* Naročnina Dnevna UdaJp za drŽavo SHS meseCno 20 Din polletno UO Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska izdalo celoletno vJugo-Slavlll 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm vlSlne po Dln2-50,vellkl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din p Pn večjem □ Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKe ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopltarfevl ulici it. 61111 Rokopisi se ne vračalo, nelranlclrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva telefon St. 2050, upravnlštva št. 2328 Političen list sza slovenslci narod Uprava le t>Kopitarjevi ul.it. 6 Čekovni račun: Cfubllana štev. 10.GS0 ln 10.349 za Inserate, SaralevoSt.7363, Zagreb št. 39.011, Praga ln Ounal št. 24.797 Ulada bo ščitila avtoriteto zakona r Belgrad, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Snočnja seja ministrskega sveta, po kateri je predsednik vlade g. dr. Korošec dal energično izjavo, je vzbudila živahno senzacijo in najrazličnejše komentarje. Vse časopisje prinaša na podlagi izjave g. predsednika vlade fantastične kombinacije o sklepih, ki naj bi se bili na snočnji vladni seji sprejeli. Te fantastične kombinacije gredo celo tako daleč, da se prinašajo najrazličnejše podrobnosti, ki naj bi bile predmet razprave. Predvsem vse časopisje poudarja, da je vlada sklenila storiti nekake izredne ukrepe proti HSS oziroma KDK. Mi lahko ugotovimo, da so te kombinacije, od katerih prinašamo nekatere na drugem mestu, brez vsake podlage. Vlada stoji na stališču, da ne more nikomur dopustiti, da bi gazil obstoječe zakone. Vsak, naj bo »navaden« državljan ali političen voditelj ali karkoli že, je brezpogojno podvržen vsem zakonom. Med te obstoječe zakone je naravno treba šteti tudi zakon o zaščiti države. Dokler ni razveljavljen, je ravno tako zakon, kakor ..ak drug, in njega izvajanje ni nikak izreden ukrep. Na podlagi zakona o zaščiti države se vsak dan izrekajo sodbe proti vsem tistim, ki so se proti njemu pregrešili. Če so se nekateri pristaši KDK proti temu zakonu pregrešili, je seveda jasno, da se bo ta zakon tudi nasproti njim uporabil, kakor vsi ostali zakoni, ker se ne more dopustiti, da bi nekateri v naši državi uživali več svobode, kakor drugi. Ako mora odgovarjati po obstoječem zakonu za proti državi naperjene besede in čine n. pr. kakšen ročni delavec, se bo poklical na odgovor tudi javni politični delavec, ki je zakonu istotako podvržen, ako je zoper državo, njeno ustavo in obstoječe zakonito stanje in zakonite institucije roval, klical inozemstvo na vmešavanje v notranje zadeve lastne države ali ščuval k nepokorščini. To se bo vse zgodilo čisto rednim potom kakor se postopa tudi proti vsakemu drugemu krivcu. Noben izreden ukrep se ne bo storil, marveč samo natančno izvrševanje vseh obstoječih zakonov proti všem in vsakemu, ker to zahteva načelo enakopravnosti vseh državljanov. Vsi državljani v naši državi so pred zakoni enaki. Nihče nima posebnih pravic niti posebnih dolžnosti in tudi KDK niti katerikoli njen član si jih ne sme lastiti. Kakor nima takih predpravic noben član vladajočih strank, tako se ne bodo taki privilegiji dopuščali kakšnemu samostoj-nodemokratskemu ali radičevskemu in federalističnemu pristašu. Nihče se nima pravice pritoževati ali vznemirjati, če sam s svojimi "besedami in dejanji prikliče nase zakon, ki se pred kakim politikom iz opozicije ravno tako malo ustavi kakor pred kakšnim skromnim meščanom. Zato je vpitje KDK tiska o nekakih »obznanah proti hrvatskemu narodu« gola demagogija. Vlada dr. Korošca se ne obrača niti proti poštenim, zakone spoštujočim državljanom niti proti kakšnemu narodu, ker dela po svojem programu na sporazumu, pomirjenju in soglasju, pač pa bo ščitila avtoriteto zakona napram vsakemu, ki bi se ga drznil kršiti Vsak bo odgovarjal po zakonu Albanija - kraljevina Ko je prišla nedavno Albanija v svet zaradi znane tiranske pogodbe z dopolnilno vojaško pogodbo, so nekateri evropski časnikarji, ki so dobri poznavavci albanskih razmer, predlagali, da se deželica postavi eno-, stavno pod vlado Društva narodov. Utemeljitev je bila zelo enostavna. Albanija je dežela, ki je stoletja za ostalo Evropo; ki je revna po naravi in zmučena po usodi in ki je, če pride v protektoratsko razmerje s kako velesilo, enostavno njena igrača. Ta igrača pa lahko služi za zagrinjalo odra, na katerem sedi pravi gospodar, ko se začne pravi boj in tekma med tistima, ki jo pred in za za-grinjalom. Tako vlogo igrajo redno male obmejne postojanke in novejša zgodovina Albanije je en sani tak slučaj. Zato eno splošno nadzorstvo"— Društvo narodov. Pri vsem tem ima Albanija še to posebnost, da se sama itak ne more vladati, ker je borba med posameznimi rodovi prestrastna, medsebojno sovraštvo glavarjev preveliko, da bi bilo domače složno delo uspešno. Ta Albanija je sedaj presenetila svet še 8 tem, da je postala kraljevina. Prestol, na katerega je sedel neposredno pred vojno nemški pruski častnik princ Wied, zaseda sedaj Mussolinijev eksponent, dosedanji diktator Ahmed beg Zogu. Uradni albanski urad nam je sporočil, da se je vse prebivalstvo navdušeno pripravilo na to slovesno dejanje in da se mir ni nikjer motil. Stvar je jasna; zadnje volitve so prinesle diktatorju same vladne poslance. Opozicija je pa itak po ječah, v inozemstvu in na onem svetu... Ali se bo s tem dejanjem v položaju kaj spremenilo? Dvomimo! Albanija je v vsakem oziru že leta sem odvisna od Italije. Njeno armado vodijo italijanski častniki; njeno gospodarstvo in izrabo uporabljajo italijanske lire; njen promet je v italijanskih rokah. Albanska vlada živi od italijanske milosti in njene mednarodne obveznosti opravlja italijanska diplomacija. V tem pogledu si nismo delali nikdar nikakih iluzij in si jih ne delamo ob trenutku, ko postaja diktator formalni kralj. Notranje-politično enako ne pričakujemo sprememb. Od nekdaj feudalno vladana ostane še naprej pri feudalizmu iu tozadevno mora biti Albancu res vseeno, kako ime nosi tisti, ki ga vlada. Včasih je bil to sultan, včasih običajen predsednik ali princ in danes je to kralj. Ni dvoma, da se notranja uprava tudi pod kraljevino ne bo niti za las bistveno spremenila. Nastane vprašanje, kak zmisel naj ima potemtakem ta korak. Zelo značilno sta odgovorila zapadni velesili. Po tem, koliko pozornosti posvečata Francija in Anglija novi kraljevini, koliko je bila njena diplomacija na delu, ko se je pripravljal dedni prestol in so se objavljala uradna mnenja — po tem sodeč moremo brez nadaljnjega ugotoviti, da je vodstvo evropske zunanje politike in diplomacije izreklo na tem vprašanju svoj — desinteressement! Ne samo zaradi tega, ker so na obzorju veliki mednarodni trenutki, o katerih se bo še le razgo-varjalo v Parizu, ampak tudi, ker so velike državne zveze — že obstoječe dejstvo. Ta velika linija pa koraka svoja lastna pota, male dogodke samo beleži in komaj občuti, kako se kaka albanska ustavna sprememba dotika iobov njenega ogrinjala. Desinteressement! Italija sama vidi v tem koraku nekam trdnejšo zaslombo ob Adriji in italijanski dinastiji sami bo najbrže kraljevina Albanija milejša kot republika. Zopet pa je dvomno, ali se bo Ahmed beg Zogu mogel dalje držati kot kralj kakor pa kot navaden predsednik. Morda računajo njegovi italijanski prijatelji s tem, da bo novi kralj, ki je končno domačin, privlačnejša sila za tiste, ki sanjajo o Veliki Albaniji in vodijo, zlasti v naši državi ireden-tistično gibanje. To ni izključeno. Kakšen bo uspeh, je pa seveda veliko vprašanje. Naša država je k spremembi albanske ustave pravilno naglasila, da je ustava notranja zadeva Albancev in naj si jo formulirajo Albanci kakor sami hočejo. Stališče splošne politike ostane tudi sedaj nespremenjeno. Albanija leži ob Adriji; z albanskih gora se pride v južno-srbsko nižino. Albanija bo dala mir, dokler bo odločitev odvisna od njene volje. V interesu miru je delala naša diplomacija slalno na tem, da ostane Albanija svobodna. To stališče je tudi uradno poudarjal ob vsaki priliki naš zunanji minister dr. Marinkovič. In to stališče bomo zagovarjali še boli nasproti Albaniji kot kraljevini kot preje Albaniji — republiki. Korak velesil v Sofiji pa uči, da je brezpogojen mir na Balkanu ne saino jugoslovanska, ampak evropska stvar in da je vsakdo, ki bi ga skušal motiti, vodstvu Evrope popoluoma nezaželjen iu nepotreben. r Belgrad, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Med drugim časopisom poroča »Pravda« o snočnji seji sledeče ugotovitve, ki naj bi služile kot podlaga za preiskavo proti prvakom KDK: Tako poroča »Pravda«, da se je ugotovilo, da je Maček kot vodja HSS in prvi predsednik KDK proglasil borbo v smeri ustanovitve posebne države. On se ni ustavil samo na tem, da se ustanovi samostojna Hrvatska, marveč je zahteval razdelitev današnje države na njene zgodovinske celote. S tem da je Maček izvršil delikt iz splošnega oddelka kazenskega zakonika in zakona o zaščiti države. Ker so se vse prejšnje države (Srbija in Črna gora) odrekle svojim posebnim individualnostim in stopile v sklop naše države, takoj zakonito ustanovljene in priznane tako od znotraj kakor zunaj. Maček je v svoji izjavi v inozemstvu vztrajal, zahtevajoč odcepitev treh ali štirih delov. Ker v tem oziru niso znani sklepi KDK, marveč samo Mačkove izjave, je storil v Berlin, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Desničarski listi objavljajo izjavo generalnega tajnika HSS dr. Krn je viča, ki je o namenu svojega bivanja v Berlinu izjavil: za svojo nalogo smatram, da svetovno javnost poučim o tem: 1. da pripadniki belgrajskega okrnjenega parlamenta nimajo moralične pravice na konferenci, kakor je medparlamentarna unija, govoriti o sporazumu in bratstvu narodov, v čegar vodilnih strankah ni bil samo organiziran atentat na Štefana Radiča, temveč v njem sedita tudi še dva moža, o katerih je dokazano, da sta zločin v skupščini z drugimi pripravljala; 2. da belgrajski okrnjeni parlament nima pravice, za- Iz vladnih krogov nam je bila ob vesti, da se bo Albanija proglasila za kraljevino, dana sledeča izjava: V zagrebškem časopisju se s posebno veselo tendenco napada državna zunanja politika in se stalno obravnavajo državni problemi in meddržavniški odnošaji na zelo nerazumljiv način. O vprašanju našega razmerja do Italije se širijo zelo neresnični glasovi, dasiravno je sedaj naše razmerje z Italijo normalizirano in gre v tem toku naprej. Incident v Dalmaciji je končan. Želeli bi samo to, da bi naša država v bodoče ne delala druge zunanje politike, če že sama vlada toliko truda vlaga, da uredi razmerje do vseh sosednih držav, Istotako se v gotovem časopisju širijo lažnjive vesti ob proglasitvi Ahmed beg Zoga za kralja Albanije in izmišljajo neke čudo fantastične podrobnosti in zelo ' sumljivo je, iz katerega vira to časopisje take kaznivo dejanje samo on in naj samo on odgovarja. Ravno tako poročajo »Novosti« o včerajšnji seji in na podlagi izjave predsednika delajo približno iste kombinacije, kakor »Pravda« s spremembo, da tudi govorijo o republikanskem pokretu KDK ter pravijo, da vsi poslanci četverne koalicije odobravajo vladno stališče. Tudi »Politika« in »Vreme« prinašata razne verzije o postopanju. Zagrebški »Jutarnji list« prinaša verzijo, da je vlada prepovedala poslancem KDK prestop preko meje naše države. S tem hoče vlada preprečiti akcijo v inozemstvu. Nasproti vsem tem vestem belgrajskega in zagrebškega časopisja vztrajamo na svoji trditvi, da ni govora o nobenih izrednih ukrepih, marveč da gre samo za to, da odgovarja za kazniva dejanja vsak državljan, če se pregreši proti obstoječim zakonom. stopati hrvatskega naroda; 3. vidim svojo nalogo v tem, da izjavim, da se bo Radičeva politika nadaljevala z vso odločnostjo; 4. želim svetovni javnosti pojasniti prave vzroke atentata na Štefana Radiča. Dalje je izjavil: Naš cilj je ostal isti. Stremimo po možnosti popolnega narodnega, kulturnega in gospodarskega razvoja hrvatskega naroda. Nadejamo se, da bomo ta cilj mogli doseči v mejah državne skupnosti, v kateri živimo. Ves hrvatski narod je edin v stremljenju, da doseže ta cilj na podlagi svobodne Hrvatske ob strani svobodne Srbije. neresnice naši javnosti servira. Naša vlada uradno ni obveščena o proglasitvi za kralja. Niso obveščene niti ostale države. Ta akt bi imel slediti naknadno. Naše zadržanje ni drugačno kakor zadržanje drugih držav. Vse države so na stališču, da je vprašanje oblike in uprave kraljevine notranja zadeva vsake države in se v to nihče ne vmešava. Mi kot sosedi, ki smo dovolj dokazali, da proti neodvisnosti in samostojnosti Albanije ničesar nimamo, nimamo razloga motiti učvrstvitve njenega obstoja. Albaniji želimo napredka. Proglasitev Albanije za kraljevino ni poseben akt, ki naj bi bil odvisen od kogarkoli izven Albanije in ne pomeni niti uspeha niti neuspeha, marveč razvoj te mlade države h končnoveljavni obliki, ki naj jamči njeno neodvisnost, ki naj ustvari predpogoje za kulturni in gospodarski napredek Albanije. Ahmed beg Zogu, kralj Albanije. Danes bo Ahmed Zosu kralj v Milan, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Ahmed beg Zogu je včeraj sklical ministrski svet, v katerem so se določile podrobnosti o otvoritveni seji narodne skupščine, na kateri ga bodo oklicali za kralja. Jutri zjutraj ob 7.30 bo 21 topovskih strelov naznanilo zgodovinski dan. Narodna skupščina, na katero bodo prišli poslanci v fraku in z odlikovanji, se bo začela ob 9.30 in takoj prečitala poslanica Almed beg Zogua, v katerem bo kot temelj svoje politike poudarjal brezpogojno spoštovanje obstoječih pogodb, da želi dobro razumevanje z vsemi sosedi, modem ustroj države in uspešno napredovanje poljedelstva in industrije. Smatra se, da bo po izklicanju monarhije vladal s kabinetom brez ministrskega predsednika in da bo ostala v kabinetu večina sedanjih ministrov. Takoj po izklicanju za kralja bo Ahmed beg Zogu pred narodno skupščino in pred najvišjimi dostojanstveniki katoliške, pravoslavne in muslimanske hierarhije slovesno prisegel. — Tudi v Skadru so se vršile manifestacije za monarhijo. Tam sta govorila poslanca Bulimti in Mioda, s čimer naj se dokaže, da se tudi katoliško prebivalstvo Albanije udeležuje »kraljevanja«, dasi je Ahmed beg Zogu mohamedanec. Italijanska vlada pozdravlja bodoče dogodke v Albaniji in pričakuje, da bo monarhistična vladavina trajno utrdila politični režim Ahmed beg Zogua, ki ga Italija v vsakem pogledu podpira. Dr. Krntevič sme k sejam v Berlin, 24. avg. (Tel. »Slov.«) O stališču, ki ga je izvršni odbor medparlameiitame zveze zavzel danes glede pritožbe hrvatskih poslancev, se poroča, da je izvršilni odbor belgraj-skim poslancem priznal pravico, nastopati v imenu onih strank, katere so jih delegirale. Dr. Krnjeviču se je pa dovolilo, da se kot delegat HSS udeležuje sej. Zagrebško čatooiiie ti pomaga z mistlfikacijami č Zagreb, 24. avg. (Tel. »Slov.«) Danes se komentirajo v glavnem dogodki v Berlinu. Za te dogodke vlada največje zanimanje ter se celo precenjuje važnost medparlamentarne unije. Radi tega zavzemajo zagrebški listi nerazumljivo stališče. Vsi večerni listi opisujejo dogodke v Berlinu popolnoma napačno in se lahko smatra to kot očitna mistifikacija javnosti. Radio-Ljubljana ne oddaja v soboto in nedeljo. — V pondcljek poskusna oddaja ob sedmih zvečer. X. Zagrebški selem obči mednarodni veliki vzorčni sejem 25. VIII. — 3. IX. 1928 Razstavo narodnih del 25. VIII. — 10. IX. 1928 Razstavo In selem za flvino 1.