tožba proti trem občinam Stran 4 se po smrti izkoriščali mater Stran 6 direktor z rumenim kartonom Stran 9 ŠT. 28 - LETO 57 - CELJE. 11.7.2002 • CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn VSI UDELEŽENI, VSI PRETEPENI Stran 8 DIVJI PRAŠIČI UNIČUJEJO Stran 5 2 DOGODKI UVODNIK Domnevno vselej po zakonu Domnevno policijsko prisluškovanje znani celjski odvet- nici, domnevno policijsko posredovanje in prekinitev ročk koncerta za Knežjim dvorcem, domnevna prekoračitev poob- lastil v najnovejšem primeru Hudej. Vse to so stvari, ki so zadnji mesec postavile policijo v ospredje zanimanja javno- sti. V vseh primerih je sicer govora o domnevah, o (še) ne povsem dokazanih trditvah posameznikov, ki pa jih polici- ja odločno zanika, češ da so obtožbe neutemeljene. Pa ven- dar slab občutek obstaja. Morda zato, ker so se vsi omenjeni primeri pojavili skoraj sočasno in zbujajo vtis, da se Celje spreminja v mesto, ki ga policija obvladuje s trdo roko. Ali pa zato, ker javnosti povsem jasno vendarle nikoli ne bo, kaj se je v vseh omenjenih primerih res zgodilo. In zato ostaja veliko prostora za ugibanja, govorice, dvome. Uporaba prikritih preiskovalnih metod pač mora ostati prikrita do konca preiskave, vprašanje pa je, zakaj se dom- neve o prisluškovanju pojavljajo prav v primerih odvetni- kov, ki nastopajo v procesih, pri katerih se zdi, da policija svojega dela ni opravila dovolj strokovno, saj so jih vrnili na začetek. Verjetno tudi nikoli ne bomo izvedeli, kdo je celjsko rnla- dino na koncertu pred časom zagrnil v mrak in tišino in kdo je provociral, kdo pa bil sprovociran v incidentu v Klju- bu. So Hudejeve modrice posledica njegove preveč borbeno in alkoholno razgrete glave ali pa je mož postave ukrepal, ker je bil napaden in ogrožen? Ker te lahko v naši demokra- tični državi policist ustavi in legitimira vsak trenutek, če se mu zazdi, da si sumljiv, sta tudi napadenost in ogroženost zelo raztegljiva pojma. Tako kot tolerantnost občanov, ki so še iz prejšnjega sistema vajeni, da ima mož postave vselej prav. Na srečo ne vsi. Letos so na celjski policiji prejeli 60 pritožb občanov. Veliko ali malo? Njihov direktor meni, da je to malo in da v dosedanjih postopkih ugotavljanja preko- račitve pooblastil skoraj nikoli niso ugotovili kršitev. Pa so menda v senatu, ki o tem odloča, tudi zunanji člani... TATJANA CVIRN 36. seja Mestnega sveta Mestne občine Celje župan Bojan Šrot sklicuje v torek, 16. julija, ob 13. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Trg celjskih knezov 9, Ce- lje 36. sejo Mestnega sveta MOC. Predlog dnevnega reda: pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov mestnega sveta mestne občine Celje od 11.11.1999 do 12.6.2002 in potrditev zapisnika 35. seje mestnega sveta z dne 27. junija 2002; pod 4 - predlog komisije za mednarodna vprašanja, volitve, imeno- vanja, priznanja in nagrade: Imenovanje predstavnikov usta- novitelja v Svet Javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje; pod 5 - razrešitev člana in imenovanje novega člana v Nadzorni svet družbe Celea d.o.o.; pod 6 -informacija o odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov-razvojna priložnost; pod 7 - ocena obremenjenosti tal v Mestni občini Celje s tež- kimi kovinami; pod 8 - ponovno odločanje o sklepu o določitvi cen vzgojno varstvenih programov v vrtcih na območju Mest- ne občine Celje, sprejem na 35. seji mestnega sveta; pod 9 - informacija o aktivnostih za ustanovitev Svetovalnega centra za otroka, mladostnika in družino v Celju; pod 10 - informaci- ja o ureditvi prostorov Osrednje knjižnice Celje; pod 11 - vizija razvoja počitniškega doma v Baški na Krku; pod 12 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Dol- go polje I in CRC Golovec : druga obravnava; pod 13Aa - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih po- gojev za tehnološko-ekološko sanacijo in rekultiviranje komu- nalnega odlagališča v Bukovžlaku; pod 13Ab - odlok o spre- membah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih po- gojih za tehnološko - ekološko sanacijo in rekultiviranje ko- munalnega odlagališča v Bukovžlaku - prva obravnava; 13Ba - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih po- gojev za območja Ogorevc, industrijsko odlagališče Vrhe in gozd ob odlagališčih; pod 13Bb - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ob- močja Draga, severne Kompole, Laška vas, Ogorevc, industrij- sko odlagališče Vrhe in gozd ob odlagališčih - prva obravna- va; pod 14a - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega na- črta rekreacijski center »Na Golovcu« - območje stanovanjske gradnje; pod 14b - odlok o spremembah in dopolnitvah odlo- ka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« - območje stanovanjske gradnje - prva obravnava; pod 15 - stališča do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek ureditvenega načrta za območje pri pregradi na Šmartinskem jezeru; pod 16a - odgovori na vprašanja, pobude in predloge; pod 16b -vprašanja, pobude, predlogi. Zapleti z Baškd se nadaljujmo Predstavniki MOC ocenili, da so izpolnjeni vsi predpisi za delovanje Celjskega doma v Baški - Vrsta očitkov na račun Staneta Klančnika »župan Mestne občine Ce- lje Bojan Šrot, predsednik nadzornega sveta družbe Celea Damjan Vrečko in pro- kuristka te družbe Danica Doberšek so si v četrtek, 4. junija, ogledali Celjski dom v Baški. Med obiskom so ugotovili, da so izpolnjeni vsi tehnični in zakonski predpisi za delovanje doma in da trenutno v domu letu- je 37 otrok iz Celja in sosed- njih občin ter njihovi sprem- ljevalci,« je zapisano v Iz- javi za javnost Mestne ob- čine Celje. V nadaljevanju izjave je na- vedena vrsta očitkov, ki veči- noma letijo na delo in »samo- voljne odločitve« direktorja ClD-a ter gospodarske druž- be Celea Staneta Klančnika. Župan, predsednik nadzorne- ga odbora in prokuristka so med obiskom ugotovili, da prepolovitev števila sob ni po- vezana s hrvaškim pravilni- kom o minimalnih pogojih za mladinski hotel. Odločitev o zmanjšanju kapacitet je Klanč- nik sprejel samovoljno, na podlagi lastne interpretacije hrvaške zakonodaje. O svoji odločitvi lastnika ni nikoli ob- vestil, razen v svojih izjavah v medijih, ki so povzročali zmedo med občani in uporab- niki kapacitet. Hrvaški pravil- nik o minimalnih pogojih za mladinski hotel namreč med drugim določa minimalne po- goje glede števila sanitarij. Po pravilniku za mladinski ho- tel s 160 posteljami zadostu- jejo dve ženski in eno moško stranišče s školjko in dvema ■pisoarjema, počitniški dom v Baški pa premore skoraj pet- krat več stranišč. Z zmanjša- njem namestitvenih zmoglji- vosti je bila tako počitniške- mu domu v Baški storjena ne- popravljiva materialna in mo- ralna škoda, so predstavniki MOC zapisali v izjavi, ki ji Sta- ne Klančnik v celoti opore- ka. »O vsem, kar smo naredi- li v Baški, sem sproti obveš- čal nadzorni odbor Celee, ven- dar na to sedaj očitno pozab- ljajo. Nekatere sobe smo iz- praznili zato, ker se že pri- pravljamo na naslednjo sezono in jih nameravamo urediti ta- ko, da bodo omogočale leto- vanje več ljudem. S tem je po- vezan tudi moj predlog, da bi v eno od sob, ki je prav tako izpraznjena, namestili dodat- na stranišča, kar bi ustrezalo hrvaškemu pravilniku o pri- dobitvi minimalnih pogojev za status hotela oziroma ho- stela, kakršen status je prido- bil Celjski dom. Pravilnik do- loča, da mora biti na 6 oseb v domu eno stranišče, to pa je le eden od pogojev, ki mora- jo biti izpolnjeni, da dom sploh lahko obratuje. Vendar pred- stavniki MOC na to namerno pozabljajo ali pa pravilnika sploh ne poznajo oziroma si namerno zatiskajo oči,« pra- vi Klančnik in dodaja, da je zahtevo, da bi v domu naen- krat letovalo 160 ljudi, posre- doval hrvaški sanitarni inšpek- torici. »Smejala se je in me vprašala, kako je to urejeno v Sloveniji in ali si lahko pred- stavljam, kako bi bilo, če bi 160 otrok čakalo na dvanajst stranišč,« pravi Klančnik, ki zavrača tudi druge očitke s stra- ni Mestne občine Celje. Tožba proti lUlOC? Teh očitkov je še kar veli- ko in Stane Klančnik pravi, da bo Mestno občino Celje to- žil. Glede na dogajanje v zad- njem času pa se je odločil, da sam ne bo odstopil. »Na se- stanku pri županu sem res re- kel, da me lahko zamenja, če misli, da ne delam dobro, po- drobneje pa smo se o tem po- govarjali na sestanku nadzor- nega odbora in razjasnili, da me lahko razreši le mestni svet,« pravi Stane Klančnik, ki je po dogajanju zadnjih ted- nov trdno odločen, da se bo boril do konca. V javnosti se v zadnjem ča- su pojavljajo tudi navedbe Sta- neta Klančnika, da že 14 me- secev ni dobil plače. Kot so zapisali v MOC, ta podatek ne drži, saj Klančnik ves ta čas dobiva plačo kot direktor CID- a. Mestna občina Celje se je leta 1997 obvezala, da bo za delovanje Centra interesnih dejavnosti zagotavljala sreds- tva v višini ene in pol direk- torske plače, kar naj bi se po navedbah predstavnikov MOC tudi uresničevalo. Klančnik pravi drugače: »V letu 2002 za plače v ClD-u nismo dobi- li niti enega tolarja. Plače za dva zaposlena sem začasno prenakazoval iz avansiranja za letovanje otrok, ki ga je pla- čal ZZZS, saj drugače plač s tajnico sploh ne bi dobivala,« pravi Klančnik in dodaja, da se ni v zvezi s tem nič spre- menilo niti, ko je dom v Baš- ki izpod Oddelka za družbe- ne dejavnosti prešel v pristoj- nost Zavoda za urejanje par- kirišč in gospodarjenja z ob- jekti. Stane Klančnik je nadzor- nemu svetu družbe Celea po- vedal, da ne more pripraviti poslovnega in finančnega na- črta zaradi nejasnosti, kateri projekt za ureditev Celjskega doma v Baški bodo mestni svetniki podprli. Po mnenju preclstavnikov MOC to s sa- mim delovanjem počitniške- ga doma ni povezano, saj se, ne glede na to, kateri projekt bo podprt, v času letošnje se- zone v Baški ne bo nič spre- menilo. Klančnik meni dru- gače; ena od zelo verjetnih idej je, da bi sedanji Celjski dom podrli in na istem mestu zgra- dili mladinski hotel, v kar naj bi Lokalni podjetniški center vložil 3 milijone evrov. Zaradi dogajanja so oško- dovani celjski otroci, pred- vsem tisti iz socialno najbolj ogroženih družin, ki si ne mo- rejo privoščiti počitnic na morju, pravilno ugotavljajo tako Stane Klančnik kot pred- stavniki MOC. Slednji meni- jo, da je poglavitna naloga di- rektorja doma, da skrbi za čim boljšo zasedenost kapa- citet in čim boljše poslovanje, Klančnik pa pravi: »Glede na razporeditev sob v domu ni mogoče zahtevati, da bo le ta 100-odstotno zaseden. Ni na- mreč mogoče v isto sobo na- mestiti na primer družine in otrok, ki so na letovanju v sku- pini oziroma ljudi, ki se med seboj sploh ne poznajo.« »Župan hoče, naj ravnam nelegalno« Klančnik MOC očita pred- vsem »gospodarske interese« v zvezi s Celjskim domom v Baški, kjer naj bi po nekate- rih načrtih zgradili nov mla- dinski hotel. »To bi socialno in zdravstveno ogroženim otrokom zagotovo onemogo- čilo letovanje v Baški,« je pre- pričan Stane Klančnik, ki pra- vi, da se bo še naprej boril za to, da bodo letovanja ostala namenjena predvsem sled- njim. Po drugi strani pa so predstavniki MOC v petek Klančniku naročili, »naj takoj usposobi prazne sobe in v njih namesti približno 40 dodat- nih ležišč, hkrati pa poskrbi, da bodo te kapacitete čimbolj zapolnjene s celjskimi otro- ki, pri čemer naj imajo pred- nost otroci iz socialno najbolj ogroženih družin.« Da v nekaj dneh zberejo sku- pino 40 socialno ogroženih otrok, je bilo naročeno Od- delku za družbene dejavno- sti Mestne občine Celje, kja so to tudi storili v sodelova' nju s Centrom za socialno dele in celjskimi osnovnimi šolal mi ter brez vednosti CID-a' kjer o tem, da naj bi sprejel: nov avtobus otrok, v sredo zjutraj niso vedeli še ničesar Prvi avtobus s socialno ogro- ženimi otroki naj bi v Baškc odpeljal že v petek, ko bo tam' tudi tiskovna konferenca. Kei je bila skupina otrok zbrana v nekaj dnevih, nova izmena pa je na letovanje v Baško odš- la včeraj, še ni jasno, ali bo sploh mogoče poskrbeti za na-' mestitev otrok, ki v Celjskf dom odhajajo jutri, zato imajo na Oddelku za družbene dej javnosti zanje pripravljeno re zervno lokacijo. Letos bo v Baški letovalo 263 otrok, ki jim letovanje sofinancira Zavod za' zdravstveno zavarovanje' Slovenije. Participacija za' letovanje je 34.672 tisoč to' larjev, starši teh otrok za le^ tovanje plačajo še 13.482 ti^ soč tolarjev. * »Za letovanje socialno ogro- ženih otrok s strani Mestne občine Celje doslej nismo do- bili niti tolarja, zato ti otroci v Baški zadnjih deset let sploh' niso letovali. Dejstvo pa je, da nimajo denarja niti za potni list in ne za žepnino, zato je povsem nemogoče pričakoval ti, da bi zadevo, za katero MOC v desetih letih ni dala niti to] larja, zdaj uredili v nekaj dneh,« je zahtevo po dodat- nem avtobusu otrok komen-, tiral Stane Klančnik in dodal; da bi bilo povečanje števila^ otrok v popolnem nasprotju s hrvaškim pravilnikom. »Žu- pan mi nima nobene pravice naročati, naj ravnam nelegal- no in tega ne bom storil, vsaj ne, dokler mi Nadzorni od- bor Celee o tem ne izda pi- snega navodila. Ne namera- vam ravnati v nasprotju z za- koni države, v kateri gostuje- mo,« pravi Stane Klačnik. | V prvi izmeni letošnje ko! lonije v Baški je letovalo 37 otrok, včeraj (sreda) pa jih je v Baško odšlo 55 ter 16 sprem- ljevalcev. Po hrvaškem Pra;' vilniku o minimalnih pogo- jih za mladinske hotele lah- ko v Celjskem domu naenkrat letuje 78 ljudi - zato je vpra- šanje, kako bo mogoče ure diti namestitev za dodatnih 40 otrok in kako se bodo na to odzvale lokalne oblasti na Kr- ku. Vprašanje pa je tudi. Či- gava odgovornost je, da za le- tovanje socialno ogroženih otrok ni bilo poskrbljeno že davno prej - saj, nenazadnje, le-ti v Celju ne živijo in si ne želijo na počitnice le zadnjili nekaj dni... ALMA M. SEDLAF Stane Klančnik Št. 28-11. julij 2002 DOGODKI 3 Bodo »štacuneff odprte ali ne? Če bodo trgovci hoteli delati tudi vse dni v tednu, bodo morali zaposliti dodatne delavce - Zagotovljen dan za počitek Ministrica za gospodars- tvo Tea Petrin je konec mi- nulega tedna poslala v par- lamentarno proceduro no- velo zakona o trgovini, ki je postavila na glavo lani sprejet pravilnik o obrato- valnem času trgovin. Za- kon namreč omejuje obra- tovalni čas na šest dni, hkrati pa "dovoljujejo celo vrsto izjem, zaradi česar so tokrat nezadovoljni trgov- ci. Sindikat predlagane spremembe zakona podpi- ra. Trgovce najbolj moti ome- jitev delovanja trgovin na šest dni v tednu. Nikjer ni namreč določeno, katerih šest dni lah- ko poslujejo. V praksi to po- menilo, da bi trgovci lahko spreminjali dan, ko bodo imeli zaprto, kar bi najbrž povzročilo veliko zmedo. Predlog novele trgovskega zakona predvideva tudi izje- me. Trgovine, ki bi lahko bi- le odprte vse dni v tednu, so bencinski servisi, 24-urne prodajalne, lekarne, proda- jalne v mestnih središčih in prodajalne, ki bi zaradi obra- tovanja zaposlile dodatne de- lavce. To pomeni, da bi vse trgovine, ki bi izpolnile ta po- goj, lahko obratovale sedem dni v tednu tudi po novem, torej od 28. julija dalje. Če bo, seveda, predlagano no- velo že na julijski seji spre- jel tudi državni zbor. V tem primeru bodo vsi trgovci, ki delajo ob nedeljah, morali pripraviti urnik obratovalne- ga časa po novem zakonu, de- lodajalec pa bo moral še pred odločitvijo o obratovalnem času prodajalne pridobiti so- glasje predstavnikov deloje- malcev, to je sveta delavcev. Soglasje pa bo, pravijo v sin- dikatih, dobil le v primeru, da bo pripravil novo sistemi- zacijo, s katero bo zaposle- nim zagotovil 40-urni delov- ni teden. Delavcem v trgovinah bo torej tudi z novelo trgovske- ga zakona omogočena pravica do dnevnega in tedenskega počitka. Prav v zvezi s tem je bilo zaradi izrazito liberal- nega pravilnika o obratoval- nem času, objavljenega marca lani, veliko hudih kršitev, saj delodajalci kljub podaljšanju delovnega časa niso zaposlo- vali dodatnih delavcev. Trgovci, oziroma njihovo združenje pri Gospodarski zbornici Slovenije, novele za- kona o trgovini ne podpira. Ves čas namreč podpiralo predlog, naj trgovec sam do- loči svoj obratovalni čas, pri tem pa spoštuje z zakonom zagotovljene pravice delav- cev. JANJA INTIHAR Izbrana Izbira v nekdanjem Železninarju bo laško podjetje ponujalo že poprej prepoz- naven program te trgovine Komisija, ki je obravna- vala ponudbe za najem pro- storov nekdanjega Železni- narja, je med desetimi po- nudniki izbrala tri najbolj- še, med njimi pa se je odlo- čila za laško podjetje Izbi- ra. Vsi trije ponudniki, ki so bili v ožjem izboru, to pa so bili Impos, Tripex in Izbira Laško, so se zanimali za na- jem vseh prodajnih površin. V programski ponudbi, ki je vključevala tudi muzejsko tr- govino, v kateri bodo ohra- njah tradicijo Rakuscheve prodajalne, pa so si bili pre- cej sorodni. Iz ožjega kroga so najprej izločili Impos, pri' tehtanju med Tripexom in Iz- biro pa je ob precej sorodni ponudbi, ki naj bi napolnila prostore Železninarja, pre- tehtalo dejstvo, da Izbira v Celju še nima prodajalne. Po- leg tega je program, ki ga bo- do ponudili na prodajnih po- licah zanimiv za Celjane in predvsem, gre za ponudbo blaga, ki ga bodo kupci lah- ko domov odnesli v vrečkah, so menili. Dodaten plus je Iz- biri prinesla še želja, je po- vedal predsednik komisije Silvo Plesnik, da z novim po- nudnikom v Celju še zaostrijo konkurenco in s tem vsaj po- sredno vplivajo na pestrejšo izbiro in nižje cene. Za Izbi- ro so govorile tudi 50-letne izkušnje tega podjetja na tr- žišču in ponujenih 25 mili- jonov tolarjev sovlaganj v ureditev prostorov. Zgornje prostore objekta, kjer so pisarne, so oddali Lokalnemu podjetniškemu centru Celje, spodnjih, re- stavracijskih prostorov pa, kljub precejšnjemu zanima- nju, še niso oddali. V Izbiri Laško direktor Ivan Grobler ni skrival za- dovoljstva, da se je komisija odločila zanje. »Ponudili bo- mo podoben program, kot je bil v teh prostorih že prepoz- naven. Gre za kovinsko ga- lanterijo, električna in osta- la orodja, elektroinštalacij- ski program, male gospodinj- ske aparate, steklo, kerami- ko, porcelan, posodo in iz- delke za gospodinjstvo, ter seveda darilne programe s po- nudbo aranžiranja. Lahko, da bo prišlo do pritožbe na iz- bor, vendar sem prepričan, da bomo s ponudbo uspeli in da bodo tudi potrošniki z nami zadovoljni. Prihod v Ce- lje je naš novi izziv, za pod- jetje, kakršno je naše, pa je zelo pomembno, da se po- javljamo tudi v drugi obči- ni,« je povedal Grobler. BRANKO STAMEJČIČ Kaj pa menijo Celjani? Maca iz Celja: »Mislim ^i, zakaj ne bi imeli ti ljudje ob nedeljah prosto. Sem upoko- jena medicinska sestra in nam ni bilo potrebno ob nedeljah delati, razen če si bil dežu- ren. Ne vem, zakaj bi bilo potrebno njim.« Friderik iz Celja: »Dobro bilo, da je kakšna trgovi- na dežurna tudi ob nedeljah, [ja do pol dvanajstih, da lah- ko odideš po nakupih, če ti ^^sa zmanjka v soboto. Am- Pak doslej so bile trgovke, ka- •^or slišimo, obremenjene ob sobotah in nedeljah, vendar j^® tudi plačane, kar je prob- lem. če že delajo, bi morale biti vsaj plačane, kakor je tre- ba, potem bi mogoče na pri- stale na podaljšan delavnik, ne pa da so morale delati šte- vilne nadure, dobiček pa je pospravil lastnik. Inšpektor- ji pa so tako ali tako vsi pod- kupljivi in se ne odzovejo.« Vlado iz Celja: »Veliko let sem preživel v tujini. Zato menim, da niti čez petdeset let ne bomo prišli v Evropo, če bomo nadaljevali tako kot zdaj. Vsaka napredna drža- va, Belgija, Avstrija, Nemči- ja, skratka, vse, kar je v Evro- pi, nihče ne dela ob nedeljah. Vzemimo mlade mamice z otroki - kako naj mamica de- la ob sobotah, dela ob nede- ljah popoldne... Če gospodi- nja ne more nabavit špeceri- je do sobote, naj hodi na Pe- trol in kupi trikrat dražjo ro- bo. Mlade družine moramo zaščititi, da bodo mladi spet imeli možnost napredka. Na mladih svet stoji. Ob nede- ljah pa nakupujem morda en- krat letno, pa še takrat, če je sila.« Jure iz Levca: »Mislim, da bi bilo zelo slabo, če trgovi- ne ne bi bile odprte ob nede- ljah. Ničesar ne bi mogli ku- piti za zvečer, ko gremo v park. Ni pijače, pa to. Že ta- ko je zanič, ker je odprt sa- mo Noč in dan. Drugače pa ne hodim toliko v trgovine. Gre mati, pa je vse urejeno. Samo pijača, ta pa je prob- lem.« Sonja iz Celja: »Nikoli ne grem ob nedeljah nakupova- ti. Nikoli. Vse si nabavim do sobote. Zato sem proti nedelj- skim urnikom. Naj bodo gos- pe prodajalke rajši doma.