v celoti vplačal sredstva lastne udeležbe.
22.	člen
Za lastno udeležbo se štejejo lastna privarčevana sredstva in posojila na privarčevana sredstva.
Odstotek lastne udeležbe, ki je odvisen od skupnega dohodka na družinskega člana glede na odstotek povprečnega oseb-
prav gotovo tudi pripomore k temu, da je v tej samoupravni organizaciji, oziroma skupnosti manjše število kršitev. Novi delavci, ki prihajajo, pogosto prinašajo s seboj tudi probleme, ki najdejo svojo izrazno obliko tudi v kršitvi delovne discipline.
Če pogledamo še to, za kakšne vrste kršitev gre, lahko rečemo, da imajo v tem letu neopravičeni izostanki prednost pred ostalimi kršitvami. Kar precej je tudi takih kršiteljev, ki malomarno ravnajo z delovnimi sredstvi ter tistih, ki so netovariški do svojih sodelavcev. Nekaj je bilo tudi pretepov, pitja oziroma prinašanja alkohola ter protipravnih prilastitev.
Na koncu lahko sklenemo, da delovna disciplina v tem letu
nega dohodka v gospodarstvu v SRS v preteklem letu, se določi po naslednji lestvici:
% lastne udeležbe	% skup. doh. na družinskega člana
2,5	do 30
5	do 40
6	do 45
8	do 50
10	do 55
11	do 60
14	do 65
16	do 70
18	75
20	80
23.	člen
Lastno udeležbo je delavec dolžan plačati po določilih prejšnjega člena za novo stanovanje, večvredno ali večje stanovanje, oziroma za stanovanje z višjim stanovanjskim standardom.
Osnova za izračun lastne udeležbe je pri novem stanovanju vrednost stanovanja, ki delavcu ustreza po 10. členu tega pravilnika oziroma vrednost stanovanja, ki je delavcu dodeljeno, pri starem pa valorizirana vrednost stanovanja.
Če delavec ni plačal lastne udeležbe za stanovanje, v katerem že stanuje, jo je dolžan plačati pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje. Če pa jo je že plačal, pa plača samo razliko med vrednostjo prejšnjega in novo dodeljenega stanovanja.
24.	člen
Lastno udeležbo je stanodajalec dolžan vrniti po preteku desetih let od dneva vplačila v enakih letnih anuitetah z 2-od-stotno obrestno mero.
ni bila najboljša, na kar kaže že število kršitev, ki pa bi bilo še dosti višje, če bi bila res vsaka kršitev delovne discipline obravnavana pred skupno disciplinsko komisijo.
Vsi skupaj si lahko za to leto želimo, da bi bilo čim manj kršitev, da bi v zavest vseh prišlo, da s tem, ko kršijo delovno disciplino, škodujejo vsemu kolektivu. Zavedati se moramo, da bo leto, ki je pred nami, že tako polno težav, ki jih bo povzročilo pomanjkanje surovin, zato si bo moral vsak po svojih močeh prizadevati, da bi se te težave omilile in zato med nami ne bo prostora za tiste, ki bodo z rušenjem delovne discipline oteževali nemoten potek delovnega procesa.
Nada Jamnik
Glede lastne udeležbe skleneta delavec in stanodajalec posojilno pogodbo.
Kot vidimo, mora vsak, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje, prispevati lastno udeležbo glede na dohodek na družinskega člana. Po pravilniku mora vsak prosilec stanovanja namensko varčevati v banki za lastno udeležbo in že pri prošnji za stanovanje predložiti po-
Vsak dan ga srečujemo, ko prihajamo ali pa se vračamo z dela, ker opravlja odgovorno delo varnostnika v Dekorativni. Vsi ga poznamo kot pridnega in vestnega delavca, vedno dobre volje in pripravljen vsakemu pomagati. V času, ko sem ga ujela za razgovor, je imel delo v popoldanski izmeni v glavni vratarnici pri »Javorju«, kjer mi je zaradi velikega števila strank v kratkih stavkih predstavil svoje življenje doma in na delovnem mestu.
»V Dekorativno sem prišel spomladi leta 1970, ko sem se zaposlil pri »Varnosti« Ljubljana. Rojen sem na Dolenjskem v vasi Kompole — Dobrepolje, kjer še sedaj živim. Na delo se tako vozim z avtobusom 35 km daleč. Pred tem sem bil zaposlen v »Stolarni« — Dobropolje, vendar mi delo ni ustrezalo. Doma se v popoldanskem času ukvarjam z malo kmetijo, kakor večina vaščanov. Ker tu v vasi ni industrije, se tako kot jaz veliko ljudi vozi na delo v Ljubljano. V Kompolah sem včlanjen tudi v prostovoljno gasilsko društvo.
