————--- Registered at the G.P.O. Melbourne for transmission by post as a monthly.
Melbourne - Sydney - Brisbane - Adelaide - Perth - Hobart - Canberra	Letna naročnina 20/-, polletna 12/-, posamezni izvod 2/-.
ANffLPA A. |f ''V/ 10CO VJ> flU
*» AA-£INIZ02EM4KA BOO
10000 C ^VS^V'--.
;KANAPA20000
NEMČIJA 15O00
AKZENT/WA 50000
Delikatno vprašanje: Skapšetina SDM
%
Skupščina Slovenskega društva v Melbournu julija meseca bo prinesla par odločujočih fak-'■j torjev v slovensko življenje med nami. So stvari, ki so delikatne za člankarja in prav gotovo je skupščina SDM velika delikatnost. Pravija če slino zmažeš s slino, ostane še vedno slina. Ce pa hočeš zmazati SKM s SDM lahko tukaj nastane nekaj čisto drugega, čemur še imena ne vemo, ali zmes skupaj spojena lahko eksplodira. Tu nastaja delikatnost, ki jo bo edino skupščina razvozlala.
Kolikor nam je poznano, večjih priprav za kandidatne liste ni. Vendar je možno in neverjetno, da toliko razburkanih duhov pričakuje zadnjih trenutkov z ene strani ali pa da so planiranja strogo zaupna in tajna. Vsekakor bomo uspeli kot Slovenci, če bomo na skupščino prišli samo kot Slovenci in pustili doma svoje ideološke nagibe in občutke. Ni se pa bati, da bo društvo zamrlo, kajti i duhovito nazvana "pozicija" in nič manj duhovito nazvana "opozicija" ne bosta pustili društva umreti. Zgodi se pa lahko, da pride do razbitja, vkolikor bi bili obe strani preveč razgreti oziroma če raznih nagibov ne puste zavezanih v vreči. Vendar i opozicija i pozicija, če se že hočeta tako imenovati bosta slovenstvu med nami koristili, dočim še tretja stran, ki jo bom imenoval kar "amnestijska bolezen" bo slovenstvo omrtvičila in ploskala na zdraho. Slovenski vestnik je to spoznal in jo vedel odvrniti, upajmo, da jo bo tudi skupščina SDM.
Sedanji Upravni odbor bo predložil skupščini v razpravo Dom in Slovenski vestnik. Uredniški odbor je imel svoj predskupščinski pogovor, kjer je sklenil list obdržati neokrnjen in ga voditi naprej. Čeprav je ustanovitev lista bila težka in je bilo pričakovati velikih polomov, seveda največ od sedanje opozicije, brez dvoma med ustanovitelji samimi tudi, je list v svojem polletju uspel nad vsako pričakovanje bodisi finančno in moralno. V šestih mesecih je združil v slovenski trdnjavi več rojakov širom Avstralije kot jih je kdorkoli in kdajkoli prej. Brez dvoma je tu potreben ogromen trud in zatajevanje samega sebe, zato je list sklenil, da pod nobenim pogojem, razen ob prepovedi oblasti, ne bo prenehal. Niti skupščina sama ga ne bo mogla ustaviti. Lahko pa se dogodi, da mu spremeni ime, ker ime je last društva. List bo ostal takšen, kot je bil dose-daj. Prišlo bo lahko edino do poboljšanja, medtem ko je ideološka pot lista začrtana. Ima tudi barvo in ta je: Begunci in emigranti iz Slovenije, ki se nimamo za kaj opravičevati; ki svojo domovino ljubimo v smislu besede "domovina"; ki blato na domovino ne mečemo, ker nam režim ni všeč, ampak na režim; ki o režimu povemo slabe točke z bolj globokimi in bolj važnimi stvarmi kot je bil na primer primer Zanoškarjevih; ki jemljemo stvari objektivno in ki nočemo gojiti sovraštva iz roda v rod iz dneva v dan, ker so to naši moralni in verski principi. Smo tisti, ki smo pod režimom doma živeli, ga spoznali za kujavega in izkoriščevalnega in zaradi tega postali begunci, da si ustvarimo svobodno življenje v svobodni deželi!	Jože Kapušin
Slovenci na tujem
Zgornja skica nam pokaže, koliko Slovencev živi v tujini. Skica je povzeta po proračunu Izse-ljeniške matice v Ljubljani, ki je naredila statistiko potom konzulatov in svojih pripadnikov. Verjetno bo ta. številka večja, če prištejemo še mnoge t'iste, za katere, ker bodisi, da so bili rojeni v tujini ali pa izven podatkov in tiste, ki so prišli kot tuji državljani in se tudi prištevajo za tuje. V Avstraliji nas je torej nič manj kot 22.000, po celem svetu po kar 375.000.
Torej Avstralija je tretji največji center zamejskega slovenstva. Svetovno gledano pa bo ta številka globoko preko pol milijona, če prištejemo Koroško, Julijsko krajino in Tržaško ter pomanjkljivost statistike. To pomeni, da je več kot vsak tretji Slovenec izven domovine. Torej za ohranitev naroda navkljub tistim, ki jih več slovenstvo ne briga, sloni na naših društvih in organizacijah, če bo slovenska emigracija dovolj zdrava in razsodna, če bo dovolj močna in zavedna, če bo svoje poglede odstranila od pretekle vojne v bodočnost in na slovenski biti ali ne biti, če bo gledala, da svoja pokolenja ohrani slovenstvu bo svojo nalogo izvršila. Ravno zato nam je najbolj potreben slovenski tisk, ki gleda na sedanjost resnično in objektivno in skrbi za bodočnost, ravno zaradi tega so nam prav nujno potrebne tudi slovenske šole in slovenske knjižnice. Te stvari naj naša društva podprejo, če bodo hotela delovati za. dobrobit slovenstva! Delati moramo, da bomo živeli in obstali, ne prirejati samo veselice, da se napijemo, ker bomo morda jutri že umrli. Kdor teh biti slovenske dejavnosti ne razume, kdor v teh smereh ne dela in kdor se temu protivi ali to zanika
ni Slovenec in njegovo delo ni v dobrobit slovenstva in ne sme izrabljati slovenskega imena za druga dela, ker ni upravičen, ker bo narod zaradi njega propadel, ker je ničvreden v narodnem merilu in odpadnik, ker ba-lina z bodočnostjo naroda.