« GREGOR STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Akcija Niicoii ustavljen čas Kako do naslova ljubitelja ali celo ambasadorja zgodovinskih mest Slo- venije Združenje zgodovinskih mest Slovenije je nedavno v Piranu predstavilo skupen dosežek 110 ponudnikov iz 11 slovenskih mest, zložen- ko Zgodovinska mesta Slo- venije in turistični vodnik Ac- ta Slovenica. V njih se pred- stavljata tudi mesti Celje in Slovenske Konjice, vsako z desetimi ponudniki. Že do- ber mesec pa traja zanimiva akcija Nikoli ustavljen čas. Mateja Hafner Dolenc, predstavnica Združenja zgodo- vinskih mest Slovenije, je na predstavitvi v Slovenskih Ko- njicah dejala, da je osnovni na- men združenja oživitev starih mestnih jeder, ki so izgubila svojo ekonomsko vlogo, v njih pa je nakopičena neprecenlji- va kulturna dediščina. Pri tem mesta sodelujejo in si medse- bojno pomagajo. Združenje je zasnovalo ak- cijo Nikoli ustavljen čas s ka- tero vabijo vse ljubitelje pre- teklosti, naj postanejo ljubi- telji, poznavalci ali ambasa- dorji zgodovinskih mest. Na- ziv ljubitelj zgodovinskih mest Slovenije lahko postane vsak, ki bo do 31. marca prihodnje leto (akcija se je formalno pri- čela maja letos) zbral 5 raz- ličnih žigov iz različnih zgo- dovinskih mest. Za poznaval- ca je potrebno zbrati 10 žigov, za ambasadorja pa 15. Ob nazivih bodo prejeli tu- di kartico ugodnosti (turistič- no kartico), ki jo bodo lahko izkoristili prihodnje leto, po- leg tega pa bodo med udele- ženci nagradne igre vsak me- sec izžrebali simbolične nagra- de. Zaključni žrebanji bosta dve - prvo že septembra v Pi- ranu, drugo marca prihodnje leto na Ptuju, nagrajenci pa bo- do lahko v teh dveh krajih pre- živeli zanimiv teden. V Združenju zgodovinskih mest Slovenije so poleg Celja in Slovenskih Konjic (pristop- no izjavo bodo uradno podpi- sale septembra) še Idrija, Kam- nik, Koper, Kranj, Piran, Ptuj, Radovljica, Škofja Loka in Tr- žič, torej mesta, kjer ima lju- bitelj preteklosti kaj videti. MBP Ponudniki, ki so navedeni v publi- kaciji turistični vodnik po zgodo- vinskih mestih Slovenije Acta Slo- venica in pri katerih boste v zame- no za opravljeno storitev dobili žig, so vidno označeni z znakom zdru- ženja. Najlepši kraji Po regijskem tekmovanju najlepše urejenih Itrajev na območju Celjske turistične zveze, zaključenem prejš- nji teden, so najboljši prejeli še pisna obvestila. Zveza jih je tudi opozorila na obisk državne komisije, ki si jih bo ogledala v tem in prihodnjem mesecu. In kakšni so rezultati regijskega tekmovanja? Med sred- nje velikimi mesti so že tretjič zapored zmagale Sloven- ske Konjice, zato bo v naslednjem krogu ocenjevanja so- deloval drugouvrščeni Šentjur pri Celju. Med manjšimi mesti so zmagale Štore, med turistični- mi kraji Laško ter med izletniškimi kraji Rimske Topli- ce. Med najlepše urejenimi hribovskimi kraji so dosegle prvo mesto Gorenje nad Zrečami, med takoimenovanimi drugimi kraji pa Vojnik. V tem tekmovanju niso sodelo- vali kraji z območja upravnih enot Mozirje, Velenje in Žalec, ki imajo svoje regijsko ocenjevanje. V komisiji Celjske turistične zveze je bilo pet članov, s predsednikom Slavkom Sotlarjem na čelu. Rezultate na državni ravni bo Turistična zveza Slovenije razglasila no- vembra. Obe večji mesti, Celje in Velenje, je državna ko- misija ocenila že junija. BRANE JERANKO Št. 28.-11. julij 2002 4 AKTUALNO En občan proti trem občinam Maratonska tožba se vleče že deset let - Vmes so se zamenjale tri občine, trije sodniki ter šest odvetnikov Pravda med občanom Vinkom Štravsom iz Zavr- ha nad Dobrno in občino traja že eno desetletje. Za- čelo se je z njegovo tožbo proti Občini Celje, nadalje- valo z njeno pravno nasled- nico Občino Vojnik, odkar je Dobrna samostojna ob- čina, pa je tožena stranka slednja. V dolgih letih pravdanja so se zamenjali trije sodniki, na obeh straneh po trije odvet- niki, eden od toženih pa je medtem umrl! Celjsko okraj- no sodišče je skušalo najti pravico na dvanajstih obrav- navah, v tem tednu bo že tri- najsta. Pri vsem skupaj se je obupana družina Štravs že šti- rikrat obrnila po pomoč na predsednika celjskega okraj- nega sodišča, štirikrat na va- ruha človekovih pravic, pi- sali so tudi predsedniku dr- žave, ministrstvu za okolje in prostor... In kaj je predmet tožbe? Glede na pravdni maraton bi človek pričakoval, da vsaj stanovanjski blok. Pa ni, gre za tožbo zaradi povzročene škode na večnamenskem gos- podarskem poslopju, ki me- ri vsega 40 kvadratnih me- trov. Tožnik Štravs je vložil zahtevek za povračilo škode zaradi plazu v znesku 699 ti- soč tolarjev, današnja reva- lorizirana vrednost zahtevka pa znaša že 16,3 milijona to- larjev. Za to vsoto lahko do- biš stanovanje v središču Ljubljane. Saj ni res, pa je. Korenine zla Korenine maratona na celj- skem okrajnem sodišču sega- jo že petnajst let nazaj. Viso- ko nad Štravsovo domačijo je cesta Brdce-Zavrh, ki jo je Ob- čina Celje leta 1987 sanirala, razširila in asfaltirala. Delo je bilo opravljeno nestrokovno, saj za urejen odvod meteor- ne vode ni bilo poskrbljeno. »Ob prvem večjem dežev- ju, še v istem letu, so začele po pobočju nad našo hišo iz spornega jaška pritekati ve- like količine meteorne vode. V veliki meri so poniknile, preostala voda pa je odteka- la proti stanovanjskemu ob- jektu in povzročala škodo,« se spominja oškodovanec Vinko Štravs, zaposlen kot av- tobusni voznik. Štravsovi so obvestili Kra- jevno skupnost Dobrna, ki naj bi obvestila Občino Celje. Ta naj bi sporni jašek odstrani- la ter uredila odvodnjavanje, ki ne bi ogrožalo pobočja in stavb. »Ker tega v enem letu niso storili, so meteorne vo- de ob večjih nalivih še naprej pritekale po pobočju in na- pajale Zemljino. Zato se je približno deset metrov nad našo stanovanjsko hišo akti- viral plaz.« Štravsovi so ta- koj obvestili občino in nek- do je kmalu zamašil jašek. Meteorne vode so nato odte- kale proti Štravsovi domači- ji po ovinkih. Nato je prišlo do premi- kanja Zemljin nad Štravsovim gospodarskim poslopjem, na- stale so manjše razpoke. Celj- ska občina je pošiljala raz- lične strokovnjake, vendar do rešitve težav ni prišlo. Vin- ko Štravs je zato po petih le- tih čakanja vložil proti tož- bo prod Občini Celje, celj- ski komunali in izvajalcu del (ta je pozneje umrl). Verjet- no bi podobno ravnal vsak državljan. Štravs pri tem nima sreče. Po dveh letih, po nastanku Občine Vojnik, bi morala njegove težave rešiti nova ob- čina, pravna naslednica Ce- ljanov. »Zadeva se je začela najbolj zapletati po nastan- ku Občine Vojnik. Občina Ce- lje, ki je s sanacijo spornega odvodnjavanja že začela - ter posredno priznala svojo kriv- do - je zaradi nastanka voj- niške občine ni uspela dokon- čati. Zaradi pospešitve smo se na Občino Vojnik potem obračah ustno in pisno. Od- govarjali so nam, da delitve- na bilanca med občinama še ni zaključena. Pristojni us- lužbenec iz Vojnika, ki se je oglasil, je sicer obljubil, da bodo skušah vse urediti.« To se v štirih letih, odkar so bili Štravsovi davkoplače- valci v Občini Vojnik, žal ni zgodilo. V paicetu s cesto? Pred tremi leti se je Kra- jevna skupnost Dobrna od Vojnika odcepila ter postala samostojna občina. Štravso- vi so pričakovali, da bo »nji- hova« občina problem hitre- je rešila. Župan Dobrne Mar- tin Bred, ki se je seznanil s problemom že kot predsed- nik Krajevne skupnosti Do- brna trdi, da so v občinski stavbi storili vse kar je bilo mogoče. »Občinska uprava je prob- lem takoj, ko se je z njim sez- nanila, tudi skušala rešiti,« pravi župan Bred. »Tako je plaz prijavila ministrstvu za okolje in prostor, sektorju trajnih sanacij škod. Občina bi za pridobitev sredstev iz tega naslova potrebovala pro- jekt sanacije, s katerim bi Vinko Štravs soglašal. Za iz- vedbo projekta pa mora pod- pisati ustrezni dokument, da se bo s sanacijo strinjal.« In kaj naj bi Vinko Štravs podpisal? Odstopna izjava lastnika zemljišča, kot se li- stina uradno imenuje, pred- videva Štravsovo soglasje v ureditev vaške ceste. Ta je speljana čez njegovo ozko dvorišče (med hišo in gospo- darskim poslopjem) ter vo- di do šestih domačij. Obči- na želi cesto razširiti na tri metre ter urediti na obeh stra- neh še pol metra bankin. Ta je namreč po pravni plati zaen- krat le služnostna pot. »Izja- ve nismo podpisali zaradi var- nosti hiše, ki je že ogrožena, cesta pa bi bila po novem še širša. Zato smo predlagali mogoči obvoz ter ponudili zanj brezplačno zemljišče. S tem se niso strinjali,« trdijo Štravsovi. Sicer pa se je mogoče vpra- šati kakšno zvezo sploh ima ureditev te ceste s sanacijo plazu. »Obstoječa cesta na nek način spodjeda hrib, vpli- va na posledice,« odgovarja župan. Vinko Štravs je seve- da drugačnega mnenja: »De- nar za sanacijo plazu je mo- goče dobiti tudi brez podpi- sa te izjave. Občini se gre za cesto, zato hoče zadevo re- ševati v paketu.« In kaj meni o cesti stalni strokovni sod- ni izvedenec geološke stro- ke Janez Rihteršič: »Glede na stabilnostno občutljivost pobočja, ki ga prečka, pred- stavljajo njene prekomerne obremenitve tudi nevarnost za aktiviranje labilnosti, po- sebno ob deževju.« Treba je še povedati, da so na občini mnenja, da je Štra- vsovo gospodarsko poslopje. zaradi katerega se tožijo, čr- na gradnja. Lastnik to zani- ka. Povedal je, da so jih obi- skali predstavniki ministrs- tva za okolje in prostor: »Predložili smo jim vso do- kumentacijo, ki smo jo lah- ko dobili po pokojnem oče- tu.« Ta je imel pred gradnjo gospodarskega poslopja na skrbi vse pravne zadeve. Kaico dolgo še? župan Dobrne se z marsi- katero Štravsovo navedbo ne strinja. Poudarja, da so se lo- tili reševanja problema z naj- boljšimi nameni. Pri tem omerfja, da je odvetnik ob- čine letos predlagal poravna- vo med občino in Štravsom. V okviru poravnave so Štra- vsu predlagali odkup celot- ne domačije, saj se bojijo, da se bo sčasoma pojavil še zah- tevek zaradi škode na hiši. Vrednost domačije je na- to ocenila sodno zapriseže- na cenilka, ki je po uradnem dogovoru upoštevala kot da so objekti in zemljišče nepoš- kodovani. Premoženje je oce- nila na blizu 24 milijonov to- larjev (106 tisoč evrov), pri čemer je zapisala, da je nje gova tržna vrednost le 17 mi- lijonov tolarjev. Nato so sestavili Dogovoi o nameri, po katerem bi ob- čina plačala Štravsu celotno kupnino v petih letih, v pe tih obrokih. Po tej listini bi se morala družina izseliti v roku enega leta po poplačilu zadnjega deleža kupnine Vinko Štravs je premoženje pripravljen prodati, vendai ne na pet obrokov. »Če bi šla bi to storila takoj,« sta se od ločila zakonca Štravs. Tudi v primeru, če bi se žu pan in Štravs strinjala, nju na podpisa ne bi bila veljav na. Zakaj? Župan je moral na mreč v skladu s pravnimi ak ti zadevo predati v odločite^ občinskemu svetu. Svetniki ki so predlagani odkup obrav navali konec maja, so ga na to odklonili. Odločili so se da je treba zadevo rešiti s prav do. Koliko let se lahko še vle če celjski pravdni maraton' Odvetnik občine je izjavil, dč se lahko zavleče še za dese let ali več. BRANE JERANKC Zaradi maratonske tožbe se je v Štravsovi hiši nabrala gora papirjev. Štirikrat so se obrnili na predsedni- ka celjskega okrajnega sodišča, štirikrat na varuha človekovih pravic, pisali so tudi predsedmku države, ministrstvu za okolje in prostor... Majhno, štirideset kvadratnih metrov veliko večnamensko gospodarsko poslopje v Zavrhu nad Dobrno. Ogroža ga plaz, ki ga je povzročilo nestrokovno delo celjskih občinarjev pred petnajstimi leti. Zaradi škode se je začela pred desetimi leti maratonska tožba na celjskem sodišču. Št. 28-11. julij 2002 5 AKTUALNO Divji prašiči uničujejo pridelelc škoda v Hrastju je že zdaj velika - Lovci letos odstrelili štiri prašiče - V ponedeljek so opazili tudi medvedko z mladiči v Hrastju v bližini Lo- ke pri Žusmu nikoli niso imeli kakšnih večjih težav z divjadjo, dokler pred dvema letoma niso opazi- li prvega divjega prašiča. Vse do letos se prašiči ni- so približali njivam, am- pak so se hranili večino- ma na krmiščih. »Pred tremi tedni so prvič napadli pšenico,« je začela svojo pripoved Jožica Art- njak, ena izmed tistih pre- bivalcev Hrastja, ki se pre- življajo le s kmetovanjem. »Prejšnji četrtek pa sva z mo- žem opazila sledi v pšenici in poklicala lovce. Iz noči s, četrtka na petek so nam divje svinje pomendrale trideset arov pšenice.« Pomendrale zato, ker so tri samice in ne- kaj manj kot trideset mla- dičev požrle le kakšno četr- tino pšenice, ki so se je loti- le, ostalo pa izgleda, kot bi čez njivo zapeljal buldožer. »Poklicali smo lovce, ki so jih naslednjo noč čakali in enega tudi ustrelili. Nasled- njo noč so se lovci prav ta- ko postavili v prežo, vendar svinj ni bilo nazaj. Kot da bi jih odstrel iz prejšnje noči odgnal,« je povedala Artnja- kova. Kot se je izkazalo, je trop prašičev poniknil le za eno noč. V noči z nedelje na po- nedeljek so se mladiči vrni- li. Ker tokrat niso bili pod budnim lovčevim očesom, so se ponovno lotili pšenice. »Zanimivo je, da se na isto njivo ne vračajo, tako da ško- do delajo vedno na drugi nji- vi. Naša družina je tako iz- gubila že za kakšno tono pše- nice in prav strah nas je, če- sa se bodo lotili po soboti, ko bomo poželi še tisti del pšenice, ki je ostal nedotak- njen. Koruze? Krompirja? Če bo šlo tako naprej, na koncu ne bomo imeli hrane ne mi ne živina... Z možem imava namreč le kmetijo,« je zaskrb- ljeno zaključila Artnjakova. Toda Artnjakovi niso edi- na družina s Hrastja, ki jim divji prašiči rijejo po njivah. Kakšnih petnajst arov so uni- čili tudi zakoncema Kolar. »Do letos nismo nikoli imeli nevšečnosti z divjadjo, pa tu- kaj živim že dvanajst let. Le- tos pa se nam dogaja prava katastrofa. Orješ, seješ in na koncu ni od vsega skupaj nič,« je pripovedovala Ani- ca Kolar. Kako se sploh lotiti divje svinje? Samice z mladiči lov- ci namreč ne smejo odstreli- ti. Lovci jih čaicajo vsaico noč Za območje, kjer pustoši- jo tri divje svinje z mladiči, sta odgovorni Lovska druži- na Loka pri Žusmu in Han- dil Dobje pri Planini, ki so- delujeta pri lovu. »Divjih svinj je trenutno zelo veliko,« nam je pove- dal predsednik loške druži- ne Anton Gajšek. »Tri mla- diče smo opazili na Rudni- ci, pa tudi na Žusmu in Hrastju. Razorali so travni- ke na Žusmu, Babnih Brdih in Babni Gori. Na Žusmu so napadli tudi krompir in ko- ruzo. Vendar škoda na tem področju zaenkrat še ni ta- ko velika. V Hrastju so se lo- tili njiv s pšenico, kjer so na- redili največ škode.« Lovci sicer krmijo divje svinje v gozdovih od Rudnice do Ja- vorščice. »Prejšnji teden smo kupili tono pšenice.« Toda trenutno se jih znotraj kr- mišč ne da zadržati. »Divji prašič naredi tudi do sto ki- lometrov na noč, zato niko- li ne vemo, kje in kdaj se bo pojavil.« Pred dobrim me- secem dni so lovci loške dru- žine ustrelili dva divja pra- šiča, enega na Žusmu in dru- gega na Rudnici. »Toda ta dva nista bila iz tropa v Hrast- ju.« Lovci lahko odstrelijo le mladiče, ki so težji od de- setih kilogramov. »Da bi hi- treje rešili ta problem, smo dobili soglasje iz Podčetrt- ka, da se lahko odstreli tudi lažje mladiče. Lovci bomo tako vsako noč na preži in ljudje nas lahko pokličejo, če se pri njih pojavijo praši- či.« Jože Magdalene, predsed- nik Lovske družine Handil iz Dobja pri Planini, je pove- dal: »Vse do lani divjih pra- šičev ni bilo v naših krajih. Menimo, da so prišli iz Rud- nice, kjer so bivali vsa leta, verjetno pa jim je zmanjka- lo hrane. Lani je lovec Dra- go Gajšek ustrelil dva mla- diča in letos spet dva. Prvega že pred štirinajstimi dnevi.« Slednji nam je opisal nočno prežanje: »V petek ponoči sem postavil zasilno prežo ob njivi v Hrastju. Sonce še ni dobro zašlo, ko se je pojavilo kak- šnih petindvajset mladičev z dvema starima svinjama. Ene- ga mladiča sem odstrelil, več se jih ne da, saj se razbežijo, takoj ko zaslišijo pok.« Lovci bodo še naprej po- stavljali preže, toda težava je tudi v tem, da je večina lov- cev zaposlena in zato ne mo- re bedeti nad živalmi celo noč. Poleg tega večina lov- cev iz Dobja ni več med najm- lajšimi, divji prašiči pa pri- dejo okoli 22. ure in jih je težko videti. Divjega prašiča sicer lovijo pozimi, ko je vid- nost boljša in ga lahko sledi- jo v snegu. Za namečeic še medved Lovci so se z vaščani do- govorili, da bodo škodo oce- nili tik pred žetvijo pšeni- ce, saj prej nima smisla. Odš- kodnino za ogromno škodo pa jim bodo le stežka vrni- li, saj je njihov proračun zelo majhen. »Cena odstrela div- jega prašiča znaša 450 tolar- jev za kilogram, zdaj pa po- mislite, koliko bi moral pra- šič tehtati, da bi kmetom lah- ko povrnili škodo. Zajec de- nimo stane tisoč tolarjev, a kaj ko jih v naših gozdovih praktično ni. Še največji do- hodek nam predstavlja sr- njad, toda poleti, ko se pa- rijo, se velikokrat zgodi, da brezglavo stečejo čez cesto in jih zbije avto,« pravijo lov- ci. In kako si lahko kmetje pomagajo sami? Nekateri pravijo, da bi morali postav- ljati ograje z električnim pa- stirjem okoli njiv, toda tak- šna zaščita povsod ni izve- dljiva, saj so njive razdrob- ljene. V revirju Ipvske družine iz Dobja sicer nikoli ni bilo veliko zveri, tam bivajo predvsem lisice, ki so jih lani pokončali kar sto dvajset. V ponedeljek so javili, da so na področju Slivnice opazi- li tudi medvedko z dvema mladičema, kar so takoj spo- ročili policiji. Do torka ško- de še ni naredila. »Nevarna bi bila predvsem gobarjem, saj je poleti vidnost v gozdu zelo majhna in se lahko medved pojavi dva metra pred človekom, pa ga ta sploh ne opazi,« je razložil Magdalene. NATAŠA PEUNIK Foto: GREGOR KATIČ Jožica Artnjak kaže na svojo njivo, ki so jo prejšnji teden zorali divji prašiči. Divji prašič je previdna in razumna žival, ki je aktivna največ ponoči. Je vsejed, prehranjuje se ve- činoma s podzemskimi deli rastlin in plodov. V zemljo rije za nevretenčarji, rad se loti tudi mrhovine. Svi- nje in mladiči se družijo v tropih, ki pri nas štejejo od 10 do 30 živali. Odrasli prašiči so samotarji in se tropu približajo le v času parjenja. Svinja nosi kak- šne štiri mesece, skoti pa do deset mladičev, od kate- rih jih preživi le osem, torej toliko, kolikor je se- skov. V Sloveniji divji prašiči poseljujejo listnate in mešane gozdove, ustrezajo pa jim tudi obsežnejša močvirja. V gorah živijo do gozdne meje. Sredi 18. stoletja je bil divji prašič na slovenskih tleh že po- vsem iztrebljen, dandanes pa poseljuje - stalno ali občasno - celotno državno ozemlje. Tako v Evropi kot tudi v Sloveniji se številčnost prašičev veča, za- to ta vrsta ni ogrožena. Št. 28-11. julij 2002 6 gospodarstvo Se po smrti izicoriščaii mater Končno prodan večji del kompleksa nekdanje Libele - Novi lastnik Engrotuš ne bo odgnal dosedanjih najemnikov Po dobrih sedmih letih je celjska Libela dobila nove- ga lastnika. Večino zemljiš- ča z objekti, kjer je še sredi osemdesetih let cvetela naj- večja slovenska (in takrat tu- di jugoslovanska) tovarna tehtnic, je na dražbi kupila trgovska družba Engrotuš. Po neuradnih informacijah naj bi stečajna upraviteljica Libele Alenka Pečnik v torek že podpisala kupoprodajno pogodbo, kupnino, ki zna- ša 901 milijon tolarjev, pa mora Engrotuš poravnati v šestdesetih dneh. Kot je povedal direktor En- grotuša Aleksander Svetel- šek, Libelinega kompleksa niso kupili zato, da bi na njem zgradili novo trgovsko središče ali skladiščne pro- store. Kljub razmeroma vi- soki ceni se jim zdi nakup dobra naložba za prihodnost, poleg tega pa je kompleks zelo blizu objektov, v katerih ima- jo sedaj sedež svojega pod- jetja. Ker pa so jim v zadnjem času poslovni prostori postali pretesni, bodo najverjetneje že kmalu na območje Libele preselili upravo družbe. »Vsem dosedanjim najemni- kom objektov bomo omogo- čili, da svojo dejavnost opravljajo še naprej. Ponu- dili jim bomo možnost na- jema ali pa nakupa proizvod- nih in poslovnih prostorov,« je še povedal Svetelšek. w »Slepanjeff na rednih piačniicih z dražbo, za katero tudi ste- čajna upraviteljica Alenka Pečnik ni verjela, da bo us- pela že v prvem poskusu, saj je večina objektov tako do- trajanih, da so nad njimi dvig- nili roke tudi strokovnjaki, se je zaključila zelo pomembna faza stečaja Libele. Ker je bil stečajni postopek uveden pred več kot sedmimi leti, naj na kratko spomnimo, da gre za krovno družbo nekdanjega holdinga Libela, ki so ga us- tanovili pred desetimi leti, da bi takratno tovarno, ki je po razpadu jugoslovanskega tr- ga zašla v hude težave, rešili pred popolnim zlomom. Eno- vito podjetje so preoblikova- li v več hčerinskih družb, ki so prevzele proizvodne pro- grame in zaposlene ter najele proizvodne prostore, krovni družbi pa so pustili vse dol- govi in tudi vso premoženje. Po treh letih nepretrgano blo- kiranega žiro računa je na zah- tevo največjih upnikov »ma- ti« Libela šla v stečaj. Sredi osemdesetih let je bilo v Libeli zaposlenih 1.200 ljudi, ob stečaju krov- ne družbe jih je na območ- ju kompleksa delalo še 400. Danes je v nekdanjih hče- rinskih družbah skupaj za- poslenih le še nekaj več kot 200 delavcev. Od nekdanjih hčera, ki so se sredi devetdesetih let olast- ninile (v večini primerov so lastniki postali vodilni ljud- je), so se do danes ohranila le štiri podjetja, pa še od teh uspešno poslujeta le Libela Elsi in Libela Orodja. Libela Maxima in Libela Standard kljub prisilni poravnavi še na- prej toneta v izgubah. Veli- ko dolgov sta si nakopali tu- di na račun najemnin, saj za poslovne in proizvodne pro- store, ki so v lasti Libele v stečaju, vsa leta nista plačali niti tolarja. Kot je povedala Pečnikova, je Libela Maxima na račun najemnin dolžna 64 milijonov tolarjev, Libela Standard pa 62 milijonov to- larjev. Številke bi bile še viš- je, če podjetji ne bi šli skozi prisilno poravnavo. »Obema bi v skladu z zakonodajo lah- ko že ob uvedbi stečaja pre- kinili najemno razmerje, vendar tega nismo storili za- radi delavcev, ki bi se v tem primeru najbrž znašli na ce- sti. Smo pa zaradi dolgov obe podjetji že pred časom toži- li,« pravi Pečnikova, ki je na vodilne v Maximi in Standar- du jezna tudi zaradi nepla- čevanja elektrike in plina. Vsi vodi na območju kom- pleksa so namreč skupni, za- to uporabnikov ni bilo mo- goče ločiti po posameznih od- jemnih mestih. To pa sta obe podjetji na veliko izkorišča- li. Vedeli sta, da ne bosta os- tali brez elektrike in plina, saj je stečajna upraviteljica skup- ne račune, ki jih je potem raz- delila na posamezne uporab- nike, redno poravnavala. Dru- gače bi brez plina ali elektri- ke ostali tisti najemniki, ki so svoje obveznosti redno porav- navali. »V zimske času sta Ma- xima in Standard porabila na mesec za skoraj 2 milijona to- larjev elektrike in plina. Ne vem, če je v Celju še kakšno podjetje, ki bi tako brezob- zirno živelo na račun stečaj- nega dolžnika,« je ogorčena Pečnikova. Do zaicijučica stečaja je še daleč Večino kupnine, ki jo bo dobila od Engrotuša, bo ste- čajna upraviteljica nameni- la za poplačilo hipotekarnih upnikov. Največji med nji- mi je Banka Celje, s hipote- ko pa sta svoje terjatve zava- rovali tudi Zavarovalnica Tri- glav in Zavarovalnica Mari- bor. »Čeprav terjatve ne