-3. IX. 1928 zadruzm dnevi ln poskusno oranje I. in 2. IX. 1928 N« železnicah In pnrobrodlh 5« Zavest, da gre poletje že proti koncu, prinaša nekoliko melanholije, pu kljub temu je tu tako prijetno! Drsališče je izpremenjeno v velikansko dvorano, ki je domišljavo opremljena in razsvetljena. Na sredi se dviga indijska pa goda. v v kateri je skrita godba fašistovske legije »Ugo dal Fiume«. Prvi udarci vesele poskbčnice privabijo prve parčke: vrsti se ples za plesom brez odmora. V kratkem času se na drsališču v resnioi drsajo, toda drugače kakor na ledu; drsajo se oh zvokih uspavajočega tango in po udarcih charle-stona in veselje narašča, narašča. Gostje kar naskočijo mize in veliki solnčniki privabijo zaljubljence in cele družine, ki se vdajo sladkemu počitku. Treba je reči, da je »lesta« (veselica) objela vse in so razpoloženi za šalo, smeh in petje.« — To je bila nedeljska »poljska veselica« na Opčinah, kakor jo opisujejo fašistovski listi. Prej še kolesarska dirka in tombola, potem umetni ognji. Veselico je organiziral openski fašjo. Osem dni poprej so fašisti z enako »festo« razveselili Senožeče. Tudi tam se je »vse smejalo in plesalo pozno v noč«. Prihodnjo nedeljo se festa nadaljuje v Sežani. Dobiček je namenjen Balilli. — Včasih se doda programu še kos umazane komedije, kar »e je zgodilo nedavno v neki vasi na Vipavskem in sicer v prisotnosti šolskih otrok. Nastopajo seveda igravci iz mesta. Potem zapojejo še »Male Italijanke« (šolske deklice, vpisane v Ba-lillo). Po končani »testi« romajo v Rim vdanostne brzojavke fašistovskih voditeljev, seveda v imenu slovenskega ljudstva, *ki se navdušeno oklepa matere Italije, ki ga je osrečila s svojo-tisočkttno kulturo«. — Slovenskega ljudstva take pri^edttve ne morejo navdušiti. Kako radovedno, ženšče' se prikrade do ograje, razbrzdano dekle ittofrčfa zaide v družbo, n globlje te »feste« ne prodrejo. Ne samo trenutna pobitost radi suše in skrbi za bodočnost, tudi ne instinktivna odvratnost proti ljudem, ki jih redi kmet s svojimi žulji, da ga potem strahujejo, odbijajo kmeta od teh prireditev. To je konflikt dveh različnih duševnosti. Slovenski kmet, vajen globoke srčne kulture, ki se mu jo prinašala izobraževalna društva, ne more prenesti jeh bombastičnih prireditev, organiziranih v južno-italskem slogu, ki jih je sama zunanjost in dišijo po »panem et circensesr. Žalibog pa ne moremo reci, da bi od te strani ne grozila našemu ljudstvu v Italiji nikaka nevarnost. Saj se s takimi sistematično organiziranimi »festami« ubija morala v ljudstvu. Nevarnost je tem večja, ker ni mogoče postaviti proti tem norostim nikake protiakcije niti ne v izobraževalnih društvih, ki so že eno leto razpuščena, niti ne v cerkvi, ker fašizem že strogo nadzira tudi cerkev in je pomanjkanje duhovščine veliko. Strašne nesreče z vojaškim strelivom. Ne mine teden, da ne bi preostanki vojnega streliva zahtevali kako žrtev na Goriškem. Prejšnji teden sta bila težko ranjena dva dečka iz Vrtojbe, v petek je granata na Bajšicah sv. Duha raztrgala kar dva otroka. Sedemletni deček Ivan Bucik se je na dvorišču igral z nerazpočeno granato. Slednjič je pričel razbijati po njej z velikim kamnom. . Granata se je razpočila in ubila otroka na mestu. V istem hipu se je prikazala na dvorišču sosedova štiriletna Erminija Pertot z lončkom v rokah; zajemala je iz njega kosilce. Granata je ubila tudi deklico. Takih strašnih nesreč, ki kar sejejo smrt in pohabljence po Goriškem, nočo biti konca. In že deset let je minilo, odkar je vojna končala. Italijanska vlada je pobiranje vojnega streliva izročila zasebnim podjetjem. Ta so pobirala mnteri-jal tam, kjer je bil lažje dostopen, tako je kazal /kšeft«. Drugod pa leži še vedno strelivo, za katerega se nihče ne zmeni. Na Liparske otoke? Izmed 15 Slovencev, ki so bili aretirani po umoru fašista Cefkvenika v Skoc.janu, sedijo v tržaških Zaporih še: dr. Josip Dekleva, odvetniški koncipijent v Trstu, dr. Dorče Sardoč, zobozdravnik v Trstu, Roman Pahor, dijak na visoki trgovski šoli v Trstu. Drago Šega, lekarnar v Sežani in kmet Križmančič iz Herpelj. Drugi so bili izpuščeni po zaslišanju od strani preiskovalnega sodnika. Prebili so v ječi okoli štirinajst dni. Vsi aretiranci, izpuščeni kakor pridržani v zaporu, so z lahkoto dokazali svoj alibi in proti njim ni nili najmanjše obležilno okolščine. Radi tega je nerazumljivo, zakaj se ne izpustijo vsi iz ječe. Širi se glas, da namerava tržaška prefekturn iionfinirati nekatere izmed aretirancev na Liparske otoke. Proti njim ne more nastopiti z nikako konkretno obtožbo, a za konfirncijo zadostuje pač splošna motivacija »radi protiitalijanske propagande«. Oblastva hočejo nekaj ukreniti, da ustre-že.jo fašistovskim glavarjem, ki zahtevajo po lokal-niii fašistovskih listih energičnih ukrepov-. S tem si hočejo državni oblastniki kriti hrbet pred vsem pred Rimom.Kot žrtve so bili Izbrani ljudje, ki so imeli za časa svobodnega društvenega življenja na Krasu kako predavanje o jetiki ali ju-sarskih pravicah. Ni mogoče reči, da se oblastva ne zavedajo, kako težko riperkusijo bodo izzvali ti »energični ukrepi« proti nedolžnim Slovencem, ki so vsi kmečki sinovi, na deželi, k so nahaja radi strašne gospodarske bede naravost _y obupnem stanju, in pa tudi izven frimorske. toda zdi se, dn sn prefekt i ne čutijo dovolj močne, da bi se postavili [K) robu fašistovskim glavarjem, ki so resnični gospodarji dežele. X* / / aj/e novega KOLEDAR. Sobota, 25. avgusta, Ljudevit, Julijan. — Solnce vzide ob 5.18 in zaide ob 6.46. ZGODOVINSKI DNEVI. 25. avgusta: 1776. je umrl angleški filozof David Hume. — 1914. je Avstrija napovedala vojno Japonski. — 1774. se je rodil nemški pesnik G. v. Herder. — 1856. je umrl medi-cinec Ch. W. Hufeland. — 1840. je umrl pisatelj K. Immermann. — 1900. je umrl filozof Fried. Nietzsche. — 1849. je umrl Ivan Ma-žgon, ki je v Ljubljani predaval o državljanskem pravu. • • • k Z belimi zastavami miru in ljubezni so pred desetimi leti prihajale čete italijanske vojske v primorske kraje, in s slovenskimi lepaki in letaki, s katerimi niso obetali samo varstvo in zaščito vseh naših narodnih pravic, ampak še znatno njihovo razširjenje I »Nihče se ne bo dotikal vaših dosedanjih narodnih pridobitev, število vaših narodnih šol se bo še pomnožilo, svobodni boste, popolnoma svobodni in v vseh svojih narodnih, političnih, kulturnih in gospodarskih stvareh, popolnoma svobodni v izpolnjevanju narodnosti in vere. Italija, prva braniteljica in nositeljica svobode, prihaja k vam kot vaša prijateljica, vaša odrešiteljica, ki vas osvobojuje tujega jarma!« Tako in podobno so se glasila prva sporočila tiste Italije našemu narodu na Primorskem. Toda v kratkih desetih letih se je izpremenil ta, lahko rečemo, najpomembnejši del naše domovine v veliko in težko ječo za ves naš tamošnji narod, ki naj bi ne imel iz nje izhoda drugam, ko edino le v svojo narodno smrt. Mi, ves ostali del našega naroda, pa naj bi mirno gledali, kako fašistični nasil-niki kakor v zasmeh svoji toliko hvalisani dvatisočletni kulturi in civilizaciji uničujejo vse, kar si je naš narod v dolgih, dolgih letih težkih bojev s svojimi tlacitelji pridobil duševnih in gmotnih dobrin, kako segajo že po samem njegovem življenju! Ne! Sramota, večna sramota bi bila za nas, če bi ne storili vsega, kar je v naših močeh, da olajšamo našim zatiranim bratom njihov nas vse žalostni položaj. Zato bosta dneva 8. in 9. september, dan Malega Šmarna in nedelja za njim, ki sta on določena za splošno narodno manifestacijo v prid našim rojakom pod tujim jarmom, brez dvoma dvignila ves naš narod njim na pomoč. Kakor se nam poroča, je izjavilo že lepo število narodnih organizacij in društev brez razlike strank, da bodo sodelovale pri tej manifestaciji. Natančnejše podatke pa objavimo, ko nam bodo na razpolago. ■k Oblastni odbor mariborski priredi tekom letošnje jeseni več ogledov in premovanj rodovniške goveje živine, na katere se s tem vabijo vsi ljubitelji naše živinoreje. Ogledi se vršijo vsakokrat zjutraj po prihodu vlakov in sicer: 1. za marijadvorsko pasmo: v torek, dne 28. avgusta, v Studenicah pri Poljčanah in v ponedeljek, dne 24. septembra v Mozirju. 2. za pomursko pasmo: v sredo, dne 29. avgusta v Ponikvi ob. j. ž., v četrtek, dne 30. avgusta v št. Juriju ob j. ž. in v torek, dne 11. septembra v Špitaliču pri Konjicah. 3. za pincgavsko pasmo: v torek, dne 16. oktobra v Središču. k Pomožna akcija za pogorelce na Gor. Jezeru, Pišejo nam: Dela se v dveh smereh: preskrba z živili in obleko in nova zgraditev. Odborniki skoraj vsak dan morajo po opravkih na 7 km oddaljeno G. Jezero, opravljajo zbiranje daril, posojil, razdelitve, skušajo vplivati s pomočjo inženerjev obl. odbora na potrebno regulacijo novih stavb in poti v vasi, izravnavajo razne spore, skušajo doseči za splošno korist potrebne zamenjave parcel, preložitve stavb in poti, preskrbo z vodo itd. Do 21. avg. je prejel odbor 75.000 Din daril. Glede vesti, da bo država dala 2,000.000 Din je treba vedeti, da je tozadevno zaenkrat sprejet predlog nujnosti, naj se o tem obravnava čimprej v fin. odboru skupščine, skoraj gotovo pa je, da letos vsota ne bo izplačana. Zato prosimo deželo, oziroma prebivalstvo Slovenije, naj vsak, kdor more, hitro pomaga, da bo mogoče vsaj za silo spraviti pogorelce do zime pod streho. Ne čakajte na pismene prošnje, naj Vas ganejo vesti iz časopisov in oglasi zbirk oblastil Prosimo zlasti premožne osebe in tvrdke, zlasti denarne zavode! Da pa ne pridete sami v tak položaj, vam vsem svetujemo: zavarujte se dosti visoko, vse drugo je negotovo in nezadostno! — Jernej, Hafner, tajnik. k Samostojni učiteljski F. S. V dnevih 19.—21, t. m. se je vršil v Zemunu VIII. kongres F. S., na katerem je bila poleg običajnega dnevnega reda tudi resolucija jugoslovanskega fer. učiteljstva sprejeta v začetku avgusta na zborovanju na Bolu v Dalmaciji in ki jo je predložil kongresu zastopnik in dolgoletni borec za ferijalno idejo v učiteljskih vrstah g. učitelj Slavko Mrovlje. Kongres ni sprejet v pravilih F. S., da bi imeli učitelji-fer. Glavno učit. pov. F. S., dasiravno je to leta 1927. U. o. F. S. odobril, ko so učitelji ustanavljali samostojni učit. F. S. Zato je zastopnik jugosl. fer. učit. zapustil kongres. Učitelj-stvo bo stvorilo samostojni »Učit. F, S.« pod okriljem UJU, kakor si ga je zamislilo 1. 1926. k Vpisovanje na osnovnih šolah se vrši 1. septembra, z rednim poukom se pa prične 6. septembra. Ker je pa 6. septembra državni praznik, bo na ta dan samo otvoritvena služba božja, ter šele naslednjega dne redni pouk. Eventuclno poznejši pričetek pouka n. pr. na šolah, kjer adapcije šolskih zgradb do označenega dne še ne bodo dovršene, se bo razglasil na krajevno običajen način, to je v cerkvi. Vpisovanje za prvi razred na srednjih šolah se vrši istotako 1. septembra, za ostale razrede pa po vrstnem redu do vključno 5. septembra t. 1. k Romanje na sv. Višarje, ki bi moralo biti 25. in 26. avgusta, se ne vrši, ker ni do-šlo dovoljenje. k Škrlatica in tifus v Subotici. Pred dnevi se je pojavila v Subotici in v okolici epidemija škrlatice. Mestnemu fiziku je prijavljenih kakih 80 slučajev bolezni, od katerih je bilo 18 smrtnih. Razen tega je prijavljenih tudi nekaj slučajev tifusa. Mestni fizikat je storil vse potrebno, da prepreči nadaljnje širjenje epidemije škrlatice in tifusa. Ker je največ bolnikov med šolskimi učenci, bo najbrže odgodeno vpisovanje šole. k X. zagrebški velesejem. Otvoritev X. mednarodnega velesejma vzorcev v Zagrebu bo v soboto, dne 25. t. m. ob 9 dopoldne brez kakih posebnih svečanosti. Enkratna vstopnina 10 Din velja za obisk prostorov velesejma in razstave narodnih izdelkov, ki se bo nahajala v ekonomsko-komer- gtepa J)u(s%Qi?ean&a ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO cialni visoki šoli v Boškovičevi ulici, ter za živinski sejem, ki se bo vršil dne 1. septembra na novem mestnem sejmišču. Gotove dni velesejma se bo vršila v glavnem drevoredu velesejma promenada manekinov v krznenih kožuhih. Vsi novinarji, ki se izkažejo z zeleno novinarsko legitimacijo, imajo prost vstop na vse velesejmske prireditve. Vsi, ki potujejo na zagrebški velesejem, se opozarjajo, da obdrže vozne listke, kajti z njimi in z žigom velesejma imajo pravico do brezplač- nega povratka. Uprava zagrebškega velesejma bo nudila letos obiskovalcem posebne luksuzne cigare in posebno vrsto cigaret »Vardar« v zavojčkih po 20 kosov. Cigare in cigarete, ki bodo prvovrstne, bodo na razpolago v trafiki na zagrebškem velesejmu od 25. t. m. do 3. septembra. k Godba dravske divizije priredi v Ro» gaški Slatini, kjer koncentira vso sezono kot zdraviliška muzika, v nedeljo, 26. t. m. ob 20 simfoničen koncert s sledečim sporedom: 1. „ Geometrija neumnosti Recimo, da je svet krogla. Naše razmerje do sveta moremo potem izraziti s tremi črtami: z radijem, sekanto in tangento. S prvo primerjamo tisto človeško lastnost, ki jo imenuje Kant »poglavitno svojstvo človeka, katera ga loči od živali« — pa tudi »lastnost, ki je med ljudmi najbolj redka», to je: da zna človek kako stvar presoditi, premisliti, razsoditi. Drugi dve črti pa sta primer za posebne oblike človeške neumnosti. Imamo torej: radialno inteligenco, se-kantno inteligenco in tangentno inteligenco. 1. Radialno mišljenje je tista lastnost mislečega človeka, da more s poljubnega stališča najti koj jedro, da koj razume, kaj hoče kdo od njega. Ta zmožnost se imenuje tudi smisel za duševni višek, pointo. Hebrejsko se pravi tachles, da človek nič preveč ne govoriči, ne čenča in ne razblinja kake zadeve. In bistvo, jedro pameti je, da človek koj pravo zadene, da hipoma najde prav tisto, kar je odločilno, najbolj važno pri kaki stvari. Tako pamet najdeš v vseh slojih in poklicih, a le pri ženialnih ljudeh. Taki so tvorci epigramov, da s tremi besedami zadenejo jedro; taki so dramatiki, ki nakažejo v dialogih le tisto, kar šine ko blisk v zadnjo globino; taki so dobri govorniki, rojeni organizatorji, strategi, šahovski mojstri, sploh tisti, ki so poklicani, da vodijo druge. Take ljudi kmalu spoznaš. Pojdi pa vprašaj kakega človeka za pot! Človek z radialno inteligenco te bo koj razumel, kaj hočeš in kaj potrebuješ in ti bo točno odgovoril — ne besedo preveč ali premalo. Vse drugače se vedejo ljudje s sekantno in tangentno hiteli- S;enco. Pošlji razne ljudi na pošto ali na ko-odvor, da kaj pozvedo! Koj boš videl, kateri bodo ravnali radialno in kaleri sekantno ali tangentno. Radialni ljudje vsako stvar okraj- šajo, olajšajo in jo poenostavijo; ljudje drugih dveh vrst pa napravijo vse tako, da je čim težje uinljivo. Radialno mišljenje zadene koj v črno. Zato pravimo: »Simple si-gillum veri« — »Znak pameti je preprostost«. Malo besecl, a te so iskrene in globoke; nič nepotrebnega pričkanja, ali razburjanja, vse pošteno in odkrito, v čustvih čim bolj strnjeno, vse v jasni obliki, v vedenju in govoru preprosti kakor otroci — to so znaki resnično pametnih, ženialnih in zmeraj preprostih ljudi. Taki ljudje »ne delajo veliko hrupa za prazen nič«, se ne kažejo, pa tudi o drugih molčijo. Govorijo stvarno, se vživijo v druge in najdejo tisto, kar je poglavitno. 