Doma integrirajo (združujejo v Jugoslo-vanstvo). Intervju Izseljeniške matice s komunističnim dnevnikom DELOM ni nič drugega kot težnja za prijateljstvom med emigracijo, begunci in režimom.
Hočejo prijateljstvo z emigracijo radi deviz in turizma. Svojo amnestijo imenujejo "ljubezen" do emigracije in se sklicujejo na slovenstvo, ne da bi skrivali, zakaj rabijo emigracijo — zaradi deviz in turizma. Blago na prodajo!
NOVO LJUBLJANSKO LETALIŠČE
V Brnkih pri Kranju bo letos jeseni usposobljeno za promet novo ljubljansko letališče. Tamkaj je sedaj eno izmed največjih gradbišč v Sloveniji. V 2.200 metrov dolgo in 45 metrov široko vzletno stezo bodo vgradili 25.000 kubičnih metrov betona. Novo letališče gradi podjetje "Slovenija ceste" in bo, ko bo dovršeno, sposobno sprejemati najsodobnejša reakcijska letala.
ŠPANIJA IN FRANGOVO UPANJE
DOGODKI FRANCU KORISTIJO
Zdi se, da dogodki Francu zelo koristijo. Po neuspehu Bruseljskih pogajanj za priključitev V. Britanije k evropskem skupnemu tržišču so začeli z vseh strani dvoriti Madridu. Pri tem so zlasti aktivni Francozi. Francoski ministri in načelnik generalnega štaba nenehno potujejo čez Pireneje, sklepajo s svojimi španskimi kolegi sporazume, katerih cilji so zelo kalni in nejasni; dalje pripravljajo skupne manevre ipd.
Druga stran ni prezrla teh francoskih potez. Prizadeva si, da bi jih prestregla in jim ustrezno odgovorila. Seveda pri vsem tem njeni predstavniki nimajo tako zvenečih imen in funkcij, niti ne spremlja njihovega potovanja tolikšna reklama.
Zapadna Nemčija, ki tudi sama lovi ravnotežje med obema zaveznikoma, ni poslala na "zasebni obisk" nikogar drugega kot bivšega obrambnega ministra F. J. Straussa, verjetno v želji, da bi pokazala, kako si tudi sama želi sodelovati v začetni igri s Španijo.
Očitna so torej prizadevanja, da bi Franca pritegnili v svoj tabor. Toda prav tako bi moralo biti očitno, da španski diktator ne želi pristopiti niti v en niti v drugi tabor, marveč skuša obe strani izkoristiti v svoje namene, to se pravi za utrditev in okrepitev svojega režima.
S ČIM SE ŽELI FRANCO UTRDITI NA OBLASTI?
Nezadovoljstvo in sovraštvo do Francovega režima nima smisla pojasnjevati in osvetljevati. Korenine tega nezadovoljstva, bolje sovraštva, so že stare in izvirajo iz načina, kako se je Franco dokopal do oblasti s tujo intervencijo. Razvoj po državljanski vojni ni v ničemer prispeval, da bi se to sovraštvo poleglo. V Španiji tudi sedaj ni političnih svoboščin. Španija je bila in je še zdaj v bistvu zaostala država z majhnim nacionalnim dohodkom: s polfevdalno strukturo kmetijstva; z industrijo, katere zmogljivosti so v glavnem še zdavnaj zastarele, in kjer je tuji kapital močno zasidran; z izvozom, katerega več kot 70% predstavlja izvoz surovin.
Napredek, odkar je uveljavljen Francov režim, je neznaten, zato pa je cena, ki jo je zato plačalo špansko ljudstvo, velikanska. "Uspehe" sta spremljali nenehna inflacija in zmanjšanje realne potrošnje — kar je značilno za vse totalitarno vodene države! Industrija je imela močno carinsko in administrativno zaščito; predpisane cene in mezde i.t.d.
Takšen položaj je zaostril socialna nasprot-stva in zvečal politično nezadovoljstvo. Francov režim se je znašel v teh škripcih — srečno naključje hladne vojne! Logika hladne vojne je 1. 1953. napotila ZDA, da so sklenile s Francom sporazum o najemu vojnih oporišč, seveda za dobro ceno. Poleg tega je Španija dobila še veliko pomoč — skoraj dve milj ardi dolarjev — v obliki vojaške oziroma nevojaške podpore (zakupov, kreditov itd.).
To pa še ni bilo dovolj: Leta 1955 se je pričel proces, ki še traja, namreč, da bi Španijo "preuredili" po zapadnoevropskem sistemu, da bi jo izvlekli iz izoliranosti in odprli svetovnemu trgu ter tujemu kapitalu s končnim namenom, — če gledamo zadevo politično — z vstopom v EGS in Severnoatlantski pakt. S sodelovanjem Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje, Mednarodnega valutnega sklada ZDA in skupine ameriških bank, je Španija 1. 1959 sprejela in začela izvajati tako imenovani stabilizacijski program (isto kot Jugoslavija v lanskem letu). Sprejeli so vrsto ukrepov: devalvacija pe-zete, liberalizacija uvoza in kapitala ipd. Sad. teh ukrepov so bili neki uspehi. Tako so npr. inflacijo v glavnem zajezili, vendar pa so se realni dohodki delavcev in majhnih kmetov zmanjšali, ker so blokirali plače, s katerimi so, si pomagali pri izvajanju programa; zakaj tuja sredstva niso zadostovala.
Tuji činitelji in Francov režim imajo tale proces šele za začetni pojav. Po naknadnih rešeta-njih 1. 1962 so tuji strokovnjaki predlagali, španska vlada pa sprejela, naj bi uresničil nov program, s katerim bi do leta 1970 zagotovili zvečanje gospodarstva po 5-odstotni stopnji, predvsem pa utrdili vse, kar so dosegli doslej.