bo- do pokrite v celoti, bom s kupnino poravnala vsaj glav- nico, da se zaradi obresti dolg ne bo več tako vrtoglavo ve- čal,« pravi Pečnikova, ki ra- čuna; da bo stečajno maso, iz katere bi poplačala tudi ter- jatve bivših delavcev, lahko oblikovala šele s prodajo dru- gega dela Libelinega premo- ženja. Ostalo je še okrog 16.000 kvadratnih metrov zemljišča z objekti, tako ime- novani novejši del komplek- sa, ki je sicer last Libele, ven- dar vpis v zemljiško knjigo še vedno ni urejen. Zatakni- lo se je pri izmerah, ki so po- kazale, da se občinske števil- ke ne ujemajo s tistimi, ki so jih imeli v Litjeli. Gre za okoli 970 kvadratnih metrov zem- ljišča, ki ga mora Libela še dokupiti, vendar stečajna upraviteljica doslej ni imela 21 milijonov tolarjev, koli- kor jih za zemljo zahteva ob- čina. Pečnikova pravi, da bo »manjkajočo« parcelo kupi- la iz kupnine, nato pa bo tu- di to zemljišče z objekti da- la na dražbo. »Do zaključka stečaja je še daleč,« ocenjuje Pečnikova. Doslej so je stečajni posto- pek zavirala denacionaliza- cija (prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin, ki je bila izdana na podlagi za- časne odredbe, je bila izbri- sana šele pred kratkim), od- slej pa ga bodo v največji meri ovirala pravdanja. Na sodiš- ču namreč teče kar 25 po- stopkov, v katerih je Libela bodisi tožnik ali pa tožena stranka. Večina pravd je po- vezanih z izterjavo dolgov. Strožje z najemniici? Bo Engrotuš kupil tudi dru- gi del Libelinega kompleksa? Aleksander Svetelšek pravi, da zaenkrat o tem ne razmiš- ljajo. V prihodnjih mesecih, oziroma potem, ko bodo do- končni lastniki v petek kup- ljenega zemljišča, se bodo najprej lotili urejanja zadev z dosedanjimi najemniki ob- jektov. Trenutno niti ne ve- do natančno, kateri objekti so zasedeni in kdo so najem- niki. Pa tudi najemnikom sa- mim, tako je bilo vsaj v za- četku tedna mogoče razbra- ti iz pogovorov z njimi, še ni docela jasno, kaj jih čaka. Izjema je le Libela Elsi. Pro- store ima namreč v tistem de- lu kompleksa, ki bo prodan v drugi fazi. Kot je povedal pomočnik direktorja Andrej Hribernik, bi zemljišče in ob- jekt najraje kupili, vendar kljub temu za vsak slučaj, če prodajni pogoji ne bi bili ugodni, že iščejo lokacijo, kjer bi si zgradili nov objekt. Na dražbi za prodajo Li- belinih nepremičnin je so- delovalo tudi podjetje Im- pos, vendar je že po prvem dvigu izklicne cene odsto- pilo. Impos je najemnik po- slovnih prostorov na juž- nem delu kompleksa - gre za dobrih 4.000 kvadratnih metrov veliko parcelo ob Dečkovi cesti, ki pa je bila iz dražbe izvzeta. Impos ima namreč na tem delu iz- ločitveno pravico, ki mu je bila priznana v stečajnem postopku Libele. Proizvodne prostore, ki pa so že dobili novega lastnika, bodo poskusili odkupiti tu- di v Libeli Orodja, saj je bila hala, v kateri delajo, zgraje- na prav za orodjarsko dejav- nost. Direktor Silvo Murn pravi, da se ne bi radi selili, saj so stroji, ki so jih v prete- klosti enkrat že morali pre- staviti, stari in bi najbrž sla- bo prenesli še eno selitev. Di- rektor Libele Maxime Janez Fischer spremembe lastniš- tva ni hotel komentirati, ker o dražbi še ni bil uradno ob- veščen. Podoben odgovor smo dobili tudi pri direktor- ju Libele Standard Pavlu Rožniku, ki pa se je naše in- formacije, da namerava En- grotuš poslovne prostore Še naprej oddajati, zelo razve- selil. Bo vesel tudi po pogo- voru z novimi lastniki? Alek- sander Svetelšek je napove- dal, da bodo vse najemne po- godbe temeljito pregledati, zanimalo pa jih tudi, kako je bilo z dosedanjim plaČ^' vanjem najemnin. In kolikof je znano, so v Engrotušu z^' lo strogi z neplačniki. JANJA INTIHAP Foto: GREGOR KATI^ Aleksander Svetelšek: »Nakup je dobra naložba.« Alenka Pečnik ni verjela, da bo kompleks Libele prodala že v prvem poskusu. Novi lastnik večjega dela kompleksa Libele je največji celjski trgovec. Št. 28.-11. julij 2002 GOSPODARSTVO 7 Pivovarna Laško prvič brez dividend? O porabi dobička bi odločali v prihodnjih letih - Še ena dokapitalizacija - Se Laščani pripravljajo na prevzem? Delničarji Pivovarne Laš- ko letos prvič najbrž ne bo- do dobili dividend. Uprava in nadzorni svet sta v skli- cu skupščine, ki bo 9. av- gusta, predlagala, da bi ves bilančni dobiček, ki znaša nekaj manj kot 3,3 milijar- de tolarjev (2,5 milijarde to- larjev je prenesenega čiste- ga dobička iz prejšnjih let, 717 milijonov tolarjev pa je nerazdeljenega čistega do- bička iz leta 2001), ostal ne- razporejen, o njegovi pora- bi pa bi odločali v prihod- njih letih. Zakaj bodcf delničarji pi- vovarne, kjer so se še lani ra- di pohvalili, da so ena red- kih družb, ki že sedem let za- povrstjo deli dividende, to- krat ostali praznih rok, nam v Laškem ni uspelo izvedeti, saj nihče od odgovornih ni bil dosegljiv, predstavniki ko- munikacijske skupine Spem, ki skrbi za stike Pivovarne Laško z javnostmi, pa so nam dejali, da je za kakršnekoli komentarje v zvezi s tem še prezgodaj. Še pred objavo dnevnega reda skupščine pa nam je direktor Tone Turn- šek, ko smo ga zaprosili za pogovor ob obletnici »napa- da« na Union, dejal, da tre- nutno nihče od vodstva pi- vovarne ne more in ne sme povedati ničesar na to temo. Na vprašanje, zakaj tako, nam je odgovoril, da bodo razlo- gi za zavrnitev znani prav kmalu in da nam bo takrat »vse jasno«. Bo Pivovarna Laško tako kot lani, ko je že sicer vroče julijske dni še dodatno segrela z objavo, da je kupila skoraj četrtino Unionovih delnic, spet poskrbela za preseneče- nje? Nekaj se bo zagotovo zgodilo, saj se je pivovarska vojna, ki je besnela kar ne- kaj mesecev, ustavila šele na dobri polovici poti. Scena- rijev za razplet zgodbe je že nekaj časa veliko (od tega, da bodo Laščani prodali svoj delež v Unionu, pa do nami- govanj, da so pripravljeni del lastne pivovarne prodati Hei- nekenu), vendar se zadnje dni, še zlasti pa po objavi dnevnega reda seje skupšči- ne, mnenje mnogih nagiba k temu, da se Laščani priprav- ljajo na dokončni prevzem Uniona. Lastniki pivovarne bodo namreč 9. avgusta odločali tudi o tem, ali bodo upravi v naslednjih petih letih zopet dovolili izdajo novih delni- ce, vendar ne več kot za po- lovico osnovnega kapitala. Kot je znano, so Laškem do- slej izvedli že dve dokapita- lizaciji. Pri prvi so delnice porabili za nakup Radenske, z drugo ki so jo izvedli letos, pa so pridobili 13,3 milijar- de tolarjev svežega kapitala. IzdaU so 2,2 milijona novih delnic, od katerih jih je naj- več kupila Nova Ljubljanska banka in postala s skoraj 12- odstotnim deležem največja posamična lastnica družbe. Nominalna vrednost ene del- nice je bila tisoč tolarjev, ta- ko da se je osnovni kapital pivovarne povečal na 8,8 mi- lijarde tolarjev, delnice pa so prodajali po šest tisoč tolar- jev. Kot je v pismu delničarjem (samo nekaterim?) zapisal di- rektor Tone Turnšek, si v sku- pino Pivovarna Laško, ki jo poleg pivovarne sestavljajo Tališ, Vital, Jadranska pivo- varna in Radenska, prizade- vajo vključiti še Pivovarno Union in Fructal. Na trgih ju- govzhodne Evrope želijo v pri- hodnjih letih pridobiti od de- set- do dvajsetodstotni tržni delež. Tem načrtom je prila- gojena tudi razvojna strate- gija družbe. Sklep o odobre- nem kapitalu pa potrebuje- jo, da bodo sredstva, ko jih bodo potrebovali za kapital- ska vlaganja in povezovanja z drugimi podjetji doma in v tujini, lahko hitro pridobili. JANJA INTIHAR Direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek je spet skrivnosten. Dve Jelenovi skupščini Konjiška delniška druž- ba Jelen bo imela kar dve skupščini. Prvo, redno, je za 16. julij sklical direktor Franc Tomažič, ki je preko svoje zasebne firme tudi največji delničar, drugo, izredno, pa na osnovi skle- pa okrožnega sodišča v Ce- lju mali delničarji za 2. av- gust. Na redni skupščini bi naj obravnavali poročilo o poslo- vanju za leto 2001, sanacij- ski načrt družbe in predlog o preoblikovanju v družbo z omejeno odgovornostjo. Za izredno skupščino pa so ma- li delničarji napovedali med drugim glasovanje o zaupni- ci upravi. Predlagajo, da se direktorju Francu Tomažiču izreče nezaupnica ter da od- stopita člana nadzornega sve- ta Majda Oplotnik in Vili Be- zenšek, ki predstavljata last- nike. Namesto njiju predla- gajo dva nova člana in sicer Franca Riemerja in Zorana Markoviča. Osnovni razlog, zaradi ka- terega mali delničarji pred- lagajo nezaupnico direktor- ju Francu Tomažiču, ki je 40- odstotni lastnik Jelena, je ne- zaupanje v njegovo delo v ko- rist podjetja. Očitajo mu, da namerava podjetje nameno- ma pahniti v stečaj, ob tem pa bi jih spravil tudi ob ste- čajno maso. Svoj vložek v podjetje naj bi zaščitil tako. da se vknjižuje na nepremič- nine Jelena. To po mnenju malih delničarjev dela pre- ko svojih dveh podjetij Anc- hi inženiring in Falco inže- niring d.o.o. Malih delničar- jev, ki imajo v lasti 60 od- stotkov delnic, je okoli šest- deset, med njimi tudi večina od 32 redno zaposlenih v Je- lenu. Ti so tudi prepričani, da direktor ne pozna in noče razumeti posebnosti gostin- ske in turistične dejavnosti (Jelenova sta Hotel Dravinja in dvorec Trebnik), da jim neupravičeno znižuje plače in odpušča delavce brez pra- vega razloga... MBP Novi (stari) nadzorniici člani nadzornega sveta Gorenja, ki so bili izvoljeni na skupščini 21. junija, so za svojega predsednika izvolili Marka Voljča. Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke je funkcijo prvega nadzornika v Gorenju opravljal že v prejšnjem man- datu. Za Voljčevega namestnika sta bila izvoljena Tomaž Kuntarič, ki bo zastopal interese kapitala, in Ivan Atelšek, predstavnik zaposlenih. Mandat novemu nadzornemu sve- tu bo začel teči 18. julija. JI OBVESTILO Upravna enota Celje vabi vse zainteresirane občane iz ob- močja Upravne enote Celje, ki v delovnih dneh ne utegnejo vložiti zahtevka za izdajo potnega lista in osebne izkaz- nice, da to storijo v soboto, 13. julija 2002, od 7.30 do 12.00 ure. Upravna enota Celje želi s tem dejanjem prispevati k zmanjšanju čakalnih vrst in s tem omogočiti strankam, da njene storitve koristijo izven uradnih ur. Vljudno vabljeni v soboto 13. julija na okenca Upravne enote Celje. Esotech sodeluje z Acronijem Velenjsko podjetje Esotech je z jeseniško železarno Acroni podpisal pogodbo za dobavo in montažo stroj- ne in elektro opreme z instalacijami za prvo fazo ob- nove elektroobločne peči. Po besedah Srečka Meoliča, pomeni projekt pomem- ben prispevek k ekološki sanaciji jeklarne, Esotechu pa bo odprl nove možnosti za razvoj na ekološkem področ- ju. Vrednost projekta je ocenjena na 83,5 milijona tolar- jev. Dela, ki bodo potekala po projektni dokumentaciji, lna mali pa- lec<.« To je tudi osnovni raz- log, da je danes težko oceni- ti, ali je dosedanji izvajalec, Pluton, naredil vse, kar bi za 47 milijonov moral narediti. Drži, da so poleg inflacije po- trebo po denarju povečevali nepredvideni posegi, potreb- ni zaradi hkratne delne adap- tacije Kulturnega doma, še bolj pa različne izboljšave pr- vih načrtov (od povečanja po- vršine, ureditev dvigala za in- valide, okolice, parkirišč...). »Želeli smo spodobno čital- nico, dobili pa veliko več. Na- mesto fičota smo dobili mer- cedes,« razlaga že opravljena dela Janez Jazbec. Pravega odgovora, kako je do tega prišlo, tudi občinski svetniki niso dobili. Kljub vsem pomislekom je med nji- mi prevladovala misel, da je treba naložbo dokončati, saj je nedokončana naložba naj- dražja. Dodatnih 60 milijo- nov tolarjev se jim je vseeno zdelo preveč. Preveč zato, ker sploh niso vedeli, kaj bi naj za ta denar dobiU. Dali so si- cer soglasje za najetje kredi- ta, a hkrati zahtevali celovi- to analizo porabljenih in pred- videnih sredstev. Vso doku- mentacijo hočejo na mizi do jesenske seje. To pa nadaljevanja izgrad- nje čitalnice ni zaustavilo. V ponedeljek so odpirali ponud- be za nadaljevanje del. Za na- jugodnejšega ponudnika so ocenili Ingrad, s katerim pa se bodo še pogajali. »Na mizi imamo natančne številke za vse podrobnosti, tako da se lahko odločamo, do kod smo pripravljeni prispevati denar za lepše, bolj kvalitetne ma- teriale, od kod naprej pa ne. Če ostanem pri primerjavi z mercedesom - ne moremo ga pustiti povsem brez opreme. Iščemo še sprejemljiv kom- promis,« je povedal Janez Jaz- bec in zagotovil, da bo čital- nica jeseni zgrajena. MILENA B. POKLIČ V tej fazi je denarja, s katerim bi naj bila čitalnica zgrajena in opremlje na, zmanjkalo. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Ebry je ob čestitki Florjanu Jančiču napovedal, da bodo knjigo Gasilstvo Dravinjske doline pred- stavili predsednikom komisij za zgodovino požarnega varstva vseh gasilskih zvez v Sloveniji. Gasilstvo Dravinjske doline Pred dvema letoma so v Slovenskih Konjicah odpr- li muzej gasilstva Dravinj- ske doline, prejšnji teden so v njem predstavili še knji- go, ki osvetljuje in doku- mentira razvoj in pomen gasilstva na tem območju. Pobudnik za postavitev mu- zeja in avtor knjige Gasilstvo Dravinjske doline je Florjan Jančič, dolgoleten predsednik PGD Slovenske Konjice in zav- zet zbiralec vsega, kar priča o nastanku, organiziranosti, us- tvarjalnosti in pomenu gasils- tva pod južnim Pohorjem. »Knjiga zelo podrobno pred- stavlja zgodovino prostovolj- nega gasilstva Dravinjske do- line, sega pa tudi širše. Tako sistematično zbrano gradivo je za bodoče rodove, ne samo ga- silcev, nekaj izrednega. V knji- gi so zbrani dragoceni roko- pisi in dokumenti, pomembni za ves slovenski prostor,« je o knjigi na njeni predstavitvi med drugim dejal predsednik Ga- silske zveze Slovenije Ernest Eory, ki je tudi muzej gasils- tva ocenil kot v Sloveniji naj- bolj bogato in strokovno po- stavljeno predstavitev zgodo- vine gasilstva. Z njim se lahko kosa edino še gasilski muzej v Metliki. Knjiga o gasilstvu je priča- kovana nadgradnja muzeja tudi po oceni predsednika ko- njiške gasilske zveze Boža Kolariča: »Ob postavitvi mu- zeja je ostalo še veliko ust- nega in pisnega gradiva, ki ga je avtor z vztrajnim delom, veliko potrpežljivostno in zagnanostjo dopolnil in ob- likoval v zanimivo celoto.« »Brez zapisane gasilske zgodovine bi gasilci bili kot ljudje brez spomina. Vsak na- rod ima svoj spomin in svo- jo zgodovino. Tako tudi ga- silci, ki so del slovenskega naroda,« pa utemeljuje svo- je delo Florjan Jančič. Knjigo je izdala Gasilska zve- za Slovenske Konjice ob ju- bilejih, ki jih bodo prihodnje leto zabeležili gasilci na tem območju: 130-letnici PGD Slovenske Konjice, 100-letnici PGD Loče ter 80-letnici dru- štev v Draži vasi in v Žičah. MBP Naval na službe v domu upokojencev Zaključek gradnje doma starejših v Vojniku težko pri- ^kujejo tako številni starejši in njihovi svojci kot iskalci zaposlitve. Dom je trenutno pod streho, v bivalnem delu so okna vgrajena, opravlje- nih je večina instalacij, na- rejeni so estrihi in ometi. Investitor, celjsko podjetje Contraco, napoveduje zaklju- ček del za konec leta. V okvi- ru evidenčnega razpisa je za bivanje v domu že 170 prijav, toliko kot bo v domu tudi po- stelj. Zaradi nadaljevanja po- stopka namestitve bodo inte- resente v poletnih mesecih ob- vestili, s katerimi listinami morajo dopolniti prijavo, da bodo lahko začeli postopek za namestitev. Sicer pa bo končni razpis objavljen predvidoma konec poletja, skupaj z razpisom za vodilna delovna mesta. V do- mu starejših bo namreč po nor- mativih 60 delovnih mest, pri- jav pa imajo že približno tri- sto. Za preostala delovna me- sta napoveduje Contraco raz- pis v oktobru. Sicer pa se Contraco po no- vem pripravlja še na gradnjo varovanih stanovanj. Tako je kupil maja v bližini doma zem- ljišče ter trenutno pripravlja dokumentacijo. Z gradnjo na- meravamo začeti takoj po pri- dobitvi gradbenega dovolje- nja, pravijo v podjetju. V stav- bi bo osem varovanih stano- vanj, od garsonjer do dvosob- nih, ki bodo ponujena v od- kup. Stanovalci bodo lahko koristili vse domske usluge. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIČ NA KRATKO Pevsko presenečenje v Zrečah v Termah Zreče je v petek gostoval komorni pevski zbor slovenskega združenja France Prešeren iz Skopja pod vods- tvom uglednega dirigenta Tomislava Šopova. Številnim po- slušalcem se je predstavil s kakovostnim programom slo- venskih in makedonskih pesmi, pa'tudi z zborovskimi ari- jami iz znanih oper. V Zrečah je zbor nastopil v okviru pri- reditev Slovenske izseljenske matice »Srečanja v moji deže- li«. (M.B.) Obnavljanje ceste na Roglo v petek so slovesno odprii dva kilometra obnovljene ceste od Zreč proti Rogli. Gre za odsek med Roglo in Padeškim Vrhom. Denar za obnovo je zagotovila država, odprtje tega dela pa je napovedi ministra za promet Jakoba Presečnika tudi naznanitev obnove naslednjih S kilometrov ceste. (MBP) Za potni list tri tedne v konjiški upravni enoti je letos vložilo prošnje za nove potne liste že skoraj 2500 ljudi, od tega petina v juniju. Še nekoliko več je bilo oddanih vlog za nove osebne izkaznice. Zaradi velikega števila vlog so na pristojnem oddelku ob sredah podaljšali delovni čas do 17. ure. Po besedah načel- nice upravne enote Sonje Punčuh je čakalna doba 10 do 15 dni za osebno izkaznico ter 3 tedne za potni list. (MBP) Demo 2002 Strojni krožek Slovenske Konjice, kmetijska svetovalna služba, zveza strojnih krožkov in podjetje Zlati grič so bili organizatorji sobotnega prikaza delovanja strojev Demo 2002 na površinah Zlatega griča. Prikazali so celotno tehniko za sadjarstvo in vinogradništvo. (MBP) Št. 28 - 11. julij 2002 16 NASI KRAJI IN LJUDJE Kdo rusi Šoštanj? Urad za seizmologijo je ugotovil, da tresenje tal v Šoštanju ni naravno že prejšnji teden smo po- ročali, da se je Premogovni- ku Velenje pri iskanju vzro- kov za tresenje tal, Id vzne- mirja občane na območju Šo- štanja, pridružil še urad za seizmologijo. Ta je usposob- ljen za spremljanje tovrstnih pojavov s posebnimi napra- vami. ena od prvih ugotovi- tev urada pa je, da tresenje šoštanjskih tal ni naravno. Številni podatki, ki jih je s posebnimi meritvami prido- bil urad za seizmologijo, ka- žejo, da je tresenje povzroče- no umetno, saj Šoštanj z oko- lico ni med izpostavljenimi potresnimi območji, pa tudi globina med 500 in 1000 me- tri je za naravne potrese pre- majhna. Ker so zaradi števil- nih drobnih potresov popokale stene v posameznih hišah, se stanovalci upravičeno sprašu- jejo, kdo ruši njihove domo- ve. Bojijo pa se tudi, da so ti potresi napoved še česa hujše- ga- Vodja Urada za seizmologi- jo Agencije za okolje Repub- like Slovenije Renato Vidrih pravi, da Šoštanj ne sodi med potresno ogrožena območja. Sicer je v bližini šoštanjsko- smrekovški prelomni sistem, ob katerem so v preteklosti be- ležili manjše potrese, vendar v zadnjem obdobju ta prelom- nica ni bila aktivna. Seizmologi so že od začet- ka sumili, da ne gre za nara- ven pojav, najbolj pa jih je pre- senetilo, da so potresi ob do- ločenih dnevih številčnejši, tla pa se skoraj nikoli niso tresla v nedeljo. To jih je med dru- gim tudi pripeljalo do ugoto- vitve, da tresenje ni naravne- ga izvora. Ugotovili so tudi, da je tresenje tal izredno šib- ko in plitvo pod površino, vsi dogodki pa so se zvrstili na prostoru, velikem dva krat dva kilometra in med 500 in 1000 metri globoko v zemlji, kjer poteka rudarjenje. Ker v Slo- veniji tako plitko pod površ- jem še niso zabeležili nobe- nega naravnega potresa, so za- ključili, da tresenje ni posle- dica naravnih procesov. Kljub temu pa seizmologi ne trdi- jo, da so potresi posledica ru- darjenja. Zato bodo to mora- li preveriti rudarski inšpektor- Slovenski seizmologi so si- cer prepričani, da rudarski eks- ploziv ne povzroča tresenja. Vključeni so namreč v projekt ALP 2002, kjer poskušajo z eksplozijami v vrtinah dolo- čiti geološke posebnosti alp- skega sveta. Pri tem uporab- ljajo 300 kilogramov razstre- liva, takšna eksplozija pa pov- zroči magnitudo prve stopnje, torej približno takšne, kot so jo pri močnejšem tresenju za- beležili v Šoštanju. V rudniku uporabljajo za razstreljevanje okoli deset kilogramov eksplo- ziva. Po njihovih domnevah na- rava vselej reagira na posege v prostor, čemur pravijo indu- cirana seizmičnost. Zato je po Vidrihovem mnenju mogoče, da se plasti v rudniku pod Šo- štanjem po izkopavanju pose- dajo. S tem bi lahko tudi po- jasnili fenomen, da tresenje tal čutijo samo v določenih uli- cah. Če pa bi prišlo do narav- nega potresa, bi ga seveda ču- tili vsi prebivalci kraja. Seizmologi so tudi mne- nja, da potresi niso nevarni za prebivalce. Seveda pa bo- do stene, če se bo posedanje nadaljevalo, zagotovo poka- le. Seizmologi so rudarjem še naprej pripravljeni pomaga- ti. Lahko postavijo naprave na območje rudnika in tako ugo- tovijo, ali je tresenje res po- sledica rudarjenja. Res pa je, da je oprema, s katero trenutno razpolagajo, zelo slaba. Ne- koliko bolje naj bi bilo na- slednje leto, ko nameravajo postaviti 25 novih potresnih opazovalnic. PETER RAKAR Vaške igre Na letošnjih 20. vaških . igrah, vaški olimpiadi, ki jih je pripravilo Športno društvo Skale Hrastovec iz Mestne občine Velenje, je nastopilo 13 ekip kra- jevnih skupnosti iz Šaleš- ke doline, njene neposred- ne okolice in iz severovz- hodne Slovenije. Med nastopajočimi so bi- le letos prvič ekipe iz treh krajevnih skupnosti seve- rovzhodne Slovenije, in si- cer iz Razkrižja, Dobovca in Križevcev. Ekipe so se po- merile v različnih športno- rekreativnih tekmovanjih, manjkala seveda ni parad- na disciplina vseh vaških olimpiad, to je vlečenje vr- vi, v kateri je bila najuspe- šnejša ekipa iz Završ. PR Muzej računalništva gostuje v Velenju Na Velenjskem gradu so v torek odprli gostujočo razsta- vo Monitorjevega muzeja ra- čunalništva in informatike. Letos ustanovljeni muzej re- vije Monitor je prvi tovrstni muzej v Sloveniji. S svojo zbirko gostuje po srednjih