Vsa ta leta se dobro počutim med delavci Dekorativne. Delo opravljam v izmenah, in sicer 12 ur dnevno in 12 ur nočno, nato sem dva dni prost. Dobro se spominjam prvih let službe, ko je bil samo en varnostnik na izmeni za obhod in v dežurni vratarnici. Varnost podjetja je bila takrat slabša, ker ni bilo ograje in je bil vhod iz vseh strani prost. Na nočni izmeni nismo imeli malice, kar je sedaj dobro urejeno, pri Varnosti pa dobim tudi bone v vrednosti 650 dinarjev.
Danes imamo dobro urejeni in ogrevani vratarnici s sanitarijami, kar nam zelo olajša delo v zimskem času. Na izmeni smo trije varnostniki, od teh je eden stalno na obhodu. Pri svojem delu se veliko srečujem z ljudmi, mislim, da so ljudje večinoma dobri, razen nekaj izjemnih primerov, se z njimi do-
go db o o namenskem varčevanju.
V Ljubljani imamo v ta namen Ljubljansko banko — Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana, Šubičeva 2, pri kateri lahko vsak občan namensko varčuje in na privarčevana sredstva dobi posojilo v skladu z njihovim pravilnikom o varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo.
Bogo Modic
bro razumem. Delo je včasih najtežje na nočni izmeni, odvisno od razpoloženja, zato mislim, da je dodatek na nočno izmeno zelo opravičen. Na dnevni izmeni je delo pestro, ker je tudi veliko strank, ki pridejo v našo prodajalno. Vsaki stranki dam kontrolni list, ki ga mora ob odhodu podpisanega od prodajalca vrniti. Kljub tej novo uvedeni kontroli mislim, da morate čimprej razmisliti o postavitvi prodajalne izven DO.
V	času od 14. do 6. ure zjutraj je sedaj v Dekorativni dežurni center za TOZD — Šiška. Tu varnostnik prek telefona sprejema vse nepredvidene spremembe ali napake, ki se zgodijo v tem času v DO občine Šiška. Dolžnost varnostnika v Dekorativni je, da o vsem sproti obvešča dežurnega kontrolorja pri DO »Varnost« po radijski zvezi, ki se tudi sam večkat javlja dežurnemu centru. S tem se vsi problemi na področju varnosti hitreje rešujejo.
To delo je prineslo obilo novosti in seveda tudi novih nalog. Upam, da bom kos svojemu delu in ga bom opravljal tako zavzeto in z lahkoto kot doslej, ker tudi želim ostati v Dekorativni.
Najbolj žalosten trenutek je bil zame takrat, ko je izbruhnil požar v apreturi, vendar se je zaradi hitre in požrtvovalne pomoči delavcev — gasilcev vse srečno izteklo.
V	kolektiv sem se dobro vživel in spoznal sem, da je prijetno delati z ljudmi, kjer sta razumevanje in sloga. Želim vsem, da bi dobri odnosi vladali tudi v bodoče, saj je le-to zagotovilo za dobre rezultate dela im me nazadnje tudi uspeh celotne organizacije.«
Čas najinega pogovora se je iztekel, zato sem se tov. Hrenu zahvalila za prijaznost in mu želim tudi v bodoče veliko uspeha pri svojem delu.
Ivica Trček
Varnostnik v Dekorativni — tov. Franc Hren
V pokoj je odšla	UpokojHa se je
Marica Tepina	Julka Črnič
Iztekali so se dnevi tega leta in prišel čas, ko je Marica zadnjikrat pripravila malico za dopoldansko izmeno, se še ozrla po kuhinji, kjer je preživela del svojega življenja in tako kot mnogi drugi z različnimi občutki zapustila DO inodšla v pokoj.
Ko sem jo nekaj dni pred njenim odhodom obiskal v garderobi kuhinje, pripravljeno za delo v popoldanski izmeni, sem jo zaprosil za kratek pogovor o njenih vtisih, doživetjih in počutju v našem kolektivu.