V Španiji nameravajo uresničiti vrsto ukrepov, odpremiti sleherno nadzorstvo nad cenami, odpraviti subvencije državnemu gospodarstvu, del državnega gospodarstva izročiti v privatne
roke, spodbuditi investicije z majhnimi obrestmi, zmanjšati carine, odpraviti še zadržane uvozne kvote, okrepiti uvoz, povečati izvoz, uveljaviti zaščitne cene in posredovanje na trgu, pospešeno pritegovati tuji kapital, ki se ga — kot trdijo — ni treba bati, ker se bo usmeril na nove panoge gospodarstva ali pa bo pomagal razbijati domače monopole in silil domača podjetja v modernizacijo.
Sprejem zapadnjaških nasvetov lahko brez dvoma gledamo v luči alternative, pred katero je Franco postavljen, ali trmoglaviti po starem zaostriti socialno politična nasprotstva, kar bi utegnilo pripeljati do revolucije, ali deželo liberalizirati in se s tem predati drugi nevarnosti; razvoj gre naprej in ga ni več moč ustaviti. Le-ta pa lahko odpihne Franca in njegove privržence!
FRANCOVO UPANJE
Razumljivo je, da v takšnem položaju Franco niti ne more niti noče prevesiti niti na eno niti na drugo stran, zakaj na uspeh programa lahko računa samo, če bi mu pomagali obe. Toda to ne pomeni, da Caudillio ne bo skušal izkoristiti nasprotij in morda celo političnih izsiljevanj. Tako na primer letos poteče veljavnost pogodbe z ZDA. Franco je — kot trdijo — že postavil svoje pogoje za obnovitev te pogodbe: večja odškodnina za oporišča, moderno orožje in seveda vstop v NATO. Pri tem računa z večjim pomenom španskih oporišč zaradi evakuacije ameriških oporišč iz Maroka, zaradi prihoda ameriških podmornic z raketami POLARIS v Mediteran, za katere je pristanišče Rötha pri Cadixu kot ustvarjeno. Hkrati pa Madrid koketira tudi s Parizom, ki je pri svojem iskanju zaveznikov pripravljen na marsikaj.
K jar se prepirata dva — tretji dobiček ima!
K. Kodrič
PHOTO
Studio Nfcoliteh
Če želite imeti lep spomin na sebe, na svojce in prijatelje, Vam priporočamo fotografa Pavla Nikoliča, ki Vas bo gotovo zadovoljil. Na raspolago Vam je zmeraj in povsod za:
DRUŽINSKE ALBUME POROKE
POROČNE ALBUME OTROKE PORTRETE ŠPORTNE SKUPINE ZABAVE IN PLESE FOTOKOPIJE FOTOGRAFIJE
FOTO STUDIO NICOLITCH 3rd Floor, 108 Gertrude Street, Fitzroy, N.6, Melbourne
Novo v Avstraliji
EMIGRACIJSKI NARAŠČAJ
Po podatkih Federalne vlade, ki jih je pred nedavnim iznesel ministrski predsednik Sir R. Menzies, je vsaka 4. oseba izpod 21. leta emigrant ali njih otrok.
Povojna emigracija je Avstraliji prinesla skupno 672.000 mladih (izpod 21 leta) emigrantov ter otrok. V družinah novodošlih v Avstraliji pa se je rodilo nadaljnjih 700.000 otrok.
— Avstralske oblasti z zadovoljstvom ugotavljajo ta velik uspeh, ki je sad povojne emigracijske politike avstralskih vlad —je ob tej priložnosti povdaril predsednik Sir R. Menzies.
Istočasno je minister za emigracijo, Mr. Downer, podal izjavo, da bo koncem letošnjega leta število stalnih povojnih priseljencev doseglo 2 milijona. Minister Downer se je v svoji izjavi nadalje zavzemal, naj bi bile v bodočih programih sponsoriranih oseb prvenstveno dekleta izmed 18—35 let, ker — kot je znano — živi v Avstraliji mnogo samskih emigrantov, ki sicer nimajo izgledov za ženite v, ter s tem ustvaritev družine — naraščaja za Avstralijo.
Vodja opozicije, Mr. Calwell (ALP), se ničkaj ne navdušuje nad gornjimi številkami. Izjavil je, da je Avstralija dosegla isto "topilnico ljudi" kot so ZDA, le z razliko, da Avstralija ni uspela vseh novodošlih zvariti v eno celoto z Avstralc
AMERIKA BO SMATRALA VSAK NAPAD NA NOVO GVINEJO KOT NAPAD NA AVSTRALIJO
Wellington, APP. — Državni podsekretar ZDA, g. Harriman, je v Wellingtonu pred nedavnim izjavil, da bodo ZDA smatrale vsak napad na Novo Gvinejo (ki je pod oblastjo Avstralije) kot napad na Avstralijo.
G. Hariman je prispel v Wellington na dvodnevni obisk k zasedanju odbora ANZUS pakta. Med drugim je tudi potrdil, da predstavlja Nova Gvineja obširno strategično področje, ki ne sme preiti v roke komunistov ali njihovih simpatizer j ev. Izjave g. Harrimana je za Avstralijo zelo važna, potem ko je del Nove Gvineje že prešel v roke Indonezije, ki se, zaenkrat še prav potiho, spogleduje in že šepeta o Zapadni N. Gvineji.
TATTERSALL'S ŠE NADALJNJIH 10 LET
Oblasti v Viktoriji so potrdile dovoljenje drtf ; žbe Tattersall's (loterije) za nadaljnjih 10 let.
Družba Tattersall's je bila ustanovljena leta 1954 in se ji je dovoljenje glasilo za deset nadalj-nih let. 22. junija prihodnjega leta bi dovoljenje družbe poteklo, zato so predhodno prosili za obnovitev dovoljenja — ali se pa pripraviti k likvidaciji. Ker je po mnenju oblasti družba poslovala na pošteni zasnovi in v zadovoljstvo ljudi, so oblasti ustregle želji za obnovitev dovoljenja za nadaljnjih deset let.