šo- lah, fakultetah in drugih jav- nih ustanovah po Sloveniji. Zbirka na eni strani odgri- nja pogled na preteklost, na drugi pa nakazuje pot v pri- hodnost. Velik del računalni- kov iz zbirke je uporabnih in so namenjeni obiskovalcem, da jih preizkusijo. Nekatere so muzeju podarili posamez- niki, nekaj pa jih je hranil tu- di Monitorjev laboratorij, edini tovrstni preizkuševalni center v Sloveniji. Med razstavnimi eksponati je tako mogoče najti na pri- mer pomnilnik iz feritnih obročkov, mehansko računski stroj Facit, 8-palčno disketno enoto in disketnik, prenosni računalnik Olivetti M10, oseb- ni računalnik Apple lic, oseb- ni računalnik Atari 1040ST in prenosni računalnik Toshiba T3100. PR Remont četrtega bloka Vsa dela v Termoelektrarni Šoštanj bodo predvidoma končana do 9. septembra V Termoelektrarni Šo- štanj (TEŠ) se je v ponede- ljek začel remont četrtega bloka, vsa dela pa bodo predvidoma končana do 9, septembra letos. Namestnik direktorja TEŠ Uroš Rotnik je povedal, da bodo opravili rekonstrukci- jo vseh vitalnih delov za ne- moteno delovanje četrtega bloka TEŠ v naslednjih treh letih. Zadnji remont na tem bloku je bil po njegovih be- sedah opravljen leta 1996. Rotnik je vrednost letošnjih remontih del ocenil na oko- li pet milijard tolarjev. Zaradi remonta v TEŠ bo- do tudi v Premogovniku Ve- lenje zmanjšali dnevni odkop premoga. Kot je povedal na- mestnik tehničnega direktor- ja premogovnika Marjan Hu- dej, so pred pričakovanim re- montom delali pospešeno in so na dan odkopali približ- no 20.000 ton premoga, v ča- su remonta pa bodo dnevni odkop premoga zmanjšali na 15.000 do 17.000 ton. Na premogovniški deponiji pa je trenutno okrog 200.000 ton premoga. Velenjski rudarji si- cer med 5. in 19. avgustom načrtujejo kolektivni dopust. V času rekonstrukcijskih del na četrtem bloku, ki si- cer obratuje z močjo 275 MW, bo v šoštanjski termoe- lektrarni proizvodnja elek- trične energije potekala prek prvega, drugega, tretjega in petega bloka. To pomeni, da bo skupna obratovalna moč šoštanjske termoelektrarne v času remonta 480 MW. Na petem bloku TEŠ, ki gre v remont prihodnje leto, je lani začela delovati čistilna razžvepljevalna naprava, s po- močjo katere je termoelek- trarna znižala količino emi- sije žveplovega oksida na ornenjenem bloku za več kot 95 odstotkov. Z novo napra- vo, ki pomeni odločilen ko- rak k uresničevanju sodob- nih ekoloških in tehnoloških standardov, je TEŠ, ki Slo- vencem zagotavlja tudi do 50 odstotkov potrebne energije ter 30 odstotkov porabljene energije, uresničila za več kot 75 milijonov evrov vredno na- ložbo. Večino sredstev si je termoelektrarna, ki je že pred 14 leti izdelala ekološki sa- nacijski program, zagotovi- la s pomočjo kreditov, štiri odstotke pa je prispevala dr- žava. Remont četrtega bloka je bil sicer načrtovan za 1. juli- ja, vendar se je uprava pod- jetja na željo holdinga Slo- venske elektrarne odločila, da remont, zaradi dobre pro- daje električne energije, pre- stavi na 8. julija. PR MODRI TELEFON { Kdo moti nočni mir? J 1 »Stanovalci Ljubljanske) ceste konec tedna ne more- i mo spati, saj se iz hotela i; Merx razlega hrup, ki tra- i ja včasih vse do tretje ure; zjutraj,« je povedala Celjan-ji ka, ki nas je poklicala na Modri telefon, in povpraša-! la, ali ima Merx sploh us-' trezna dovoljenja za noč-| ne zabave. j Na vprašanje je odgovoril' direktor Merxa Bogdan Bevc ki pravi, da imajo glasbo obi čajno v restavracijskem pro- storu," tako da je navzven ni mogoče slišati. »V poletnem' času od 15. junija do 1. sep- tembra pa je, odvisno od vre-^ mena, glasba v živo ob pet- kih in sobotah med 20. in 23. uro na letnem vrtu hotela. Ker je letni vrt manjšega obsega' in je oder tik ob mizah, bi primeru preglasne glasbe si tem motili naše goste, zato le-J ta po našem mnenju bližnjih stanovalcev ne more motitii Hotel Merx ima za svojo de^ javnost tudi vsa ustrezna do^ voljenja. Glasba na bazenu pa ni v naši pristojnosti, tako da'' nanjo nimamo vpliva. Venda* pa je tudi ta v časovnem okvi^ ru normalnega delovanja ba- zena,« je še dodal. j BoJ Elektro bo pohitel Bralec Jože Grilec iz Ivence pri Vojniku opo' zarja na dotrajanost vaš- kega električnega omrež- ja. j Sporoča, da so drogovi taj ko dotrajani, da jih držijo skupaj le še žice ter obenem opozarja, da obstaja resna nevarnost, ker je drog od najbližje hiše oddaljen vse- ga dva metra. Elektro se je nevarnosti sicer zavedel te( pred dvema letoma posta- vil nove drogove, prestavi- tve žic pa še ni opravil. Direktor Elektra Celje Pe- ter Petrovič odgovarja: »Na zastavljeno vprašanje, kdaj bo izvedena popolna sanaci- ja nizkonapetostnega omrež- ja v zaselku Ivenca pri Vojni- ku, vas obveščamo, da so omenjena dela v teku in bo- do opravljena v mesecu juli ju 2002.« BJ Do prihodnjega četrtka bo vaŠi klice na Modrem telefonu sprajc mala novinarka Marjela Agrež. IM telefonsko številko 031/569-58 jo lahko pokličete vsak dan me^ 10. in 17. uro. Svoja vprašanja l Modri telefon lahko med ponedel kom in petkom zastavite tudi p telefonu 42-25-190. BESEDE TEDNA »V imenu fantov tr- dim, da bo Rudar igral dober nogomet,« samozavestno trdi trener Nogometnega kluba Rudar Marjan Marjanovič o formi svojih' varovancev. Srečanje jamomercev Velenjski premogovnik in Fakulteta za rudarstvo in geotehnologijo iz Ljubljane sta med 26. in 30. junijem v Velenju pripravila mednarodno srečanje predstavnikov društev za rudarsko merjenje. Rdeča nit srečanja je bila razprava o problemih zaradi premikov površine, ki nastajajo zaradi odkopavanja. Po be- sedah Draga Potočnika iz velenjskega Premogovnika so pri tem tako slovenski kot tuji predavatelji predstavili modele za napovedovanje premikov terena v nahajališčih različnih dimenzij in struktur ter izpostavili ekološke probleme, ki nastopijo zaradi posedanja površine kot posledice rudarje- nja. PR Št. 28 - 11. julij 2002 KULTURA 17 Poeti na teicmi Tekma v govorjeni poeziji, ki sta jo pripravila Marijan Pušavec in Zoran Pevec pod okriljem celjske knjižnice Tokrat se je za Savinjo - namesto oziroma bolje poleg običajnih hord zabave že(l)jne mladine - zbral nič manj razigran trop poetov, literatov, slikarjev in ostale k umetnosti nag- njene srenje, ki so se prišli zabavati 0I3 predstavitvi del dvaindvajsetih Ce- ljanov, ki se ukvarjajo s poezijo. Ti so se prijavili kar na mestu samem, nato pa v naključnem vrstnem redu brali, govorili, ali pa si kar izmišljali svoje pesmi. Dogodek se je zavlekel globoko v noč, ko so izbrali zmago- valce in jim podelili nagrade. Vzdušje je bilo odlično. Od prvega nastopajočega, ki je predstavil svoje videnje napadov na WTC, do zadnje- ga tekmovalca smo spremljali igro ču- stev in besed, šalo in patos, vse pod mrkim pogledom Zorana Pevca, ki je imel nalogo prekiniti tekmovalca po treh minutah njegovega nastopa. Ko- likor avtorjev, toliko različnih svetov. Kot monopoly - od 8 do 88 let. Po- vsem ljubiteljsko, a vsaj zanimivo, na trenutke pa odkrito navdušujoče, kar so potrdile tudi ovacije množice. Tu- di žirija (ki naj bi bila naključno iz- brana izmed obiskovalcev, čeprav dvo- mim) je povsem korektno opravila svo- je delo in obiskovalci so se le redko nestrinjali z njihovo sodbo. Zmago- valci so bili nesporni. Jože Hribernik mlajši, veliki šampijon, je s svojo do- živeto interpretacijo svojih malih-ve- likih pesmi pobral srca vseh obisko- valcev, prav tako navdušujoče pa so bile poezije njegovih zalezovalk, dru- go- in tretjeuvrščenih Simone Kopin- šek in Špele Strašek. Obe sta bili po mnenju žirije izenačeni, o končni raz- vrstitvi je odločil šele glas ljudstva. Ven- dar pa je bil to le vrh ledene gore, češ- nja na smetani, če želite. In post festum? Zabava, pogovori, iz- menjava mnenj ob glasbeni podlagi di- džeja Mohorja Hudeja, skratka, še po- sebej prijeten pričetek petkove noči. Marijan Pušavec pa obljublja, da ni- kakor ne tudi zadnji, saj naj bi se po- dobna tekma spet zgodila pozimi, to- krat pod okriljem kakšne prijetne oš- tarije. GREGOR STAMEJČIČ Edivajs namesto Muce Predstavo igralke Tine Go- renjak Muca ali brez ljubez- ni mi živeti ni je moral or- ganizator poletnih komedij Fit media zamenjati z Edl- vajsom. Seveda se tudi pod tem naslovom skriva kome- dija, prav tako sočna in žlahtna. Prihaja pa v sobo- to, 13. julija, ob 20.30 uri v Narodni dom iz Cafe teatra, skupaj z igralcema Mojco Partljič in Gregorjem Čuši- nom. Na zaključku Dnevov ko- medije v SLG Celje sta s to tipično »partljičevko«, kot se je prijelo ime komedijam iz- pod peresa komediografa in poslanca Toneta Partljiča, spravila v smeh polno gleda- liško dvorano. Prav gotovo bo tako tudi tokrat, v polet- nem Celju. Obetajo že imena ustvar- jalcev te komedije: ob Tone- tu Partljiču, so tu še režiser Zvone Šedlbauer, kostumo- graf Alan Hranitelj in sceno- graf Andrej Stražišar. Tema- tika komedije je za ta čas več kot aktualna: vsebinski ok- vir te »tranzicijske komedi- je« namreč določajo držav- nozborne volitve, predvolil- na kampanja, soočenja, udar- ci pod pasom... Zato bo Edi- vajs za izvidnico jesenskih dogajanj še kako osvežilna komedija iz niza štirih pod skupnim naslovom: Mi se po- leti smejemo, pa vi? MP Prizor z nastopa Plesnega foruma v Šibeniku. Get bacic v Šibeniicu Šibeniški festival otroka ima na Hrvaškem že dol- goletno tradicijo. Na festi- val vabijo tudi najboljše gle- dališke, plesne in glasbe- ne skupine, ki gojijo pro- gram za otroke. Plesni fo- rum Celje je na tem festi- valu z velikim uspehom (zlasti odmevna je bila nji- hova uprizoritev Sadne opere) že večkrat sodelo- val, letos s projektom Get back. Celjani so se že predstavi- li kot edini plesalci iz Slove- nije, svoj projekt v koreogra- fiji Goge Stefanovič-Erjavec pa so pripravili v sodelova- nju z orkestrom Akord pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika. Glasbeno-plesni projekt Get back predstavlja nekak- šno nostalgično popotovanje po različnih glasbenih obdob- jih 20. stoletja. Plesalci so ta obdobja skozi gibe, vzdušje in pomen oblikovali na zelo izviren način. Pred šibeniš- kim občinstvom je zaplesal 18-članski ansambel Plesne- ga foruma ob spremljavi 15- članskega orkestra, ki sta za- vrtela časovni stroj nazaj v čas »otrok cvetja«, v čas razi- granih strun prvih pop skladb in vse do obdobja emigraci- je in domotožja ter odkriva- nja novega sveta. Plesno po- potovanje pa se je zaključilo v ritmu časa, ki se vrti na- prej v čarobni in magični spi- rali brez konca... MP Foto: JOSIPA BARANIČ Veronikina nagrada Za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko, izšlo med lanskim in letošnjim junijem, ki jo podeljuje Mestna občina Celje, je žirija izbrala pet nominirancev: Miklavža Komelja za pesniško zbirko Rosa, Petra Semo- liča za pesniško zbirko Vprašanja o poti, Milana Vinceti- ča za pesniško zbirko Balta, Uroša Zupana za pesniško zbirko Nafta in Bino Štampe Žmavc za zbirko sonetov Poševno sonce. Žirijo sestavljajo Urban Vovk, Majda Hostnik in Fran- ce Forstnerič. Lavreat bo poleg denarne nagrade 700.000 tolarjev prejel še plaketo Mestne občine Celje. Nagrado bodo podelili na literarnem večeru 27. avgusta v Celju, takrat bo tudi znano ime izbranega pesnika. Peto Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko je lani prejel Milan Jesih za pesniško zbirko Jambi. Kiparji na gradu Na Starem gradu je od prve- ga do osmega julija potekala ki- parsko-keramična grafična de- lavnica, na kateri je sodelovalo več tujih in domačih umetni- kov. Sodelovali so Boris Roce, Nevenka Miklenič in Franjo Jur- čina iz Hrvaške, ter Nika Stupi- ca iz Ljubljane. Vodil jih je Mi- hailo Lišanin iz Galerije likov- nih del mladih Stari grad Celje. Ustvarjali so lesene skulpture in različne glinene predmete, ki so jih nato žgali v raku tehni- ki. Ta izvira iz Japonske 16. sto- letja in je zanimiva zaradi raz- nobarvnih učinkov, ki jih puš- ča na glineni glazuri. Vsi izdel- ki delavnice bodo razstavljeni septembra na Starem Gradu. G.S. PREJELI SMO Skrhani meč Spoštovana urednica No- vega Tednika, ga. Tatjana Cvirn in spoštovani gospod (kritik?) Gregor Stamejčič! Zgrožen sem nad »kritiko«, ki je izšla v Novem tedniku (št. 27,4. julij) in ki se nana- ša na produkt ustvarjalne de- lavnice pod naslovom Celj- ski meč za sveto krono, ki jo je organiziral Sklad za ljubi- teljske kulturne dejavnosti, v moji režiji, oziroma pod mojim mentorskim vods- tvom. Predvsem sem zgrožen, da lahko nekdo - ki nima ne izo- brazbene ne kakšne praktič- ne reference s področja gle- dališča, ki mu je Thalijin hram zgolj ena od smeri umetnosti, ki je pač ne poz- na - kar objavi kritiko v osred- njem celjskem časopisu in mu urednica to celo dovoli. Da pa je gospod Stamejčič še na počitniškem delu v me- dijski hiši NT&RC, pa je sa- mo še podatek več, do kod sega uredniška politika. Hiša ima skozi zgodovino (na kritiškem področju gle- dališča) eminenco, kot je gos- pod Slavko Pezdir. Le-ta ima v prvi vrsti ustrezno fakultet- no izobrazbo, v drugI prak- tične izkušnje v gledališču in kot tretje prakso v gledališki kritiki, mladi gospod Sta- mejčiču pa ima manjko na vseh treh področjih. V pogovoru ste mi, spošto- vana urednica, zagotovili, da gre za članek, ne za kritiko. Slovar Slovenskega knjižne- ga jezika navaja, da je KRITIKA - analiza novega znanstvenega ali umetniške- ga dela zaradi splošne pre- soje in ločitve pozitivnih in negativnih sestavin. Pod be- sedo ČLANEK pa navaja: krajši sestavek, navadno ne- literarne vsebine za časopis ali revijo. Kaj je torej, po va- šem mnenju, omenjeni »pris- pevek« gospoda Gregorja Sta- mejčiča? Še bolj pa sem zgrožen nad dejstvom, da pri omenjenem dogodku ni šlo za predstavo, temveč za produkcijo delav- nice, ki so se je udeležili lju- biteljski gledališki ustvarjalci s širšega območja Celja in ce- lo iz Brežic. Namen gleda- liške delavnice pa je bil pro- dukcija. Ne gledališke pred- stave kot celote, temveč spoz- navanje gledališča. Vem in se zavedam, da produkcija ni popolna. Še zdaleč ne. Kako bi le bila, saj je nastajala le na dveh vikend seminarjih in z deloma v naprej priprav- ljeno ekipo, ki ji je do gleda- liške predstave manjkalo še kar nekaj. A kot produkt de- lavnice se je lahko predsta- vila in je sodelujočim ponu- jala izziv predstavitve in na- stopa pred publiko. Lahko se pohvalim, da smo na tem po- dročju edini v Sloveniji. Kot takšna pa delavnica ne potre- buje in si niti ne želi kritike, kot ste nam jo ponudili v va- šem časopisu. Ampak v Celju smo tako ali tako navajeni samo zani- čevati delo drugih. Dobro, vi vztrajate, da smo pač ponudili javnosti nastop in da imate pravico o tem pi- sati. Se popolnoma strinjam. Bilo bi prav, da seznanite jav- nost o predstavi z reportažo ali člankom. Mogoče celo s kritiko. Ampak s kritiko člo- veka, ki je v gledališkem po- slu podkovan tako v izobraz- bi, kot pa v praksi in vsaj poz- na gledališče. Takšna oseba pa bi, verjemite mi, takoj spoznala razliko med pro- dukcijo gledališke delavnice in predstavo. Zelo mi je žal, Gregor, am- pak zame si na tem področ- ju laik. Imaš pa pravico do svojega menja, kot ga imam tudi sam. Začuden sem nad politiko časopisa, da to do- voli objaviti. Na koncu naj samo še raz- ložim, da ne pišem zaradi svo- jega ugleda. Zavedam se svoje diplome in gledališkega us- tvarjanja. Oglašam se zaradi seminaristov, ki so lahko upravičeno prizadeti zaradi »članka / kritike«. Žal mi je tudi, da se vse skupaj dogaja v medijski hi- ši, s katero sem povezan. Kon- kurenčne hiše, ki se me dru- gače rade lotevajo, so tokrat ostale na ugledni ravni. Ni škoda ? MIHA ALUJEVIČ, dipl. gledališki in radijski režiser Nika Stupica, Boris Roce in Nevenka Miklenič pri žganju gline v raku tehniki. Št. 28-11. julij 2002 18 ŠPORT Kranjec najboljši na »Velenjčanki« Prevlada Slovencev - 5000 gledalcev uživalo v skokih Smučarsko - skakalno društvo Velenje je v petek in soboto pripravilo uvod- ni poletni tekmi smučarskih skakalcev za celinski po- kal. Tekmovalci iz 17 držav so se v petek merili na tek- mi za Rudarsko svetilko, v soboto pa za pokal Gorenja 2002. Vrstni red na vrhu pa je bil isti. Zmagal je Robert Kra- njec, pred Primožem Peter- ko in Damjanom Frasom. Uspeh bronastih olimpijcev je s četrtim mestom dopol- nil Peter Žonta. »Čestitam fantom, saj so pokazali pra- vo mero borbenosti in dobre pripravljenosti. Sijajno vzdušje v Velenju, ki ga pri- pravijo domači gledalci, po- meni za slovenske tekmoval- ce še dodaten motiv. Organi- zacija je bila na vrhunski rav- ni in zato vedno radi priha- jamo v Velenje«, je zadovo- ljen pripovedoval slovenski trener Matjaž Zupan. Več kot 3000 gledalcev si je vsak večer ogledalo tekmo, navdušeni pa so bili tudi nad spremljevalnimi dogodki. Vi- šek je bil ognjemet, ki je v soboto slavnostno zaključil revijo skokov. Ob zadržanem zmagovalcu, ki si je za počit- nice prislužil 1500 evrov, je največ pozornosti še vedno de- ležen Primož Peterka: »V Ve- lenju je tekma na zelo visoki ravni in ima sijajno podporo prebivalcev. Dokler bom tek- moval, se bom v Velenje ved- no znova rad vračal. Z rezul- tati sem zadovoljen, vendar mi pri skokih še manjka sproš- čenost, da bi letel dlje.« Or- ganizatorji si zaslužijo vse če- stitke za pripravo tekmova- nja, ki je navdušilo tako gle- dalce kot tekmovalce. Predsednik velenjskega kluba in glavni mož organi- zacijskega komiteja Zdenko Hriberšek je bil po zaključ- ku upravičeno zadovoljen, vendar z mislimi že pri no- vih obveznostih: »Osrednji le- tošnji dogodek je sedaj za na- mi, vendar bo v naslednjih dneh potrebno vse ponovno urediti za treninge in dokon- čati dela na skakalnici, ki smo jih zaradi revije odložili. Dela nam tako tudi v prihodnje ne bo manjkalo.« Čeprav so mor- da nekateri pričakovali nov rekord skakalnice, Hriberšek zaradi tega ni bil razočaran: »Vedno smo poudarjali, da je varnost tekmovalcev na pr- vem mestu in zaradi strahu, da bi najboljši skakalci pri- stajali predaleč, smo se na tehnični seji dogovorili, da ne dovolimo zvišati zaletov.« Če ste bili letos zadržani, da bi si ogledali najboljše ska- kalce na velenjski skakalni- ci, tega prihodnje leto ne smete zamuditi - tradicional- ni tekmi namreč predstavljata pravi praznik mesta Velenje. PETRA ŠAFRAN Foto: GREGOR KATIČ Zmagovalec Robert Kranjec: trikrat po 91 metrov in 90,5 metra. Merkur bo vodil Dragomir Bukvič Začetek vladavine Celjank? - Snubijo Jocičevo in Markovičevo Po podpisu dveletne po- godbe sta si v roke segla predsednik ŽKK Merkur Celje Marko Zidanšek in novi trener celjskih košar- karic Dragomir Bukvič. 46- letni Jugoslovan je dve leti z ježiške klopi spravljal v obup vodstvo Merkurja, ki je nato potegnilo najboljšo potezo. Ježica je pod Bukvičevim vodstvom osvojila vse štiri možne domače lovorike. »Naše tekmice je znal pri- praviti k nepopustljivi in fa- natični igri. Upam, da bo to ponovil s Celjankami. Kan- didati so bili še trije, Želj- ko Ciglar, Gorazd Bokšan in Gojko Žvižaj. Bukvič je hitro pristal na naše pogo- je,« je dejal direktor marke- tinga kluba Matej Polutnik. »V Sloveniji obstajata prav- zaprav le dva kluba. A Ježi- ca je zame že preteklost, raz- šli smo se zaradi ambicij, ki jih ima Merkur nedvomno več. Tako kot pravi poslov- neži, sem odšel >na boljše<. Osvojiti moramo obe domači lovoriki in ponoviti uspeh v Ligi dobrodošlice. Res sem vesel prihoda v Celje,« je go- voril Dragomir Bukvič, ki je prvih sedem let preživel v rodnih Brežicah. Sedanji sloVenski članski in mladin- ski selektor je z jugoslovan- skimi kadetinjami osvojil dve bronasti medalji na EP. Kapetanka Alenka Potoč- nik in Hrvatica Mirna Deak še nista podaljšali pogodb. Slednja zavlačuje pogajanja s pomočjo menedžerja, ki si ga je omislila letos, njeni ro- jakinji Ivono Kuštro in Želj- ko Prlino pa je Merkur od- slovil. Zagnana Matej Polut- nik in tehnični direktor Franci Ramšak pa snujeta načrte, kako v Celje priva- biti oziroma Ježici speljati odlično strelko Daliborko Jocič in organizatorko igre Mojco Markovič. DŠ Foto: GK Marko Zidanšek (levo) in Dragomir Bukvič. Tudi Vesna Vinčič čeprav se bo državno pr- venstvo za rokometašice za- čelo šele čez dva meseca, so v taboru rokometnega kluba Žalec kadrovsko že priprav- ljeni na novo sezono. Na skupnem sestanku je vodstvo igralkam predstavilo novega trenerja Igorja Razgorja. Zad- nja novinka je krožna napa- dalka Vesna Vinčič, ki jo je posodil Krim. TONE TAVČAR Potrebna bo velika metla Slovenska košarka v košu? - V Treh lilijah trije novinci Izredna skupščina Košar- karske zveze Slovenije je znova dokazala, da je ko- šarka zašla v resno krizo, iz katere izhoda vodilni možje ne vidijo. Diletantsko pripravljena skupščina se je po treh urah končala z nesklepčnostjo, ko so pred- stavniki Olimpije, Pivovar- ne Laško, Krke in Slovana zapustili prizorišče. Čeprav je bila sklicana predvsem zaradi števila tuj- cev, pa se je zapletlo že v uvo- du, kajti nespretno vodenje predsednika KZS Dušana Še- šoka je privedlo do razpra- ve o tekmovalnem sistemu, za katerega pa skupščina ni pristojna, kar so ugotovili še- le po dveh urah prepiranja. Sistem podoben lanskemu v l.A SKL bo nastopilo 14 ekip. V prvem delu sezone (28. 