2. Sckantna inteligenca se zdi, da presega radialno. Pa je tudi zares obsežnejša in bogatejša in to zato, ker redno popolnoma obvlada velik kos krogle ali kroga. Mogoče je, da je med tistimi točkami, ki so v izrezku sekantne inteligence, ludi središče. Vendar pa tako obvladanje središča nima nič opraviti s tisto zmožnostjo, ki more z vsakega kraja zunanjega vhoda prodreti po bliskoma v središče. To razliko bi mogli označiti z razliko med znanstvenim in filozofskim človekom. Znanstveni človek je gospodar in mojster enega, večjega ali manjšega, znanstvenega področja. Tu je on doma, to razume. Filozofski človek pa pozna mogoče le malo točk v svojem kraljestvu ali pa celo obtiči svoj živ dan pri eni sami edini točki. Če pa gremo v globino, moremo s sleherne točke doseči središče; zato je za naše mišljenje brezpomembno, kakšno in kako veliko je naše znanje. Mišljenje po sekanti je prav posebej duševna vsebina »strokovnjakov«. To je listo razče-perjeno, oblastno mišljenje, ki no prenese nobenih ugovorov, ki pozna svojo stroko in ki je sicer vsega spoštovanja vredno. Vendar pa večkrat poseka prirojena hudomušnost, zdrava, preprosta pamet, kakor je rečeno: »Česar noben razum razumnikov ne vidi, lo otrok po svoje brž naredi«. Zdi se, da je največ takih sekan tnih razumnikov med zdravniki. (Juristi pa mislijo bolj v tangentah.) Pa so torej zdravniki, ki vse vedo in so oboroženi z vsemi izjemami kakega slučaja, pa ne morejo pravo zadeti in pomagati baš v tem slučaju. »Prisotnost duha« pa je tisto, da tudi v izrednih slučajih takoj vemo, »kje človeka čevelj žuli«. 3. A kaj je vsa neumnost sekantnih ljudi v primeri z nepremagljivo, nerazumljivo in nedostopno neumnostjo tangentnih mislecev! In takih je še prav posebej toliko med učenimi sodniki, celo pomembnimi teoretiki, ki imajo to lastnost, da zgrabijo kako posebno točko in to edino točko vso prerijejo, zvijejo in presodijo po tangenti. Če imajo opraviti s kakim obtožencem, tedaj njegov »čin« tako obravnavajo, kakor ne bi dotični človek vse od rojstva ničesar drugega delal in mislil ko samo tisti »čin«. Nikoli ne premislijo, kako je dotično enkratno dejanje v zvezi z vsem človekom. »Dejstva« plavajo abstraktno v prostoru, kjer še zraka ni; kar tako, formalno, jih izločijo iz krvi in življenja. Ni hujšega na svetu, kakor če prideš v roke takim tangentnim ljudem, ki se oklenejo zmeraj ene same obrobne točke in tako morajo z njo, kakor bi bila prav ta točka jedro in središče. To so zdravniki, ki se oklenejo »simptoma«; učenjaki, ki vidijo samo zadevo in nikoli človeka; predstojniki, ki jim jo vse enako važno, bistveno; pedanti, pi-kolovci, ki se še spričo smrti ne morejo otresti paragrafa. Tangentna inteligenca more biti v tisti točki, ki jo razume, na vso moč bistroumna, a nikoli globoka, saj živi zmeraj samo na robu, kraj zadeve. To obrobno mišljenje po tangenti je tako razširjeno, da lahko brez pretiravanja trdimo, da sestoji večina vseh nazorov v parlamentih, zborovanjih učenjaških društev, v knjigah in časopisih sa- mo iz langentnih stavkov. V vseh slojih dobiš take ljudi, ki se od vsega, kar vidijo in slišijo, oprimejo ene same točke in potem to edine razumljivo stvar razliodijo, razvlečejo in zrna-stijo. Kako gledališko predstavo, koncert, predavanje, knjigo presojajo samo po eni besedi, enem prizoru in ravnajo s to edino točko tako, kakor bi bilo to, kar so pojmili in razumeli, jedro vsega ostalega. Take sorte so skoraj vse kritike knjig, večina dopisov na uredništva, večina »glasov iz občinstva«, anonimnih pisem, naziranja od drugod. Ta »javna mnenja« ne vedo prav za prav, kaj je na stvari in o čem sploh govoričijo, a ti imajo »svojo točko« — (in gorje! trikrat gorje, če so v tej točki na pravem stališču!) — in vsa zadeva sestoji le iz te točke, ki so jo razumeli, da potem vso stvar premislijo samo na robu stoječ, po tangenti. Če je bravec dobrohotno sprejel le opazke, pa se bojim, da ga bo minila vsa dobra volja, če bom začel razkrivati duševno brezno tega langentnega mišljenja. Tu namreč ni govora o kaki manjvrednosti glave, marveč c pomanjkljivosti srca, da se tako izrazim — o jalovem mišljenju, mišljenju, ki je tudi bre2 vsakega instinkta. Še več, neumnost tangentnih ljudi je, da sploh mislijo. Bolje bi bilo in bolj pravilno bi presojali kako stvar, če bi se na slepo prepustili svojemu nagonu. Saj je tudi pri radialnem mišljenju najbolje to, da se veže mišljenje z nagonom, instinktom, s čustvom in krvjo. Za to značilno neumnost je pripravna beseda: zaletel, nemško: hirnverrant, franc.: stupefait. V svojih skrajnih, časih bolestnih oblikah se nam predo-čnje tangentno mišljenje kot logičen »paralo-gisnius« ali kot ona čudovita zbadljiva neumnost, ki so ji rekali v starem veku »oxy-moron«. Tn je znak takih ljudi, »ki so od same pameti neumni«. Slednjič naj navedem še nekaj zgledov, za katere je — dasi so različni — značilna 'Jenko: »Kosovo«, koncertna uvertura. 2. Schu-bert: »Simfonija h mol«. 3. Micheli: »Tretja suita«. a) Solnčni zaton, b) Serenada pri luninem svitu, c) Jutranja zora. d) Triumf solnca. 4. Thomas: Uvertura k operi »Mignon«. — Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Čerin. k Na urSulinskih šolah v Ljubljani bo vpisovanje za učenke vnanje meščanske šole, notranje meščanske šole, za učenke od drugega do petega vadniSkega razreda in za otroški vrtec 3. in 4. septembra od 8. do 12. ure. Na vnanji meščanski šoli se vrše vsi izpiti 31. avgusta ob 8. uri. Vse gojeuke učiteljišča morajo biti 5. septembra do 7. ure zvečer v zavodu. Učiteljiščnice in učenke obeh meščanskih šol plačajo pri vpisovanju poleg dosedanjih prispevkov še 20 Din za zdravstveni fond. Oproščene so le one ubožne učenke, katerih starši se izkažejo z zadevnim potrdilom davčnega urada po točki 6., čl. 5. taksnega zakona. ■k Na meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah bo vpisovanje 30. iu 31. avgusta od 8. do 12. ure v prvi razred lahko vstopijo učenci in učenke, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred osnovne šole. Predložiti morajo zadnje šolsko spričevalo in krstni izpisek. Revnejši učenci dobe nekaj učndh knjig brezplačno v Soli. Ponavljalni in drugi izpit se prično 30. avgusta ob 8. uri V pondeljek dne 3. sept. ob 8. uri bo otvoritvena maša in nato pričetek rednega pouka. k Velik vlom v Mirni peči. V noči na 23. t. m. so neznani tatovi vlomili v trgovino Franceta Senice v Mirni peči na Dolenjskem ter ukradli ogromno množino manufakturnega blaga v vrednosti nad 70.000 Din. Blago so naložili na voziček ter ga z enim konjem odpeljali po glavni cesti proti Ljubljani ter je za njimi sled izginila. Za izsleditev vlomilcev je razpisana nagrada 4000 Din. k Zaključek afere Is« Langa. Svoječasno je vzbudila v naši državi veliko pozornost afera z osiješkim trgovcem Isom Lan-gom, ki je bil radi tihotapstva obsojen na več-milijonsko globo in daljšo ječo. Sedaj je v tej aferi nastopil senzacionalen preobrat. Finančni nadzornik Miševič, ki je prišel na sled tihotapstvu, je zahteval zase določeno nagrado, ki mu pa ni bila priznana. Proti tej odločbi se je pritožil in najel zato dva belgrajska odvetnika. Sedaj sta ga ta dva obvestila, da je državni svet prvotno razsodbo razveljavil in ustavil nadaljno kriminalno zasledovanje Isa Langa. S tem je ta zadeva, ki je svoječasno vzbudila toliko prahu, končno likvidirana. k Poizkušen samoumor 14letnega dečka. V gozdu Gornjem Jalenovcu pri Zagrebu so v četrtek dopoldne našli nekega 141etnega dečka, ki se je zvijal na tleh v hudih bolečinah. Dečka je zagrebška rešilna postaja prepeljala v bolnico, kjer je povedal, da mu je ime Ivan Pištek in da je brivski vajenec na Illci. Dečku so takoj nudili prvo pomoč in mu izpraznili želodec. Kakor je sam povedal, ni hotel izvršiti samoumora, temveč so ga neki tovariši prevarili. Bil je namreč zelo žejen in ko so mu tovariši dali steklenico, v kateri je bilo en deciliter ocetne kisline, jo je v dušku izpraznil. Vendar pa je ta povest najbrže izmišljena in je deček hotel izvršiti najbrže samoumor. Kaj ga je privedlo do tega, ni znano in tudi deček noče povedati. ■k Smrtna nesreča delavca na Reki. Na še nepojasnjen način je padel na Reki pod kolo kakih 5000 kg težkega traktorja 25letni delavec Vekoslav Grandis. Na krik ponesrečenega mladeniča so priskočili njegovi prijatelji, traktor se je ustavil in ponesrečenca so takoj potegnili izpod kolesa. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je črez nekaj minut za pri- dobljenimi poškodbami umrl, ne da bi prišel k zavesti. •k Na smrt obsojen zločinec pomiloščen. Porotno sodišče v Šibeniku je pred pol leta radi neštevilnih zločinov obsodilo na smrt znanega vodjo razbojniške tolpe v severni Dalmaciji Todorja Mediča na smrt na veialih. Na prošnjo njegovega branitelja mu je te dni Nj. Vel. kralj odpustil smrtno kazen, ga pomi-lostil in mu kazen spremenil v dosmrtno ječo. k Strahovit vihar nad Padovo. Nad mestom Padovo in okolico je divjal v sredo strahovit vihar, kakor ga ljudje še ne pomnijo. Padala sta dež in debela toča. Vsa koruza je bila uničena. Pobitih je bilo več tisoč ptic. k Princezinja — goljuiica. V Turinu v Italiji je bila aretirana ramunska princczinja Marija Magdalena Talamolescu. Izvršila je več goljufij na škodo zasebnikov in raznih trgovcev. Princezinja je poročena z nekim italijanskim plemičem, s katerim pa je že dalj časa ločena. •k Aretirana brata — ubijalca. Državnemu pravdništvu v Subotici sta bila te dni izročena brata Milinčevič, ki sta pred dnevi ubila posestnika Josipa Vojnič-Zeliča v Veru-šiču. Med njima in Vojničem je obstojal že dalj časa spor radi nekega zemljišča in kritičnega dne se je med njimi razvnel hud prepir, v katerem sta brata starčka ubila. k Nizozemska tekma lepote v Noord-wijku je bila ogromno obiskana. Redko je videti na enem prostoru toliko veleelegantnih avtov. Prapor zmage je odnesel Mercedes-Benz z dvema prvima in eno drugo nagrado. Nobena druga znamka ni dobila toliko visokih odlik. Sijajno se je odrezal Stoevver-Stettin. Generalni ravnatelj Stoevver se je mudil na zabavnem potovanju po Nizozemski in je razstavil svoj potovalni voz — prekrasen osem-cilinderski avto — in prejel je prvo nagrado. Na Nizozemskem ni tako lahko dobiti prvih nagrad; to so opazili premnogi razstavljalci. Opazilo se je, da je imelo zelo veliko vozov Conti obroče. Conti je že od davna na Nizozemskem zelo priljubljen. it Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef«-grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. it Za zdravljenje ledvičnih bolezni ni boljšega sredstva, kakor je Radenski zdravilni vrelec. k Vsakdo si lahko pripravi brezalkoholne pijače doma; »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani je izdala v to svrho knjižico »Brezalkoholne sadne pijače« z 20 slikami, ki stane broš. 10 Din, vez. 15 Din. Naročite jo čim-preje, ker je zaloga majhna! Linlblfana NOČNA SLUŽBA LEKARN Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. V hipu si pripravite sami najboljšo soda vodo z originalno angleško Sparklet sifonsko steklenico Telefunken radio ie naiboljii oblika tangentnih besed. To se pravi, v vseh teh slučajih so ljudje razumeli eno točko;,, nato je pa odpovedal instinkt in mišljenje brez vodnika je zdivjalo kakor pobegli konj po tangenti mimo predmeta. Med svetovno vojno sem se izprehajal s svojo mlado nečakinjo po gozdu. Srebala sva nekega vojaka, ki so mu bili oči izstrelili. Zvečer sem pripovedoval doma o tem in sem pridejal, kako se mi je kar srce paralo, ko sem videl takega vojaka. Dekle me je pa prekinilo, rekoč: »Kako se lažešk Ko jo vprašam, naj mi pove, kako da se lažem, pa je rekla: »Saj vendar ni bil vojak, ampak praporščak!« — V neki ljudski univerzi sem hotel razložiti pomen besede »delo«. Slednjič smo določili: »Delati se pravi uporabiti vse moči in se zavedati, zakaj jih uporabljamo.« Za zgled sem dodal: »Če plešem v zabavo, ni to nobeno delo; a če plešem zato, da si utrdim mišice, je pa ples delo.« Tedaj je dvignil nekdo roko: »Kaj mislite, da si s plesom utrdimo mišice?« — Neki prekupčevavec s konji je pohvalil brzino 6vojega konja z besedami: »Če odjezdite na njem ob šestih zjutraj iz Magdebur^a, ste ob sedmih že v Gonvmernu.« Dotičm bi bil kupil konja, a žena je dejala: >I kaj bi pa že ob sedmih zjutraj v Gommernu!« To je le nekaj zgledov za tangentne besede, kakršnih je v vsakem pogovoru dosti. Zdaj pa zdaj se še da takemu človeku dokazati, v čem da se je motil, a splošno je to tista vrsta neumnosti, s katero se tudi bogovi zaman borijo, zakaj nesreča ni to, da ljudje napačno mislijo, marveč — da sploh mislijo. Ne moremo se kakor živali zanesti na nacon in občutke; in ne moremo se še zanesti na jasno in zavestno spoznanje. In tako je res, kakor pravi Shaw: »Za človeka je usodno, da misli; to Je nesreča zanj.« (Nam. Th. Lessina.) G V dobro voljo je prišel včeraj vsakdo, kdor je čital poročilo v včerajšnjem »Jutru« o »krasnih manifestacijah«, ki so jih Ljubljančani priredili na čast poslancem KDK v četrtek zvečer pred Kazino. Res se je zbralo tam nekaj okrog 150 fantičev, starih od 14 do IS let, takih, ki so vselej pripravljeni, kadar je treba napraviti kak velik »hec«. Vsa stvar pa je izgledala tako neresno, da ni bilo vredno niti ene vrstice časnikarskega poročila, kaj šele dvokolonskega pretiravanja v »Jutru«! Kadar se pripeti v Šelenburgovi ulici kak ka-rambol, se gotovo zbere tam več ljudi, kot pa, ko je bilo treba v četrtek zvečer vprizoriti Pribičeviču ovacije. Odkar je bil cirkus Klud-sky v Ljubljani, komedija KDK ne vleče več. O Razgrajači. Včasih je po nekaterih zlasti predmestnih krajih Ljubljane skoro tako kot v kaki džungli. Če rečemo v menažeriji, bi bilo premilo rečeno. To ti je tulenja vinskih duhov, ki bi se prav uspešno kosalo z rjovenjem divjih zveri v pragozdovih Afrike ali Azije. V zadnjem času je postal okraj, ki leži med trgom Taborom in Ahacljevo cesto pravi pravcati eldorado za rjovenje in tule-nje raznih ponočnjakov obeh spolov, ki se pridrve takole okrog pol treh zjutraj iz on-dotne kavarne in ptiteni nadaljujejo svoje hu-ronsko vpitje še dalje po ulicah preko tretje jutranje ure. Lahko je takemu, ki se — narobe kakor kmetič v narodni pesmi — ponoči nažvižga, napoje, podnevi pa sladko zaspi. Toda ubogi prebivalci tam ob Ahacljevi cesti, Prisojni ulici itd. so posebno ob sobotah in nedeljah ob vsako spanje, če naj imajo ob letošnji tropični vročini odprta okna ali če naj se ne zaduše v soparičnem zraku v zaprtih sobah. Čemu le določa § 112 ccstuo-policijskega reda za Ljubljano, da je prepovedano vsako razgrajanje in petje (če bi bilo tulenje petje!) po ulicah in ob odprtih oknih po gostilnah in kavarnah, ki tudi nimajo ni-kake izjeme? Končno glede psov: Čemu le določa § 54 navedenega cestno policijskega reda, da morajo biti psi, ki ponoči tulijo, zaprti v notranjem poslopju? Ako ne more policijska oblast napraviti reda, si ga bomo morali pač napravili kakorkoli že sami, mj trpe- či prebivalci navedenih krajev. — Prebivalci ob Ahacljevi cesti. 