AVSTRALIJA PROTI "ROYAL"
Znano je, da pripravlja Avstralija v nekaj nadaljnjih letih sprejem decimalnega monetarnega sistema. S tem v zvezi se pred Avstralce postavlja vprašanje, kako bodo imenovali svojo novo valuto, že ob začetku so se zedinili, da bo najvišja denarna enota predstavljala dosedanjih 10/-.
Pred nedavnim pa je iz Menziesovega kabineta počila ideja: najvišja nova denarna enota se bo imenovala — ROYAL. Avstralski tisk in javnost pa sta se postavila proti royalu. Ankete, ki jih vodi avstralski tisk, kažejo, da je 95% ljudi proti Menziesovi ideji, in je torej malo verjetno, da bo Menzies svojo idejo lahko uveljavil. Zanimivo je zlasti, da ljudje odklanjalo ime Royal in s tem hkrati namigujejo na zvezo med Royal in fevdalnim sistemom; mnogi pa se tudi ne strinjajo z imenom dolar, ker smatrajo, da bi bila izvirnost boljša rešitev.
PORAVNAJ NAROČNINO!
Telefon JA 5978
A.H. 48-6755 Naslov :
ŽIVLJENJE MED NAMI
NAŠA PEVKA ROZI MATKO
Kdo izmed melbournških Slovencev še ne pozna gosje Matkove! Po njenem odličnem glasu in prijetnih popevkah skozi 'vrsto veselih večerov, nastopov na raznih prireditvah potom Good Neighbour Cornicila in celo radia itd.
Kjer so kulturne prireditve, tam je ga. Matko va.
Gospa Matkova sodeluje pri mešanem zboru Triglava, pri cerkvenem pevskem zboru in seveda pri vsaki prireditvi Slovenskega društva Melbourne. Nejveč aplaudiranja izmed vseh Slovencev je doživela, in morda je tudi največ ljudi razveselila s svojim ljubkim petjem.
Tudi "Vestnikovci" smo se na poznano in - skromno gospo Matkovo obrnili, da bi našim gostom na pretekli zabavi zapela nekaj popevk. Rade volje se je odzvala našemu povabilu.
Pa sem jo vprašal: "Gospa, zmeraj in povsod ste. Vam bomo morali dati majhno odškodnino."
Nak, pa gospa ni hotela, skoraj zapela je v odgovor: "Veste, gospudek, jaz bi dala vse za petje, zelo rada pojem. Saj danes smo pri Triglavu snemali, od tam sem pa s svojim možekom kar sem prihitela. Naj bo to za slovenstvo!"
Kar nerodno mi je bilo, ker se nekateri ljudje toliko žrtvujejo in radi pomagajo; z druge strani pa sem bil vesel, da je še takšnih ljudi med Slovenci v Melbournu. Lepo bi bilo, da. tukajšnje društvo z vsemi prijatelji priredi gospe Matkovi kulturni večer s petjem, kjer bi bila glavna tema pesmi gospe Matkove. Za pestrost bi poskrbel še pevski zbor Triglav in gospod Parma, pa še nekaj recitacij. Naj bi bila to ena hvaležna zahvala in klic za še požrtvovalni rojakinji.
Naj ne pozabim še gospoda Matka. Tudi njemu gre velika hvala za soprogino sodelovanje. Več takšnih slovenskih družin, več bo med nami zadovoljstva in več pestrosti.
Na sliki je gospa Matkova po odlično zapeti "Tam kjer murke cveto" na zadnjem Vestni-kovem večeru.	j. Kap.
Published by: Slovenian Association Melbourne Printers: Bussau & Co.,
8 Elizabeth Street, Nth. Richmond, Vic.
BRISBANE
SLOVENSKI VESTNIK, glasilo Slovencev v Avstraliji, je z junijsko številko zaključil že polletno izhajanje. V vsej tej dobi ni bilo še niti ene besede zapisane o Brisbanu, radi tega je že skrajnji čas, da se kaj oglasimo iz te sub-tropič-ne prestolnice Kraljičine zemlje (Queenslanda). Za prispevek me je naprosilo uredništvo Vest-nika. Prošnja, dasiravno lahko na izgled, ni tako enostavna; vendar se rade volje odzovem vabilu. V spodnjem naj bo v grobem malo pogleda o našem žibljenju. Ker se že rok za gradivo nagiba h koncu, bo poročilo le kratko. Upam, da bom v bodoče postregel s kaj boljšim. Naprošajo se pa tudi ostali rojaki v Brisbanu in Queenslandu, naj se oglasijo in tako obogatijo naše skupno glasilo s poročili iz njihovih krajev: kako žive in sploh posebnosti, saj se da toliko napisati, da se vreča nikoli ne napolni!
Kraljičina zemlja je prostrana dežela, še sami se ne zavedamo njene prostranosti! V meje Queenslanda bi z lahkoto spravili vso Srednjo Evropo, to se pravi: celo Zap. Nemčijo, Avstrijo, Švico, Francijo, Holandijo, Belgijo in Luksemburg, pa tudi Anglijo s škotsko vred in še bi ostalo dokaj zelenega prostora za celo Jugoslavijo, nekaj Italije in del Španije. Toda kljub temu šteje vsa dežela nekaj nad milijon in pol pre-bivavcev. Od tega živi polovica v glavnih mestih, predvsem v Brisbanu in okolici, ki se razvija z bliskovito naglico. Kakšna je ta brzina se vidi po tem, da so mestni očetje leta 1910 računali, da bo mestece 1. 1970 po tedanjem razvoju štelo 220.000 prebivavcev. Danes so pa prepričani, da bo že v desetih letih preseglo prvi milijon!