9. - 15.3.) bo v njej 11 mo- štev, v drugem pa se bodo pri- ključile tri ekipe iz Jadranske lige. Sistem bo podoben lan- skemu, le da se bo v ligi za prvaka Olimpiji, Pivovarni Laško in Krki pridružilo pet ekip. Preostala šesterica se bo borila za obstanek. Predlog bo prav gotovo sprejet, kajti prihaja od članov izvršnega odbora (10). Nelogično je, da tretje in četrioligaši ter pred- stavniki ženskih ekip odloča- jo o prvi ligi. S tem krojijo usodo nekaj profesionalnim ekipam, ki jih pri nas še ima- mo. Čeprav gre verjeti manj- šim klubom, da si še kako že- lijo od vsega začetka igrati z najboljšimi, pa številke kažejo drugačno sliko. Porast obiska v drugem delu sezone je bil pičel. Zaradi zatiskanja oči pred pravimi vzroki nezani- manja gledalcev, bodo v brez- no potisnjeni še tisti klubi, ki uspešno nastopajo v medna- rodni konkurenci. Nekateri še spijo Medtem ko pri KZS še iš- čejo načine, kako vrniti ko- šarko med vodilne športe pri nas, pa so nekateri klubi že resno zastavili delo za no- vo sezono. V Laškem so no- vinci krilni igralec Dragan Dojčin iz Leskovca, center Hasan Rizvič iz Zenice in češki reprezentant, 204 cm visoki krilni igralec Radek Nečas. Priprave bodo pri-^ čeli 29. julija, v ekipo pa se je po enem letu iz Šošta- nja vrnil branilec Vladimir Popovič. Kapetan Goran Jurak naj bi bil zelo blizu Olimpiji. V ostalih klubih z našega področja še vlada' zatišje. Pri Rogli so se s trenerjem Memijem Bečirovičem od- ločili za pomlajevanje ekipe,' v kateri naj bi mesto našlo precej mladih igralcev iz ko- njiško - bistriškega in mari- borskega bazena. V Zrečah so zadržali lani najboljšega igralca Maria j Dundoviča, ki se je spogle- doval z Laščani. Na Polzeli še čakajo do- končno odločitev sponzorjev, predvsem Banke Celje, po- dobna situacija pa je tudi v Šentjurju, saj mora Alpos po- ravnati obveznosti iz minu- le sezone. Šele nato bodo sle- dili nadaljnji načrti. Predsed- nik kluba Peter Lapornik se bo z dopusta vrnil sredi tega meseca. V Šoštanju je Miloš Saga- din že zasukal rokave, neu- radno pa je že vse dogovor- jeno za prihod Matjaža To- vornika. Dejstvo, da se se- zona začne šele konec sep- tembra, daje klubom dovolj časa za priprave, zato se tudi nikomur ne mudi. Sicer pa so v Ljubljani že izžrebali pare 1. kroga: Ke- i moplast - Kraški Zidar, Sa- vinjski Hopsi - Zagorje, Ro- gla - Triglav, Slovan - Elek-1 tra. A predtem sledi še skupš- čina KZS (22. julij), ki bi poj mnenju večine poznavalcev morala poseči po metli. Inj to veliki, ki bi morala mno-. go stvari in tudi nekatere ljudi iz zveze pomesti v koš. JANEZ TERBOVC Žalski klub se bo v DR potegoval za uvrstitev med najboljše štiri. Št. 28.-11. julij 2002 ŠPORT 19 Pazite se Celjanov! CMC Publikum hraber in optimističen - Rudar in Era s skromnimi (realnimi) cilji Bodo tudi celjski nogome- taši zaznamovali boj za pr- vaka v dvanajstem držav- nem prvenstvu? Naivneži so jih proti vrhu potiskali že lani, ko so jih zaslepile predstave v pokalu Interto- to, letos pa je ekipa zrelej- ša in morebiti že priprav- ljena na spopad z najbolj- šimi. A ta bo dolgotrajen. Jesenski del bo potekal od jutri do konca novembra, ko bo odigranih 18 od vseh 33 krogov. Najresnejša tekmeca za na- slov naj bi bila Maribor Pi- vovarna Laško in Koper, med- tem ko bodo Velenjčani in Šmarčani nihali med nevar- nimi vodami in zgornjim de- lom spodnje polovice razpre- delnice. Sposobni prav vsega CMC Publikum, ki sta ga zapustila splitski branilec Marijan Budimir (posodil ga je Udinese) in napadalec Oli- ver Bogatinov (Koper), bo tretje leto zapored vodil Ma- rijan Pušnik. Po sedmih zmagah na devetih tekmah (v zadnjem tednu Triglav 2:0, Era 5:0) pravi: »Storili smo korak naprej, kajti fantje so med kratkim odmorom do- bro vadili sami, tako da smo kar kmalu prešli na uigrava- nje. Sprememb v moštvu ni bilo veliko, zato smo v igri kmalu ujeli pravi ritem. A to nas ne bo zaslepilo. Moji ko- legi v drugih klubih nas pri napovedih porivajo k vrhu. s tem pa le >namakajo< naše strokovno vodstvo. Res je, zmage so se vrstile, in spal sem lažje. Vendar to ni zago- tovilo, da bomo uvrščeni vi- soko. Pritiskom ne smemo nasesti. Potrebujemo mir. Pri- kazali smo tudi ostro igro. V prvenstvu nam bo stežka ste- klo, kot si želimo. Videli bo- ste že v soboto: devet vijoli- častih na svoji polovici, spre- daj pa le Pekič. Očitki, da ne treniramo igre proti >bunker- ju<, so zame smešni,« je raz- predal Pušnik. Certifikat iz Belgije za Si- mona Sešlarja še ni prispel, tako da je registriran pogoj- no. Z Domnom Beršnjakom bosta do zime udarni dvojec, potem pa... Vranšan, ki še ni dopolnil 21 let, ni sprejel podpisa štiriletne pogodbe. Za v povprečju 22 let staro moštvo (tudi prva postava!) je med pripravami Dragan Čadikovski dosegel 5 golov, po tri Beršnjak, Kvas in Ko- ren, po dva pa Gobec in Vi- dovič. Bo sredi julija Skalna klet polna? To se bo zgodilo po- jutrišnjem ob 18. uri, ko pri- haja veliki Bojan Prašnikar, selektor na klopi Maribora Pivovarne Laško. Z mladimi na sredino lestuice Na klopi Rudarja bo sedel domačin Marjan Marjano- vlč. Že ob koncu prejšnje se- zone je nadomestil izčrpane- ga Vojislava Simeunoviča, ki je odšel predčasno zaradi težav z zvezdniki. Z doma- čim strokovnjakom so se us- merili k delu z mladimi igral- ci. Glede na slabe izkušnje z dragimi nogometaši, ki zau- panja večinoma niso opravi- čevali, so bile spremembe v tej smeri dokaj pričakovane. Marjanovič bo imel ekipo se- stavljeno predvsem iz velenj- skih igralcev, ki jih je vadil že v mlajših selekcijah in z njimi osvojil tudi naslov dr- žavnih prvakov. Igralcem, ki so se s klubom razšli že spom- ladi, sta se medtem pridru- žila še Roman Plesec in Kle- men Lavrič. Pogodb nista že- lela podaljšati. Korošec ni bil zadovoljen s slabšo finanč- no ponudbo, mladi sloven- ski reprezentant pa želi v tu- jino. Vrnili so se bivši »Ve- lenjčani« Peter Mernik, Amel Mujakovič, Amir Šabano- vič in Dragan Sprečakovič. Mlado moštvo bo okreplje- no s tremi tujci. Ob jezero se je vrnil Izudin Kamberovič, dveletno zvestobo je obljubil napadalec Josip Ribič iz Ča- kovca, kot zadnji pa se je eki- pi priključil Slaven Tokič iz Vukovarja. Moštvo je opravi- lo kvalitetne priprave na ma- riborskem Pohorju in v do- mačem okolju ter odigralo osem prijateljskih tekem, zad- njo doma s sarajevskim Že- Ijezničarjem in izgubilo z 1:2. Po prikazanem je Rudar do- bro pripravljen na sezono, s svežo krvjo v moštvu pa lah- ko iztrži celo kaj več od lan- skega osmega mesta. »Naša tiha želja je, da se uvrstimo nekje na sredino lestvice lige Simo- bil in postavimo temelje eki- pi, ki bi čez nekaj let krojila vrh slovenskega nogometa«, je cilje pred sezono razkril di- rektor Matjaž Begič. V soboto (ob 20. uri) bodo Knapi pri- čakali Ljubljano. Ali se obeta potop? v prejšnji sezoni od njih nihče ni pričakoval več od ob- stanka v elitni druščini. Ven- dar so nogometaši Ere Šmart- no sprva marsikoga prijetno presenetili in navdušili. Za- lomilo se je kasneje, ko so po večinoma nepotrebnih menjavah trenerjev sezono zaključili z Marijanom Bloudkom, ki nikakor ni us- pel ponoviti rezultatov svo- jih predhodnikov. Malo je bi- lo tistih, ki so pričakovali, da bo Bloudek po neuspehu v finišu prvenstva in polfina- lu pokala Slovenije ostal na šmarški klopi. Glede na pri- kazano igro na Skalni kleti, ki je bila generalka pred za- četkom prvenstva, je njegov obstanek na klopi Ere zelo vprašljiv. Očitno ima Blou- dek kljub neuspehom zavez- nika pri vodstvu kluba pred- vsem v novem slovenskem se- lektorju Bojanu Prašnikar- ju, ki ga je tudi pripeljal v Šmartno ob Paki. Če bodo že- leli Šmarčani ciljati višje od dna lestvice, bodo vsekakor n morali razmisliti o novem strokovnjaku, kaj pa lahko resnično od njih pričakuje- mo, bo jasno že po petkovem srečanju z Olimpijo. Klub so po koncu zgodo- vinske sezone zapustili Pe- ter Mernik, Amel Mujako- vič (oba Rudar), Aleš Kačič- nik (Dravograd), Aleš Turk in Nenad Ulaga ter vsi tujci: Predrag Divljak, Miloš Po- jič, Ilija Radženovič in Da- libor Teinovič, ki je okrepil Mariborčane. Nova imena v Šmartnem so Gregor Blat- nik, Benjamin Prednik, Gregor Bunc in Ante Šimun- dža. Poleg njih sta znana tu- di prva tujca, Davorin Rup- nik in Špiro Stoisavljevič. Spisek po besedah direktor- ja kluba Jožeta Krajnca še ni zaključen, saj želijo pri- vabiti še kakšnega igralca iz Slovenije in območja bivše Jugoslavije. Najtežji del priprav je Era opravila na Kopah, kjer je te- den dni posvetila kondicij- ski vzdržljivosti, nato pa odi- grala šest prijateljskih srečanj (PrimorjeO:l, Dravograd 2:1, Korotan 1:0, Dinamo 0:3, Ci- balia 3:2, CMC Publikum 0:5). »Zamenjalo se je pre- cej imen, tako da še nismo povsem uigrani. Zadnji teden smo to skušali popraviti. Naš cilj bo obstanek v ligi, mor- da pa smo lahko tudi tokrat hit prvega dela prvenstva«, je po bolečem porazu s Celjani zamišljeno dejal kapetan Ere Danijel Repovž. PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Foto: TRIARTES Prizor, ki si jih Celje želi čimveč, Šmartno pa čim manj. NA KRATKO Brez Stephi bo lažje ZAGREB: Svetovna dvoranska rekorderka na 800 metrov Velenjčanka Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu za veli- ko nagrado druge kategorije in 52. memorialu Borisa Han- žekoviča v Zagrebu zasedla drugo mesto v teku na 1500 metrov (4:05,59) in izboljšala državni rekord Helene Ja- vornik. Velenjčanko je v ciljnem sprintu ugnala Belorusinja Turova. Čeplakova bo na evropskem prvenstvu, ki se bo 6. avgusta začelo v Munchnu, tekla na 800 in 1500 metrov Po odpovedi svetovne podprvakinje v teku na 800 metrov Av- strijke Stephanie Graf, ki se je zaradi bolečin v dimljah na desni nogi odločila za takojšnjo operacijo, so se možnosti za zmago najboljše slovenske tekačice v tej disciplini, ki je s svetovnim rekordom slavila že na dvoranskem EP na Du- naju, še povečale. Velenjčanka ima v omenjeni disciplini na prostem še vedno drugi letošnji najboljši čas na svetu (1:57,63). Katarina dvakrat med osem VVIMBLEDON: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je na turnirju za Veliko nagrado v igri parov prišla do četrti- ne finala. S Tino Križan sta jih izločili sestri Williams z 2:0 (6:2, 6:0), z Bobom Bryanom pa sta jih med mešanimi dvo- jicami premagala drugo postavljena ameriška dvojica Ki- beriey Po-Messerii/Donald Johnson z 2:1 (6:4, 3:6, 4:6). V Škoffji vasi dobro delajo MARIBOR, KOMENDA: Na DP v preskakovanju ovir je Aleksandra Pekošak na konju Diamante osvojila tretje me- sto med mlajšimi mladinci ter skupaj z Žigo Sernecem na konju Bryce konjeniškemu klubu Celje priskakala tudi ekipno tretje mesto. Med mladinkami so se ekipnega bronastega odličja veselile Eva Štriekar (Baronin), Tajda Bosio (Cele- sta) in Lucija Kržišnik (Gala). Celjski tekmovalci so se ude- ležili tudi turnirja v Komendi, kjer sta med mladinci zma- gali Lucija Kržišnik (Gala) in Mateja Doberšek (Eau de la Hardiere), Barbara Lorber na konju Poeme pa je bila med člani tretja. Bo Cokan železni mož? GYOER: Celjan Nino Cokan je na evropskem prvenstvu na Madžarskem osvojil 4. mesto v kratkem triatlonu v kate- goriji od 25 do 29 let. Za 750 metrov plavanja, 20 kilome- trov kolesarjenja in 5 kilometrov teka je porabil uro in 7 minut. Cokanu se je z do sedaj največjim uspehom odpria tudi možnost, da nastopi na novemberskem svetovnem pr- venstvu v kratkem triatlonu v mehiškem Cancunu. Še prej pa bo v Frankfurtu poizkušal doseči normo (15. mesto), ki bi ga popeljala na tako željeni Ironman na Havajih. »Sem v življenjski formi. Popolnoma sem se osredotočil na nastop v Nemčiji«, pravi 29-letni Cokan. Lubej ne, denar da CELJE: Dva najboljša slovenska rokometna kluba sta skle- nila dogovor o tem, kje bo v prihodnji sezoni igral Celjan Zoran Lubej. Krožni napadalec bo še za leto dni posojen Mobitelu Prulam 67, za posojo pa bodo Celjani dobili 35 tisoč evrov, po izteku pa bodo morali Ljubljančani, če ga bodo hoteli zadržati, zanj plačati odškodnino po pravilni- ku RZS. (J.K.) Št. 28 -11. julij 2002 20 REPORTAŽA Srečo je treba deliti, pivo čimprej popiti Med nagrajenci akcije NT&RC - Večina bo nagrado delila s prijatelji Kaj bi storili, če bi vam v največji vročini, takorekoč sredi celjske puščave, na- ravnost z neba padlo v na- ročje pet hektolitrov čiste osvežitve? Verjetno bi se najprej zahvalili dobri vi- li, nato pa se začudeno za- čeli spraševati, kako naj ves ta tovor odpeljete do- mov, ga primerno uskladiš- čite in nenazadnje še po- pijete. Tokrat je dobro vilo igral NT&RC, osvežitev pa je prišla v obliki piva ali mineralne vode. Seveda govorimo o na- gradni igri, ki smo jo orga- nizirali v sodelovanju z glav- nima sponzorjema Pivovar- no Laško in radensko in bo- gato nagradili pet srečnežev, ki se bodo v poletnih dneh hladili z zlatorogom, neto- pirjem, radensko in odo. Ker smo želeli izvedeti, kako so se naši nagrajenci spopadli z osvežilnimi težavami, nas je radovednost gnala k njim na obisk. K prvi srečnici in dobit- nici kar tisočih plastenk mi- neralne vode Radenska smo se odpravili v Braslovče, kjer so nas na pragu hiše priča- kale nagrajenka Tea Ma- vrek, njena mati Vanja in stara mati Jelka Brešar. Za nagrado je pravzaprav kri- va gospa Jelka, ki je posla- la cel kup glasovnic, nekaj tudi v imenu svoje vnuki- nje. Tea je dijakinja druge- ga letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ce- lju, v prostem času pa se uk- varja s športom in rekrea- cijo - najraje ima odbojko. Za svojo nagrado je izvede- la šele od razredničarke, saj je razglasitev na radiu pre- slišala. Po nagrado so se od- pravili z avtom in jo nalo- žili v prtljažnik. Ob našem obisku pa je žal od tisočih plastenk ostala le še ena sa- ma, ker so vse druge kar hi- tro razdelih med sorodni- ke in prijatelje, nekaj pa so jih že popili. Doslej se na- gradnih iger niso udeleže- vali pogosto in tudi večje sreče niso imeli, pravijo pa, da se bo to odslej spreme- nilo in da bodo v naših ak- cijah z veseljem sodelova- li. Zaloge za tri leta Dobitnik druge nagrade, ti- sočih pločevink piva Zlato- rog, je Franc Štarkel iz Šent- janža nad Štorami. Da smo prišli do njega, smo morali kar pošteno zagristi v kole- na, saj Štarklova domačija stoji na precej strmem poboč- ju Svetine. Pozdravila nas je vsa družina, tudi najmlajša, sedmošolka Jasmina Tovor- nik, ki je nagradni kupon po- slala v dedkovem imenu. Za Jasmino pravijo, da je prid- na učenka, nadarjena glasbe- nica in pravi knjižni molj, saj prebere vse, kar ji pride pod roke. Dedek Franc je včasih delal v štorski oljarni, sedaj pa tudi doma najde dosti de- la, trenutno je najbolj zapo- slen s košnjo trave. Tudi, ko je izvedel za nagrado, je bil ravno sredi tega opravila, ki si ga je popestril s posluša- njem Radia Celje. Presene- čenje je bilo neizmerno, prav tako pa tudi količina piva, za- to so morali ponj s prikoli- co. Da bi si lažje predstav- ljali količino pijače, smo izra- čunah: če bi gospod Franc sam spil vse pivo, bi ga ob eni popiti pločevinki na dan bilo dovolj za skoraj tri leta. Ker bi se pivo prej pokvari- lo, bodo na pomoč morali priskočiti ostali družinski člani, precej pločevink pa bo- do razdelili tudi med prija- telje. Piknik S pivom Tretja nagrajenka. Cvetka Pintar iz Spodnje Rečice pri Laškem, je invalidska upo- kojenka, ki doma skrbi za vrt in sadovnjak, pogosto pa jo obiščejo tudi njeni štirje vnučki. V nagradnih igrah so- deluje precej pogosto, ko je bila mlajša je tudi zadela ne- kaj manjših nagrad. Razgla- sitev nagrajencev na Radiu Celje je žal presUšala in je za nagrado izvedela šele od znanke. Pravi, da je bila pet- stotih steklenic piva Neto- pir izjemno vesela, seveda pa tudi presenečena. Ponje so se do pivovarne odpravi- li kar s prikolico in nanjo naložili težek in obilen to- vor. Sama piva iz zdravstve- nih razlogov sicer ne pije. zato ga je nekaj že razdelila med družinske člane, prire- dili pa bodo tudi piknik in tako proslavili srečno roko gospe Cvetke. Oda party četrto nagrado je dobila Jo- žica Jelene iz Vojnika in si- cer petsto plastenk vode Oda. Nad količino je bila zelo pre- senečena in čeprav po nagra- do še ni šla, pravi, da se bodo ponjo odpravili s prikolico. Odo bo razdelila s prijatelji, s sinom pa bosta morda pri- redila nekakšno »oda party«. Gospa Jožica tudi sicer, pred- vsem zaradi obilice prostega časa, pogosto sodeluje v na- gradnih igrah. Najpogosteje rešuje križanke, uspelo pa ji je zadeti že nekaj izletov. Petonagrajena Slavica Kobilšek stanuje v Celju, za neutrudno pošiljanje glasov- nic pa jo je NT&RC nagra- dil s petstotimi plastenka- mi mineralne vode Raden- ska. Drugih večjih nagrad doslej še ni zadela, čeprav pogosto sodeluje v nagrad- nih igrah in rešuje križan- ke. Je upokojena, a svoj pro- sti čas vedno tako izkoristi in zapolni, da ga prav nič ne ostane. Veliko časa na- meni skrbi za svojega psič- ka Bebo, s katerim hodita na sprehode, pogosto pa se odpravi na različne koncerte in izlete. Morda ji bo na ka- terem od izletov prišla prav tudi hladna mehurčkasta osvežitev. Za naše nagrajence je to- rej dobro poskrbljeno. Vsi ostali pa se bomo čez polet- je morali zadovoljiti z manj- šimi zalogami tekočega bo- gastva. KATJA PETAN Glavna nagrajenka Tea Mavrek z materjo Vanjo in staro materjo Jelko. (Foto: TRIARTES) Drugi nagrajenec Franc Štarkel in težki tovor, z vnukinjo Jasmino in njenim fantom Marjanom. (Foto: GK) Idilična hiška sredi vrta Vinko Cverle iz Šentjurja si zimske dneve in noči krajša na prav zanimiv način. Tako, da us- tvarja iz lesa. »Nekaj mi pade na pamet, potem pa se lotim in ne neham delati, dokler se vizija ne udejanji,« skromno razloži svojo inspiracijo, ki kaj kmalu postane kakšna ročno izdelana umet- nina. »Takšnih hiš se še spomnim,,tako da sem delal večinoma po spominu,« pravi Vinko, ki se je z grad- njo hišice ukvarjal vsak dan kakšna dva meseca, se- stavljena pa je iz več kot tisočih kosov. Izdelal je le zunanjost, pročelje stavbe: »Notranjost sem pustil pri miru, je premajhna. Zato pa je moč odpreti vra- ta, celotna hiška ima šestnajst oken.« Hišica meri v dolžino 90, v širino 70 centimetrov in v višino veČ kot en meter. Ročnih spretnosti se je naučil sam: »Sem frajkinc- lar,« se nasmehne Vinko. »Verjetno pa imam to v krvi, saj sta že moja strica znala narediti prava mala čudesa.« In kaj ima v načrtu za naslednjo zimo? »Upam, da mi bo uspelo narediti kozolec.« NP, Foto: GREGOR KATIČ Št. 28-11. julij 2002 INFORMACIJE 21 Št. 28-11. julij 2002 22 KRONIKA Tudi vam kdo prisluškuje? Vsako opazovanje in fotografiranje le nista posebni metodi dela, nam je povedal zasebni detektiv Domnevni nezakonit nadzor nad delom odvet- nice Marjetice Nosan še vedno dviguje veliko pra- hu. Minuli teden so svoje stališče do tega in prime- ra odvetnika Petra Čeferi- na, čeprav le načelno, izra- zili tudi pri Odvetniški zbornici Slovenije. Izpostavili so predvsem potrebo po zakonodajni ure- ditvi uporabe posebnih me- tod in sredstev zoper odvet- nike. »Odvetnikov ne želi- mo privilegirati znotraj ka- zenskega sistema, vendar pa bi morali zaradi zaščite strank za uporabo posebnih metod zanje veljati poseb- ni pogoji,« je povedal pred- sednik Odvetniške zborni- ce Slovenije Boris Gro- sman. V načrtu naj bi bil predlog sprememb zakona, da bi za uvedbo posebnih metod dela zoper odvetni- ka veljali podobni pogoji, kot veljajo za preiskavo od- vetniške pisarne, ki jo odo- bri senat treh sodnikov viš- jega sodišča. Grosman me- ni, da je pridobitev zaup- nih podatkov iz razgovorov med odvetnikom in njego- vo stranko kršitev človeko- vih pravic. Kaj pa, če so domneve o prisluškovanju in nadzoru izmišljene in le poceni re- klama? »Močno dvomim, da bi si odvetnika vse prepro- sto izmislila. Če pa bi se to vendarle izkazalo, bi krši- la načela odvetniške etike. Takrat bi morala disciplin- sko odgovarjati,« meni Gro- sman. Parlamentarna komisija za nadzor nad delom var- nostnih služb nepravilnosti ni ugotovila, je povedal njen predsednik Jožef Jerovšek. Kar pa ne pomeni, da ne pri- sluškujejo številne zasebne agencije, je bilo slišati in bra- ti v medijih. Na policiji za- gotavljajo, da ne delajo mi- mo zakona. Posebne meto- de in sredstva pri svojem de- lu uporabljajo le na podla- gi odredb preiskovalnega sodnika pod nadzorom to- žilstva. Sumljivi detektivi v Sloveniji je cel kup de- tektivskih organizacij, ki so lahko povezane s-prisluško- vanji. Za nadzor detektiv- skih organizacij je zadolže- no ministrstvo za notranje zadeve. Pogovarjali smo se z Alojzem Božičem, dolgo- letnim inšpektorjem na po- dročju gospodarskega kri- minala na celjski policiji, zadnjih nekaj let pa zaseb- nim detektivom v Celju. Na področju zasebnih detektiv- skih agencij je Božič oral ledino. Ali obstaja možnost, da bi detektiv posegel po po- sebnih metodah in sredstvih dela? »Tudi nas omejuje za- kon. Posebnih metod pri svojem delu ne morem upo- rabljati, menim pa, da se naj- de kakšen detektiv, ki po- seže tudi po teh metodah.