»Prav rada,« mi je dejala, »vendar ne preveč na dolgo in široko.«
V Dekorativno sem prišla leta 1959 in se zaposlila v tkalnici. Na tiste čase me veže mnogo lepih spominov, predvsem mi je bilo všeč to, da smo se zelo dobro razumeli in drug drugemu pomagali. Čeprav mi je bilo delo všeč, pa sem vedno le mislila, kako bi prišla v kuhinjo, saj sem se kuharske umetnosti tudi učila.
Tako sem nekega dne leta 1971 prosila obratovodjo, tov. Peklaja, če lahko ustreže moji želji.
»Prav,« je dejal, »skušal bom to urediti, če pa ti ne bo všeč, se še vedno lahko vrneš med nas, radi te bomo sprejeli.« In tako sem še istega leta pričela z delom v kuhinji. Prišla sem v novo okolje, ki je zahteval oj drugačen način dela. No, sčasoma sem se privadila, tako da je čas mineval in nisem več mislila na vrnitev v tkalnico. Je pa delo v kuhinji dokaj naporno, čas malice je točno odrejen, tako da mora vsak svoje delo opraviti vestno in hitro. Lahko je delati, če si zdrav, mnogo je bolniškega izostanka,
pa vendar mi je čas še prehitro minil.
Skušala sem, da bi bilo tako, kot mora biti, pa sem včasih naletela na razne težave, toda na splošno sem bila kar zadovoljna.
Pa vendar najlepši trenutek v DO je bilo silvestrovanje s tovarišem Titom. Nepozaben večer, ki ga res samo enkrat doživiš, ko lahko stisneš roko človeku, ki ga ceni ves svet in ta čas, ko je bil med nami, delavci, ne bom nikoli pozabila. No in še potem, ko je tov. Tito odšel in je generalni direktor tov. Rode, prišel v kuhinjo in se skupaj z nami poveselil, so trenutki, katerih se vedno rada spominjam.«
»No, in sedaj, ali vam bo dolgčas in kaj boste delali?« sem jo vprašal, »saj ste še polni življenja, in to še ni tisti čas, da bi zares mirovali.«
»Oh, Iztok, dolgčas mi pa res ne bo,« je dejala, »posvetila se bom svojemu možu, ki je invalid. Če bova zdrava, bova prepotovala še kraje naše lepe domovine, popazila bom na vnučke in se kratkočasila z raznimi deli. Razlika bo le v tem, da ne bo treba tako zgodaj vstajati, delala pa sem vedno rada.«
Zaželel sem ji srečno novo leto ter obilo zdravja in dobrega počutja v naslednjih letih.
Iztok Kavčič
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem celotnemu kolektivu Dekorativne za poslovilne besede in spominsko darilo.
Želim vam še veliko uspeha pri nadaljnjem delu ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1982.
Anton Jaklič
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za darilo, ki mi bo v pomoč pri vsakdanjem delu. Zahvaljujem se direktorju, tov. Sobi, za poslovilne besede.
Najlepša hvala tov. Peklaju za obisk v bolnici ter za vso skrb med mojo bolniško odsotnostjo in sploh vsem lepa hvala.
Želim še vsem skupaj zdravo in srečno novo leto 1982.
Julka Črnič
Po več kot dvajsetih letih dela v naši delovni organizaciji je odšla v pokoj tiha, skromna, prizadevna in vestna tkalka Julka, čeprav je bila vedno tako tiha, je ob odhodu v pokoj le povedala nekaj besed o sebi.
V Dekorativno je prišla leta 1959, ko se je po desetih letih naveličala dela v kuhinji v vrtcu. Iz časopisa je izvedela, da v Dekorativni potrebujejo nove delavce in se je prijavila. Sprejeta je bila. Vse od takrat pa do upokojitve je delala kot tkalka. Najprej je delala na ža-kardskih strojih, kjer so tkali posteljna pregrinjala. Tkalnica je bila takrat v sedanji mehanični delavnici. Po enem letu in pol je bila premeščena v obdat B na Titovi cesti. Leta 1970 smo obrat B preselili na Celovško in Julka je bila med prvi-
mi tkalkami, ki so se preselile. Čeprav je delala na različnih strojih, je svoje delo rada opravljala. Težje ji je bilo delati na štirih strojih, to pa zato, ker ni bila najboljšega zdravja. Letos je bila devet mesecev v bolniški, sedaj pa se je invalidsko upokojila. Pravi, da se je delo tkalke od takrat, ko se je zaposlila v naši delovni organizaciji, pa do danes bistveno spremenilo. Delo tkalke je sedaj lažje in v boljših delovnih pogojih. Kljub temu, da je svoje delo rada opravljala in da se je s svojimi sodelavci dobro razumela, ji ni bilo lahko v življenju. Že kot otroku, saj je njena mati ostala sama s šestimi otroki. Tudi potem, ko si je ustvarila svojo družino, ji ni bilo lahko. Štirinajst let je delala samo popoldan in ponoči, da sta lahko z možem izmenično pazila bolehno hčerko. Vendar je bila tiha in potrpežljiva ter sama prenašala težave, ki jih je krojilo življenje, za katere pa je le malokdo vedel.