V vsej tej množici starih in novih so se pomešali novopriseljenci vseh mogočih narodnosti od severa do juga, zahoda in vzhoda. Med njimi smo tudi Slovenci. Res je, malo nas je in še teh malo smo tako raztrešeni, da se komaj najdemo. Toda vse nas druži društvo PLANINKA, ki bo čez dve leti obhajalo svojo prvo desetletnico obstoja.
Imeli smo VIII. letni redni občni zbor dne 19. maja, in društvo je dobilo novo vodstvo. Kakšnega podrobnejšega programa društvo še nima. Namreč za bodočnost se njegovo delovanje sestoji v prirejanju mesečnih družabnih večerov, enega ali dveh izletov ter božičnim obdarovanjem malčkov. Ker pa ima v programu in naslovu tudi socialni pomen, se bo po uvidevnosti in potrebi dodelila tudi socialna pomoč, tako članu kakor nečlanu Slovencu. Koliko nas je, je kljub vsemu temu težko reči: splošna ocena je okoli sto, morda kaj več z družinskimi člani. Saj je pesem ista pri nas kot drugod: Nikoli ni mogoče zdrušiti vse pod isto streho, vedno so takšni, ki jim je ljubše ostati zunaj in tako zasledovati ves razvoj bodisi z odobravanjem ali negodovanjem. Na splošno pa. se lahko poroča, da se je rojakom Društvo prikupilo, kar pričajo primerno dobro obiskani družabni večeri.
Nismo še tako bogati, da bi imeli svojo dvorano, kaj še-le Dom! Zadovoljiti se moramo z najemnino, toda imamo večjo srečo kot pamet, da imamo na razpolago dvorano, kjer se počutimo bolj kot domače in z dotično upravo še nismo imeli večjih trenj, živahno zasledujemo razmerje drugod, zlasti v Melbournu, ki naj nam bo v vzgled, dasiravno vemo, da tudi tam in drugod "ni vse zlato kar se sveti".
Večina tukajšnjih rojakov je iz slovenske Primorske, kar je po vojni pripadlo Jugoslaviji, le mala manjšina je iz osrednje Slovenije in te bi lahko naštel na prste obeh rok — morda tudi nog. Imamo tudi nekaj starih naseljencev, a razmerje med vsemi je zelo vskladno, sa,j se ne zanimamo za politiko, ki bi nas le razdvajala.
Za danes naj zadostuje. Pozdrav vsem, zlasti rojakom v Brisbanu. Pa poglejte še pod rubriko Brisbana v prihodnji številki! Janez Primožič
SYDNEY
•	THE SYDNEY HERALD JE V NEDELJO, 26. maja objavil fotografijo pod naslovom Wedding Day. N asliki sta gdč. Frida Edelsbrunner in g. Anton Omrzel slikana pred cerkvijo St. Francis v Paddingtonu, kjer sta se poročila, v slovenski narodni noši. Gdč. Frida je novodošla v Avstraliji. Želimo obema obilo sreče na njuni novi živ-ljenski poti!
•	DNE 5. MAJA STA SE ZAROČILA GDČ. Erika Kučan in g. Vili žižek. Erika je iz zelo poznane zavedne slovenske prekmurske družine v Sydneyu, poznana igralka pri slov. igrah, igra na harmoniko pri slovenski godbi, kakor tudi v orkestru pri društvenih družabnih večerih. Naj omenimo, da na "gustovanju" ni manjkalo veselega razpoloženja in kuharske sposobnosti ge. Kučanove in njene gostoljubnosti.
Naše iskrene čestitke!
•	V OKVIRU SLOVENSKE KARITAS JE igralska skupina priredila igro "Pri kapelici", dne 1. junija v Paddingtonu. Režiral je Ivan Koželj. Za te vrste prireditve bi bilo pričakovati večjega obiska, kljub temu, da obisk ni bil slab. Smo nemara Slovenci v Sydneyu preveč kulturni, da kulturnih prireditev ne potrebujemo več ali pa smo pustili našo kulturo tam preko "luže". Režiserju, kot glavnemu igralcu, res vsa čast, dal je od sebe vse. Od večine igralcev bi pričakovali malo več živahnosti, vendar jih okolnosti in razne težave popolnoma opravičujejo. Vsekakor: Več kot samo omembe vreden kulturni dogodek med Slovenci v Sydneyu in sploh v zamejstvu!
•	V MAULYU JE PRISUSTVOVALO PROCE-siji Sv. rešnjega telesa nad 20.000 vernikov. Procesijo je vodil papeški nuncij za Avstralijo in Novo Zelandijo, ker je kardinal Gilroy odpotoval v Rim na pogreb Janeza XXIII. in na volitev novega papeža. Kot poročajo, so bile zastopane vse narodnosti po skupinah s svojimi zastavami in narodnimi nošami. Med njimi tudi lepa skupina Slovencev.
•	ZA ZADNJI "WEEK-END" JE BILO V NSW ubitih 10 ljudi na cestah v prometnih nesrečah. Precej krvav davek za. tako športno tekmovanje ali dvoboj avtomobilistov za volanom. Psihologi okrog po svetu se zanimajo in študirajo te vrste "šport", namreč mrzlično dirkanje po prometnih cestah, prehitevanje itd.
Ugotovili so novo vrsto bolezni, nedeljsko nervozo in nedeljske nevropatike. Mnogim ljudem je baje ob nedeljah tako -dolg čas, da ne vedo, kam bi se dali, pa sedejo za volan in se podijo po asfaltnih cestah brez cilja in namena, zato da se zvečer zaradi ovir v prometu slabe volje vrnejo domov. Pravijo, da naj bi takšni ljudje imeli več športnega udejstvovanja, pa ne na cestah, pa bodo videli, kam s prostim časom. Tako'bi posrkbeli za svoje zdravlje in dali tudi duška svoji agresivnosti, ki za volanom lahko
stane življenje.	L. Košorok
♦
PARMOV SKLAD NA BOLJŠEM!