« Božič pritrjuje, da bi mu pri- sluškovanje, snemanje in sledenje zelo olajšalo delo pri poizvedbah. Sam tega ni- koH ni uporabil. Je pa pri- pomnil, da vsako opazova- nje, denimo oseb, ki so ključne pri njegovih poi- zvedbah, le niso posebne metode dela. »Človeka lah- ko opazujem, ga fotografi- ram, vendar moram poznati meje. Nikoli ne smem po- segati v njegovo zasebnost,« pravi. Paranoja? Tudi na celjsko policij- sko upravo včasih pokliče kakšen posameznik, ki su- mi, da ga nadzorujejo in mu prisluškujejo. Vendar gre skorajda v vseh prime- rih za ene in iste ljudi. Uradnih pritožb ali prei- skav v tej smeri ni, smo iz- vedeli. Je pa na celjskem območju deset organizacij, ki imajo licenco za tehnič- no ali fizično varovanje premoženja. Če bi, deni- mo, dokazali neupraviče- no prisluškovanje ali zvoč- no snemanje, sledi zoper kršitelja denarna kazen ali zapor do enega leta. Če to kaznivo dejanje stori urad- na oseba, se zaporna doba zviša še za leto dni. Enako velja za neupravičeno sli- kovno snemanje. V okvir slednjega spadajo tudi ka- mere, postavljene na de- lovnih mestih, ampak le v primeru, če ljudje o sli- kovnem nadzoru niso ob- veščeni. SIMONA ŠOLINIČ Boris Grosman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije dvomi, da bi si odvetnika stvari izmislila. Visoke kazni za roparje Marku Času za rop poslovalnice NLB v Lučah 10 let, bratu Matjažu pa pet let in 6 mesecev zapora Petčlanski senat okrožne- ga sodišča v Celju, ki mu je predsedoval sodnik Marko Brišnik, je v sredo Marku Ča- su, obtoženemu, da je januar- ja letos oropal poslovalnico Nove ljubljanske banke v Lu- čah in iz nje odnesel za ne- kaj več kot 14 milijonov to- larjev v različnih valutah, izrekel enotno kazen 10 let zapora. Markov mlajši brat Matjaž, obtožen, da je pri ropu poma- gal, je obsojen na 5 let in 6 me- secev, njun prijatelj Sebastijan Veronik pa pogojno na 6 me secev in na preizkusno dobo dveh let. Senat je med obravnavo sko- raj v celoti sledil navedbam dr- žavnega tožilca Matjaža Guč- ka, kot je povedal sodnik Mar- ko Brišnik, pa sodišče ni verje- lo navedbam obrambe, ki je tr- dila, da je bil rop izveden ne- načrtno in predvsem, da sta Matjaž Čas in Sebastijan Vero- nik, ki sta Marku pomagala ta- ko, da sta ga pripeljala do Luč oziroma ga po ropu odpeljala, nista vedela, da namerava Mar- ko oropati banko. Prvoobtoženi Marko Čas je namreč dejanje v celoti priz- nal, ves čas pa je trdil, da Mat- jaž in Sebastijan nista vedela, da gre za rop in da pri kazni- vem dejanju nista bila soude ležena oziroma sta ga v Luče in iz Luč peljala, ker ju je za to prosil, ne da bi jima povedal. kakšen je namen njegove poti. Kot je povedal sodnik Marko Brišnik, je še toliko bolj nena- vadno, da sta se brata odločila za dejanje, saj sta oba vzorna očeta dveh mladoletnih otrok. Medtem, ko je 31-letni Marko Čas povedal, da se je za rop od- ločil zaradi dolgov in groženj upnikov, je težje razumljivo so- delovanje 28-letnega Matjaža, ki kot zasebni avtoprevoznik na mesec zasluži okoli 550 ti- sočakov. Senat je Marku Času, ki je bil za rop obsojen na osem let zapora, prištel še pol leta za- pora za krajo katrce, ki jo je odpeljal po ropu ter leto in pol za kaznivo dejanje, za katere- ga je bil pogojno obsojen že pred tem. Prav tako pogojno obso- jen je že bil tudi Matjaž Čas, za kar mu je senat h kazni 5 let zapora prištelo še šest mesecev. Vsi trije bodo morali po- vrniti stroške obravnave, us- lužbenka banke, ki jo je Mar- ko Čas močno prestrašil, ko je v poslovalnico vstopil s pi- štolo in od nje zahteval de- nar, bo dobila 300 tisoč to- larjev povprečnine, skupna vrednost ukradenega denar- ja v različnih valutah pa je nekaj več kot 14 milijonov 200 tisoč tolarjev. Ob viso- kih kaznih, ki jih je sodišče prisodilo bratoma Čas, je naj- bolj zanimivo, da čeprav je prvoobtoženi Marko Čas de- janje v celoti priznal, ne po- licistom in ne sodišču še ni uspelo ugotoviti, kje je ukra- deni denar, ki ga bodo mo- rali Marko in Matjaž Čas ter Sebastijan Veronik oškodo- vani banki tako ali drugače povrniri. ALMA M. SEDLAR Radarske kontrole bodo... • jutri, 12. julija, dopoldne na območju Šmarja pri Jel- šah, popoldne pa na območju Šentjurja; • v soboto, 13. julija, dopoldne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Mozirja; • v nedeljo, 14. julija, dopoldne na območju celotne celjske regije, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah; • v ponedeljek, 15. julija, dopoldne na območju Šentjur- ja, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic; • v torek, 16. julija, dopoldne na območju Mozirja, po- poldne pa na območju Laškega; • v sredo, 17. julija, dopoldne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Rogaška Slatine; • v četrtek, 18. julija, dopoldne na območju Laškega, po- poldne pa na območju Celja; Našli so truplo v petek dopoldne so v re- ki Savinji izven Velikega Širja našli žensko truplo. Kot smo izvedeli, gre za 48-letno Te- rezijo Lužar iz Celja, ki naj bi pred časom od doma šla neznano kam. Takrat se je govorilo tudi o možnosti sa- momora, vendar pa uradno tega še niso potrdili. cvetke • Po mnenju številnih Celja- nov, ki ne marajo neposredne bližine policistov, bi se modri uniformiranci odslej imenovati mlatilci, ostali, ki jim pridejo v roke pa kostolomci. • Na Celjskem strašijo tudi piš- čančji tatovi, eden izmed njih si je nabral kar 15 kilogramov svežih in okusnih piščančkov. Brez perja. Svoj trud si je ob tem še poplačal, saj si je v žep nabasal še pet tisočakov. Tat pa zdaj za pristno slovensko ne- deljsko kosilo potrebuje še ne- kaj govedine... • V celjski ponudbi tatov ima- mo tudi delovne, takšne, ki kra- dejo priročna orodja, kot so udarno vibracijsko nabijalo, lo- pata in kramp. Zdaj pa naj še kdo reče, da nismo delaven na- rod. • 20-in32-letnika,kistavnoči na sredo vsa vesela demontira- la dve kolesi z nekega osebne- ga avtomobila, je potrebno ob- vestiti, da naj tega vendar ne počneta skorajda sredi mesta vsem na očeh. Pravzaprav tega tako ali tako ne bosta več po- čela, razen če ju na policiji za- poslijo kot tajna demontažna sodelavca, kjer bosta vseeno de- montirala, toda po zakonu. Gneča v nesreči Dva kilometra pred Laš- kim se je v ponedeljek, 8. julija, zgodila huda promet- na nesreča, v kateri je bilo ranjenih kar sedem oseb, ena izmed njih huje. Gmot- na škoda na vozilih naj bi znašala več kot dva milijo- na tolarjev. Nesreča se je zgodila, ko je s stranske na glavno cesto pripeljal 45-letni voznik osebnega avtomobila B. Š. iz Laškega, ki je zapeljal na de- sno v smeri Laškega. Za njim je z osebnim vozilom pripe- ljal 22-letni D. L. iz okoUce Laškega, ki ga je kljub moč- nemu zaviranju zaneslo na le- vi vozni pas, kjer je najprej trčil v vozilo 55-letnega Laš- čana R-^*., zatem pa še v vo- zilo 47-letnega D. S. iz Ce- lja, ki sta se pripeljala nas- proti. Po drugem trčenju je vo- zilo D. L. odbilo na desno, kjer je trčil še v vozilo B. Š. V smeri Laškega se je ravno takrat pripeljal še 22-letni M. G. iz Vojnika, ki je na nas- protnem smernem vozišču trčil v vozilo 47-letnika. Slednjega je odbilo v levo, kjer se je zaletel še v avto- mobil 57-letnega A. D. iz Ma- ribora, ki je peljal za njim. V trčenju se je voznik D. S. hudo telesno poškodoval, medtem ko so bili vozniki D. L., M. G. in A. D. lažje ranjeni. Lahke telesne poš- kodbe so dobili še 19-letna B. A in 5-letni otrok, oba iz okolice Laškega, in 16-let- na L. M. iz Celja. Vse so z reševalnimi vozili odpelja- li v celjsko bolnišnico, ce- sta pa je bila zaradi nesreče zaprta več ur. Krvavi petek Tragična prometna nesre- ča, ki se je zgodila v petek, 5. julija, na glavni cesti Sev- nica - Radeče, izven nase- lja Prapretno, je terjala dve življenji. Na cestah celjske regije je letos umrlo že 25 ljudi, v enakem obdobju la- ni 23. Iz Sevnice je proti Radečam vozil 39-letni I. P. iz Radeč in v desnem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vo- zilom. Zapeljal je na nasprot- ni vozni pas, ter s prednjim delom silovito trčil v tovor- no vozilo, s katerim se je iz smeri Radeč pripeljal 57-let- ni J. J. iz Sevnice. V silovi- tem trčenju se je osebni avto- mobil vnel, na kraju pa sta umria voznik osebnega avto- mobila in njegova 33-letna so- potnica L. D. iz Radeč. Voz- nik tovornega vozila je bil laž- je ranjen. Cesta Radeče - Sev- nica je bila več kot tri ure za- prta za ves promet. Tudi sobota ni minila brez hujše prometne nesreče. Na lokalni cesti Velika Pirešica- Studence-Ponikva, se je hu- je ranil mladoletni N. P. iz Žalca, voznik neregistrirane- ga osebnega avtomobila. Med vožnjo po klancu navzdol je v desnem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vo- zilom in čelno trčil v skalnO nabrežino. Poleg voznika, ki ni imel vozniškega dovolje- nja, se je v nesreči lažje ranil tudi njegov, prav tako mla' doletni sopotnik D. P. iz Žalca. Št. 28 - 11. julij 2002 Termalna zgodba o uspehu Na meji Savinjske doline so se rodile nove toplice - Vzpon Term Snovik poučen tudi za naše kraje Dobrina, Štore in podob- ni kraji naše regije, ki ima- jo vrelce tople vode ter upa- jo v turistični razvoj, ima- jo v zadnjem času svetel vzgled. Ta je ob robu celj- ske regije, v Tuhinjski do- lini, kjer so po petdesetlet- nem pričakovanju izkori- stili termalno vodo. Tako so se rodile imenitne Terme Snovik. V vasici Snovik, v stran- ski dolinici ob cesti čez Tu- hinjsko dolino, dolgo časa ni bilo nič. Pred nekaj leti se je v sosednji vasi Potok (ki je ob glavni cesti) poja- vil napis, ki je vabil vozni- ke na poti čez takrat še manj razviti del doline v Terme Snovik. Za kaj sploh gre, se je vpraševal marsikateri ra- dovednež iz drugih krajev. Tisti, ki smo bili med naj- radovednejšimi, smo lahko pred osmimi leti opazili skromni, takoimenovani pi- lotski bazen. Ta, resnici na ljubo, ni obetal veliko. Vzpon se je začel po začet- ku leta 2000, ko je bila usta- novljena družba Terme Sno- vik. V njej so se kot družbe- niki povezali kamniško pod- jetje Zarja Kovis, Občina Kamnik, lastnik zemljišča Srečo Urankar in Hranilno kreditna služba Domžale. Ta- ko je bil že lani dograjen so- dobni zunanji bazenski kom- pleks, ki je v najtoplejših dneh privabil do tisoč dnevnih ko- palcev. V kakšni vodi se kopajo obiskovalci Term Snovik? Po raziskavi strokovnja- kov iz Rogaške Slatine, ki so ugotovili v vodi veliko magnezija in kalcija, so pridobili Tuhinjci letos še študijo o zdravilnih učin- kih, delo celjskega strokov- njaka prim. dr. Janeza Kra- ševca. Ta je ugotovil, da je voda med drugim primer- na za zdravljenje po poš- kodbah. Pri tem je treba povedati, da je poglavitna prednost term pod južnimi obronki Menine bližina pomembnih in bogatih mest. Nove go- renjske toplice so namreč od- daljene od Kamnika vsega 9 kilometrov, od Ljubljane ko- maj 30, blizu so Domžale, Kranj, Škofja Loka, Savinj- ska dolina... Žal dostop iz vasi Potok ob glavni tuhinj- ski cesti, ki je tesno med hi- šami ter tik za grdim ovin- kom, obiskovalci pogosto prezrejo. Sicer pa so Terme Snovik doživele v začetku letošnje- ga leta novo poglavje svoje kratke zgodovine. Čez zimo so pokrili bazenski kompleks s stekleno montažno kon- strukcijo ter razširili kopal- no sezono na vse dni v letu. Zaradi pokritih bazenov be- ležijo letos poleti nekaj ko- palcev manj, toda drugo le- to bo vse drugače. Še pred prihodnjo poletno kopalno sezono bodo namreč v Sno- viku (v vasici, kjer živi ko- maj 46 duš) zgradili tri zu- nanje bazene, na 700 kvadrat- nih metrih površin. Razvoj kraja in okolice Pri vsem skupaj so vložili vlagatelji v nove slovenske toplice že 540 milijonov to- larjev, od česar je bilo 33 mi- lijonov tolarjev državnih ne- povratnih sredstev (tudi iz projekta CRPOV). Danes nu- dijo petsto kvadratnih me- trov pokritih vodnih povr- šin, z rekreacijskim, masaž- nim in otroškim bazenom. Ponudbo so obogatili z vod- no aerobiko, aktivno vadbo v vodi in šolo plavanja, pa z nočnim kopanjem ter gostin- skim delom. Trenutno nada- ljujejo z gradnjo solarijev in savn. Nove toplice so zaenkrat prinesle dvajset delovnih mest, v bližnji prihodnosti jih računajo še na 15 do 20, je povedal direktor Ivan Hribar. Podobno kot v Atomskih toplicah in dru- gih krajih se s toplicami raz- vija tudi širša okolica: po- večal se je obisk v okoliš- kih gostilnah, v vasici Sno- vik je zaživel prvi apartma, pripravljajo se na gradnjo teniških igrišč... Vse kaže, da se bodo dnevnim kopal-, cem kmalu pridružili pra- vi dopustniki, saj bodo Ter- me Snovik po vsej verjet- nosti konec leta začele z gradnjo apartmajskih ob- jektov in večjega penzijo- na. Vsekakor zanimiva in poučna zgodba o nastanku no- vih slovenskih toplic. Za vse druge kraje, kjer že pol sto- letja ali več zaman upajo v podobni turistični čudež. Za- nimiva seveda tudi za kon- kurenco, še posebej iz celj- ske regije, ki ima v državi največ toplic. Ne nazadnje tu- di za Rimske Toplice, ki jih kljub nekoč čislanemu ime- nu nikakor ne uspejo prebu- diti. Terme Snovik si mora- jo ime šele ustvarjati. Za zdaj jim to več kot odlično uspe- va. BRANE JERANKO iz notranjosti term v Snoviku, vasici pod Menino planino, s komaj 46 prebivalci. Na petstotih kvadratnih metrih pokritih vodnih površin imajo tri različne bazene. Pred prihodnjim poletjem nameravajo zgraditi še tri zunanje bazene ter nočitvene zmogljivosti. Št. 28.-11. julij 2002 24 GLASBA EKSPRES EKSPRES John Entvvistle V hotelski sobi v Las Vegasu je star 57 let umrl John Ent- vvistle, basist legendarne an- gleške ročk skupine The Who. Kelly Osbourne, najmlaj- ša hčerka kultnega heavy-me- tal pevca Ozzya Osboumea (ex- Black Sabbath), ki s svojo dru- žino že nekaj časa zabava ame- riške gledalce v t.i. reality sit- com TV oddaji Osbournes, se po uspešni predelavi Madon- nine uspešnice Papa Don't Preach pripravlja na snemanje LP prvenca. Da bi vse teklo kot namazano je bogati ata najel vrhunskega producenta Ricka Wakea, ki je v preteklosti že poskrbel za zvočno podobo nekaterih velikih uspešnic Ma- riah Carey, Celine Dion in Jen- nifer Lopez. Christina Aguilera Še pred koncem leta pa naj bi svoj nov album končno le objavila tudi Christina Agui- lera. S stasom in glasom ze- lo obdarjena pop diva je za album, ki zaenkrat še nima naslova, že posnela pol du- cata skladb, pesem Impossib- le pa je zapela skupaj z Ali- cio Keys. Album Silikon delta, na ka- terem so domači artisti, ki godbo kreirarjo pretežno s šraufanjem elektronskih in- strumentov, obdelali sklad- be vodilnega ročk benda Sidd- harta, se je takoj po izidu za- vihtel na drugo mesto sloven- ske lestvice najbolje proda- janih plošč, kjer tako kot na večini svetovnih lestvic še vedno kraljuje Eminem s ploščo The Eminem Show. Vse popularnejša skupina Vogurt je ob pomoči ekipe RTV Slovenije v režiji Daniela Srake posnela video za nov, drugi single Vse kar si želim z njihovega pred nedavnim objavljenega LP prvenca. Najpopularnejša hrvaška pevka Severina odslej delu- je pod okriljem založbe Dal- las. Ta bo še pred koncem meseca objavila njen nov al- bum Virujem u te - najbolje u živu. Na plošči bo kar 19 njenih največjih uspešnic, ki jih je lani posnela na velikem koncertu v Zagrebu. Nuša Derenda je s skladbo Pesek v oči očarala občinstvo, Jadranka Juras pa s skladbo Tisoč strokovno komisijo. Obe sta za to prejeli po 450 tisoč tolarjev. Nuša namerava del denarja porabiti za dopust, konec julija gre na Hvar, avtorja glasbe in besedila zakonca Urša in Matjaž Vlašič pa za novo- gradnjo. »Da se ne bomo širili le z otroki, ampak tudi stano- vanjsko,« pravi Matjaž. Jadranka bo denar porabila za štu- dij jazza v Gradcu, namerava pa tudi kupiti konja, saj s prijateljicami rešuje trpinčene konje nad Škofjo Loko. Tuliu Furianiču je rdeča barva, ki je njegov zaščitni znak, znova prinesla nagrado. Tokrat za interpretacijo. Na sliki je z življenjsko sopotnico. O skladbi Ljubi me na skrivaj Tulio pra- vi: »Polovica ljudi se lahko identificira s tem besedilom, ostala polovica je že ločenih oziroma ne živijo več skupaj.« Besedilo je napisala Damjana Kenda Hussu, ki je srečno poročena in verjame, da je mož ne vara. Besedilo je najprej pisala za žen- sko in ob tem bolj mislila na to, da ženska z možem živi v malem kraju in ne želi, da bi ljudje kvarili njun odnos. Nina Kompare je dobila 60 ur snemalnega studia na Radiu Slovenija kot nagra- do za najboljšo debitantko Slovenske popevke. V ob- leki, ki je spominjala na an- gela, je navdušila s sklad- bo Vse kar je. Patrik Greb- lo je naredil glasbo, aranž- ma in dirigiral, kot pravi, pa je za to skladbo prvič po- skušal narediti kombinaci- jo, ki je v svetu verjetno še ni bilo, to pa je sodelova- nje DJ-ja in klasične pev- ke. Pri ustvarjanju glasbe je k sodelovanju namreč povabil DJ Valentina Kanz- yanija. Pevski turnir Siovensica popevica Vrhunec večera Slovenske popevke, ki je bila minulo soboto na Ljubljanskem gradu, je bil, ko je bila za najboljšo pesem Slovenske popevke vseh časov razglašena Poletna noč. Na fotografiji avtorica besedila Elza Budau, avtor glasbe Mojmir Sepe, pevka Beti Jurkovič in urednik Slo- venske popevke Dušan Hren, ki je nagrado prevzel v ime- nu Marjane Deržaj, ki je skladbo odpela leto kasne- je. Zakaj ne maram Mozarta in Tomaž Domicelj kot Mo- zart. Pod nagrajeno besedi- lo se je podpisal Tomaž, ki je napisal tudi glasbo. Naj- boljša priredba, ki jo je po- tem, ko ga je že po odloči- tvi komisije, da skladbo sprejmejo, naredil Milko Lazar, je bila nagrajena s koncertom avtorjevih pri- redb. Vsekakor lepo darilo za Milka, ki se je prav na ta dan poročil. SIMONA BRGLEZ FOTO: GREGOR KATIČ 20 VROČIH RC Št. 28-11. julij 2002 NOVI TEDNIK GLASBA 25 Celjski Steverjan Na 32. festivalu narodno- zabavne glasbe v Števerja- nu je nastopilo 23 ansamb- lov, v finale pa se jih je uvr- stilo 14, od tega kar osem s Celjskega območja. Pri- pravljenih je bilo osem na- grad, podelili pa so jih se- dem. Podelili niso nagrade za debitanta, ker ga tokrat ni bilo. Doslej se še ni zgodilo, da bi vse nagrade odpotovale na eno geografsko območje, to- krat pa so glasbeniki s Celj- skega gladko premagali os- talo Slovenijo. Že drugič za- pored so postali absolutni zmagovalci Števerjana Vite- zi Celjski, ki so tako znova potrdili, da se trenutno uvrš- čajo v sam vrh tovrstnih an- samblov v Sloveniji. Upamo, da bodo števerjanski uspeh dopolnili z nastopom na fe- stivalu na Ptuju. Zmagovalno se iz Štever- jana vračajo tudi Modrijani z Dobrne, ki so osvojili na- grado občinstva. Dobili so več kot 600 glasov, kar doslej ni uspelo še nikomur. Najboljši kviiitet je bil Cvet iz Radeč, najboljši trio an- sambel Marjana Drofenika s Sladke gore, najboljšo me- lodijo pa je zaigral ansam- bel Mikola iz Arclina. Nagra- do za najboljšo vokalno iz- vedbo je dobil ansambel Li- povšek, ki je na števerjan- skem festivalu nastopil štiri- krat ter vedno dobil nagra- do: za debitanta, dvakrat nagrado za najboljši trio in letos nagrado za petje. Nagrado za najboljše bese- dilo je dobila Vera Kumprej za Babico, ki so jo na melo- dijo Mira Klinca izvedli Zvončki iz Podvolovjeka. V finalu sta s Celjskega nasto- pila tudi ansambla Vaški ve- seljaki iz Dobja in Izvir z Do- brne, kar pa ni uspelo Unika- tu iz Gorice pri Slivnici in Zvončkom iz Podvolovjeka. Organizatorji so prireditev odlično pripravili, v finalnem večeru, na katerem so igrali Primorski fantje, pa so obi- skovalci povsem napolnili le- po prizorišče, za katerega je sceno pripravil jože Napot- nik iz Šmartna ob Paki. Edi- na pomanjkljivost festivala je bila, da ni imel nihče od na- grajenih posnetih festivalski melodij, ki bi jih lahko takoj predstavili radijskim poslu- šalcem. TONE VRABL Modrijani z Dobrne so se okitili z nagrado občinstva. VRTILJAK POLK IN VALČKOV TV OKO ZA ODROM Jože Napotnik iz Šmartna ob Paki je brez dvoma najbolj iskan in cenjen slovenski slikar, ki pripravlja velike scene za glasbene in druge prireditve, pa tudi gledališke igre na prostem. Zadnja leta je nepogrešljiv scenski mojster na fe- stivalih narodnozabavne glasbe na Ptuju, v Števerjanu, Vur- berku in drugod na glasbenih prireditvah Alpski večer in Kaj dela Dolenc', pri igrah na največjem slovenskem odru na prostem v Studencu pri Domžalah in še kje. Po konča- nem delu se zadovoljen vsede med gledalce s kozarcem os- vežujočega piva in sprejema čestitke vseh, ki občudujejo njegovo delo pri katerem mu zvesto pomaga njegova žena. Jože Napotnik je velik ljubitelj slovenske narodnozabavne glasbe, ki je na festivalu Vurberk 2002 izrekel tudi zname- nite besede: »Če bi se Kajuh še enkrat rodil, bi svojo zname- nito pesem Samo milijon nas je, napisal takole: Samo mili- jon nas je, milijon muzikantov...« Veseljaki najboljši na Dolgi gori Na Dolgi gori so prizadevni domačini s Francem Arze- nakom pripravili 10. srečanje mladih muzikantov. Velik uspeh so dosegli člani ansambla Veseljaki iz Dobja z vodjo Stanetom Žekarjem, saj sta jih za najboljše izbrala stro- kovna komisija in občinstvo. Obe zmagi sta tudi najlepše darilo za rojstni dan članu Matjažu Vodišku, ki je razen ene napisal vse skladbe za prvo kaseto in zgoščenko z na- slovom Pozdrav iz Dobja. Navihanke na Ptuju v petek, 12. julija, bo pred mestno hišo na Ptuju 33. fe- stival slovenske narodnoza- bavne glasbe. Najstarejši slo- venski festival so doslej or- ganizirali na minoritskem dvorišču, v dvorani Center in v šotoru pred ptujskimi to- plicami, letos pa bo že tret- jič zapored na ptujskem Mestnem trgu. Na ptujskem festivalu se je predstavila že cela vrsta no- vih ansamblov, na njem so se kalile uveljavljene skupi- ne ali pa se potrjevali najboljši ansambli. Doslej je na ptuj- skem odru nastopilo več kot 300 ansamblov iz Slovenije in zamejstva, ki so se pote- govali za nagrade, medijsko pozornost, popularnost pri gledalcih in seveda za prestiž- na priznanja Zlati Orfej. Letos se bodo za nagrade potegovali: ansambel Špik, ansambel Atomček, Vaški ve- seljaki, Viharnik, Kompro- Na sedmem predizboru za nastop na Zlati harmoniki Ljubečna 2002 v Krki je eden izmed treh selektorjev Tomaž Guček med 35. har- monikarji izbral za nastop v polfinalu sedem harmo- nikarjev, od tega po tri za 1. in 2. starostno kategori- jo in enega za tretjo. Na osmem predizboru v Branoslavcih je sodelovalo dvajset harmonikarjev. Selek- tor Zoran Kolin se je odločil za šest harmonikarjev: trije bodo v polfinalu nastopili v mis, Podkrajski fantje iz Ve- lenja (osvojili so že šest zla- tih Orfejevih značk). Dina- mika, Ptujski graščaki. Po- gum, Štrk, Modrijani z Do- brne in Vitezi Celjski. V strokovni komisiji bodo Franc lačen, Urška Čop, Ir- ma Rauh, Smilja Baranja in Ivo Umek, za besedila pa Jo- že Šmigoc, Lilijana Klemen- čič in Vinko Štrucl. Na festi- valu bodo podelili vrsto na- grad: najvišja nagrada stro- kovne komisije Zlati Orfej, nagrada občinstva za najbolj- ši ansambel, nagrada strokov- ne komisije za najboljšo me- lodijo, najboljše besedilo in Korenova plaketa za najbolj- šo vokalno izvedbo. Po festivalu, v odmoru bo- do nastopili Murski val iz Ka- nade in Alfi Nipič, se bo ve- selje nadaljevalo v središču Ptuja, kjer bodo igrale Navi- hanke, kar je za njih izjemno priznanje. TONE VRABL 1. starostni kategoriji, po eden v drugi in četrti, v nadaljeva- nje pa se je uvrstil tudi har- monikar veteran. Zadnji predizbor bo 21. ju- lija v Ratežu, na katerem bo sodeloval selektor Albert Za- vršnik. Predsednik organiza- cijskega odbora Zlata harmo- nika Ljubečna 2002 Martin Grosek se dogovarja za nastop v revialnem delu, na popol- danski finalni prireditvi pa bo- do nastopili tudi vsaj štirje har- monikarji iz tujine, po dva iz Avstrije in Italije. TV Prijateljici z zajčkom 30. junija je praznovala 16. rojstni dan članica vse bolj popularne glasbene skupine Navihanke, Majda Navršnik iz Zlogone gore pri Oplotnici. Na prireditvi v Zavrhu so ji članice skupine z Marjanom Hercogom čestitale in podari- le tudi belega zajčka, saj je Majda velika ljubiteljica teh živali. Doma ima tako že dvanajst zajčkov, za katere sicer z veliko ljubeznijo skrbi sama, kadar pa je na poti, pa obvez- nosti prevzame mama. Ob prazniku ji je čestitala tudi prija- teljica Špela Žafran, pevka v ansamblu Unikat. TV Št. 28.