Na koncu je zaželela delovnemu kolektivu še veliko delovnih uspehov. Pravi, da se bo sedaj posvetila predvsem družini iin stvarem, za katere je do sedaj vedno primanjkovalo časa.
Ob odhodu v pokoj želimo tovarišici Julki čimveč svetlih in prijetnih dni, predvsem pa zdravja ter zadovoljstva v osebnem življenju.
Milka Klobučar
Zdravstvena ambulanta
Minilo je deset mesecev, ko smo se odločili ustanoviti zdravstveno ambulanto v delovni organizaciji. Iz števila obiskov delavcev v ambulanti ugotavljamo, da je bila naša odločitev pravilna, da je taka oblika ambulante potrebna in koristna. Mesečno se povečuje tudi število delavcev, ki so si izbrali zdravnika za svojega pristojhega zdravnika.
Obisk delavcev v zdravstveni ambulanti:
TOZD	j_j		>	mesec > >		VIL	VIII.	X	M	XI.	skupaj
Sur. tkan.	21	42	43	51	75	94	68	95	87	89	665
Got. tkanine	19	67	49	52	83	37	60	86	88	78	619
En. in vzdrž.	2	6	3	2	5	1	6	10	6	4	45
DSSS	17	49	33	56	67	20	34	39	42	58	415
Št. obiska po mes. 59	164	128	161	230	152	168	230	223	229	1744
Št. novih karton. 59	93	54	55	70	71	43	46	54	37	582
Iz razgovora z zdravstvenimi delavci v ambulanti ugotavljamo, da skoraj vsi delavci radi prihajajo v ambulanto, saj je čakalna doba v ambulanti veliko krajša kot v zdravstvenih domovih. Marsikdo pride tudi po nasvet za ožje družinske člane.
Sonja Kosec
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD PREDILNICA LAŠKO
Škoberne Romana — predilnica 2
Skok Igor — kadr. sploš. služ. Jurkovšek Karl — proizvodna služba
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD Surova tkanina
Babič Vasilije ■— izjava delavca Ismaili Demajl — izjava del. Likovič Marjan — izjava del. Vukovič Brane — služenje vojaškega roka
Črnič Julka — inv. upokojitev
TOZD Gotova tkanina
Železnik Anton — hujša kršitev obveznosti
Arnik' Danijel — služ. voj. roka
TOZD Energetika in vzdrževanje
Čebašek Miran — služenje vojaškega roka
Delovna skupnost skupnih služb
Tepina Marica — upokojitev
DELOVNI JUBILEJI
10 let
Kar linča Bevec Marjeta Mislovič Janez Kregar
20 let
Anica Lesica Franc Hriberšek 25 let
Januar
15. do 25. Obdobje snežnih neviht s snežnimi zameti. Občasni prodori hladnih mas se bodo umaknili toplejšemu zraku iz Azorov.
26. do 31. Še nadalje milo vreme. Postopno se bo ustvaril višji zračni tlak, ki bo povzročil razjasnitve s sončnimi dnevi in hladnimi nočmi.
Vera Lotrič Vinko Pintar Andrej Golob Marija Majnarič Marica Mustar Rozman Milka Dušan Siljan 30 let
Jožefa Kerin
POROKE
Brleč Mihaela, por. Deželak Baran Bernarda, por. Kovač
ROJSTVA
Galič Gordana — sin Peklaj Danica — sin Kogovšek Saša — sin
Februar
1. do 4. Vreme bo postalo nestanovitno, a še vedno pod vplivom južnih zračnih mas, ki bodo naglo slabele.
5. do 8. Postopoma bo prodiral severni zrak in nagel padec temperature. S polno luno (8.) se bo dokončno zgradil visok zračni pritisk.
10. do 12. Temperature bodo dosegle do —20 °C.