0 Priporočljiv krojač. Podjetni Prekmu-rec Stevo G. je prišel pred časom v Ljubljane in tu osnoval modno krojaško delavnico, nekje v bližini univerze. Lepa tabla z zlatimi črkami mu je privabila res nekaj naročnikov, ki se pa za čuda niso nič kaj povoljno izrazili o njegovi solidnosti, kaj šele, da bi ga komu priporočili. Pred mesecem dni je prinesel k njemu neki strojni stavec blago za obleko. No, Stevo si je mislil svoje in odpotoval. Kako se je pa stavec začudil, ko je dobil te dni iz Slovenske Krajine pismo od Steva, v katerem mu ta sporočal, da je njegovo blago zastavil v mestni zastavljalnici za 300 Din in da mu pošilja sedaj zastavni listek, s katerim blago lahko dvigne. Pismo se zaključuje s prošnjo, naj mu p. n. naročnik oprosti to »nerednost«. Seveda je ogoljufanec takoj tekel na policijo in vso zadevo ovadil. Neki strojevodja je prinesel še pred tednom dni Stevu lepo blago, vredno med brati 1200 Din in se mojstru priporočil, naj mu napravi iz njega moderno skrojeno obleko. Stevo je to seveda obljubil, toda ko je strojevodja čez tri dni prišel pomerit obleko, ni bilo o Stevu ne duha ne sluha, še manj pa seveda o izročenem mu blagu. Stevo, ki se morda sedaj kje v Murski Soboti ali blizu raduje solnca Slovenske Krajine, je že priporočen orožni-štvu in najbrž ne bo dolgo, ko bo mogel gledati solnčne dni le skozi rešetke. O Predrzna tatvina. Naše ljubljanske mamice in gospodinje imajo hudo lepo navado, da si vedo na Irgu in spotoma domov toliko povedati. Vsaj potem ni treba brati časopisov. Neko gospo Marijo tam z Dunajske ceste pa je ta navada drago veljala. Nesla je s trga košaro slastnih »braunšvajgeric« (kdor ne ve, kaj je to, naj ve, da so to klobase in sicer ne ravno napačne). Pa se je na vogalu Gosposvet-ske ceste malo zaklepetala z drugo gospo in sicer ravno za toliko časa, da je neznan slad-kosnedež še utegnil odnesti košaro s klobasami vred, kakopak. Gospa Marija pa pravi, da ima 150 Din škode. O Poizkušen samoumor s strihninom. — Včeraj ob 11.15 je bila rešilna postaja obveščena, da se je na Cankarjevem nabrežju zastrupila neka deklica. Samomorilko so takoj prepeljali v bolnico. Bila je še pri zavesti in je povedala, da je zavžila malo količino strihnina. V bolnici so ji izpraznili želodec in jo rešili sigurne smrti. Mladenki je ime Ivanka Šepic, stanuje pa v Družinski ulici št. 60 v Vodmatu. Je že dalj časa brez službe, v čemer je tudi iskati vzrok njenega poskušeuega samoumora. O Po letu dni izsleden tat. Nekemu čevljarskemu pomočniku iz Kranja je bilo pred letom dni pokradeno vse čevljarsko orodje; te tatvine pa ni naznanil, ker je mislil, da bo tatu že sam našel. Včeraj pa je prišel v Ljubljano in pri nekem svojem tovarišu opazil vse svoje orodje. Stvar je seveda prijavil policiji, ki je orodje zaplenila, njegovega nepravega lastnika pa zašila. 0 Tatvine. Delavec Anton Uzelac iz Nina pri Biogradu v Dalmaciji je prijavil, da mu je nekdo odnesel iz kovčega, ki ga je imel v kleti nove zgradbe poštne hranilnice, vso obleko, uro in 150 Din denarja. Uzelac je oškodovan za kakih 1000 Din. — Becu Vinku v Trnovskem pristanu 40 je nekdo ukradel iz kuhinje nad 200 Din. — Skopcu Petru, mestnemu delavcu, je nekdo z dvorišča hiše št. 262 na Kodeljevem odnesel 150 Din vreden plašč. Kaj hočete, občinstvo zahteva novih atrakcij in je umljivo, da je četrtkova komedija doživela fiasko. O Velike tatvine pri Marčanu. Policija preiskuje velike tatvine, ki so se izvršile pri mesarskem mojstru in posestniku Marčanu na Rimski cesti. Pokradenih je bilo izredno veliko predmetov in blaga, v vrednosti več de-settisoč dinarjev. Tatvine je izvršila neka Marčanova služkinja, ki je bila aretirana. Velik požar v Kamniku V četrtek zvečer okrog 9. ure je nastal V Kamniku nepopisen strah. Plat zvona in sirena na parni žagi sta naznanjala ogenj, a panika se je še bolj povečala, ko so se raznesle vesti, da gori v državni smodnišnici. Nihče ni vedel povedati natančno, kateri objekt gori in če grozi morebiti nevarnost eksplozije. Po par minutah je bilo že celo obzorje rdeče in Stari Grad je bil ves ožar-jen. Iz smodnišnice je pa plapolal velikanski ogenj proti nebu. Na srečo Kamnika je gorela le zaloga lesa, jelševine, ki jo vporabljajo pri izdelavi smodnika. Les je bil spravljen v dveh velikih skladiščih ter ga je bilo po ceni strokovnjakov ca 300 m3. Les je bil popolnoma suh, ker leži v skladišču že čez 10 let. Na pomoč je takoj prihitelo gasilno društvo Kamnik s svojo motorno brizgalno, kmalu nato pa še gasilci iz Duplice s svojo novo motorno brizgalno, ki je prvič stopila v delovanje. Pomagali so tudi gasilci iz Vrhpolja in lastni gasilci smodnišnice. Bilo je seveda popolnoma izključeno, da bi zamogli ogenj udušiti, pač pa ae je posrečilo našim gasilcem, da so ogenj lokalizi-rali. Nabrala se je ogromna množica ljudi, ki je mirno opazovala mogočen ogenj, v bližino so prišli šele tedaj, ko so zvedeli, da ne preti nikaka nevarnost eksplozije. Čim se je raznesla novica o ognju na smodnišnici je namreč veliko Kam-ničanov že čisto resno mislilo na.»odhod, drugi so pa hiteli odpirat okna in vrata, fla bi na ta način zmanjšali škodo pri eksploziji. Ogenj je v resnici napravil več strahu kot škode. Naša smod-nižnica je povsem moderno urejena ter je izključena vsaka večja nevarnost za mesto. Objekti so na daleč porazdeljeni na obširnem zemljišču in obdani z visokim drevjem. Ogenj ne more uničiti več kot samo posamezen objekt. Tudi včerajšnji požar bi ne bil nastal, ker so v smodnišnici tako stroge varnostne naprave in dovolj straž, če bi ga ne bila podtaknila zločinska roka, kar se splošno trdi. Pohvaliti moramo vse ua pomoč došle gasilce, ki so vztrajali na pogorišču celo noč. Ob tej priliki pač trdno pričakujemo, da se bo vodstvo smodnišnice spomnilo naših gasilskih društev, ki so si nabavila lastne motorne brizgal-ne s tako težkimi žrtvami. Iz pogorišča se še danes dviga gost dim. Premo!!, drva, hofis. Ml irenoi ln HHi — ..ilirija" Vilhnrjeva cesta (za Gl. kot.). Kralja Potra tr Miklo-_šiSeva cesta 4 — Telefon Stev. 2820_ O Če policijski revolver ne deluje ... Takole ob 1 popoldne je bilo, ko so se včeraj vsa Stritarjeva ulica, ves frančiškanski most in ves Marijin trg naenkrat vznemirili. Kaj je bilo? Tam za vodo je renčal srdit pes, velik ovčjak in celo brez pasje znamke in nagobčnika je bil. Čuval je neki voziček in je divje popadel vsakogar, kdor se je le približal. Nekega urarskega vajenca je tako ugriznil. da je revež moral iskati pomoč na mestnem fizikatu. Prvi stražnik, ki je nevarnost opazil, je bil v zadregi. Kaj naj napravi: ali naj psa zapiše ali kaj? Nervozno je tekal sem in tja (stražnik namreč), nazadnje pa se je posvetoval z drugim stražnikom, ki je prvemu prihitel na pomoč. Ta je bil mož dejanja in je v psa ustrelil. Na smolo, pa ne na pasjo, mu je pa odstrelil samo par kocin, nakar jo je pes popihal in s tem je tudi bilo končano vznemirjenje v imenovanem mestnem delu. Baje se je stražnik izjavil, da ni mislil psa ustreliti, ampak samo — prepoditi (če bi se pes stegnil, bi najbrž drugače rekel). Mars&or □ K razpisu novih mest pri oblastnem cd-boru. Da ne bo nepotrebnih povpraševanj glede prilog k prošnji za sprejem v oblastno službo, sporočamo vsem reflektantom, da morajo biti opremljene prošnje v zmislu splošnih predpogojev za sprejem v oblastno službo, ki jih predvideva prag-matika za nameščence mariborskega oblastnega odbora, s temi-le prilogami: šolska izpričevala, do-niovnica, potrdilo o zadostitvi vojaškim obveznostim, zdravniško in nravstveno izpričevalo. Prošnjo je treba kolkovati s peldinarski.m, nekolkovane priloge pa dvodinarskim kolkom. 20 dinarskega kolka za rešitev prošnje ni treba prilagati. □ Duhovne vaje za duhovnike lavantin. ško-fije so se včeraj popoldne zaključile. Duhovnih vaj, ki so se vršile v kn. šk. dijaškem semenišču in ki jih je vodil č. g. Tomaž Tavčar, lazarist od Sv. Jožefa pri Celju, se je udeležilo 69 duhovnikov lavantinske škofije s pomožnim škofom lavantinskim dr. I. Tomažičem na čelu. □ Umrla je Žolger Terezija, železničarjeva vdova, stara 78 let. Pogreb bo jutri ob 16 na mag-dalenskem pokopališču. □ Po končanem letovanju na Pohorju. Že po vrnitvi dečkov smo objavili nekaj podatkov, ki jasno dokazujejo blagodejnost posledic pohorskega letovanja. še v očitnejši meri pa so se pokazale te blagodejne posledice po vrnitvi deklic, ki so se takoj po prihodu stehtale na mestnem fizikatu. Za 18 dni jjohorskega letovanja je rezultat naravnost presenetljiv. Tako zelo je prijala našim deklicam ta potrebna sprememba, da ni moglo prav nič učinkovati, kaj šele zmanjšali nesporne »prirasti« niti neprestano gibanje, kretanje in skakanje po pohorskih tratah in holmih. Samo pri dveh deklicah je zaznamenovati komaj omembe vreden minus 0.50 kg Vse druge pa so »gor vzele«: Marjeta R. kar za 3 kg, Pavla N., Josipina V., Terezija P., Avgusta D., Marija K., Friderika M., Štefanija K. in Teodora Ž. pa kar za 2.50 kg. Vse ostale večinoma za 2 oz. 1 kg. Deklice so bile na Pohorju komaj 18 dni in zato mora zares lep rezultat presenetiti. Se veliko bolj pa se bedo morale pokazati« blagodejne posledice tega letovanja v — šoli. Ob tej priliki pa moramo čestitati vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k temu, da je bilo naši revni deci omogočeno jjrijefno bivanje pri Sv. Martinu. Gotovo smemo izraziti tudi željo, da se naj letovanje na Pohorju ustali. I< temu nas opravičujejo leni vspehi, ki so se pokazali v fizičnem oziru; brez dvojbe se bodo še v stopnjevani meri pokazali v šoli. In potem pa tudi potreba, da se omogoči revni deci, ki je v prvi vrsti potrebna oddiha, počitka in odmora. □ Hvalevredna pobuda. Trotoar na Koroški cesti, posebno tja do Vodnikovega trga je v prav* slabem stanju. Posebno velja to za trotoar na levi strani od Glavnega do Vodnikovega trga. Pa so se odločili hišni posestniki na levi strani omenjene ceste, da sami prevzamejo stroške za popravilo tro-toarja od GlaVnega pa do Vodnikovega trga. Gradbena komisija si je stvar že ogledala in se bodo potrebna dela v kratkem pričela. Razen tega se bo tudi pričelo s kitoniziranjem omenjenega dela Koroške ceste, tako, da bo konec pralnih plasti, mla-kuž in barij na tej cesti, ki je gotovo ena najpro-metnejših v Mariboru. □ Pretkana goljufija. Pred par dnevi sta se oglasila pri tukajšnji tovarni usnja F. dva gospoda, ki sta se izdajala za zastopnika neke belgrajske tvrdke. Sklenila sta pogodbo za nakup usnja v vrednosti 335.000 dinarjev ter pri tem takoj položila 10.000 dinarjev. Za ostalo vsoto sta še izstavila tvrdki akreditivo za neko belgrajsko banko, za katero f>a se je pozneje izkazalo, da sploh ni likvidna. Dobila sta v roke duplikat tovornega lista, s katerim sta prevzela pošiljatev usnja, še predno je tovarna usnja F. obvestila špedicijsko tvrdko o od-pošiljatvi. Pretkana gospoda sta izginila brez sledu. Mariborska in belgrajska policija sta se takoj podali na delo, da se krivca izsledita. Vodja kriminalnega oddelka na tukajšnji policiji se v tej zadev' nahaja že par dni v Belgradu. □ Reklama za zagrebški velesejem. Včeraj dopoldne se je pojavil nad Mariborom dvokrilni aeroplan, ki je metal nad mestom, posebno v obliž-ju Slomškovega trga, reklamne letake za X. zagrebški velesejem, ki se vrši od 25. t. m. do 10. septembra. □ Onesvestil sc je predvčerajšnjim na Trgu Svobode sodni svetnik g. Vladimir P. in padel nezavesten na tla. Prvo pomoč mu je nudil tukajšni: rešilni oddelek. □ Izginila je od doma 20 letna Pavla Klep, stanujoča v Loški ulici 5. Že 21. t. m. je odšla od doma in se ni več vrnila. Je velike močne postave podolgovatega obraza in črnih las. □ Levo nogo si je zlomil trgovski pomočnik Janko Horvat pri tvrdki T. na Olavncm trgu. Po lastni neprevidnosti je pri prevažanju blaga padel na Vodnikovem trgu z voza in si pri lem zlomil levo nogo. Voznik Franc K. ga je naložil na voz in ga prepeljal pred tvrdko T. na Glavnem trgu; nato ga je rešilni auto odpeljal v bolnico. Cel/e 0 Otvoritev orlovskega doma v Celju. Mar- nv»» zadnjih tednov dobilo Celje----- -------— dinskega udej3tvovanja, svoj Orlovski dom. Častitljiva in daleč po Sloveniji znana dvorana pri »Belem volu« je doslužila in na njenem mestu stoji danes blizu dovršitve prostrana in svetla orlovska telovadnica, pač ena najlepših v Sloveniji. Nad telovadnico so dobile naše mladinske organizacije dvorano za zborovanja ter dve manjši sobi za posvetovanja in pisarne. K tem sobani ter k nasproti ležečemu stanovanju hišnika vodi novozgrajeno stopnišče, ki veče oba trakta v harmonično enoto. Napram Samostanski ulici, iz katere bo vhod k domu, je prostrano dvorišče, zaprto z zidano ograjo. — Slovesno blagoslavljanje in otvoritev tega doma se bo vršila v nedeljo dne 16. septembra po obširnem programu in v obliki celodnevne orlovske prireditve. Kolikor je mogoče že danes vedeti, se bo slovesnosti udeležilo orlovstvo cele celjske orlovske podzveze ter gotovo tudi zastopniki orlovstva izven te podzveze. Spored svečanosti je sledeči: Po jutranjih vlakih pohod orlovskih vrst po mestu in k sv. maši v celjsko župno cerkev. Po sv. maši bo g. opat celjski blagoslovil dom, nato pa se vrši •atko orlovsko zborovanje v novi telovadnici. Po-oldne ob 3 se vrši na letnem telovadišču pri bivši .'ertinačevi tovarni javen orlovski nastop, po telovadbi pa v novem domu ljudska zabava. — Opozarjamo na to prireditev že danes in vabimo prijatelje orlovstva za 16. september v Celje. 0 h celjske bolnišnice. V sredo, 23. t. m. je umrla v tukajšnii bolnišnici Berta Jereb, 21 letna dninarica iz Slovenske Bistrice. Isti dan je umrla 15 letna Ljudmila Grobelnik iz Petrovč. — Včeraj smo poročali o nesreči, ki je zadela v kamnolomu v Braslovčah 69 letnega Jakoba Vitanca. Imenovani ie včeraj dopoldne tem poškodbam podlegel. — z *. __.-J_m Tplrmariin ie bilo Fe peljali nobenega bolnika več. 0 še ena nezgoda z letalskega dne. Mizarski mojster losip Strniša se je udeležil letalske prireditve v Levcu dne 19. t m. Okoli 19 se je na ko- Kr" i UllVv V IjCV vil uiiv * J * s* — - - — — — j lesu vračal proti Celju. Blizu gostilne Krušič sta »rivozila za njim dva osebna avtomobila. Prvi je urez nesreče srečal Strnišo. Ker Strniša za drugega ni vedel, je tik pred drugim avtom zavil preko ceste proti gostilni. Avto se je zaletel tako naravnost v kolesarja, ki je seveda s precejšnjo sik) pri -retel na tla, dočim mu je kolo popolnoma zdrobilo. Strnišo so takoj prepehali v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da je Strniša le lahko poškodovan in povrh še precej vinjen ter ga je odpustil. Tako šoier kot tudi priče pravijo, da se je nesreča zgodila le po nerodnosti Strniše. 