-11. julij 2002 26 TV VODIC Št. 28.-11. julij 2002 TVVODIC 27 Št. 28. <11. julij 2002 28 TV VODIC Št. 28.-11. julij 2002 TV VODIC 29 Št. 28.-11. julij 2002 30 NASVETI Hladni mlečni napitki Hladni napitki, s katerimi gasimo žejo v vročih dneh, naj bodo čim bolj osvežujo- či. Če zmešamo mleko, jogurt ali kislo mleko s sadjem, z zelenjavo, z dišavnimi zeliš- či, dobimo nasitljivo jed, v ka- teri je dovolj vitaminov in rudninskih snovi, da nam na- domesti tisto hrano, ki nam poleti ne tekne. Otrokom bo- do kupe ali napitki, ki jim pri- mešamo poleg sadja še slad- kor, zagotovo všeč. Če postre- žemo k mlečnim napitkom in kupam še drobno pecivo, do- bimo samostojen obrok, ma- lico ali večerjo, ki nam bo po- tolažil žejo in lakoto v eni sapi. Hladna kumarična juha Za 4 osebe potrebujemo: 1 kumaro, 2,5 dl smetane, 2,5 dl jogurta, 1 dl mleka, malo kopra, malo šetraja, sol, po- per, nekaj kapljic vvorchestr- ske omake. Kumaro olupimo in nare- žemo, nato jo damo v elek- trični mešalnik. Prilijemo smetano, jogurt in mleko, do- damo začimbe in dišave, na- to pa vse skupaj sesekljamo in dobro premešamo. Okra- simo z vejico kopra, ponu- dimo močno ohlajeno. Rakci z jogurtom Za 4 osebe potrebujemo: 200 g rakcev, 2 lončka, jo- gurta, 1 dl kisle smetane, kanček vinjaka, 1 žličko li- moninega soka, koper, sol, poper, nekaj zelenih solatnih listov, nekaj limoninih krh- Ijev, svež peteršilj ali koper za okras. Jogurt zmešamo s kislo smetano, vinjakom in limo- ninim sokom. Dodamo sol, poper in sesekljan koper. Rak- ce iz pločevinke damo na ce- dilo, oplaknemo jih z mrzlo vodo in odcedimo. Nato jih zmešamo z jogurtovim pre- livom. V steklene skodelice damo oprane solatne liste, na solatne liste naložimo rakce. Okrasimo s krhljem limone in z vejico peteršilja ali ko- pra. Marelično mleko Za 4 osebe potrebujemo: pol Htra kislega mleka, 250 g vanilijevega sladoleda, pol kozarca vloženih ali svežih marelic, kozarček ruma, ma- lo vanilijevega sladkorja, pol skodelice jagod (najboljše so gozdne). V električni mešalnik da- mo kislo mleko in vanilijev sladoled, dodamo odcejene marelice, rum in vanilijev sladkor. Premešamo in drob- no sesekljamo. V ohlajene ko- zarce damo očiščene jagode, prelijemo jih z mareličnim mlekom in ponudimo. Jogurtov kokteji Za 4 osebe potrebujemo: 3 lončke jogurta, 1 drobno se- sekljano čebulo, 2 oluplje- na in na koščke narezana pa- radižnika, šopek peteršilja, šopek drobnjaka, šopek ko- pra, sol, poper, žličko limo- ninega soka, 4 olive, 4 sar- delne filete. Drobno sesekljano čebulo, sesekljan paradižnik in sese- kljana dišavna zelišča zme- šamo z jogurtom. Začinimo s soljo, poprom in Hmoni- nim sokom. Po želji doda- mo tudi žličko pikantne gor- čice. Kokteji razdelimo v oh- lajene kozarce, vsak kozarec okrasimo z olivo in z zvitim sardelnim filetom. Mlečni eliksir Za 2 osebi potrebujemo: 4 do 5 kock ledu, 2 rume- njaka, 3 do 4 žlice sladkor- ja v prahu, 1 dl vinjaka, 2 dl mrzlega mleka, malo na- strganega muškatnega oreš- ka. Ledene kocke, rumenjake, sladkor in vinjak damo v vi- sok kozarec, ki ima tesno pri- lagajoč pokrov. Dobro pre- tresemo, vlijemo v dva viso- ka kozarca, na vrh pa prili- jemo mleko. Potresemo z na- strganim muškatnim oreš- kom. Kavna kupa Za 4 osebe potrebujemo: 2 izravnani žlici instant kave (v prahu), 3 lončke jogurta, pol decilitra češnjevega žga- nja, 2 žlici sladkorja, 1 izrav- nano žličko vanilijevega slad- korja, 2 dl sladke smetane, malo kave v prahu za potre- sanje. Instant kavo raztopimo v 2 žlicah vroče vode. Glad- ko jo razmešamo z jogur- tom, prilijemo žganje, do- damo sladkor in vaniljev sladkor. V jogurt zameša- mo tudi dve tretjini stepe- ne sladke smetane. Damo v kozarce, okrasimo s ste- peno sladkor smetano in potresemo s kavnim pra- hom. Piše: MAJDA KLANŠEK Mestna občina Celje - Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8, Celje, na podlagi Sl.člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93), 47.člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. RS, št. 44/97), Pravilnika o načinu, pogojih in postopkih prodaje, oddaje v zakup (najem) ali oddaje za gradnjo stavbnih zemljišč, ki so v lasti Mestne občine Celje (Ur.l RS št. 46/2000) in Uredbe o odprodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnine in premičnin v lasti Republike Slovenije (Ur.l. 52/98) RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO Za prodno komunalno opremljenega stavbnega zemljišča I. Predmet javne dražbe je: komunalno opremljeno stavbno zemljišče za stanovanjsko pozidavo - pet stanovanj- skih enot z vmesnimi stopnišči na parceli štev. 1219/54. k.o. Spodnja Hudinja, v skup- ni površini 3.659 m^. Zazidalni pogoji so razvidni v projektu Spre- memb in dopolnitve Zazidalnega načrta Deč- kovo naselje (Ur. list RS, štev. 67/2001), proj. Nande KORPNIK s.p., štev. 17/00 od junija 2001. Zemljišče se prodaja v celoti. Predvidena stanovanjska pozidava je skladna z idejno zasnovo in zazidalnim preizkusom arhi- tekta Matije GOLNERJA, štev. projekta 37/ 2001 od novembra 2001, po katerem je pred- videna izgradnja 5 (petih) stanovanjskih objek- tov v nizu. Objekti so štirietažni (poivkopana klet, visoko pritličje, dve nadstropji), povezani s skup- nimi (hladnimi) stopnišči. V objektih je 6 (šest) štirisobnih stanovanj (90,95 m^) in 18 (osem- najst) trisobnih stanovanj (75,69 m^). Na ogra- jeni parceli je predvidenih tudi 48 (oseminštiri- deset) pokritih parkirnih mest. Zemljišče je opremljeno z vodovodnim, kanali- zacijskim, plinovodnim, asfaltnim cestnim, tele- fonskim, elektro omrežjem ter omrežjem javne razsvetljave, skladno s pogoji iz Zazidalnega na- črta, in sicer z možnostjo priključka na prej na- štete komunalne naprave, skladno s pogoji so- glasjedajalcev - upravljavcev komunalnih na- prav na sekundamo komunalno omrežje. Stroš- ki fizične izvedbe priključitev na sekundarno ko- munalno omrežje in prispevki za priključitev na naprave individualne rabe niso zajeti v ceno ko- munalno opremljenega zemljišča in jih nosi in- vestitor. II. Izklicna cena komunalno urejenega celotnega zemljišča na parceli štev. 1219/54, k.o. Spodnja Hudinja v skupni izmeri 3.659 m^, na dan 15. 5. 2002 znaša 70.759.444,00 SIT. V ceni komunalno opremljenega zemljišča je zajeta: - priprava zemljišča in komunalna oprema iz točke I. v skupnem znesku 34.434.933,00 SIT na dan 15. 5. 2002; - cena nezazidanega stavbnega zemljišča sklad- no z določbami Odloka o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega ure- janja stavbnega zemljišča in vrednosti stavb- nega zemljišča v Mestni občini Celje (Ur.list RS, štev. 117/2000) v skupnem znesku 36.324.511,00 SIT, na dan 15. 5. 2002. V ceni priprave in opreme zemljišča iz 1 .alinee prejšnjega odstavka niso zajeti prispevki za pri- ključitev na naprave individualne komunalne ra- be ter komunalna oprema znotraj kompleksa, ki ga določa ZN. III. Pričetek in konec gradnje Rok za pričetek gradnje je 8-(osem) mesecev, rok izgradnje pa je 2 (dve) leti od dneva podpisa pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča z izbra- nim dražiteljem. IV. Javna dražba bo pisna Dražitelji morajo oddati pisno prijavo za javno dražbo v zaprti - zapečateni ovojnici na na- slov: Mestna občina Celje, Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg Celjskih knezov 8, 3000 Celje z oznako »Javna dražba za prodajo ko- munalno urejenega stavbnega zemljišča - Drap- šinova ulica v Celju« in pripisom »Ne odpiraj«. Na hrbtni strani mora biti označen polni naslov pošiljatelja ponudbe. Ponudba mora vsebovati: - podatke o ponudniku (naziv, sedež oz. bivališ- če, podatke odgovorne osebe, matična in davčna številka, pooblaščeni podpisnik pogod- be); - višino ponujene cene, ki ne sme biti manjša od izklicne (v nasprotnem primeru bo komisija ponudbo izločila v postopku odpiranja po- nudb); - način zavarovanja in rok plačila kupnine, ki ne sme biti krajši od razpisanega; - rok pričetka in dokončanja gradnje, ki ne sme biti daljši od razpisanega. Ponudbi je potrebno preložiti: - potrdilo o plačilu varščine, ki znaša 107o od izklicne cene; - dokazila o finančnem stanju ponudnika (po- datki o boniteti, potrdilo banke o stanju po- nudnika na bančnih računih); - potrdilo, da so bile poravnane vse obveznosti ponudnika do razpisovalca dražbe ter plačani vsi davki in prispevki; - izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki ne sme biti starejše od 15 dni oz. kopijo potrdila o državljanstvu za fizične osebe; - pisno izjavo ponudnika, da sprejema razpisa- ne pogoje javne dražbe. Komisija bo upoštevala samo tiste veljavne po- nudbe, ki bodo prispele na sedež razpisovalca najkasneje do PETKA, 2.8. 2002 do 12. ure. V. Vodenje javne dražbe Za izvedbo postopka javne dražbe, kakor tudi vodenje javne dražba, je s sklepom župana Mest- ne občine Celje imenovana petčlanska komisija za izvedbo in vodenje javne dražbe. VI. Javno odpiranje ponudb Javno odpiranje ponudb se bo vršilo v prostorih Mestne občine Celje - Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8/11, Celje, 2. 8. 2002 ob 12. uri v pisarni v.d. direktorice Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje. Kot najugodnejša ponudba se bo štela cenovno najvišja prejeta pisna ponudba, v primeru ce- novno enakih ponudb pa bo imel prednost po- ^ nudnik, ki bo ponudil krajši rok pričetka in do- končanja izgradnje objekta. Komisija bo po končani javni dražbi objavila, kdo je najugodnejši ponudnik. VII. Sodelovanje na javni dražbi Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe z državljanstvom Republike Slovenije in pravne ose-: bes sedežem v Republiki Sloveniji. , VIII. Plačilo varščine Zainteresirani ponudniki morajo plačati varšči-' no v višini 10% izklicne cene na transakcijski račun Mestne občine Celje, štev. 01000- 0100002815 z obveznim sklicevanjem na štev. 28 75108-7221002-28005702, ki mora biti plačana pred javnim odpiranjem prispelih po-: nudb. Potrdilo o plačilu varščine morajo ponud-: niki priložiti k pisni vlogi za javno dražbo. ' Plačana varščina se bo izbranemu ponudniku vštela v kupnino. Vsem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina brezobrestno vrnjena v 15 dneh po končanem postopku izbora naju- godnejšega ponudnika. ■ IX. Navzočnost na javni dražbi Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred pričetkom javne dražbe izkazati z veljav- nim pooblastilom, fizične osebe pa z osebnim dokumentom. X. Sklenitev pogodbe in plačilo kupnine Izbran ponudnik mora najkasneje v 15 (petnaj- stih) delovnih dneh po opravljeni javni dražbi skle- niti prodajno pogodbo o prodaji komunalno ure- jenega stavbnega zemljišča, sicer mu varščina zapade v korist Mestne občine Celje - Zavod za planiranje in izgradnjo Celje. Izbrani ponudnik je dolžan celotni zne§ek kup- nine plačati najkasneje v roku 15 (petnajst) dni po podpisu prodajne pogodbe na transakcijski J račun Mestne občine Celje štev. 01000- 0100002815 z obveznim sklicevanjem na štev. 28 75108-7221002-28005702. 1 i XI. Prevzem zemljišča Zemljišče prevzame kupec v last in posest šele po plačilu celotne kupnine. ] XII. Plačilo taks, davkov in drugih pristojbin ^ Davek na promet nepremičnin, stroške notar-' ske overovitve pogodbe in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva kupljenega zemljišča v zem- ljiški knjigi plača kupec. XIII. Načelo prodaje zemljišča Zemljišče, ki se prodaja, je naprodaj po načelu videno-kupljeno. j XIV. Informacije o zemljišču in ogled | zemljišča Ogled zemljišča ter druge informacije v zvezi s predmetom prodaje je mogoč pri Zavodu za pla- niranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8, Celje, vsak delovni dan na tel. štev. 03/4265- 600. Kontaktna oseba razpisovalca javne draž- be je Friderik POLUTNIK, univ. d.i.a., tel. 03/ 426-56-06, vsak delovni dan od 8. do 12. ure. Mestna občina Celje Zavod za planiranje in izgradnjo Celje Št. 28-11. julij 2002 NASVETI 31 Postrani odrezane počitnice Asimetrija na živobarvni tekstilni osnovi je eden ključnih poudarkov letošnje poletne mode Ena sama, samcata odkri- ta rama, asimetrično kro- jen spodnji ali zgornji rob majčke, krila... Le malo raz- kritega, ne prehudo provo- kativno, pa vendarle do- volj, da pritegne pozornost v množici nedomiselnih, dolgočasno klasičnih polet- nih oblačil. Ena izmed obsedenosti vr- hunskih modnih oblikoval- cev, ki smo ji v naših letoš- njih druženjih že namenili nekaj vrstic pozornosti, je to- rej asimetrija oziroma neso- mernost. Nastala je iz želje po potešitvi dveh nasprotij: nostalgije za modo, ki se je nosila že v tisočletjih pred na- šim štetjem, in dinamičnega futurizma tretjega tisočletja. Naj bo to dolga večerna ob- leka z enim rokavom, mini krilce z večplastnimi asime- tričnimi zloženkami, tunika z le enim vozlom na levi ra- mi, kot je zapovedovala mo- da starih Rimljanov in njiho- vih znamenitih tog. Ali pa znameniti T-shirt, ki ga lah- ko s skromnim odmerkom domišljije kar sami spreme- nimo v razigrano poletno ob- lačilo. Dejstvo namreč je, da so poševno rezani, asimetrični zgornji in spodnji robovi ob- lačil zagotovo ena izmed naj- bolj laskavih izmišljotin le- tošnje poletne mode. Pa še eno nadvse prijazno lastnost lahko pripišemo asi- metriji; spretno izpeljani dia- gonalni rezi ter motivi ustvar- jajo na postavi videz vitkosti tudi tam, kjer je morda ni. Ne verjamete? Prepričajte se! Zdaj je pravi čas, da s svojim videzom izrazite neposlu- šnost konvencionalnim mod- nim zapovedim, da uresni- čite že dolgo tlečo željo biti malce drugačne... Nenazda- nje, po odhodu poletja bo za resnobnost; takšno ali dru- gačno, še dovolj časa! Pravzaprav zna biti perfek- cionizem v slehernem trenut- ku in s tem tudi pri oblače- nju veliko garanje, ob njem se izgubi igrivost. Individual- na nota, ki človeka prepro- sto razveseli, ko se sreča s svo- jo zrcalno podobo. Pozabite torej na elitizem in preživite nekaj počitniških dni v družbi škarij, šivanke, nemara še čo- pičev in barv za tekstil ter si po lastnih zamislih ali vode- ni z idejami priznanih mod- nih gurujev izdelate svoj mod- ni unikat! Nekaj ščepcev »asimetrič- nih« navdihov pa vam tokrat ponujamo; ne v podobi avant- gardnih kreacij najbolj zve- nečih svetovnih imen, tem- več v domiselni modi iz do- mačih logov! Tako malo ce- njeni, a izvrstni slovenski modi! Predstavljamo modo diplomantk študija oblikova- nja tekstilij in oblačil z ljub- ljanske narovoslovnotehniš- ke fakultete, ki je bila prejš- nji teden predstavljena v Ko- sovelovi dvorani Cankarjeve- ga doma. V kolekcije Stanja, ki jih odlikujejo oblikoval- sko dovršene vizije, je bilo letos namreč vključenih ve- liko asimetričnih elementov. Prišepnemo naj vam le še to, da izberite kompaktno pada- joče materiale. Da boste laž- je »zarezali« in vašo novo ob- lačilno pridobitev tudi lepše nosili! Foto: STANE JERKO Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Alergija - epidemija 3. tisočletja Rezultati znanstvenih raziskav pričajo, da je na pragu tretjega tisočletja najpogostejša preobčutljivost na kemika- lije in prehrano. Ker se je številnim oblikam alergij mogoče uspešno izogniti s pazljivim načrtovanjem jedilnika, si v preventivne namene oglejte seznam živil, ki najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo v obliki prebavnih motenj, kožnih sprememb, glavobolov, utrujenosti in splošnega sla- bega počutja, brezvoljnosti, melanholije, depresije ipd. Alergijo običajno izzovejo: jagode, sladoled, kravje mle- ko, pšenica, kozje mleko, čr- ni ribez, grah, jajca, paradiž- nik, soja, sončnice (zlasti se- mena), ječmen, fižol, losos, oves, olive, prava kava, kakav, grenivka, pravi (črni) čaj, pa- radižnik, poper, pomaranče, polenovka, govedina (tudi svi- njina), čokolada, zelena sola- ta, gazirane pijače, konzervi- rana živila, oreščki. Kot najmanj nevarna za spodbujanje in povzročanje alergij pa so se izkazala nasled- nja živila: perutnina, rdeča pe- sa, brokoli, česen, čebula in divjačina (zlasti srna in zajec). Posamezniki, nagnjeni k alergijam, naj bodo previdni pri uživanju naštetih živil, obe- nem pa naj poskrbijo, da bo- do s hrano telesu zagotovili čimveč vitamina E (drobovi- na, kvas, olje pšeničnih kalč- kov, kreša, zelenolistnata ze- lenjava...), vitamina A (špina- ča, brokoli, marelice, korenje, paprika, koruza, regrat, peter- šilj, jajca...) in C (šipek, rdeči ribez, limona in ostalo sadje, surovo zelje, krompir in zele- njava nasploh...). Priporočljivo je uživanje kislega mleka in jogurta, borovnic in lubenice. Neposredno pred obrokom pa koristi tudi 1 do 2 žlički do- mačega jabolčnega kisa z žlič- ko medu. Št. 28-11. julij 2002 32 "FILM John Q. ...je še eden v vrsti trenutno po- gostih filmov - Moje ime je Sam - ki se pretvarja- jo, da so angaži- rani, da imajo poslanstvo, nalo- go, da se za nekaj borijo, da imajo »nekaj za povedati«... v resnici pa so jih le iskanje čustvene reakcije za vsako ce- no. Tale se s tem iskanjem - in mučeniškim skakanjem iz enega nedodelanega preda- la v drugega - trudi tako ze- lo, da občasno postane na- ravnost smešen. John Q.: če želiš povedati o luknjah v modernem zdravstvenem sistemu, zakaj vmes vnašaš solzave govore, zakaj potrebuješ slabo ponov- ljeno Pasje popoldne, zakaj pretvarjaš predvidljiva na- ključja v čudeže, in zakaj se, vendarle, raje nisi šel doku- mentarca? John Q.: če si želel biti dra- ma, zakaj vsakega negativ- ca, pa če to hoče ali ne, prej ali slej spremeniš v pozitiv- ca, in zakaj junakovo prvot- no aktivnost tako zlahka upogneš v pasivnost? Oziro- ma, zakaj se začneš s kriti- ko sistema, končaš pa z ne- kritičnim hvalospevom mož- nostim, ki jih sistem ponu- ja, junaka pa, prepričanega, da je tako prav, pošlješ v za- por? Zakaj je vse prepuščeno gravitaciji, od pogajalca Ro- berta Duvalla, ki ni ravno zainteresiran, da bi rešil po- ložaj bolnišnice, pretvorjene v velikega talca (in ki eno bolj pametnih pripomb gle- de rešitve problema sliši še- le nekje po sredini filma, in jo takoj tudi pozabi!!!), do majhnih človeških talcev, ki takoj »vedo«, da je njihov ugrabitelj v resnici dober člo- vek, pa se gredo prijateljski debatni krožek z njim? Za- kaj vsi vse vsakomur dopuš- čajo, in če že, za- kaj potem sploh film? Hm, če je za- ključek filma nje- govo podčrtava- nje, potem poslu- šanje Denzelove- ga dokončnega nagovora sinu in sam konec povesta, da odgovori na vse prejšnje zakaje niso le »za- radi čustvenega izsiljevanja«, temveč tudi »zaradi nagovar- janja na ubogljivost in pre- puščanje usodi«... Ni problem v filmski »ve- ri v dobroto«, temveč v tem, da film sproti pozablja, kar pred tem pove, niti nagon- skega hranjenja pozicij po- sameznikov pa sploh ne upo- števa; in ni problem v tem, da ga je težko opredalčkati, ampak v tem, da se laže gle- de tega, v kateri predal spa- da, in niti v zlaganem niti v pravem predalu ni preprič- ljiv. Kar na žalost velja tudi za Denzela VVashingtona, od katerega smo pač navajeni pričakovati več. Bodite pozor- ni, recimo, na sceno, v kate- ri mu v roke nenadoma po- rinejo walkie talkie - ne da bi ga pogledal, ve, kam mo- ra govoriti. To ni plod dobre igre, temveč najverjetneje več- kratnih ponovitev snemanja, pomešanih s pozabljivostjo. Eh, ja. PETER ZUPANC Ocena: 3/10 Stuart bo govoril slovensko Sinhronizacija animirano igranega filma za najmlajše Mišek Stuart Little 2 bo do- slej največji slovenski sin- hronizacijski zalogaj. Zaradi kvalitetnejše animacije in za- to, ker film ni samo animi- ran, temveč tudi igran. Pred- stavljajte si recimo Zemec- kisovega Kdo je potunkcd zaj- ca Rogerjal, kako govori po štajersko... s to razliko, da je Mišek namenjen predvsem najmlajšim. Prvi del filma sega v leto 1999, zgodba o govorečem mišku, ki ga družina posvoji namesto otroka, pa je bila v ZDA - malce nepričakovana - velika uspešnica. Še pred pri- hodom drugega dela filma smo bili povabljeni na rahlo neo- bičajno tiskovno konferenco, ki se je odvijala kar v hangar- jih Video produkcije Kregar, odgovorne za tehnični del pod- viga. Tam smo lahko videli pr- ve, še nedokončane odlomke filma, ter poslušali delček sin- hronizacije v živo. Režiserka sinhronizacije je Irena Glo- nar, ki drugače režira radij- ske igre za nacionalni radio. Zvone Hribar govori glavne- ga junaka, miška Stuarta, (v originalu glas Michael J. Fo- xa). Poleg njega nastopajo še Saška Mihelčič kot ptička (v originalu glas Melanie Grifith), Borut Veselko kot oče {Hugh Laurie), Sabina Kogovšek kot mama [Geena Daviš), Dare Va- lič kot sokol {James Woods), Vojko Zidar... Za vse igralce je bil opravljen voice casting, znanju stalnih prevajalcev di- stributerja Continentala pa je, da bi zadeve bile čimbolj po- polne, svoje znanje dodala še fonetičarka. Prvi vtis videnega in pred- vsem slišanega - ne more biti celovit. Kar smo videli, je bil namreč posnetek z nedode- lano animacijo, pa z »izbri- sanim« preostalim zvokom, vključno glasbo in šumi; sli- šal se je le govor v slovenšči- ni, kar ga je, normalno, izpo- stavljalo. Presenetljivo pa je celo v teh okoliščinah risan- ka kar nekajkrat »stekla«, kar je dober znak. Najbolj nas je zanimalo, kako se bo slovenš- čina ujemala z bliskovitim do- gajanjem, s hitro kamero - to dvoje se namreč doslej niko- li ni peljalo v istem vlaku in še celo v isto smer. Vendar se končni učinek, znova na pod- lagi videnega, ni dal zaneslji- vo presoditi. Presoditi pa se je dalo, da so glasovi odgo- varjali podobam in premika- nju animiranih ustnic... in tudi slovenski dialogi iz ust živih ameriških igralcev so zveneli dovolj pristno. Za dokončno sodbo pa bomo morali poča- kati na start filma. Kdaj bo v kinih končni iz- delek? Trenutno poteka fina ob- delava tona v Budimpešti, po- tem pa... Slovenija bo tudi v tem primeru med prvimi dr- žavami, v katerih bo film pred- vajan. Datum je 15. avgust. Continental že razmišlja o dru- gi sinhronizaciji (da namigne- mo: naslov se začne z Ice...), v upanju, da bo njihov korak k podobnemu vzpodbudil tudi ostale distributerje. Torej: malim otrokom v fil- mu ne bo več potrebno priše- petavati zgodbe, ker jo bodo iz govorjenega lahko razume- li sami. Na vprašanje, če sin- hronizacijo načrtujejo tudi s celovečerci »za velike«, pa se je Irena Hafner, predstavnica distributerja, samo nasmeja- la: »Ne. Ne predstavljamo si, da bi se to zgodilo - da bi šli po, recimo, nemškem recep- tu. Naš namen je le približati risanke najmlajšim, tistim, ki ne znajo ne brati podnapisov ne govoriti angleško.