13. do 15. Polagoma porast temperature zaradi prodora južnih zračnih mas, ki bodo prinesle novo sneženje, ob obali dež. Takoj zatem pa že zopet nov hladen val s severa.
A. J.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame se zahvaljujeva delovni organizaciji in sindikatu za podarjeni denar namesto venca, sodelavkam in sodelavcem pa za izrečeno sožalje.
Lenčka Lovrenc Štefka Škulj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega in nenadomestljivega očeta se najlepše zahvaljujem delovni organizaciji za podarjeni denar namesto venca, sodelavkam in sodelavcem pa za izrečeno sožalje.
Zekija Lovič
Društvo slušno prizadetih Ljubljana, Samova ulica 9, se zahvaljuje kolektivu Dekorativne za darilo ob svoji akciji.
RAZSTAVA UČENCEV OSNOVNE ŠOLE FRANC ROZMAN-STANE IN VZGOJNEGA ZAVODA JANEZA LEVCA
Kegljanje
Rezultati občinskega prvenstva v kegljanju:
V mesecu novembru je bilo občinsko prvenstvo v kegljanju na kegljišču na Staničevi ul. za Bežigradom. Prvenstva se je udeležila naša moška in ženska ekipa.
I. Moški ekipno
1. mesto	DŠD Donit		2523	kegljev
2. mesto	Avtomontaža		2447	kegljev
3. mesto	Litostroj' I.		2436	kegljev
6. mesto	Dekorativna		2386	kegljev
Nastopilo je 37 ekip iz delovnih organizacij Šiške.				
II. Ženske ekipno				
1. mesto	DŠD Doniit		2135	kegljev
2. mesto	Avtomontaža		2048	kegljev
3. mesto	Rašica		2027	kegljev
8. mesto	Dekorativna		1375	kegljev
Nastopilo je 10 ekip iz		delovnih organizacij Šiške.		
III. Moški posamezno				
1. mesto	Logar	Donit I.	444	kegljev
2. mesto	Dol jak	Iskna-Pržan	441	kegljev
3. mesto	Mojškerc	Iskra CEO	440	kegljev
13. mesto	Pečaver	Dekorativna	423	kegljev
25. mesto	Tomažič	Dekorativna	413	kegljev
38. mesto	Igličar	Dekorativna	404	kegljev
Nastopilo jie 211 posameznikov.				
IV. Ženske posamezno				
1. mesto	Bele	Donit	424	kegljev
2. mesto	Petač	Rašica	417	kegljev
3. mesto	Gubo	KS Medvode	387	kegljev
8. mesto	Kalin	Dekorativna	373	kegljev
14. mesto	Naglič	Dekorativna	344	kegljev
20. mesto	Soklič	Dekorativna	332	kegljev
Nastopilo je 51 tekmovalk.
Prvenstvo »Dekorativne« v kegljanju
V mesecu novembru in decembru je bilo prvenstvo Dekorativne v kegljanju. Na kegljišču »Ilirije« je tekmoval vsak dvakrat po 100 lučajev, nato pa še dvakrat po 200 lučajev na kegljišču »Hydro« v Medvodah.
Rezultati pred finalom: Moški :
1. Pečaver Marjan	2488	kegljev
2. Tomažič Janez	2462	kegljev
3. Igličar Stane	2417	kegljev
4. Šinkovec Emil	2398	kegljev
5. Jeršin Jože	2385	kegljev
6. Vovk Silvo	2379	kegljev
7. Cvetko Milan	2251	kegljev
8. Prebil Janez	2214	kegljev
9. Peklaj Peter	2201	kegljev
10. Istenič Stane	2000	kegljev
Ženske:		
1. Kalin Rezka	2330	keglj ev
2. Krasnik Olga	2271	kegljev
3. Soklič Marija	2201	kegljev
4. Naglič Milena	2171	kegljev
V nedeljo, 13. decembra, pa je bilo v Medvodah finalno tekmovanje najboljših na 200 lučajev. Rezultati predtekmovanj in finala so se sešteli in tako smo dobili prvaka »Dekorativne« med m|oškimi in ženskami.
Prvi trije uvrščeni so dobili v spomin pokale.