Sklad za povratek gospoda angela Parme je dosegel 8 funtov. Nadaljne darovalce bomo objavili v prihodnji številki Vestnika. Omenimo naj le, da je gospod Parma dobil obljubo verjetnega polovičnega popusta od Dr. Mihelčiča, ki upravlja eno pomorskih potovalnih agencij v Melbournu. Dr. Mihelčiča je seznanil s stanjem gospoda Parme slovenski dušni pastir pater Ba-zilij Valentin. Gospod Parma se obema že vnaprej zahvaljuje za dobro voljo in razumevanje.
AFERA PROFUMO ŠE VEDNO NA VIDNEM
To pot zaradi dr. Warda, ki se zagovarja pred sodiščem, ker je živel na osnovi prostitucije v visokih krogih angleške družbe; tožitelji pa so poleg sodišča tudi dekleta, ki jih je sposojal ministrom in bogatašem. Dr. Ward je sin aglikan-skega duhovnika.
G.N.C. - DOBRI SOSED
Na prošnjo predsednika Slovenskega društva v Melbournu sem se 30. maja t. 1. udeležil letne javne skupščine The Good Neighbour Council-a za Vietorijo. Skupščina se je vršila v Nursing-Memorial Hall-u na St. Kilda Rd. in je bila številno obiskana. Poleg zastopnikov oblasti, kulturnih in dobrodelnih organizacij, so bili prisotni mnogi predstavniki raznih narodnostnih skupin.
Skupščina je potekla mirno in gladko, s poudarkom na zamenjavo osebe predsednika in na spremembo smeri delovanja GNC (Good Neighbour Council). Otvoril jo je dosedanji predsednik Major General Sir Kingsley Norris, K.B.E., C.B., D.S.O., K.StJ." E.D., M.D., z običajnim pozdravnim nagovorom in nato predal besedo dolgoletni generalni tajnici Miss T. E. Jarrett, M.B.E., ki se je šele pred par meseci vrnila s študijskega potovanja po Evropi in Angliji. Miss Jarrett je svoje poročilo posvetila predvsem bodočemu delovanju GNC, ki naj bi se začelo vedno bolj osredotočati na moralne, odnosno duševne potrebe in probleme v odnosu emigranta do sta-ronaseljenca. Materialni problemi postajajo dru-gobitnega značaja, kajti današnji emigrant prihaja v Avstralijo kolikor toliko oskrbljen z najpotrebnejšim. "Ako hočemo z uspehom graditi novo nacijo, moramo danes, ne več postaviti pod mikroskop emigranta, nego nas staronaseljence", je dejala Miss Jarrett.
Po sprejetju poročila generalne tajnice je Sir Kingsley Norris predstavil prisotnim novega predsednika GNC generalmajorja Risson-a, ki je poznan širši javnosti kot Chairman of Metropolitan Tram Board. Po izmenjavi vljudnostnih nagovorov z novim predsednikom in ker ni bilo drugih kandidatov, so člani obstoječega sveta obdržali funkcije za nadalnje leto.
Kot gost govornik je v imenu vlade države Victorije podal referat minister za emigracijo Hon. R. J. Hamer, E.D., M.L.C. Dejal je, da ima Avstralija' skoraj neomejene možnosti razvoja in je ekonomsko zmožna sprejeti še milijone emigrantov. Povdaril je, da je za enotnost Avstralije potrebno, da se ohrani angleščina, kot glavni in edini uradni jezik, in da smatra zategadelj, da šole v kateremkoli drugem jeziku ne bi smele biti dovoljene.
Pri kraju uradnega reda je povzel besedo bivši predsednik GNC, Mr. Ian F. McLaren, O.B.E., in se toplo zahvalil Sir Kingsley Norris-u in njegovi soprogi za požrtvovalno delo in nove ideje, s katerima sta si zaslužila občudovanje vseh sodelavcev in mnogoštevilnih prijateljev GNC. V skromno priznanje in spomin je izročil Sir Kingsleyu v imenu članov Councila malo darilce.
Sir Kingsley, ki se prav gotovo lahko prišteva med mojstre govorniške umetnosti, se je zahvalil za darilo in pohvalne besede ter opomnil prisotne, da so lahko ponosni na vlogo, katera jim je bila dodeljena v tem epohalnem času Avstralije kot članom GNC, kajti s to vlogo jim je naloženo sodelovanje pri graditvi nove nacije.
Uradnem delu je sledila čajanka in nevezan razgovor prisotnih.
Udeležencem skupščine je bilo pri prihodu v dvorano na razpolago, v obliki brošure tiskano, lično poročilo o delovanju GNC v letu 1962/63. Iz tega poročila je razvidno, da z GNC v Vik-
f
■
■
torij i sodeluje preko 120 organizacij, GNC ima v Viktoriji 26 podružnic in odsekov in na, 29 mestih svoje predstavnike.
Sam glavni urad GNC v Melbournu se je moral baviti s številnimi osebnimi problemi emigrantov in večina jih je bila zadovoljivo rešena s pomočjo sodelujočih organizacij, poedinih članov GNC vključno novonaseljencev.
Eno glavnih vlog pri delu GNC igra takozvani "contact worker". Cel Melbourne je razdeljen na področja, katerih vsako ima gotovo število "contact worker-jev", ki so podrejeni vodji področja, čim se emigrant doseli v tako področje, je vodja istega o tem takoj obveščen in dolžan odrediti enega svojih "contact worker-jev", da obišče no-vonaseljence ter jim ponudi svojo in GNC pomoč, ako jim je to potrebno.
Tudi emigranti še živeči v hostelih niso pozabljeni. GNC predstavniki raznih cerkvenih in dobrodelnih organizacij pa tudi mnogi poedinci sodelavci često posečajo hostele in včasih povabijo novodošlece k sebi na dom ali pa jih vzamejo s seboj na izlet v okolico Melbourna. Novi sodelavci na opisanem "contact" delu so pa še vedno potrebni in dobrodošli.