0 Vojaški avion nad Celjem. Včeraj okoli 9 zjutraj je priplul nad Celjem vojaški avion tipa »Potez«, ki je krožil skoro eno celo uro nad mestom ter z raznimi resnično posrečenimi akrobacijami vzbujal veliko pozornost Celjanov. Ceste so bile polne opazovalcev in občudovalcev. Pred odhodom je spustil avion nad mesto na stotine živo barvanih Jistkov - reklamo za zagrebški velesejem. r Dopisi Kranjska gora Kapelo sredi oolja ob železniški progi nad postajo, kjer je bil včasih blagoslov na praznik sv R. T., bo dala prekriti in preslikati tuk. Po: sojilnica. Kakor so trdili stari ljudje, ki so odšli že davno v večnost, je bila postavljena kot prošnja k Bogu- ker je bilo 15 let tako mrzlo poletje, da ni zapel cep. Tudi kapela tik župne cerkve se bo preslikala v doglednem času. Bogoslovci pa, ki bivakirajo v Martuljku, nameravajo preslikati kapelo presv. Srca Jez. v Gozdu. Sezona se bliža h koncil. Letoviščarji polagoma odhajajo, vendar pa še vedno novi prihajajo, dasi ne več v tolikem številu. Bliža se pač začetek šol. _ Avtomobili, ki hočejo v Velike Pišence, morejo samo do druaega, tako zvanega »Scottyjevega mostu«. Ta je tako slab, da ne vzdrži težkega avta. Kat. prosv. društvo si bo nabavilo kino, da bo v zimskih mesecih in tudi poleti prirejalo razne poučne predstave. Aljaževemu klubn bi priporočali, naj misli na pripravno kapelico za sv. maše, ki naj bi se s pomočjo domačih činiteljev postavila pod Vršičem. Turisti, ki prihajajo sem ob sobotah ali predprazniikh in odhajajo takoj h koči na Gozdu, oz. na Vršič, nimajo prilike, biti pri sv. maši. Tržifc Kofce ali Kovce? Dopisnik »Jutra« bi 22. t. m. rad sprožil pravopisno vprašanje o pravilni pisavi planine (!) Kofce. Ce ljudje od nekdaj pravijo Kofcam Kofce, zakaj bi še pisali drugače? Nemci pač zato pišejo Kovce, ker njihov »v« odgovarja našemu »f«. (Kugy n. pr. sam izrecno poudarja, da pišimo imena tako, kot jih narod Izgovarja. Končno, kdo pa pravi: Kovce? Kakšna >fina« frajla morebiti, ki so ji Kofce premalo no-bel. Sicer je bila o tem že napisana kratka notica v »Slovencu«, ampak za g. dopisnika žal premalo učeno! Mislim še nekaj: Namreč, da bi tržiški Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati to sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Strokovno društvo javnih nameščencev v Ljubljani ima danes ob 20 v konzumni kleti na Kongresnem trgu št. 2, svojo redno sejo. Strelska družina v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da se vrši v nedeljo dne 26. t. m. na vojaškem strelišču streljanje. Zbor ob 8.30 na strelišču. Prijatelji streljanja dobrodošli. — Odbor. Veliko veselico priredi Prostovoljno gasilno društvo v Gorjah v nedeljo, dne 26. avgusta t. 1. na vrtu in v vseh prostorih restavracije v Vintgarju. Začetek ob 3 popoldan. V nedeljo bo na Taboru žegnanfe. Ta dan bo tudi »Županova jama« javnosti odprta. Vabljeni! Radomlje. V nedeljo 26. t. m. jievski in god-beni koncert na vrtu g. župana za nabavo orgel za domačo cerkev. Maribor. Izlet priredijo jutri društva frančiškanske župnije na Ptujsko goro. Polovična vožnia dovoljena! Občni zbor ima jutri Kat. omladina na Ptujski gori. Izkaznice za polovično vožnjo dobite! Pevsko društvo »Maribor« prične s pevskimi vajami 27. avgusta ob pol 19, Slomškov trg 20. pravopisarji rajši popravili napisa ua obeh tablicah, ki pišeta, da pelje pot mimo Matizoveca. Takih krilatic niti »pisarji in pismouki« ne spravijo skupaj. Bi vsaj v Vodiča pogledali, kjer stoji na str. 309-9: Na plan. Kofce... mirno Matizovca! Saj se ne sklanja po zgledu: Smolč, Smoleta, ampak po: Lajovec, Lajovca. In nazadnje: Kolikor se spominjam, je dopisnik ob otvoritvi sam naštel okoli 000 posetnikov, zdaj pa jih je že 800 in sioer samo takih, ki se podpisali niso. Kaj šele... č—k—o. Stari trg pri Ložu. Zbor zaupnikov SLS je imel 19. avg. sejo, kateri je poročal načelnik F. Hafner o tekočih zadevah, potem pa poslanec inž. Sernec o polit, položaju v državi. Sklenilo se je nastopiti na merodajnih mestih za ohranitev davkarije v Ložu (ker jo nameravajo opustiti), za pomoč pogorelcem na Gor. Jezeru za pomoč po suši in toči prizadetim, za razširjanje zavarovanja in več strankarsko-orgaiiizatoričuih sklepov. Enoglasno je bil po debati sprejet predlog, da zbor zaupnikov odobrava delo vodstva SLS, posebej še delo načelnika dr. A. Korošca in naših poslancev Serneca, dr. Natlačena in Oblaka, katere bomo branili zoper vse laži in obrekovanja. Dolenjavas pri Ribnici. Živinorejska zadruga v Dolenjivasi je pretekli teden priredila živinsko razstavo za zadružno živino svojih članov. Razstav aje pokazala razveseljiv znak zanimanja za povzdigo te edino rentabilne panoge gospodarstva za dolenjskega kmeta. Lastni zadružni bik in merjasec, a še bolj lastna živinska zavarovalnica so uspeh intenzivnega dela, da je mogla zadruga po tako kratkem delovanju prirediti že premovanje. Zavarovalnica je zasnovana na temelju samopomoči, brez posebnih formalnosti in brez vsakih stroškov. Ljudem toli dopade, da žele zavarovalnico za konje, za kar pa je treba temeljite predpriprave. Ustanovitelj in načelnik zadruge je gosp. poslanec Škulj. Žužemberk. Dne 4. in 5. t. m. je tukajšnje gasilno društvo proslavilo 40 letnico svojega obstoja. Proslava se je izvršila na zelo lep način s povorko, bakljado, budnico, slovesno sv. mašo in slovesnim zborovanjem na trgu, nato pa z ljudsko veselico, ki je popolnoma usj>ela. Cerklje pri Kranju. V »Jutru« z dne 21. t. m. je objavljeno poročilo o gasilski slavnosti, ki se je vršila dne 19. t. m. v Cerkljah. Poročevalcu seveda ni dala žilica, da se ne bi obregnil ob g. dekana, ki gasilske slavnosti, združene z veselico, ni hotel oznaniti s prižnice. Pravzaprav to ni vredno odgovora, pa naj bo, da se bomo poznali. Ta dan je bilo v Cerkljah celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa in je bilo sploh skrajno neprimerno, na tak dan prirejati veselico, na kar je bil odbor gasilnega društva že prej opozorjen od g. dekana, pa ni hotel misliti na to, da bi veselico preložil na primernejši dan. Torej tako! Vi, gospodje, se niste ozirali na tako veliko cerkveno slovesnost, g. dekan naj bi pa ob taki priložnosti priporočal Vašo veselico? Le ne zavijati! G. dekan je naredil čisto prav. Kaj čudno bi ljudje gledali duhovnika, ki bi jim na dan češčenja sv. Rešnjega Telesa priporočal naj gredo na veselico namesto v cerkev. Da je g. dekan češčenje namenoma prestavil od sobote na nedeljo, je debela neresnica. Jutrov dopisnik naj si ogleda kak koledar in se prepriča, da je češčenje sv. Rešnjega Telesa v Cerkljah vsako leto 19. avgusta. Mislimo, da ima zdaj zadosti, če se pa bo še oglasil, bo pa še več zvedel. Petrovee. Naša minula orlovska slavnost je bila prav impozantna. V veliki požrtvovalnosti so vaščanje — največ po zaslugi rodbine Rotar — okusno pripravili telovadišče sredi vasi, kjer je popoldne nastopilo orlovstvo pri javni telovadbi. Dopoldne je v sprevodu nastopilo 120 članov in 60 članic v krojih, 130 naraščajnikov in 25 gojenk, 30 mladenk in 25 mladcev, pri javni telovadbi pa je nastopilo preko 90 članov, 50 članic, 120 Or-ličev in 40 mladcev. Vsem. ki so tako pripomogli do lepega uspeha, se najiskreneje zahvaljujemo ter jim kličemo bratski Bog živil • Vransko. Obrtna zadruga oblačilnih strok Vransko priredi strokovni prikrojevalni tečaj za krojače in šivilje in sicer dne 28. t. m ob 9 dopoldne. Poučeval bo strokovni državni učitelj g. Alojzij Knafelj iz Ljubljane. Vabijo se vsi interesenti, ki se še do danes niso prijavili. — Na-čelstvo. „Izbrala sem pravi razumna Mica. „Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel RADION. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam." Varuje perilo! Sv. Trojica v Slov. goricah. Zadnjo nedeljo se je tukaj vršil velik shod krščanskih žen in mater, ki so semkaj prihitele iz vseh župnij srednjih Slov. goric, tako da so napolnile tukajšnjo veliko romarsko cerkev. Gvardijan in župnik P. Ernest je govoril materam, kako važne naloge imajo v družini. Po službi božji je otvorila in vodila veliko žensko zborovanje Amalija Škamlječ od Sv. Treh Kraljev v Slov. goricah. Na to je ravnateljica Antonija Štupca iz Maribora nad vse zanimivo govorila, kako naj matere vzgajajo otroke. Župnik Gomilšek je opozoril matere na pomanjkanje duhovnikov. Po večernicah pa je župnik Gomilšek razložil materam njih dolžnosti v verskem oziru. Shod je bila lepa manifestacija naših mater. Gosp. gvardijanu P. Ernstu pa srčna hvala za krasen sprejem in vse priprave. Svobodomiseistvo - moda duševno zaostalih V severnoamerikanskem tedniku »America« odgovarja znani angleški pisatelj-konvertit G. K. Chesterton na jedko-ironični način izdajatelju angleškega časopisa »Svobodomislec«, ki je hotel slavnemu borcu za katoliško stvar dajati versko-zgodovinski pouk. »Zgolj svobodomislec je v stanu s svojim poznanjem zgodovine verstev dokazati, da je Chesterton v sporu pravi otrok,« je pisal list z napuhom neumneža. »Samo svobodomislec more brez vsake težave čisto lahko, kot bi šlo za naštevauko, dokazati, da ni sveta rimsko- katoliška cerkev nič drugega kot odtisk starega poganstva in solnčnega mita.« Izdajatelj »Svobodomisleca« žal niti v svojem lastnem področju ni na višku, odgo: varja Chesterton. Zgodbo o solnčnem mitu smo si pripovedovali v času pozitivističnih starih očetov. Ljudje iz tabora onih, ki zamenjavajo skepso z duševno zaostalostjo, to pa smatrajo za napredek, so zdavnaj prešli od solnčnega mita k žitnemu mitu; mogoče je celo, da so med tem že prispeli do ilne-ga mita. Cesto je presenetljivo, pravi Chesterton, kako ti dobri majčkeni ljudje, ki vam krošnjarijo s svojo brezdušno zalogo, sedijo vedno na istih starih zgodbah, četudi so se že davno prehitele, in si pri tem domišljajo, da so resnični svobodo-misleci med tem, ko duhovno niso niti svobodni, niti ne morejo misliti. Izdajatelj omenjenega lista z obžalovanjem ugotavlja, da katoliška cerkev se vedno obstoja in da celo tu pa tam v javnem življenju pridobiva na vplivu. Trudi se celo, da bi za ta ostuden pojav našel nekaj vzrokov, ker cerkev vendar ne raste samo pri »nevrednem kmečkem prebivalstvu«. »Chesterton n. pr., natančno vzeto, ne spada k nevednemu kmečkemu razredu,« piše. Mnogokrat sem si želel, da bi mu pripadal, odgovarja Chesterton. Toda v glavo svobodomisleca, kakor tudi je votla, vendar nikoli ne bo našla vhoda misel in razumevanje, da more katoliška religija tako preprostemu kmetu, kakor tudi zvijačne-' mu pisaču, če sta ie obadva v globini dobre volje, | nuditi resnični duševni mir. Aritmetika. Izšla je v založbi Ig. Kleinraayer in Fed. Bamberg, družba z o. z. v Ljubljani, učna knjiga Karel Kune, Aritmetika za I., II. in III. razred srednjih šol. — Namenjena je za uporabo pri šolskem pouku iz aritmetike v prvih treh raz-dih srednjih in sorodnih šol namesto Matek-Peter-linove aritmetike, ki je razprodana. Cena vezani knjigi je 44 Din. Na knjigo se opozarjajo |>. n. ravnateljstva srednjih šol in stariši srednje šole obi-skujočih dijakov. • Jan. Marijan: Fantič, le gor vstan! Zlata knjiga slovenskih fantov. II. izdaja. 1928. (Izdala »Sveta vojska« v Ljubljani.) Str. 177. — Kadar v kaki župniji zvonovi žalostno zvone in pogrebci neso na pokopališče truplo mladega fanta, v fantovskem prepiru in pretepu ubitega ali zaklanega, žaluje poleg staršev tudi dušni pastir; ko oče in mati z bridkostjo prenašata sramoto svoje hčere, žrtve po nočevanja, žaluje z njima tudi dušni pastir; ko nas vse rdecica obliva, ko dan za dnevom beremo o kolih in nožih in slišimo sodbo tujine o lejx>u naših krajev in — surovosti naših pijancev, tedaj predvsem spet žaluje dušni pastir, ker je tudi on v veliki meri soudeležen pri vzgoji naše moške mladine. Z bridkostjo v srcu premišlja dušni pastir: Zakaj tako malo sadu od vseh mojih naukov in naporov? Z bridkostjo v srcu se ozira okrog sebe, kdo bi mu pri tem Sisifovem delu — razen domače hiše in šole — še pomagal. Našel bo brez dvoma razne pomočnike: prav izvrsten mu je na razpolago v knjižici: Fantič, le gor vstan!«. Knjižica je pisana v tako zanimivem slogu (vsa prepletena z narodno pesmijo, vse polno primer in prispodob iz domačega življenja), tako prepričevalno slika srečo neomadeževane mladosti, navaja toliko sredstev, tudi zgolj naravnih (n. pr. jictje!) za etično vzgojo in vzgojenost, gre korak za korakom za teboj z železno doslednostjo proti poglavitnemu cilju, ki je — vso mladost usmeriti k Bogu, da fanta, ki jo čita, mora pretresti in presuniti. Dušni pastir je dobil s to knjigo izvrstnega sotrud-nika; seve, če mu bo da! besedo. Iz otroških ust. Smešno-modre črtice iz živ- n" 'a naših malih. II. zvezek. Nabral in priredil jn Kosi. Maribor, 1928. Tisk in zaloga tiskar- ne Sv. Cirila v Mariboru. 25. zvezka Cirilove knjižnice bodo veseli predvsem naši malčki, ki bodo v smešno-modrih črticah našli obilo zabave in veselja. Drugi zvezek te zbirke obsega nad 500 smeš-nic. Starši, sezite po knjigi in napravite svojim malčkom veselje. Tisk in oprema sta odlična. Cen;' 16 dinarjev. • Internacionalni kino-kongres v Berlinu. Od 21. do 24. avg. se je vršil v Berlinu v zvezi z rednim občnim zborom Državne zveze nemških posestnikov kino-gledališč internacionalni kino-kongres. To pot so se prvikrat zbrali filmski 'judje iz vseh dežel, da razpravljajo o najvažnejših filmskih problemih. Na tem kongresu se je imel sprejeti tudi sklep, da se v bodoče zabranijo predstave vseh filmov, ki imajo ščuvajočo vsebino. Film v službi miru. Iz Londona se poroča, da je pododbor za umetnost in literaturo na predlog angleškega romanopisca Gals\vorthy-ja iu pa spansk. literarnega zgodovinarja Maradiaga sprejel sklep, po katerem naj bi Društvo narodov podčrtalo nujnost, da se film ne uporablja v namene, ki delajo proti izboljšanju odnosov med narodi. izpred-' sodišča Za Nobilom sta šla... Peter in Pavel, dva nerazdružljiva prijatelja, človeka visokih misli iu ciljev, čeravno navadna monterja v modrih delavnih oblekah, pa dasi vsako uro sproti sveže nadelana, — pa ne misliti, da morda s salato! — Kdo bi jima zameril, da sta hotela posekati samega »slavnega generala. Nobila? Še sodnik jima je to jiregrešno misel in dejanje, ki je bilo seveda združeno z mislijo, oprostil, ko sta te dni stopila predenj. Bilo pa je takole: Peter 111 Pavel sta se nekega lepega julijskega popoldneva vsa vesela 111 natreskana gugala tam izpod Rožnika sem. Postrani sta imela klobuk, pa pela in vriskala sta, pa sta nenadoma opazila tik pred seboj v travi avto, lep, nov avto. »Strela jasna,« je dejal Peter »kar pojdiva!- »Kam pa,« je vprašal Peter. »I kam? Na severni tečaj sp popeljeva, kar po Nobilovi sledi.« »Ja, pa znaš voziti,« je podvomil Pavel, ki si je že naravnal klobuk v pravo lego, ter se boječe popraskal zr ušesi. »Kaj te briga, če znam. Ali je Nobile znal...? Ce bi znal, ne bi »faliral« sredi ledu, kakor je. Sedi, pa greva!« In sta šla. Odprl je Peter zavoro, pa sta oddrčala po gladki, beli cesti v božji svet, proti severnemu polu, za Nobilom... Ampak se je ta vesela vožnja prav tako porazno končala, kakor se je Nobilova. Kajti sta se Peter in Pavel kar naenkrat znašla v jarku, na nju pa se je prekucnil avtomobil. Zdaj sta pod avtom premišljevala in se zgovarjala, kdo da je kriv te nesreče in padca in tako naprej. Nista še utegnila tega razsoditi, kar jo v diru po cesti privozi motorno kolo, na njem pa gospodar avtomobila. Lekarnar B. se je namreč pripeljal pogledat svojo novo hišo, ki mu jo zidajo pod Rožnikom, pa je avto pustil kar tam ob cesti. Vesela fantiča sta to priliko porabita — in tako ju je dotekla usoda Nobila. Samo s |o razliko, da ju ni 1 spraševal duce Mussolini, nego gospod sodnik Lederhas.Ta je oba razpoeajenca oprostil, ker sta vso škodo, povzročeno avtu, poravnala in ker sta bila takrat oba močno vinjena in verjetno, da dejanja nista Izvršila Iz zlobe, nego i« veselega mladostnega razjwloženja. Kajti niti eden. niti drugi ne sns voziti nvlomohU« in bi v treznem stanju pač ne bila |>oskušala take vožnje. Tudi gospod tek 11 mar jima je to salo odpustil. In boste videli, da se bo prav tako zgodilo tudi z Nobilom... - ATLANTISCHER Do riugr"*"*'\Bremen\ >rcen/y-\Jnset * 01EAN / / ve/d uvimiGiD vrveme^s »Krasin« na vidiku Malo je ladij, katerih ime bi vzbujalo v sodobnem svetu toliko simpatij in spoštovanja, kakor ime velikega ruskega ledolomilca Krasina«. Mnogo se je poročalo o njem, ko je reševal Nobilovo ekspedicijo, a o drugem njegovem velikem in lepem činu, ko je pri-hitel na pomoč velikemu nemškemu potniškemu parniku, se podrobnosti poročajo šele sedaj. V dunajski »Arbeiter-Zeitung < opisuje dogodek eden izmed potnikov naslednje: Ni lahko opisati razpoloženja, ki prevzame 1517 potnikov turistovskega parnika, ko nenadoma zvedo sredi Severnega Ledenega morja, da je njihova ladja prebita. Gotovo je bilo marsikateremu izmed potnikov v tisti usodni noči od 24. do 25. julija tesno pri srcu, ko je »Monte Cervantes« po polževo ril med plavajočim ledom in so se neprestano razleta-vale ledene plošče, tako da se je oceanski orjak stresal prav do osrčja. Vendar pa se nikomur ni sanjalo, da je parnik težko poškodovan in da je več njegovih delov že zalila voda. Šele ko smo prispeli v Recherchebai na Spitzbergih, je vodstvo ladje to naznanilo na razglasni deski, obenem pa dodalo, da so brzo-javili ruskemu ledolomilcu »Krasinu«, ki se nahaja v bližini, da pride na pomoč. Odgovora doslej še ni bilo. Naša muka pa ni trajala dolgo. Še tisto popoldne — 25. julija — smo zvedeli, da je »Krasin«, čeprav sam težko poškodovan, ker mu je ledovje zlomilo en vijak, in čeprav mu je primanjkovalo premoga, prekinil svojo vožnjo v stavangersko ladjedelnico in je s polno paro na potu do nas. To je med potniki, ki jim je bila znana slavna »Krasinova« rešilna akcija za Nobilovo ekspedicijo, vzbudilo nepopisno vzhičenje. speklo: tu je vladala temperatura 60 stopinj! Vendar se zdi, da se človek na vse navadi, saj so delali Rusii v strojnici v debelih volnenih jopah. Vprašal sem po brzini parnika v ledu. Rekli so mii, da znaša od 1 milje na uro do 2 milj na dan, kakršen je pač led, ki je večkrat tudi nad 3 metre debel. Ravno pri reševanju Viglierijeve skupine mnogokrat ni bilo mogoče doseči večje brzine od 2 milj dnevno, ker so se kupičile ledene mase dva do tri metre visoko. 