Rezultati prvenstva Dekorativne:
Zenske:
1.	Kalin Rezka	3048	kegljev
2.	Krasnik Olga	3002	kegljev
3.	Soklič Marija	2926	kegljev
Moški :
1.	Peča ver Marjan
2.	Tomažič Janez
3.	Šinkovec Emil
4.	Vovk Silvo
5.	Igličar Stane
6.	Cvetko Milan
7.	Peklaj Peter
3331 kegljev 3218 kegljev 3193 kegljev 3165 kegljev 3161 kegljev 3011 kegljev 2856 kegljev
Silvo Vovk
ŠALE IN ANEKDOTE
V neapeljskem, pristanišču stojijo čete, pripravljene za odhod na afriško fronto. Vse čaka samo še na Dučejev govor. Prvi fašist Italije pa se je namenil, da bo pred govorom pregledal čete. Zato stopa od vojaka do vojaka in jim daje vprašanja :
»■Ali bi ti streljal name, če bi ti ukazal?« vpraša prvega.
»Streljal bi!«
Mussolini vpraša drugega in dobi enak odgovor. Nato jih vpraša še nekaj — vsi bi ga ubogali, nekateri celo s težko prikritim veseljem. Nazadnje pa le naleti na nekoga, ki odgovori na njegovo vprašanje:
»Ne bi streljal!«
Duče hvaležno pogleda vojaka, ki mu je voditeljevo življenje več kot pa njegova zapoved. Ker pa hoče biti o tem povsem prepričan, ga vpraša:
»Povej mi, zakaj ne bi streljal?«
»Ker sem bobnar.«
#
Maršal Bassampier, francoski poslanec na španskem dvoru, je poročal kralju Henriku IV. o svojem prihodu v Madrid in med drugim dejal:
»Jahal sem na najmanjši muli na svetu.«
»No, to je moral biti pa izreden prizor: velik osel na najmanjši muli,« pravi kralj zlobno.
»Bil sem samo predstavnik vašega veličanstva,« odgovori diplomat skromno.
*
Ena izmed osrednjih kulturniških osebnosti na dvoru Louisa XIV. je bil prav gotovo svetovno znani komediograf Mo-liere, človek, ki si je zastavil življenjski cilj prodreti v smešno stran človekovega značaja in razkrinkati, vsaj na dvoru, napake tedanje družbe. To poslanstvo je opravil dovršeno.
Nekoč so ga vprašali:
»Kako je mogoče, da v nekaterih deželah kralji prevzemajo oblasti že v trinajstem le-
tu, poročiti pa se smejo šele z osemnajstim letom?«
»Zato, ker je veliko laže vladati nad kraljestvom, kot nad ženo,« je odgovoril Moliere.
-H-
Kasnejši indijski podkralj Curzon je bil na obisku v Indiji. Na Ceylonu je vprašal domačine, kje bi se lahko kopal, ne da bi se mu bilo treba bati krokodilov. Ustregli so mu in mu pokazali iskani prostor. Ko se je okopal, ga je zanimalo, zakaj tam ni krokodilov. Prijazni Indijec mu je povedal, da je na tistem mestu navadno veliko morskih psov in se ga zato krokodili izogibajo.
UGANKA O VRVICI
Še vrvice? — je vprašala mati in potegnila roke iz čebra s perilom. Ali misliš, da sem vsa iz vrvice? Venomer samo: daj vrvico in še vrvico. Včeraj sem ti dala precejšen klobčič. Za kaj rabiš toliko vrvice? Kam si jo dal?
— Kam sem jo dal? — je odgovoril deček. — Prvič si ti sama vzela polovico nazaj ...
— Polovico tega, kar mi je ostalo, je vzel Tom, da je lovil ribe v potoku. Ostalo mi je čisto malo in še od tega mi je polovico vzel oče, da si je popravil naramnice, ki so mu počile od smeha, ko se je režal sosedu.
Nato mi je vzela še sestra dve petini vrvice, da si je privezala lase s pentljo.
— Kaj pa si napravil s preostalo vrvico?
— S preostalo? Vsega skupaj mi je ostalo samo 30 cm. Pa si kaj napravil iz tega.
Rešitev:
Mati mu je vzela 1/2, ostalo mu je 1/2; ko mu je brat vzel svoj del, mu je ostane 1/4, ko je vzel oče svoj del 1/8, ko je vzela svoj del sestra, 1/8 X 3/5 =3/40, če predstavlja 30 cm 3/40 prvotne dolžine, znaša cela dolžina 30:3/40=400 cm.
Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Ivica Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Dukič, Janez Tomažič (odgovorni urednik) — to številko uredila Lilijana Makovecki. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.