Ob tej priliki se v poročilu posebno opozarja na veliko število iz Notranje Mongolije prišedših Rusov, ki se nahajajo v hostelih Broadmeadows in Brooklyn. Ti ljudje trpe veliko pomankanje oblačil in perila vseh vrst in velikosti. Tovrstna darila zbira zanje The Australian Council of Churches, 125 Leicester St., Fitzroy.
GNC vedno sodeluje pri ceremonijah naturalizacije, katerih je bilo v preteklem letu v Melbournu 150.
šestinpetdeset emigrantskih otrok se je udeležilo počitniškega taborjenja pri Anglesea v januarju 1963. Taborjenje, ki traja 8 dni in na katerega se lahko prijavijo otroci od 9 do 14 let, se bo vršilo zopet januarja, 1964. Cena na otroka je £9, vključno vožnja.
Razstava na Royal Melbourne Show-u je kot vedno tudi v septembru 1962 pripomogla GNC popularizirati svoje delo med številnimi obiskovalci.
16. novembra 1962. se je ob prisotnosti uglednih gostov vršila 10. konferenca GNC v Viktoriji pod temo: Integracija v bodočnosti. Razpravljali so v glavnem: Vpliv pristopa Vel. Britanije k Evropskem skupnemu tržišču na emigracijo; koliko je že dalj časa naseljeni in vživeti se emigrant obvezan pomagati novodošlemu emigrantu; kako pospešiti integracijo potom industrije, združenj in družine. Z uspehom konference so bili organizatorji izredno zadovoljni.
Ob priliki obiska Nj. Vel. kraljice Elizabete v Viktoriji ji je GNC poklonil umetniško aranžiran šopek rož, kot pozdrav v imenu mnogih emigrantov v Viktoriji.
Iz gornjih kratkih izvlečkov letnega poročila vidimo, da funkcionarji GNC v Viktoriji in prav posebno tajnica Miss Jarrett vlagajo ogromno energije, časa, in truda v to, da olajšalo emigrantom prehod v nove razmere te gostoljubne zemlje. Zato je samo prav, da tudi mi kot novo-naseljenci pridonesemo svoj delež in kot poedinci ali kot organizacija sodelujemo z GNC kolikor je v naših močeh.	m. p.
• NOVO IN ZANIMIVO •
""wwwwwtnrtiwvinnAiwiiiiwin/uwiAw iuvwuvuwwwvuw
Merjenje visokih temperatur
Sovjetskim znanstvenikom je pred kratkim uspelo izdelati napravo, posebni pirometer, s katerim merijo temperaturo do 10.000 C. Z dosedanjimi inštrumenti so lahko izmerili temperature le do 3000° C., pa še to netočno.
Sedanje samopostrežbe že zastarele?
Neko angleško podjetje je razvilo popolnoma nov sistem samopostrežbe
Gospodinja v trgovini dobi nemesto kovinske košare bel karton. Z njim gre k dolgi steni, kjer so številne, komaj kot znamke velike zareze. Za zarezo je v steklenem prostoru vzorec blaga ali živila. Gospodinja vtakne karton v zarezo, ki odtisne oznako, ceno in težo izbranega blaga. Nazadnje vtakne karton še pri blagajni. Stroj v sekundi izračuna celoten znesek, ki ga gospodinja poravna pri blagajničarki (to je edina na-meščenka v trgovini). Blaga.jničarka pritisne na gumb in elektronska naprava razbere karton. Za trgovino je ogromno, popolnoma avtomatizirano skladišče s tekočim trakom. Čez pol minute prejme gospodinja izbrano in plačano blago že zavito pri izhodu.
Nov način vžiga pri motorjih
Nov način vžiga pri benzinskih motorjih je skonstruirala neka ameriška tovarna. Odveč je magnet, vžigalna tuljava in tudi kondenzator. Zadostuje majhno premikanje in med dvema keramičnima materialoma nastane razelektritev 20.000 voltov, ki vžge mešanico zraka in benzina.
Nov način vžiganja že uporablja industrija motorjev za poljodelstvo.
Na daljavo krmiljena hidrocentrala
Hidrocentralo Esmin v gorah Kavkaza krmilijo sedaj iz daljave. Vodo reke Terek so speljali po 7 km dolgem kanalu skozi gore, od tod pa pada z višine 160 m v turbine hidroelektrarne. Vse naprave in mehanizmi so mehanizirani in avtomatizirani in jih krmilijo na daljavo 25 km. En sam inženir opazuje kontrolne inštrumente za komandnim pultom. Vse morebitne napake avtomatizirana naprava registrira in hkrati sporoči na komandno mesto.
Stikalo po novem principu	<
Nekako pol ure po sončnem zahodu in ravno toliko časa pred sončnim vzhodom prižge preprosta japonska? naprava razsvetljavo na cestah in v prostorih. Pri oblačnem ali meglenem vremenu je seveda ta čas drugačen. Celotni učinek sloni na etru podobni tekočini, ki reagira na svetlobo. Fotocelice in druge naprave so zato odveč. Naprava je zelo poceni in jo že s pridom uporabljajo za vključevanje in izključevanje neonske razsvetljave.
Avtomati ponujajo mleko
V Anglije neprestano raste poraba mleka. Vzrok temu so novi avtomati, iz katerih lahko dobijo žejni ledenomrzlo mleko.
Poročajo, da "mladi ljudje molzejo to umetno kravo" hitreje, kot jo mlekarne lahko napolnijo. To je posebno vidno v vojašnicah, kjer vojaki uprizarjajo prave "orgije" z mlekom. V splošno zadovoljstvo ugotavljajo, da je poraba mleka vedno večja, nasprotno pa se manjša poraba alkoholnih pijač.
Robot s spominom
Tovarna Consolidated Controls Co. v New Yorku je izdelala robot "Unimate". Robot prevzema delo človeške roke. Njegovi elektronski možgani si zapomnijo kar dvesto delovnih operacij.
Zadostuje, da nekajkrat počasi pokažemo pod robotom gibanje roke, oz. delo samo. Robot si zapomni in dela po istem postopku, n.pr. polaga matice, odvija in zavija vijake, polni kartone, vari, opravlja dela pri vrtalnem stroju, stiskalnici, rezkalnem stroju in podobno.