3. avgusta popravila po neumornem, težkem delu, ki je trajalo noč in dan, končana, smo vsi vedeli, da smo se imeli za svojo varnost v tistih desetih dneh, ko smo se neprostovoljno mudili v spitzberškem zalivu, zahvaliti samo »Krasinu«. Prišla je ura ločitve. Dne 3. avgusta popoldne smo dvignili sidra; trikrat je zatulila sirena na ledolomilcu, trikrat naša; godba na krovu »Monte Ccrvanta« je zaigrala inter-nacijonalo in nato nemško himno; še zadnji pozdravi, klici in mahanje z robci z ladje na ladjo in globoko ganjeni smo se ločili od vrlih pomočnikov v sili. S polno silo nas je vodil »Krasin« do Hammeriesta, kjer je nemška komisija ugotovila, da smo sposobni za oceansko pot in tako potrdila izbornost ruskega dela. Ko so se naši ljudje zjutraj dne 6. avgusta prebudili in sc začeli ozirati po »Krasinu«, je bil naš rešitelj Zračna pot ameriškega letala »Greater Rockforda«. Prof. dr. A. Esau (Jena) Je iznašel radijski aparat za sprejemanje brez antene. Posrečili so se mu poizkusi z ultrakratkimi radijskimi vali. Njegov aparat ni večji kakor za-bojček za cigare in se zdi, da ni daleč čas, ko bo mogel vsak nositi svoj aparat za sprejemanje v telovniškem žepu. Proti večeru je zadonel klic: Krasin na vidiku! Na daljnem obzorju se je pojavila črna pika, nad njo tenka zastava dima. Vsi potniki so prihiteli na ono stran, stopali na stole in mize, plezali na jambore, da bi videli svetov-noslavno rešilno ladjo. A ko se je »Krasin« približal, je zavladalo nepopisno navdušenje, orili so se pozdravni klici, robci so plapolali. Med potniki je bilo 60 Italijanov, ki so kar noreli: Evviva »Krasin«! Evviva »Italia«! Kapitan Eggi in znanstveni vodja ekspedicije sta se vidno ganjena zahvaljevala, ruski operater je filmal in moskovska poročevalka se je smehljala. Komaj sta bili obe ladji z močnimi jeklenimi vrvmi zasidrani tesno druga ob drugi, so se že začela potapljaška dela in drugo jutro smo zvedeli: vrzel je 3.80 in dolga in 1.30 m široka. Toda kmalu se je pokazalo, da mora imeti parnik še druge poškodbe. Znova so šli ruski potapljači preiskavat in dognali novo nevarno vrzel na levi strani ladje. Kljub temu pa so se naše skrbi in bojazni razpršile; kajti ko smo videli, s kakšno brezpogojnostjo in gotovostjo so šli neumorni Rusi na težavno delo, smo vedeli, da je sedaj vsaka nevarnost odstranjena. V naslednjih desetih dneh, ko so naši rešitelji iskali in mašili vrzeli, izčrpavali vodo, izmetavali mokri pesek in nazadnje poškodbe popravili z jeklom in cementom, sem imel večkrat priliko ogledati si »Krasina« ir se pogovarjati z ljudmi njegove posadke. 2e ogledovanje krova je bilo zelo poučno. Tu je bil oder za letalo in poleg njega priprave za zdrknenje letala na led; dalje razni nadomestni deli za letalo Cuhnovskega, čegar stroj je moral ostati v Kingsbayu. Potem so bile kletke za pse, sani, snežni čevlji, priprave za lov na kite in razen lovski plen. Poleg obeh dimnikov s sovjetsko zvezdo sta se razpeti sušili ■ 1. - 3: .-.iA.nl), {alonnv Ir i co 1 i Vi dve ogromni ivu^i >~.......... -- ,— bili ustrelili. Prijazen Rus, ki je govoril tudi nemško, mi je pokazal notranjost ladje z desetimi kotli, stroje z njihovimi 10.500 PS. Bivanje v tem prostoru ni bilo preveč prijetno in če sem se oriiel za železne oifraie. me ie Najzanimivejše pa sem slišal, ko sem si ogledal lazaret, v katerem so Rusi na najlju-beznivejši način stregli Malmgreenovima tovarišema — Zappiju in Marianu. Mariana so opisali Rusi kot poštenega človeka, ki je bil po tridnevnem postu tako oslabel, da so ga morali na rokah nesti na ladjo. Njegov tovariš Zappi je sicer takoj začel trditi, da že petnajst dni ni ničesar zavžil, vendar se je pa igraje sam povzpel na ladjo. Ko so ga telesno preiskali, so našli na njem tri srajce, in ena od teh je bila Malmgreenova; dalje je imel na sebi tudi ostalo Malmgreenovo obleko in ko-žuhovinaste škornje. Skrajno neverjetna jc dalje Zappijeva trditev, da Malmgreen, ki je bil znanstvenik in raziskovalec, ni zapustil niti ene napisane vrstice. Vse to posili vzbuja razne sume. Morda bodo slike, ki so jih fil-mali s »Krasina« in z letala, posvetile v to čudno temo, ki obdaja Malmgreenovo smrt. Marsikak prijazen in naraven človek, ki služi na »Krasinu«, se je čudil nad breztakt-nim vedenjem italijanskega kapitana Zappija, ki ne le ni kazal nasproti svojim rešiteljem nobene hvaležnosti, marveč si jc prepovedal vsako tovariško obnašanje in dal razumeti, da hoče veljati kot »gospod«. Da, ko je menil, da je že popolnoma iz vse nevarnosti, je enkrat pri obedu s pestjo zagrozil ruskemu strežniku, ker mu je prinesel mrzel kompot. Kako je moralo tako obnašanje vplivati na skromne in vsak trenutek na pomoč pripravljene Ruse, si je lahko misliti. Ko je ležal »Krasinov« poveljniški most v neposredni bližini našega krova, so hiteli Rusi drug za drugim v svoje kabine po cigarete in čokolado in nam vsi žareči od veselja metali svoje darove, ne da bi seveda pričakovali od nas kake protiusluge. Ko so Rusom dovolili, da prebijejo pri nas svoj prosti čas, se je sklenilo marsikako prijateljstvo. Tako se je razvilo srečanje s »Krasinom« v lep doživljaj za oba dela. Ko so bila dne že davno zopet na poti; kajti ni še izpolnil vseh svojih nalog. Takoj ko ga popravijo, bo pohitel zopet na visoki sever, da poišče še zadnjo Nobilovo skupino in Amundsena. Kam je izginil »Greater Rockford«? Letalca Hassel in Cramer, ki sta startala te dni blizu Chicaga v letalu »Greater Rockford« na polet Chicago — Cochrane v Kanadi — Grenlandija — Islandija — Stockholm, nista dospela na cilj, marveč sta ponesrečila nekje na Grenlandiji ali v njeni bližini. Na potu je že več pomožnih ekspedicij s šestimi ladjami, da poiščejo letalca. Neprijeten doživljaj holandskega časnikarja Holandski časnikar van Hoggendorf je odpotoval kot poročevalec nekega velikega rotterdamskega lista na Spitzberge, da bi prisostvoval dogodkom Nobilove ekspedicije. S seboj je imel Hoggendorf nezadostne zemljevide in tako se je izkrcal namesto na Spitzbergih na otoku Nade. Prepozno se je zavedel svoje zmote in tako je ostal sam samcat na docela neobljudenem otoku brez živeža, brez orožja in vsake druge opreme. Srečen slučaj je privedel te dni mimo otoka Nade norveško ladjo »Mihael Saro«, ki išče Amundsena. Ko je pristala, so našli na obali Hoggendorferjevo pismo, v katerem poroča o svojem položaju in prosi pomoči. Obenem so opazili tudi po obalnih skalah naslikane velike črke SOS! Vendar se moštvu ladje »M. Saro« kljub vsemu iskanju ni posrečilo najti Hoggendorfa. Šele posadka neke norveške motorne ladje, ki je otok sistematično preiskala, je našla Hoggendorsa napol sestradanega in duševno skrajno pobitega, ravno ko se jc pripravljal, da se v slabem čolničku, ki si ga je sam napravil, zaupa valovom. Gospod Modrilan sam svoi mizar Zavarovanje proti tatovom in izkušnjavam Mnogi poslovni ljudje: trgovci, blagajniki, inkasanti, dalje ljudje, ki prihajajo z večernimi vlaki z dežele v mesto in razni drugi ljudje so prisiljeni, nositi na sebi čez noč večje denarne zneske, ker so banke že bile zaprte, predno so mogli dovršiti svoje posle. Premnogokrat se zgodi, da te ljudi v nočnih zabaviščih premaga izkušnjava ter zaigrajo ali drugače zapravijo velike vsote svojega ali tujega denarja. Tudi žepni tatovi vedno preže na svoje žrtve. Sedaj je Londonska banka uvedla novost, ki naj vsemu temu odpomore: to je bančni safe ali predal, v katerega more vsak tudi ponoči in ob nedeljah in praznikih vložiti svoj denar. Ta nova ustanova bo prišla prav tudi ravnateljem gledišč, restavracij in drugih nočnih zabavišč, ki bodo mogli po zaključku takoj shraniti svoj denar na varno. Kdaj najlažje delamo? Vsak ve iz lastne izkušnje, da človeku delo ne gre vedno enako izpod rok, niti ročno delo, a kaj šele duševno. Ob nekem dnevnem času vsak najlažje in najboljše dela; toda niti dva se v tem pogledu ne strinjata. Mnogi hvalijo rano uro kot zlato uro tudi za duševno delo, drugi pa so nasprotno zjutraj najmanj razpoloženi in sposobni za tako delo. Nekateri delajo najlažje dopoldne, drugi popoldne in še drugi v večernih urah. Psihologi vsekakor soglasno trdijo, da so jutranje ure za duševno delo najugodnejše. Na univerzi Connel v Ameriki jc neki psiholog predložil velikemu številu dijakov vprašanje, kdaj najlažje študirajo. Odgovori so izpadli naslednje: 66 dijakov se je izjavilo za jutranje ure, 6 za popoldanske, 39 za večerne. Poprečni dijak, pravi omenjeni psiho-log, začne delati ob 8. uri, je med 9. in 10. uro najjasnejše glave, po 11. uri se čuti nekoliko utrujenega in je popoldne zelo zdelan. Delo, ki ga opravi med 3. in 5. uro popoldne, je srednje dobro. Po večerji se duševne moči zo- James J. Daviš, delovni minister Združenih držav Severne Amerike, ki je te dni dospel v Berlin. pet pozive,- a pozno zvečer zopet popuste. — Ravno tako se je tudi večina dijakov v Wis-consinu izjavila za jutranje ure kot najboljše. S tem vprašanjem se je pečal tudi neki nemški psiholog in prejel od nekaj sto oseb naslednje odgovore: 182 se jih je izjavilo za jutranje ure, 133 za večerne, 6 za popoldanske, a 28 jih je izjavilo, da delajo ob vsakem dnevnem času enako dobro. Veliki možje so večinoma delali ob jutranjih urah, popoldne le redki. Tako so delali največ zarana Pope, Scott, Thackeray; nasprotno so pa delali Balzac, Byron, Quincey, Schiller najraje v nočni tihoti. Plato, Gold-smith in Rousseau so uporabili za delo pozne nočne in prve jutranje ure. Reats, Bulvver-Lytton, Hordsvvorth, Shelley, Longfellow in Petrarca so mogli ob vsaki uri enako lagodno delati. Da ljubijo tihe nočne ure predvsem pesniki in pisatelji, je povsem umljivo, saj je fantazija tedaj, ko utihne in izgine v noči realizem dneva, najbolj mogočna. Ponarejen denar boliši od pravega V Španiji imajo dvoje vrste srebrn denar: prave durose in pa Duros Sevillanos, ki so ponarejeni. Pred temi seviljanci posebno tujec ni nikoli varen. Njih zgodovina je naslednja: Pred približno 25 leti so se pojavili v prometu ponarejeni durosi. Zli jeziki so govorili, da jih kuje neki znan politik in da se nahaja tovarna v Se-villi; zato so jih imenovali Duros Sevillanos. Novci so bili izvrstno ponarejeni in so vsebovali več srebra nego pravi durosi. Scviljanci so v takih množinah preplavljali deželo, da so postali prava javna nadloga, ker jih nestrokovnjak sploh ni mogel ločiti od pravih. Stvar je prišla pred parlament, ki je sklenil, da naj Španska banka na vseh svojih poslovnih mestih zamenjuje seviljance za prave durose proti polni vrednosti. Tako so tik pred svetovno vojno zamenjali za 50,000.000 pezet. Kljub temu je pa ostalo v prometu še precej seviljancev, ki jih domačini radi izigrajo v roke tujcev. Vendar to ni nikaka nesreča, ker se jih more vsak brez posebnih ovir zopet znebiti. Na poštnih uradih jih sicer ne sprejemajo, pač pa v bankah, hotelih, trgovinah itd., in to proti polni .vrednosti. iBospodarsho Naša hmeljska trgovina V soglasju s stremljenjem gremija trgovcev v Celju je priporočilo Hmeljarsko društvo hmeljarjem, naj zahtevajo od vsakega nakupovalca legitimacijo, da se odpravi šušmarenje raznih neodgovornih prekupčevalcev s hmeljem. Po vseh javnih lokalih, na vseh oglih visijo tozadevni lepaki Hmelj, društva. Kupčija se je začela, a zastonj zahtevajo hmeljarji legitimacije, ker jih na-kupovalci ali nimajo ali imajo pa stare lanske legitimacije, ki pa nimajo za letošnjo sezijo ni-kake veljave. Tako ima nereeluo kupčevanje prosto pot, da se posebno v začetku kampanje ra/.šopiri in tlači cene z beganjem hmeljarjev šireč tar-tarske vesti o stanju cen. Ker bodemo prisiljeni imenoma ožigosati vsak slučaj nereelne, našim gospodarskim interesom škodljive trgovine, prosimo gremij trgovcev v Celju, naj nemudoma izda legitimacije nakupo-valcem, priporoča svojim članom v hmeljski trgovini skrajno korektnost, ter naprosi oblast, da potom žendarmerije stalno kontrolira nakupovalce, kot je to na Češkem že dolgo običajno. Apeliram pa tudi na hmeljske trgovce, naj pomislijo če je čezmerno tlačenje cen v njihovo korist. Večina ima na deželi trgovine mešanega blaga. Jasno je, da je dobiček par tisoč dinarjev pri hmeljski kupčiji zelo dvomljiv napram stotisočem, ki jim gredo pri drugi trgovini v izgubo vsled slabe kupovnlne moči hmeljarjev. Bodite reelni posredniki med inozemskimi kupci in hmeljarji s stremljenjem dvigniti naše gospodarstvo! Njega pasivnost je tudi vaša pasivnost! —K— HMELJSKA TRŽIŠČA. Žalec, 24. avgusta. (Izv.) Obiranje je v polnem teku. Obrana je približno ena četrtina nasadov. Donos je povprečno za 25 odstotkov nižji kakor lansko leto. Inozemski kupci, ki so tu v lepem številu, so pregledovali vče; ' in danes do sedaj posušeno blago in so s kakov stjo prav zadovoljni, ker posvečajo hmeljarji vso skrb pozornemu spravljanju. Barva je brezhibno zelena kot že dolgo ne. Mala začetna naročila se krijejo gladko po 30—32 Din, večje množine po 35 Din za kg. Po cenitvah iz producentskih krogov je bilo prodanih danes do 230 stotov, skupaj doslej okoli 700- stotov. Ker so tako v Nemčiji kot v Češkoslovaški začeli uprav z obiranjem, se kupčija na svetovnih tržiščih ni razvila, je razpoloženje v pričakovanju donosa obiranja in kvalitete mirno. Te dni pridejo na svetovni trg tudi pošiljatve našega hmelja. Niirnberg, 24. avgusta. (Tel. Slov.) Dovoz 16 bal novega hmelja, 16 bal prodanih. Hallertauer Siegel in virtemberški po 240 mark. Starega hmelja je bilo prodanih 10 bal, tržni hmelj po 85 mark, Hallertauer po 90 mark. • Vzorčno premovanje v špitaliču pri Konjicah se vrši 11. sept. 1928 ob 9. uri za rodovniško živino tamkajšnjega živinorejskega odseka. Ob tej priliki bo naprodaj tudi nekaj mlade živine mur-bodenske pasme. | Mariborski svinjski sejem dne Ž4. t. m.. Pri-gnahih iti, prodanih 176. Gene: 5—6 tednov stare 100—125, 7—9 tednov 180—-225, 3—1 mesece 350 do 440, 5—t' mesecev 400—500, 8—10 mesecev 550 do 650, eno leto 1000-1300. Kg žive 10—12.50 in kg mrtve teže 16—18 Din. Dobave. Ravn. drž. žel., gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov hrastovih pragov za rzolirne spoje, 60.000 kg portland-cementa, raznega lesa' in lesenih spojk za tračnice. — Delavnica ravn. drž. žel. v Mariboru sprejema do 30. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 3000 ma kisika; do 1. septembra t. 1. glede dobave 150 ton kovaškega koksa. — Ravn. drž. žel. v Subotici sprejema do 6. sept. t. 1. ponudbe glede dobave signalnega ma-terijala. — Ravn. drž. rudnika v Kreki sprejema do 8. sept. t. 1. ponudbe glede dobave oblek za ognjegasce. — Ravn. drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 12. sept. t. 1. ponudbe glede dobave strokovnih knjig. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 31. avgusta t. 1. pri Komandi Dravske div. obl. v Ljubljani glede dobave 400.000 kg sena in 200.000 kg slame. — Dne 10. sept. t. 1. pri Intendanturi Komande Savske div. obl. v Zagrebu, dne 12. sept. t. 1. pri Komandi 36. peš. polka v Varaždinu, dne 13. sept. t. 1. pri Komandi 37. peš. polka v Karlovcu glede dobave živil (fižol, krompir, zelje, riž, moka, mast, olje, kis, sladkor, kava, cikorija itd.). — Dne 12. sept. t. 1. pri Upravi drž. monopolov, ekonomsko odd. v Beogradu glede dobave pečatnega voska, svinčenih plomb, gumi-arabikuma, platna, moke za kuhanje škroba; dne 13. sept. t. 1. glede dobave raznega papirja. — Dne 12. sept. t. 1. pri ravnateljstvu drz. žel. v Zagrebu gledo dobave signalnega materijala. — Dne 12. sept. t. 1. pri ravnateljstvu drž. žel. v Sarajevu glede dobave pisarniškega materijala in vijakov z maticami. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Delavnica ravn. drž. žel. v Mariboru sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe glede dobave železne žice; do 4. septembra t. 1. glede dobave zatikačev. — Ravn. drž. rudnika v Brezi sprejema do 5. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 2.500 m tračnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 29. avgusta t. 1. pri Komandi Dravske div. oblasti v Ljubljani glede dobave 650.000 kg ovga. _ Dne 5., 7. m 10. septembra t. 1. pri Komandah mest v Sušaku, Dolnji Lendavi, Varaždinu in Murski Soboti glede dobave kruha. — Dne 7. septembra t. 1. pri Komandi Savske div. oblasti v Zagrebu glede dobave 34.000 kg moke. — Predmetni oglasi z nataučnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. f&orsza Dne 24. avgusta 1928. DENAR. Tudi danes je bil devizni promet slab. Največ zaključkov je bilo za London, Curih in Trst. Privatno blago je bilo v devizah Trst in Newyork, drugo je dala Narodna banka. — Promet na včerajšnjem zagrebškem deviznem trgu je bil rekorden, znašal je 7.5 milj. Din. Kot posebnost moramo omeniti, da je vse zahteve po devizah krila privatna ponudba, tako, da ni bila potrebna intervencija Narodne banke. To se je zgodilo letos prvič. Ponudba je znašala še več in je bilo blago oddano v Beograd in Ljubljano. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 24. avgusta 1928. povpraš pon. srednji sr.23 avg. Amsterdam 2278.75 2284.75 2'. 81.75 — Berlin 1355.75 —- 1356. io — Bruselj — 791.36 — 791.45 Budimpešta — 992.60 — — Curih 1094.10 1097.1 (^ 1095.60 1095.60 Dunaj 800.70 803.70 802.20 802.20 London 276.80 276.60 276.20 276.20 Newyork 56.815 57.01 56.915 56.915 Pariz — 222.37 — 222.37 Praga 168.27 169.07 168.67 168.67 Trst 296.70 298.70 297.70 297.75 Hmerifcf?nci, kapitalisti in lesni trpotci — peior! Na Gorenjskem se prostovoljno proda po zelo ugodni ceni 160 oralov arondiranega gozda in travnikov, vodna moč in kamnolom, vse tik prometne ceste in nanovo trasirane železnice. — Vprašanja in ponudbe na upravo »Slovenca« do 30. avgusta pod znamko: »Ugodna prilika 1928«. Izirjeii oblikovali;'! morejo dobiti trajno delo v neki dobri inozemski železolivarnl. — Prosilce prosimo, da se obrnejo pismeno pod A. M. S. 556 na Jngoslov. Rudolf Mosse, Zagreb, Zrinjevac 20. Franc Havliček sin elektrotehnik, Resljeva cesta 22, pritli£{e, desno, se priporoča za solidno napeljavo novih hišnih telefonov, električnih zvonil in signalnih naprav, kakor tudi za strokovnjaška popravila istih in raznih električnih aparatov. — Dopisnica zadostuje za naročilo. Stavbno podjetje v Ljubljani i š č 9 Zagreb. Berlin 1353.25, Curih 1095.60, Dunaj 802.25, London 276.20, Ne\vyork 50.90 bi., Pariz 222.75 bi, Praga 168.625, Italija 297.625. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.75, London 25.2025, Ne\vyork 519.35, Pariz 20.28. Italija 27.19. Dunaj. Belgrad 12.46875. Praga. Zagreb 59.30. Dinar. Newyork 1.75125, Berlin 7.32, London 2.76. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odst. inv. pos. 88.50 bi., Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred zavod 170—175, Vevče 105—110, Ruše 265—285, šešir 105 den.. Stavbna 56 den. Zagreb, vojna škoda ar. 437.50—138 (437.50), kasa 436—438 (135, 436), avg. 437—438, september 439.50—440 (439.50), dec. 450.50—45.1 (450.50), 7 odst. inv. pos. 88—89, agrari 54, Hipo 58.50 do 59 (58.50—59), Poljo 18—18.50 (nove 15.30), Jugo 88.50—89 (88.50), Kred. 85, Lj. Kr. 126—130, Med-jun. 57.50, Nar. 6660-6700, Prašted. 930-932.50 (935), Srpska 148, Zem. 125—150, Guttmann 200 do 205 (200), Slavonia 7—8 (8), Slaveks 102—i05, Danica 138, Drava 450—460 (450), Šečerana 485 do 490 (485), Brod. vag. 82.50, Union 240, Isis 32, Ragusea 465—480, Trbovlje 480—485, Vevče 105, Nar. šum. 16—23, Piv. Sar. 300. Dunaj. Podon>savska-jadran. 82.95, Zivno 114.35, Hipo 7, Alpine 46, Leykam 9.40, Trbovlje 59.50, Mundus 172, Slavonija 1.19 BLAGO. Ljubljana. Les: Antene, smreka, jelka, 10 do 18 m dolžine, fko vag. meja po 320, zaklj. 1 vag. Deske, 24 mm, konične, fko vag. nakl. postaja po 490, zaklj. 1 vag. Tendenca nespremenjena. Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 79—80 kg, 2%, 292.50—295, pšenica za september 305.50 -307.50, za oktober 310—312.50, moka nova Og, bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 455—465, koruza 350—332.50, oves, novi zu avgust 265—270, ječmen baški 70—71 kg, nov, režetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 325—327.50, rž, uzančno blago, m lovska tarifa 300—302.50. Zaklj. 2 vagona rži. Tendenca nespremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč. 240—242.50, gor. bč. 242.50— 245, potiska 240—245, ban. par. Vršac 233 do 240, bau. 237.50, srem. 237.50— 240, ječmen bč. 215—220, 255—265, pomladni 300—310, oves bč. srem. 220, ban. 215—220, koruza b?. 303—306, ban. 300-305, moka 0 g 370—380, št. 2 350—360, št. 5 330-340, št. 6 295—305, št. 7 235—265, št. 8 190 do 200, otrobi bč. 185—190, ban. 180—185, fižol 600 do 640. Promet: 18 vagonov pšenice, 20 koruze, 4 moke, 2 ovsa, 2 otrobov. Budimpešta. Tendenca obdržana. Pšenica: I Okt. 27.84—27.92, zaklj. 27.84—27.86, marec 30.24 do 30.34, zaklj. 30.32—30.34, maj 31.03—31.10, zaključek 31.10—31.12, rž okt. 26.22—26.30, zaključek 26.32-26.34, marec 28.24—28.40, zaklj. 28.40 do 28.44, koruza maj 28.24—28.28, zaklj. 28.24-28.30. Turi&tstea Spori PROGRAM MARIBORSKIH KLUBOV V JESENSKI SEZONI. Letošnjo jesen se bodo vršile v Mariboru zelo zanimive tekme še pred pričetkom jesenske prvenstvene sezone, in sicer: 26. avgusta SK Maribor : Villacher SV, 8. septembra Ilirija : Rapid, 9. septembra Maribor : Rapid (otvoritev Rapido-vega igrišča), 16. septembra DS Leoben : Rapid, 23. septembra GAK : Rapid, 2. oktobra Primorje : Rapid, 21. oktobra Avstrija (Celovec) : Rapid. — Jesensko prvenstvo se bo torej začelo šele koncem oktobra meseca. SK MARIBOR : SK STURM (Graz), SP RAPID : SK STURM. Prihodnjo nedeljo in soboto bo imela mariborska publika priliko, po dolgem času videti dve dobri nogometni tekmi. Kakor je predvideno, bo v soboto in nedeljo gostoval v Mariboru Gra-ški prvak SK Sturm. V soboto bo igral proti SI) Rapidu, v nedeljo pa proti SK Mariboru. NADALJEVANJE DRŽAVNEGA PRVENSTVA. Sarajevski AšK je igral v nedeljo svojo prvo naknadno tekmo po suspenzu in to proti Hajduku v Splitu. Proti pričakovanju je končala tekma neodločeno 2 : 2, kar definitivno vzame Hajduku možnost, da se še povzpne pred Gradjanskega, ako bi ta ravno zgubil v ponovni tekmi proti Hašku. MARIBOR : LJUBLJANA 7: 5 (6 : 1). Medmestna tekma Ljubljana : Maribor, ki se je vršila v nedeljo v Ljubljani na športnem prostoru SK Ilirije pred razmeroma mnogobrojnim občinstvom, jo prinesla zasluženo zmago mariborskih nogometašev. Premoč mariborskega teama je ležala v tem, da je razvil v splošnem lepšo in točnejšo skupno igro, pri tem pa pokazal tudi neprimerno več ambicije in elana kot ljubljansko moštvo. V tem srečno sestavljenem teamu so v vsakem oziru odgovarjali Unlerreiter (levi branilec), kirbiS (srednji hali) in leva stran forwarda Paulin—Bertoncelj. Pa tudi ostalo moštvo je igralo solidno, tako da se more brez nadaljnega reči, da v mariborskem moštvu ni bilo izrazito slabe točke. Pri ljubljanskem teamu ni bilo tako. Med igralci raznih klubov ni bilo one skupne volje in kompaktnosti, ki je potrebna, ako se hoče doseči Uspeh. V moštvu so bili celo igralci, ki so igrali •leno in brez interesa, prednjačil jim jo v prvem polčasu desui half Zemljak. K vsemu temu se jo pridružila v nedeljo skučajna indisponiranost vratarja Kreča, ki bi ob srečnejši igri sani mogel preokreniti rezultat v zmago za Ljubljano: od dobljenih 7 golov so bili gotovo trije ubranljivi. Izjemo v tem ensemblu so tvorili 3 igralci: levi back Verovšek je dal iz sebe skrajno in je bil v drugem polčasu gotovo najboljši igralec na polju; zelo uspešno in požrtvovalno je igral mladi Jug na desnem krilu in končno je ugajal levi half Košenina s svojo enakomerno, tehnično res lepo igro. Poleg njih bi bilo omenjati morda še cen-terhalfa Deklevo, ki je pa imel poleg dobrih momentov tudi nemalo slabih; vseeno sta bila dva lepa gola čisto njegovo delo. Samo pol ure v drugem polčasu se je ljubljanska enajstorica povzpela do hitre in energične igre. V tem delu igre Maribor ni mogel popolnoma slediti diktiranemu tempu in rezultat se je spremenil od 6 : 1 na 6 : 4. — Sodnik Vodišek je vodil igro v prvem "polčasu dobro, v drugem slabše. V smislu sklepa okrajnega kot izvršilnega sodišča v Ljubljani z dne 23. avgusta 1928, opr. št. Nc V 118/28, se bo v četrtek, dne 30. t. m. ob pol 10 dopoldne, soba št. 19 okr. sodišča prodalo večje število terjatev konkurzne mase Mexida, import. in eksportna družba z o. z., Ljubljana, na javni dražbi, nakar se vsi interesenti opozarjajo. Ljubljana, dne 23, avgusta 1928. Dr. Fran Novak, kot konkurzni upravitelj. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod FRANC HAFNER posestnik, trgovec, mesar itd. v Mojstrani danes v petek 24. avgusta ob pol 12 dopoldne po kratki, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 26. avgusta ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Mojstrana št. 2 na farno pokopališče na Dovjem. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači župni cerkvi. Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Mojstrana, dne 24. avgusta 1928. Žalujoča soproga in vsi ostali sorodniki. 0 nori poti na Mojstrovko. Koncčno je nova pot na Mojstrovko iz naše strani gotova. SPI) sije pričelo s to idejo baviti takoj, čim so začeli Italijani oviruti našim turistom prehod preko meje. Toda izpeljati se tn ideja ni dala tako hitro. Pred vsem je bilo treba rekognoscirati teren in najti najlažji prestop preko severovzhodne stene. Celo akcijo zu napravo te poti je prevzel društveui odbornik dr. Stanko Tominšek. Opetovauo je že lansko leto preplezal steno v več smereh in dognal, da je naprava poti možna. Lastnik sveta je tam bivši verski zaklad in Šumska uprava je brez ovir izdala društvu dovoljenje za napravo poti. Koncem junija je dr. Stanko Tominšek določil konečno smer in oddal delo Janezu Vertelju p. d. Hanzi, ki je nadelal tudi pot na Prisojnik. Društvu je šla zelo na roke tudi Kranjska Industrijska Družba na Jesenicah, ki je v najkrajšem času dobavila društvu potrebne žice in kline. Nova pot je jako drzno izpeljana. Stena izgleda iz Rup skoraj nepristojna in človek si težko predstavlja, kako je sploh mogoče proko nje napraviti po-t. A vendar je šlo. Pol zavije iz sedla nad Rupami vzdolž Mojstrovke nalahko navzgor j>o prodiščih ter vstopi v steno približno v sredini kotanje med Jerebiščem in Slemenom. Pot zavije v desno navzgor po strmi široki jx>lici, na katero se boči navpična stena, prečka nato navpičen skalnat žleb ter zavije na skalnat greben sredi stene. Tu zavije precej daleč na levo po serpentinah, ki so izpeljane po policah in deloma po steni ter se tako dvigne precej visoko. Nato prečka ozko doljro polico v desno, tako da pride do širokega žleba v desnem delu stene. Iz žleba zavije v levo ter po levi strani žleba po lahkem terenu na greben Mojstrovke ter po istem na vrh. Pot je ves čas skrajno zanimiva. Menjajo se stene, kamini, police in žlebovi, ve? čas je krasen pogled na divje stene Mojstrovke fer proti severu na Karavanke, Koroško in Visoke Ture, proti vzhodu na Škrlatično skupino, proti zahodu pa preko grebenov na divje navpične stene Travnika in Jalovec. Opozarjamo ponovno ua slavnostno otvoritev te naše najnovejše poti in vabimo vse. dn se te slavnosti udeleže. Nniboljša je zveza s jiopol-dansklm izletnim vlakom. Nedelja. 26. avgusta. Zagreb: 20 Prenos iz Salzburga: Čarobna piščalka«; opera. — Praga: 18 (nemško) Vremensko poročilo, novice, nato pa arije iz Mendelssohiio-vega dela: »Pavel in Elija« — 19 »Čarobna piščalka« iz Salzburga. — Leipzig: 20 »Manasse«, oratorii za soli, zbor in orkester (flegar). — Stuttgart: 15 Koncert. Uverture in arije. — 17.30 Koncert vokalne glasbe — 19 Prenos iz Salzburga. — Bern: 20 Koncert. Alozart: Divertimenfo štev. 8 za flavto, oboe, klarinet, rog in fagot — 20.30 Koncert so-pranskih solospevov in orkestralne glasbe — 22 Orkestralna glasba. — Kalovice: 21 Prenos iz Varšave: Koncert poljske glasbe. — Frankfuri: 20.30 Koncert — nato plesna glasba. — Brno: 12 Poljuden orkestraini koncert — 18 Pesmi in arije — 19 Prenos iz Salzburga. — Rim: 21 Koncert velikega simfoničnega orkestra. — Langenberg: 10.20 Pesmi o morju pri različnih narodih — 20.05 »Orlov«, opereta v 3 dej. (Granichstaedten); nato plesna glasba. — Berlin: 20.30 Pred- in med igre k modernim operetam. — 22. 30 Lahka glasba. — Da-ventry: 21 Komorna glasba. — Dunaj: 11 Koncert dunajskega simfoničnega koncerta. — 16.15 Orkestralni koncert. Odlomki iz oper in drugo — 19 Prenos iz Salzburga: »Čarobna piščalka«, opera v 2 dej. (Mozart). — nato lahka glasba. — Miinchen: 18 »Rop iz Seraila«, (Mozart) — 21 Koncertna in plesna glasba. — Milan: 20.50 »Fcdora«, opera (Giordano). — Budapest: 17.50 Vojaški koncert. — 21.50 Ciganska glasba. Ponedeljek, 27. avgusta. Breslau: 20.30 Vojaški koncert. — Praga: 19.10 lz Brna: Radio kabaret — 21 Koncert. — Leipzig: 20.15 Schubertove kompozicije Schiilerje-vih pesmi — 21 Pester spored — 22.15 Lahka glasba. — Stuttgart: 20 Obrtnik in njegovo življenje v glasbi in prozi. — Katovice: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 19.30 lz trankfurtske opere: »Tosca« v 3 dej. (Puccini). — Brno: 19.10 Radio kabaret — 22.15 Prenos koncerta iz razstave. — Rim: 21 Lahka glasba. — Langenberg: 18 Koncert — 20.15 Rudarsko življenje v glasbi in prozi — 21.35 Pesmi in melodije iz alpskih dežel. — Berlin: 17 Koncert — 21 Zabavna glasba. — Da-ventry: 20 Koncert s pestrim sporedom. — Dunaj: 11 in 16.15 Koncert. 