« PETER ZUPANC Režiserka Irena Glonar in slovenski mišek Stuart Zvone Hribar. CELJSKIH5PRVAKOV Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (1.7. do 7. 7.) Gremo v kino! Odgovor na 27. vprašanje: Guy Pearce je igral tudi v filmu Memento. Nagradno vstopnico prejmejo Jasna Slemenšek iz Pečovja, Gregor Petrovič iz Celja in Avgust Lavrinc iz Dobrne. 28. nagradno vprašanje: Bruce Willis je spet v koži trde- ga fanta, ki rešuje svet. Pa čeprav je ta obdan z bodečo žico. Nas pa zanima, kako se imenuje njegova filmska serija, v kateri je vedno znova sam poskrbel za tolpe pobesnelih zli- kovcev. V Domoč - začelo se ie s stolonico... Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 15. julija (do takrat morajo prispe- ti!). Ne pozabite nalepiti kupo- na in napisati naslova. Izžre- bali bomo tri dobitnike vstop- nic za ogled filma. PRIHAJAJO Hartova vojna Hart s War IGRAJO Bruce Willis, Colin Farrell, Terrence Homard, Cole Hauser, Marcel lures, Linus Roache REŽIJA Gregory Hoblit SCENARIJ Billy Ray, 'Terry George (po romanu Johna Katzenbacha) ZVRST akcijska drama DOLŽINA 125 minut Polkovnik William McNamara [Bruce Willis) je četrta generacija ameriške vojaške družini. Med 2. svetovno voj- no ga ujamejo in pošljejo v nemško taborišče za vojne ujet- nike, kjer prevzame poveljstvo. Ves čas jih budno nadzira nevarni nemški polkovnik Werner Visser [Marcel lures), McNamara pa ves čas načrtuje pobeg. Priložnost mu ponu- di umor enega od ujetnikov. McNamara skuje prebrisan načrt za pobeg, del načrta pa je sojenje morilcu, s katerim naj bi zamotili Visserja in nemške stražarje. Stvari se zaple- tejo in nazadnje se mora McNamara odločiti, kaj je po- membneje: njegovo življenje aU dobrobit njegovih mož in domovine. Novi frajer Teh New Guy IGRAJO DJ Oualls, Eliza Dushki, Lyle Lovett, Eddie Griffin REŽIJA Ed Decter SCENARU David Kendall ZVRST komedija DOLŽINA 93 minut Na srednji šoli East Highland je novinec Gil Harris [DJ Oualls) na vrhu prehranjevalne verige priljubljenosti. Skriv- nosten in očarljiv. Dekleta se lepijo nanj in barabe se mu želijo maščevati. East Highland mu leži pred nogami. Am- pak - malo pred tem je bil Gil, včasih znan kot Diz alias Dizzy Gillespie Harrison, izguba brezveznik, na družab- nem radarju sploh ni obstajal! Kako je torej Diz spremenil življenje in postal Gil, novi frajer? Sestavine za uspeh so: preprost načrt, odločnost in pomoč peščice nenavdanih pri- jateljev... Anja in Viictor Karlighed ved forste hik IGRAJO Sofie Lassen Kahlke, Rober Kahlke, Robert Hansen, Kari Bille REŽIJA Tomas Villum Jensen SCENARIJ S. Frellesen, Denis Jurgensen ZVRST romantična komedija DOLŽINA 85 minut Za negotovega Viktorja brez izkušenj se začenjajo gimna zijska leta. Seveda se je takoj nesmrtno zaljubil v leto dn starejšo Anjo. Na prvi pogled gre za brezupen primer, saj s< Anja dobiva z važičem Petrom, pravim Casanovo s šport nim avtomobilom in kosmatimi prsmi, Viktor pa se obnaša kot cepec in klati same neumnosti. Viktor pa se ne preda, m pomoč pa mu priskočijo orjaški pajek in dva mulca, ki sne mata film v slogu Dogme o Viktorjevem katastrofalnem Iju bezenskem življenju. Dokaz, da lahko sanjaš o princeski ii pol kraljestva, pa čeprav si bolj kot princu podoben belem' konju. Št. 28.-11. julij 2002 ZAAVTOMOBILISTE 33 Nova Nissanova micra Jesen 2002: pestra in polna Čeprav smo šele v prvi po- lovici leta, avtomobilske to- varne že gledajo daleč naprej, vsaj do letošnje jeseni ali še dlje. Očitno je, da se bo kljub krizi pojavila vrsta novih av- tomobilov v tako rekoč vseh razredih. Pred časom smo že pisali o najdražjih avtomo- bilskih kreacijah, sedaj pa ne- kaj o bolj dostopnih vozilih. V jeseni se bo na trgu pojavil novi renault megane, in sicer v različici s tremi in petimi vra- ti. Dmge karoserijske izvedenke se utegnejo pojaviti leta 2003. Novi megane bo povzemal ka- roserijsko podobo vel satisa in avantima in bo gotovo vsaj na začetku precej razdelil avtomo- bilsko publiko. Prav tako jese- ni bodo na trg pripeljali povsem novi veliki enoprostorski avto- mobili. Med njimi tudi novi re- nault espace, ki se bo tako kot veliko manjši megane vsaj delno spogledoval z vel satisom. Nov bo tudi peugeot 807, ki naj bi v najbolje opremljeni različici po- nujal prostor celo osmim pot- nikom. Citroen C8 bo njegov bližnji bratranec, prav tako fiat ulysse in lancia phedra. Očitno je, da se je Volkswa- gen odločil za kabrioletsko ver- zijo hrošča, ki naj bi jo najprej ponudil v ZDA. Pri nemškem BMW bodo ponudili novega Z4, ki bo nasledil sedanjega roadsterja Z3. O porscheju ca- yene smo že veliko pisali, ven- dar je verjetno, da se bo na tr- gu pojavil še pred koncem le ta. To ne velja za njegovega dvojčka VW touarega, ki se na trge pripelje prihodnjo pom- lad. Ford bo na jesen postavil na cesto in na ogled tudi ka- brioletsko oziroma roadstersko izvedenko ka z imenom street ka; pravijo, da naj bi avto stal približno 20 tisoč evrov, kar se vsaj za slovenske razmere zdi zelo veliko. Opel bo ponudil tudi najmočnejšo izvedenko pri nas še neznane vectre z ozna- ko GTS (V6 motor s 211 KM). Nissan, ki je dovolj tesno po- vezan z renaultom, bo rodil no- vo micro, zgrajeno na isti os- novi kot renault clio. Pri Suba- mju bodo ponudili novega fo- restarja, medtem ko bo Porsc- he nekoliko prenovil svojega boxsterja. Oplov M koncept Opel se bori za prostor pod soncem in za čim bolj- še poslovne rezultate. T\idi zaradi tega je produkcija novih modelov nekaj več- ja. Tako sedaj tovarna pred- stavlja M koncept; gre za enoprostorski avtomobil, ki je za 16 milimetrov dalj- ši od astre karavan in naj bi bil namenjen štirim potni- kom. V marsičem, zlasti ko je v mislih notranjost, se koncept M spogleduje z za- firo, hkrati pa povzema ne- kaj rešitev študij frogster in signum. V dolžino je avto- mobila za 405 centimetrov, posebnost tega konceptne- ga vozila pa je tudi manjši prtljažni prostor pod stro- pom. Avtomobil naj bi po- ganjal 1,6-litrski turbinski motor s 150 KM in s preno- som na prednji kolesni par. Ali bo ta ugledal luč avto- mobilskega dneva, seveda še ni jasno. Mini pod Karavankami Verjetno se še malo kdo spomni, da so nekdaj tudi pri nas, v novomeški tovarni IMV, ki se sedaj imenuje Re- voz, nastajali angleški mini- ji. Tedaj še v okviru sodelo- vanja z Austinom Morrisom. Medtem se je veliko spreme- nilo, kajti legendarni mini, ki ga je ustvaril sir Alec Issi- gonis, je počasi zapeljal v po- koj. Po tistem, ko je nemški BMW kupil Roverja, je zno- traj te skupine obstala tudi znamka Mini. Ko so Nemci Roverja prodali, so obdržali tovarno Mini in tako se je rodil novi mini. Ta seveda ni po- vsem minijevskih dimenzij (362 centimetrov dolžine), je pa očitno zelo na hitro po- stal nekakšen kultni avtomo- bil. Najprej v Evropi, sedaj se zanj menda pulijo tudi v ZDA, kjer sicer nimajo po- sebnega posluha za majhne avtomobile, vendar je mini nekaj posebnega. Avto nastaja v britanskem Oxfordu, tovarna pa pravi, da bodo konec tega meseca iz- delali in prodali že sto risoč vozil. Sedaj je uradno napro- daj tudi pri nas. Avto Aktiv, ki ima na skrbi Mini in mi- nija, je avto začel prodajari točno 15. maja in meni, da bo lahko do konca leta pro- dal kakšnih 40 vozil. Zdi se malo oziroma skromno, ven- dar je treba vedeti, da gre za avtomobil, ki ni poceni. Po- nujali bodo dve izvedenki, in sicer cooper in cooperja S, ne pa tudi osnovne različice one. Cooperja poganja 1,6- litrski motor s 115 KM, med- tem ko so cooperju S name- nili prav tako 1,6-litrski mo- tor, ki pa zmore 163 KM. Po tovarniških podatkih prvi zmore največ 200, drugi pa 218 km/h. In cene? Za varian- to cooper je treba v malopro- daji odšteti 3,7, za cooperja S pa kar 4,9 milijona tolar- jev. Mini cooper. Št. 28-11. julij 2002 34 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 28-11. julij 2002 MIIU OGLASI - INFORMACIJE 35 Št. 28-11. julij 2002 36 INFORMACIJE Št. 28-11. julij 2002 INFORMACIJE 37 Št. 28-11. julij 2002 38 ZA RAZVEDRILO Št. 28-11. julij 2002 INFORMACIJE 39 Občina Laško razpisuje na podlagi 17. in 21.člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Prireditveni center Laško (Ur. I. RS, št.60/ 95,98/01) prosto mesto direktorja JZ Prireditvenega centra Laško Razpisni pogoji: V skladu s 17.členom Odloka o ustanovitvi JZ Prireditvenega centra Laško je za direktorja JZ Prireditvenega centra Laško lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne, z zakonom določene pogoje in posebne pogoje, ki so: - da ima univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, . da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom, - daje pri svojem strokovnem delu dosegal delovne rezultate, iz katerih izhaja, - da bo lahko opravljal dela in naloge strokovnega vodje zavoda. Direktor bo imenovan za 5 letno mandatno obdobje. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: OBČINA LAŠKO, Mestna ulica 2, 3270 Laško s pripisom: - prijava na razpisano delovno mesto direktorja JZ Prire- ditveni center. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi pristojne- ga organa. vodnik Gledališče Narodni dom Celje: 13. 7. ob 20.30 komedija Toneta Partljiča Edivajs. Muzej novejše zgodovi- ne Celje - Hermanovo gle- dališče: 13. 7. ob 10. uri lut- kovna predstava Volk in koz- lički. Gostuje Mini teater Ljubljana. Vojaško skladišče Vipo- ta - Pečovnik: 13. 7. ob 20. uri Provokacija 3, Plesno gle- dališče Celje in ob 12. uri po- novitev plesne predstave Od- sevi v zrcalu. Knežji dvorec Celje: 14. 7. ob 21. uri premiera Video fil- ma, Plesno gledališče Celje. Mestni park Celje - ob vodnjaku: 15. 7. ob 12. uri premiera plesne predstave Odsevi v zrcalu. Plesno gle- dališče Celje. Koncerti Velenjski grad: 11. 7. ob 21. uri koncert Darje Švajger ob spremljavi pianista Jake Puciharja. Mladinski center Celje: 13. Z ob 21. uri koncert Srdan Depolo. Knežji dvorec Celje: 11. 7. ob 21. uri večer Španske glas- be in šansonov - glasbeni reci- tal za vokal in kitaro. Predstav- lja se duo Jože in Nina; 12. 7. ob 20.30 Ženske - večer šan- t kino Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 11. Z do 17. 7. ob 18.30 najstniška roman- tična komedija. Ljubezen na prvo kolcanje in ob 20.30 ZF pustolovščina Časovni stroj. 12. 7 in 13.Z predstavi za ponočnjake ob 22.30 ZF pu- stolovščina, Časovni stroj. Mali Union: 11. 7. do 17.7. ob 21. uri drama John Q. Kino Metropol: 11. 7. do 17. 7. ob 19.30 komedija No- vi frajer in ob 21.30 vojna drama Hartova drama. Kino Žalec: 13. 7. ob 18.30 ZF grozljivka Rezilo 2 in ob 20.30 romantična komedija Načrtovalka porok; 14. 7. ob 18.30 romantična komedija Načrtovalka porok in ob 20.30 ZF grozljivka Rezilo2. Kino Šmarje pri Jelšah: 12. in 14. 7. ob 20. uri akci- ja, Dirka Kino RTC Unior Zreče: 12. 7. nočni kino ob 21. uri najst- niška komedija 40 dni in 40 noči; 14. 7. ob 18. in 20. ter 15.7. ob 20. uri najstniška ko- medija 40 dni in 40 noči. sonov - Nika Vipotnik ob spremljavi Blaža Jurjeviča; 16. Z ob 20. uri koncert kvartet flavt FOReM. V primeru dež- ja bo koncert v G^eriji sodobne umetnosti Celje Razstave Zdravilišče Olimje Podče- trtek: razstava likovnih del Vlada Parežnika, do 31. 7. Galerija Borovo Celje: raz- stava likovnih del Jožeta Ba- racchinija, do 25.7. Razstavni prostor NLB d.d. Ljubljana poslovalni- ca Šoštanj: razstava Draga Medveda, do konca septem- bra. Galerija sodobne umet- nosti: 11. 7. ob 20. uri otvo- ritev razstave Jožeta Tisnikar- ja, Zdenka Huzjana in Mir- sada Begiča, do 3. 8. Galerija likovnih del mla- dih - Stari grad Celje: raz- stava nagrajenih likovnih del V. mednarodnega razpisa na temo Konj revije Likovni svet, do do 31. 7. Velenjski grad: razstava ob 35-letnici smrti sUkarke Elde Piščanec, do 28. 9. Galerija Borovo v proda- jalni Borovo razstavlja Jože Baracchini, do 24. 7. Razstavni prostor uprav- ne zgradbe Gorenje razstava likovnih del akademskega sli- karja Hama Ibrulja, do 20. 7. Projektna pisarna Celje zdravo mesto: fotografska razstava Ivana Strmoleta, do 12. 7. Osrednja knjižnica Celje: razstava Vedute celjskih kra- jev v 19.stoletju, do 15. sep- tembra. Center Celja in galerija Volk: razstava Celje - knežje mesto, do 31. 7. Likovni salon Celje: raz- stava tekstilij Janje Urbane, do 10.8. in Vstop prost 3, do 20. 7. Galerija Mozaik: razsta- va likovnih del iz stalne zbir- ke. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnih del slikar- ske šole Umbra, do 31. 7. Mladinski center Celje: razstava del akademske slikar- ke Damjane Stopar, do 31. 7. Stalne razstave Muzej novejše zgodovi- ne Celje: razstava Zjutraj pred ogledalom, do 20. 9. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatar- ne Celje vabi 19. do 21. juli- ja na Triglav. Odhod v petek, 19. julija, ob 5. uri z avtobu- snega postajališča ob Glazi- ji. Prijave do 15. julija oz. do zasedbe mest. Planinsko društvo Celje in Planinska sekcija Druš- tva upokojencev Dolgo po- lje vabita 21. julija na 34. spo- minski pohod na Komelj na Avstrijskem Koroškem.Od- hod avtobusa z Glazije ob 7. uri. Prijave sprejema do za- sedbe avtobusa Območno združenje Zveze borcev Ce- lje v Gledališki ulici 2. Muzej novejše zgodovi- ne Živeti v Celju in Sloven- ska zobozdravstvena zbirka. Hermanov brlog Prometna pot v Hermanov brlog do 31. 7. Stari pisker Zatirani, a nik- dar poteptani; atelje Josipa Pelikana Josip Pelikan v pla- ninah. Pokrajinski muzej Celj- ski strop - razkošje mojstra Almanacha in etnološka raz- stava V podobe ujeti indi- go- Delavnice, seminarji... Mladinski center Celje: 11. in 12. 7. od 9. do 14. ure ustvarjalna delavnica in od 18.30 do 20. ure tae-do; od 15. do IZ 7. od 10. do 13.30 plesna delavnica (3.-6. raz- red) Povver dancers, od 11.30 do 13. ure plesna delavnica (7. razred do srednješolci) Po- vver dancers, od 16. do 18. ure Kreativnost v odnosih ter 15. in 17. Z od 20. do 21. ure tae-do. Ostalo Mestno središče: 13. 7. od 10. do 10.30 festival poulič- ne zabave, ob 10.30 nastop pouličnega gledališča Ciza- mo teater, Trzin. Knežji dvorec Celje - dvo- rišče : Dnevi Art filma, prvi cikel 16. 7. od 22. do 24. ure, drugi IZ Z od 21. do 24. ure. V primeru dežja bo kinote- ka v Galeriji sodobne umet- nosti. Muzej novejše zgodovi- ne Celje - Hermanov brlog: vsako soboto ob 10. uri do konca avgusta, lutkovne, ple- sne in gledališke predstave za otroke. Šmocl Laško: 11. Z ob 15. uri ustvarjalna delavnica - iz- delava poletnega nakita. Ploščad pri Termah Zre- če in dvorana: 13. 7. od 11. ure dalje Praznik ob kmeč- kih opravilih »2000 zlatih zrn-žetev 2002«. Loče: 13. Z zabavno-glas- bena prireditev Zapojmo sku- paj. ribolov Na soma Ribiška družina Voglajna iz Šentjurja organizira na Slivniškem jezeru vsako so- boto v juniju, avgustu in sep- tembru večerne družabne ribolove na soma. Zbor ri- bičev je v Rakitovcu, pod domačijo Menhard. Vpis udeležencev je ob 17.30, pričetek ribolova je ob 18. in zaključek ribolova ob 23. uri. Vsa pravila bodo ribiči do- bili pred pričetkom ribolo- va. Ulovljeni som je last up- lenitelja. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Srečko Srot. Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03)42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1200 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 28.800 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601- 106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvo- de, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek. Odgovorna urednica informativnega programa: Sergeja Mitič. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Aleksander Matelič. Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si Uredništvo: Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan Kopušar, Mateja Podjed, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Tone Vrabl. Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič. Koordinator trženja: Jože Cerovšek. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Polona Rifelj; Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493 05 30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 CSD-MATERINSKI DOM Telefon 425-63-00 in 425-63-18 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. Št. 28-11. julij 2002 40 ZANIMIVOSTI -^ Veselo žalsko krompirčkanjc Kdor ne ljubi krompirja, ni Slovenec - Krompirjevo obilje na Žalski noči Začetek letošnje Žalske noči je bil v znamenju krom- pirjevcev. Na terasi Hotela Žalec so se v soboto popold- ne zbrali ljubitelji krompirja in uživali v najrazlič- nejših jedeh z jedilnega lista, pripravljenih prav za to priložnost. Srečanje jedcev »restane- ga« krompirja, kot se je do- godivščina imenovala, je pri- pravilo društvo za priznanje praženega krompirja kot sa- mostojne jedi, katerega na- jopaznejša članica je sloven- ska zabavljaška pevka Šerbi. No, Šerbi v Žalec ni prišla, kot tudi nekateri drugi emi- nentni člani društva ne, ki so napovedali svoj prihod, za- to pa je bil toliko bolj opa- zen humorist Vinko Šimek v vlogi povezovalca srečanja. Jedci razhudniških dobrot, ki jih je pripravil glavni ho- telski kuhar Matej Trbežnik, so bili večinoma domačini in drugi Savinjčani, vmes kak- šen Celjan. Jedi so prihajale na mize v maniri dobre fast food pojedine, še prej pa so se navzoči (na) učili himne društva za priznanje praže- nega krompirja kot samo- stojne jedi, pod katero sta se podpisala mojster Mojmir Sepe in priznani slovenski tekstopisec Dušan Velkavrh. Takole pravi himna: Sladko je vince in hladen je pir, toda najboljši je prazen krompir. To ni ne maslo ne sadje ne sir, to je, prijatdji, pražen krompir. Vseh sort jedače bolezni so vir, nam trdno zdravje da pražen krompir. Ta smo se zbrali in našli svoj mir zdaj, ko nas združil je pražen krompir Kdor ne mara krompirja, je... In kaj je prihajalo na mi- ze? Najprej krompirjeva so- lata z zelišči, nato tris krom- pirjevih jedi (krompirjev za- vitek z mesom, gratiniran krompir z bučkami, krom- pirjevi svaljki), štajerska krompirjeva smetanova ju- ha, pa krožnik s praženim krompirjem, kuhano govedi- no in kmečkimi kumarami s smetano, nazadnje pa še sla- dica: slivovi cmoki iz krom- pirjevega testa. Med takšno krompirjevo pojedino so si jedci gasili žejo s pivom, svet- lim in temnim. Bilo je ven- dar v dolini zelenega zlata. Tisti, ki niso bili zraven in ki niso ljubitelji krompirja, zlasti »restanega«, so ljudje s številnimi napakami, pra- ve zgube, je občinstvu poja- snil Vinko Šimek. Še več, ti- sti, ki ne ljubi krompirja, sploh ni Slovenec in ni Zem- ljan. Kdor nima v sebi glo- boko zakoreninjenih krom- pirjevih genov, praviloma zaide na stranpota in posta- ne kakšen zahojeni politik, v hujših primerih pa iztirje- nec, celo kriminalec. Skrat- ka: tisti, ki krompirja ne lju- bijo, so ljudje, ki v življe- nju niso uspešni in srečni, ker pač nimajo »krompirja«. Problema se je bilo treba v Sloveniji lodti na organizi- ran način, zato so ustanovi- \i društvo, v bodoče pa bo treba v šolske učne progra- me uvesti obvezen izbirni predmet »osnove praženega krompirja«, smo še slišali. In ko smo pospravili vso to krompirjevo kulinarično raz- košje in slišali, kaj se nam piše, če se krompirju odpo- vemo, so nam začele iz ušes poganjati krompirjeve cime. A je bilo kljub temu prijet- no to simpatično druženj sicer drugo po vrsti, a kot ki že, bo postalo tradicionalne MARJELA AGRE Foto: M.A., TRIART? Udeleženci srečanja jedcev praženega krompirja so prejeli tudi majice, se vanje oblekli in tako je nastala skupinska fotografija. Srečanja so se udeležili tudi člani združenja motoristov-veteranov iz Šoštanja. Vinko Šimek pa je takole požiral, posebej za bralce Novega tednika. Ruski napevi na Zvezdi četrtkovo popoldne sta Ce- ljanom z ruskimi narodnimi pesmimi popestrila virtuoza na harmonilti in balalajki. Ruska muzikanta običajno igrata na Čopovi ulici v Ljubljani, tu in tam pa si privoščita tudi kak- šen delovni izlet v manjša slo- venska mesta. Tokrat smo ju lahko srečali v središču Celja na križišču Stanetove in Pre- šernove ulice. Iz njunih inštru- mentov največkrat zazvenijo Kalinka, Katjuša in Moskov- ski večer, svoj repertoar pa ob- časno popestrita še z zimzele- nimi in modernejšimi zabav- nimi melodijami. Pravita, da jima je pri nas lepo, pa tudi zaslužek ni tako slab, saj smo Slovenci precej radoda ni ljudje, zato nameravata I tudi ostati. K Foto: G Št. 28-11. julij 2002