20 Komorna glasba — 20.45 Koncert mandolin, orkestra. — Miinchen: 20.20 Koncert lahke glasbe. — Milan: 20.50 Opereta. — Budapest: 17.45 Ogrske narodne jjesmi. Petje s spremljavo ciganskega orkestra. Lastnik Miloš Bušelin Makaiska, Dalmacija Biser Dalmacije Najpriljubljenejše kopališče na Jadranu. Kopalna obala nad 1 km dolga. Fini morski pesek. Kopališče posečajo v sezoni mnogobrojni tujci. Dnevni pension s sobo Din 55-60. Pogled na Makarsko s kopališčem se vidi v izložbi tvrdke Breznik & Fritsch trgovina z železnino, Ljubljana za stalno delo. — Ponudbe pod »Vesten in trezen« št. 7910. na upravo »Slovenca«, licema osebe po vseh mestih kot VOdtteSie podruZrciC. - Posebna izobrazba, skladišče ali prom. kapital nepotreben. — Mesečni dohodek ca. 150—200 dolarjev. Vprašanja na: „The Novelty Companv" v Valkenburgu (Limburg), Nizozemska Delooodio za pohištveno mizarstvo Sprejme večja tovarna na Gorenjskem. Zahteva se večletna praksa, zmožnost samostojnega detajliranja načrtov za jx>hištvo ter popolno poznanje vseh mizarskih ročnih in strojnih del. Nastop čimpreje. Ponudbe z navedbo izobrazbe ter dosedanjega praktičnega službovanja in zahtevkov plače naj se naslove na upravo lista pod št. 7920. dobavlja Barzel k. d., Zagreb, Ulica Ven-ceslava Novaka 10. Telefon 3250. Stalna velika zaloga lesne volne. Mali ool asi Vsaka beseda 50par ali pro»tor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5t>in.0qlasinad 9 vrjticseračunajo viš/e.Zaoqla*6 >troqo tt*qov*kega in reklamnega značaja v*aka mtica 2Di'r. Najmanjši znet«kl00in.Pristojbina za Vifro2Din.V>akoqla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odaovanamo le,čcjdpriložena rnamka.e«k.račuti ljubljana10.3wel3t.2?-2«. Iliilbodpbe Učenka s predpisano šolsko izobrazbo, dobrih krščanskih staršev ter doma stanujoča, se sprejme za modno trgovino v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6973. 300 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi mesto šoferskega vajenca, oziroma prak-tikanta. - Zahtevajte na-tlov pri upravi Slovenca pod št 7781. Elektromonterja « strokov, naobraženostjo, krščanskega naziranja in samskega stanu, iščemo. Ponudbe pod Stev. 7805 na upravo Slovenca. Vajenka «c sprejme v prodajalni slaščičarne Voltmann — Ljublj., Prešernova ulica. Strugarskega vajenca krepkega, sprejme Franc Rojina, Kolodvor, ul. 8. Dekla pridna, se sprejme takoj na manjše posestvo. Iv. Mrhar, Star.ežiče, Št. Vid nad Ljubljano. Trgovska pomočnica z dežele, začetnica, iz-učena tudi strojnega pletilstva ter vajena v gospodinjstvu in šivanju, želi službe. Ponudbe pod »Vestna« št. 7740 upravi Slovenca. Prodaifio Narodna noša lepa. se proda. Izve se pri Mariji Kurnik, Praža-kova ul. 3/II, Ljubljana. Pohištvo dobro ohranjeno, se ceno proda. - Ivan Hrovat, Tavčarjeva ul. 1, IV. nad. Žrebe 6 mesecev staro, zdravo, dobro in lepo raščeno, čistokrvne pasme, se proda. Poizve sc pri gradbenem podjetju G. Ton-nies, Ljubljana, Dunajska cesta 25. Proda se: sobna kredenca, pisalna miza. umivalnik in dvoje sobnih omar. Slaščičarna Voltmann, Ljubljana, Prešernova ulica. Prodajalko gc takoj sprejme, katera ima obrtni list za trgovino z mešanim blagom. Biti mora poštena, pridna, z dobrimi spričevali. - Ponudbe je poslati pod »Ugodno« upravi Slov. Fotograf, učenca samo od 13.—15. leta, s primerno šol. izobrazbo, ki bi poleg slovenskega znal tudi nekaj nemško, sprejmem. Sinovi železničarjev imajo prednost. Hrana in stanovanje v hiši. - Atelje NVeisis, Polzela, Sav. dolina. Dve kozi prave Švicar, pasme, dobri mlekarici, proda Bi-zovičar, Zgor. Šiška 78. Pletilna stroja 8/60, 8/40, dobro ohranjena, prodam. Kupec dobi stalno delo. - Naslov pove uprava Slo venca pod št. 7884. Lepo spalnico malo rabljeno, trd les, zo-fo, 6 stolov, vse tapecirano z modrim plišem, mizo, zložlj. za 12 oseb, in kuhinjo, ugodno prodam. Ogleda se ves dan na Bregu 18, 1. nadstr. §m Abonenti na dobro domačo hrano sc sprejmejo na Medvedovi cesti 27, Ljubljana. Stanovanje se odda mirni družini brez otrok. . Maribor, Stritar jeva ulica 25. Dijakinjo v fino in vestno oskrbo, samo iz boljše hiše sprejme dobra rodbina v Ljubljani. - Na željo nemška konverzacija. Pisma pod šifro -Dobra vzgoja* na upravo lista. Posestva Lepa parcela (800 m®) - ozir. polovica parcele . ob Streliški ul, nasproti gostilne Turk -naprodaj za 100 ozir. 50 tisoč dinarjev. - Naslov pove upr. Slov. it. 7858. Halo! Halol Preste specijalne kakovosti, iz-Ino finega okusa, tanejo tudi po več m secih enako užitne kot rvi dan, nudi v vsaki oličini pekarna Jakob Lopan v Celju, Kralja Petra cesta. I Žičnatl posteljni vložki najceneje pri tvrdki Fr. Stopica, Ljubljana, Gosposvetska 1. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela. d o bi te po Urtf" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. Dva dijaka sptejmem na stanovanje in hrano. V bližini je realka in tehn. sred. šola. Električna razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek Slovenca pod 7860. starejša moč, vsestransko izvežbana, zmožna samo- stojnega vodstva, išče primernega mesta. - Ce- njene ponudbe prosim Transportnih sodov šest komadov, od 6—800 litrov, in en ležalni jako lep sod s 1700 lit. vsebine, prodam po nizki ceni. Vsi so obdani z vinskim kamnom. Pojasnila Dr. Zamika cesta 19 v Ljubljani. pod značko »'Prva moč«. Primorka zmožna perfektne italijanščine, izvežbana v lesni trgovini, bi želela stopiti v službo pri kaki lesni trgovini, event. bi spre- Iela tudi službo vzgojite-jice pri kakšni boljši družini. — Naslov v upravi »Slovenca« p-od št. 7634. Dve spalnici iz hrastovega lesa. politi-rani, kompletni,, postavljeni v Ljubljano ali na kolodvor, prodam po 5000 Din. Ogleda se pri Josip Stolia, mizarstvo, Krašnja, p. Lukovica p. Domžalah. Večje množine zajamčeno naravnih VIN proda Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Via ška ulica 75. Dijak se sprejme na stanovanje pod strogim nadzorstvom. Naslov v upravi št. 7865. Dijakinja poštene družine sc sprej me v vjo oskrbo. Naslov: Marija Simonič, Maribor, Cankarjeva 15, dvorišče Večje skladišče (šupe. hlev, pisarna, telefon) za glav. kolodv, tik Dunajske ceste, se odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7846. Klavirji prvih svetov, znamk I ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni tre 3 Na man si obroki Zaloira In Izposojevalnica najbotJMh klavirjev, pi-aninov in harmonijev. Stelnwav, Hlisendorf er. Kilrster, Hiilzl. Hotni«o. Original Stlnjrl. Popru vila In nsrlaiievan^e najcenejše. — Najbogatejša izbira vseh ostalih glasben h instrum. in strun. PSenltno moko najboljlib mlino» nndi najet neje veletrgovin* žita in mlevikih mdelkov A. VOLK Llubltano Resljeva cesta 24. klobuke: modno blago in telovadne potrebščine prlporofa trg. »Pri AMER1KANC11* l jubllano Stari trg 10 Otomane v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din. oto-man-.ka pregrinjala, mo-droce itd kupite najboljše. - Rodoll SEVER, tapetniitvo, Marijin trg 2. Pazite na obleke ker si veliko veliko lahko prihrnnite. ie .io daste čistiti in barvati v kemično pralnico, kjer je cena nalniija in najbolj solidna postrežba. Anton Doc Ljubljana Selenburro* a ulica 4. Tovarna: V1C-GL1NCE Učiteljica poučuje francoščino, nemščino in angleščino ter prevzame tudi korespondenco v tujih jezikih. - Naslov pove upTava Slov. pod št. 7817. SALDA-KONTE ŠTRACB - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NCni PO IZUEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA Rt. t. D. V LJUBLJAM KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE Jaotia dražila posestva na Selu Št. 16 pri Zerovnici na Gorenjskem (vi. št. 121 k. o. Zabreznlca) se vrši dne 28. avgusta t. I. ob 9. uri dopoldne na licu mesta. Najmanjši ponudek znaša Din 834.223.33. Posestvo leži v zdraviliškem kraju, kamor je vsako leto večji dotok tujcev, ob glavni cesti Ljubljana—Jesenice, 10 minut oddaljeno od železniške postaje Žerovnica. Obstoji iz enonadstropne zelo dobro ohranjene hiše, obširnega gospodarskega poslopja ter ij posebej zidanega čebelnjaka in ledenice, z zelo velikim dvoriščem in zasajenim vrtom. V pritličju so tri gostilniške sobe z vsemi pri« tiklinami (2 kleti, kuhinja in jedilna shramba) in letnim salonom; v prvem nadstropju pa je 8 sob ter v podstrešju 2 sobi. V gospodarskem poslopju je zelo velika vinska klet (do 5 vagonov vina), zelo veliko, obokano skladišče, prostor za pisarno, in v prvem nadstropju 2 sobi z verando. V ledenici je prostora za 130 voz ledu. Kanalizacija, zračilniki itd. — K posestvu spada 5 njiv ter več travnikov in se morejo rediti 3 krave, 1 konj in 4 prašiči. — Sadni vrt z okoli sto drevesi najžlahtnejšega sadja. Zelo obsežna kultura špargljev. Posestvo je pripravno predvsem za tujski promet, dalje za vsake vrste obrt ter vsled svoje obsežnosti tudi za manjšo tvornico. Ima lasten vodovod, v gori zajet studenec, speljan na dvorišče po svinčenih ceveh. Vsa poslopja imajo električno razsvetljavo ter so s škriljem krita. — Kupci se vabijo. Direkcija državnih železnic, Sarajevo Direk. št. 26.064/28. Razpis Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Sarajevu razpisuje ta natečaj za izpopolnjenje izpraznjenih mest, in sicer; A) Gradbenega inženerja-referenta za nova in dopolnje-valna dela. B) Gradbenega inženerja-referenta za doljnji ustroj. C) Inženerja-geometra kot referenta za merjenje. Splošni pogoji za nameščen je so: 1. Da je reflektant državljan kraljevine S. H. S. 2. Da je opravil vojaško dolžnost. 3. Da je sposoben za prometno službo. To mora dokazati s potrdilom železniških zdravnikov. Posebni pogoji so za izpopolnjenje mesta pod: A) Da ima najmanj dvoletno prakso v delih v projektiranju železniških tirov, razširjenja postaj, trasiranja, proračunavanja investicijskih del in projektiranja gradenj iz armiranega betona. B) Najmanj dveletno prakso v gradnji železnic in cest. C) Najmanj dveletno prakso kot geometer. Lastnoročno pisane prošnje, predpisano taksirane, z vsemi potrebnimi dokumenti (kot krstni list, domovnica, vojno potrdilo, šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, poročni"' l!št, potrdilo o prejšnji službi in zdravniško izpričevalo) morajo Te-flektanti dostaviti Direkciji državnih železnic, Sarajevo, gradbeni oddelek, najkasneje do 20. septembra 1928. Sarajevo, 20. avgusta 1928. Za ravnatelja: St. Milkovic. Zahvala Za izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda IVANA PIPANA posestnika za poklonjeno cvetje in vence, kakor za nadvse čaščeče spremstvo na njegovi poslednji poti, se tem polom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne 24. avgusta 1928. Rodbini PIPAN - RAMOVŠ. Henrik Sienkiewicz: 78 Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. »Imate prav, gospod, pa zopet nimate prav. Si-i-oti res ne bi smeli odrekati zavetišče in kos kruha. A kot razumen človek morate že vedeti, da je druga stvar izkazovati gostoljubnost, in zopet druga stvar, podpihovati k uporu zoper očetovsko oblast. Svojo najmlajšo hčerko, Tecjko, imam iz srca rad, in vendar se pripeti, da ji včasih prisolim kak udarec. No, in kaj sedaj? Če bi se od mene kaznovana k vam zatekla, gospod, mi potem tudi nje ne bi pustili vzeti s seboj, temveč bi pristali na to, da ona odloča? Premislite si, gospod ... Kakšen red pa bi bil na svetu, če bi ženske hotele delati vse po lastni pameti? Še omožene, pa naj bodo še tako stare, morajo poslušati soproga in izvrševati njegova povelja, pa ne bo mladoletno dekle izpolnjevalo očetovih ali varuho-vih ukazov? ^Gospod, panna Sieninjska ni vaša hčerka, še sorodnica ne.« Zato pa smo podedovali varstvo nad njo po panu Pongovskem. Če bi bil pan Pongovski kaznoval dekle, vi seveda ne bi bili rekli niti besedice, gospod. No, in isto velja zame in za mojega sina, ki sem mu izročil gospodarstvo v Belčončki. Kaj hočemo! Red vlada svet, in če mora človek skrbeti za red, mora imeti tudi pravico kaznovati! Sicer pa ne i - •'_- i a r*rt ion m«r<.V>iti nroVArnJ.il moro • mlnrl tU 11 lil, ua j c naju'." ............—i je pač in vročekrven, a predvsem moramo vpošte-vati, da je bila napram njemu nehvaležna. A to je moja stvar! 2e jaz vse pregledam, presodim in do- ločim kazen, dekle pa takoj vzamem s seboj. Moje mnenje je namreč, gospod, pa brez zamere, da še njgovo veličanstvo kralj ne bi imel nobene pravice mi v tem delati kakršnekoli ovire.« »Gospod, vi govorite kakor pred sodni jo,« je odvrnil pan Serafin, »in priznati moram, da imate navidez prav. A navideznost se prepogosto ne strinja z resnico. Nočem vam delati nobenih ovir, le odkrito vas opozarjam, cla obstoji neko javno mnenje, ki vam gu svetujem vpoštevati. Ni vam niti do panne Sieninjske kot osebe, niti do varstva nad njo. Samo slutite, da bi se lahko našla pri prelatu Tvbrkovskem oporoka dekletu v korist. Zato se bojite, da bi vam obenem z dekletom ne ušla tudi Belčončka. Šele pred kratkim sem cul, da je dejal neki sosed sledeče: >Če bi ne bilo te negotovosti, bi sami napodili siroto iz hiše, kajti ti ljudje nimajo Boga v srcu.« Jako težko mi je v moji lastni hiši vam praviti takšne reči, gospod, a treba je, da veste o tem.« Staremu Kšepeckemu so v očeh vzplamtele jezne iskre, a se je vendar premagal in odgovoril mimo, samo 7, nekoliko drhtečim glasom: - Človeška hudobija! Podla hudobija je to — nič več, pa še nespamet povrh. Kako? Mi da bi hoteli iz hiše napoditi dekle, ki jo hoče Marcian vzeti za ženo? Za Boga svetega, premislite vendar, gospod! Saj to nikakor ne gre vkup. >Tako-le govorijo: Če se izkaže, da je Belčončka njena, potem se Marcian oženi ž njo, če pa ni njena — jo samo onečasti. V dušo mu seveda ne morem videti in ponavljam samo to, kar se govori, s svoje strani pa pristavljam, da je vaš sin res grozi] nne-j častiti dekle. To trdno vem, in tudi vi, gospod, veste, j da je bilo lako: saj poznate Marciana z njegovimi ne-' brzdanimi strastmi...« »Marsikaj sicer poznam, a ne vem, kaj mi hočete s tem povedati, gospod.« »Kaj hočem povedati: No, samo to, kav sem vam že povedal, gospod. Če panna Sieninjska pristane na to, da se vrne k vam, potem nimam pravice upirati se ne vaši, ne njeni volji. Če pa na to ne pristane, je ne bom podil iz hiše, kajti to sem ji že obljubil.« »Ne gre za to, da jo napodite, gospod, nego za to, da mi jo dovolite vzeti, prav tako kakor bi dovolili, če bi bila to katera mojih hčerk. Samo za to vas prosim, da mi ne delate ovir.« »Povem vam torej odkrito: tega ne dovolim na noben način, pa magari če poskusite s silo. V svojem domu sem jaz gospodar in če ste že vi omenili kralja, gospod, lahko tudi jaz trdim, da mi še njegovo veličanstvo ne more vzeti te pravice.« Ko je pan Kšepecki to slišal, je tako stisnil pesti, da so s^ mu nohtovi zarili v dlani, potem pa je rekel: »S silo? Baš tega se jaz bojim, če sem jaz prišel z ljudmi navzkriž (in kdo šo ni imel opravka s človeško hudobnostjo?), sem se poslužil proti njim vedno sodnije, ne pa nasilstva. To pa ni res, kar pravi pregovor, namreč, da jabolko ne pade daleč od drevesa ... Včasih pade tudi daleč. Jaz sem hotel v miru poravnati vso zadevo, ker skrbim za vaš blagor in za vašo osebno varnost, gospod... Tu bivale neoboro-ženi in sredi gozda, Marcian pa ... težko je za očeta kaj takega povedati o sinu ... mi ni po vsem podoben ... Sram me je to priznati, a nikakor ne morem jamčiti zanj... Ves okraj se boji njegove nebrzda-nosti in ne brez vzroka: saj se nikoli za nič ne briga, pa ima do petdeset sabelj na razpolago... Vi pa, gospod, vi..ste brez obrambe, repeto (ponavljam), in bivate sredi gozda ... Zato vam svetujem, da s tem računate ... Sam se bojim.« k c > r e » • t- ;» tec ® » 2" c n r ^ Ul B 2- F* « 3 r» > S ? E. 3 ,„ w v * «s r 11 •Z ~ 5 ■ N r a « S! 0 p r/j Z. u -G £ ( < o > ft pu 1 Č » g" I 2. a " « E. . ^ a < t a ® v • TT v i D a> »» TO K 2 7 d £ • * ?f X R" i. s - n _ K B (t ■ 3. v. si gss ~ . c C £ E' P' S Š S. i < " M'1»s 8 i ^ 2.5 = - ■ 8 B- P j " I ' £. i- « o = £ (t a * c ** S " 5 TO < c »i« « s * S S £ -S.. ' =? P ' g > & 2 S - Ali Za Jngotlovtfiika tukirao t LtobliaaJt tuti ttb. izdajatelj' dr, Ft. Knlovec. Uredniki Frtnc Teraeglttt