POPULAR STORES Pty. Ltd.
7a Ferguson St., Williamstown --Tel. 65-6019
ima bogato izbiro:
delikatesnega in špecerijskega blaga vseh vrst,
jedilna olja, vseh vrst klobas in razno.
MDCir MlDi/rt posebno se priporočamo za naša izvrstna URSIC MIRKO VINA in žgane pijače.
Tel. 65-6019 za naročilo in dostavo na dom kličite
Naša društva pisma in misli
obvestilo članom sdm
Upravni odbor Slovenskega društva Melbourne obvešča vse svoje člane, da bo redni letni občni zbor društva 21. julija. Točna obvestila bodo dobili rojaki člani poštno. Zato razpisuje odbor društva
kandidatno listo,
ki jo sestavi lahko vsak član SDM s poravnano članarino in mora vsebovati:
predsednika, ppredsednika, tajnika, blagajnika,
gospodarja, nač. prireditev, kulturnega ref., soc. referenta
in
tri člane Nadzornega odbora.
Lista mora biti podpisana od vsakega posameznika. Predložena pa mora biti na spodaj navedeni naslov najkasneje do sobote 20. julija.
Opomniti je treba, da je vse društveno delo brezplačno.
Upravni odbor SDM,
371a Park St., Princes Hill, Vic.
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR TRIGLAV JE POSNEL SVOJO DRUGO PLOŠČO
Zadnji teden je PZ Triglav posnel svojo drugo gramofonsko ploščo, ki vsebuje naslednje pesmi: Regiment po cesti gre, Furmanska, Kako bom ljubila, Potožim, Peklenski večer, Hiš'ca ob cesti stoji, Gor čez izaro, Angeljček varuh moj, Rasti rožmarin in Slišala sem ptičko pet.
Plošča je zelo lepa in jo toplo priporočamo. Cena je dve funti. Dobite pa jo lahko pri patru Baziliju, v Sydneyu pri patru Odilu in pri Slov. društvu Melbourne v Slov. domu, kakor tudi na prireditvah PZ Triglav.
V naslednji številki SV berite o pevskem zboru Triglav, kar nam je priredil pevovodja V. Trampuž.	-ec
NOVE CERKVE V MELBOURNU
♦	Kot že vemo si je hrvatska skupina v Melbournu ob koncu preteklega leta nabavila svojo
bastaio cerkev v Clifton Hill, v kateri se tudi mi Slovenci zbiramo k bogoslužju vsako prvo nedeljo v mesecu.
♦	Prav tako je Srbska pravoslavna občina Sv. Sava v Melbournu lanskega novembra prišla do svoje lastne cerkve. Nahaja se v North Carlton-u na. vogalu Station in Lee Street. Cerkev ni preveč velika, vendar je na znotraj lepo prenovljena. Cena, kakor zvemo iz uradnega poročila občine je bila £3.100 deposit in £3.000 odplačila v treh letih. Tako se srbska manjšina v Melbournu lahko ponaša z dvema, cerkvama, kajti že pred leti so si v St. Albansu zgradili cerkev v pravem bizantinskem slogu in jo posvetili sv. Juriju.
♦	Kot čitamo bo Romunska pravoslavna skupina v Melbournu uživala gostoljubnost srbske pravoslavne občine v Melbournu in imela svoje bogoslužne obrede v cerkvi sv. Save.
♦	Na Velikonočno nedeljo pa so Ukrajinski Uniati posvetili svojo katedralo Sv. Patra in Pavla v North Melbournu. Posvetitvene obrede je opravil tuk. uniatski škof Praško. Katedrala, ki bo, kakor predvideva melbournško časopisje postala ena znamenitosti Melbourna, je zgrajena v modernem bizantinskem slogu in jo cenijo na £100.000. To vsoto so nabrali med pripadniki ukrajinske narodnosti živečimi v Viktoriji.
♦	Kaj pa mi Slovenci? Nismo po številu najmanjša manjšina v Melbournu. Prav gotovo bi z malo žrtev tudi mi prišli do svojega lastnega božjega hrama. Treba je le pričeti. M. P„
•	PREDSEDNIK SLOV. DRUŠTVA SYDNEY je pred tedni dobil pismo od nekega Kitajca, pismo je informativnega značaja. Zanimivo, da se tudi Kitajci zanimajo za nas Slovence. Reci in piši, 700 milijonski narod se zanima za en in pol milijonski narod. Res zanimivo, morda celo edinstveno!
•	NA ŽELJO UREDNIŠKEGA ODBORA SV, so se po vseh državah Avstralije vzspostavila zastopništva Slovenskega vestnika. Za NSW je naslov: L. Košorok, 25 Gould St., Petersham, NSW. Na zastopništvo se lahko obračate v vseh zadevah, kakor: naročnina, oglasi, dopisi, objave in vse druge informacije, kar se tiče SV. Na tem naslovu se lahko informirate ali obrnete glede vseh zadev, ki se tičejo Slov. društva Sydney.
Vesna Jazbec iz Sydney a recitira na materinski proslavi, 4. maja, Mamici.
• V ZADNJI ŠTEVILKI VESTNIKA JE BILA
omenjena prireditev materam, materinski dan, tako v Sydneyu kot v Melbournu. To je pri nas Slovencih že dalj časa v navadi. Novi in moderni časi so prinesli na dan tudi Dan očetov. Pri nas to ni bilo v navadi. Sicer ni nič napačna ideja, zato je odbor SDS sklenil, da gu tudi Slovenci uveljavimo ta Fathers Day. Društvo bo letos priredilo kulturno-družabni večer za očete. Naj enkrat tudi očka pride na svoj račun! Saj vendar živimo v dobi "patriarhata".	lk-
SPOMINSKI DNEVI
♦	13. julija 1920.
so italijanski fašisti zažgali Narodni dom v Trstu.
♦	14. julij 1789.
Največji praznik v Franciji. Pariške množice so naskočile in zavzele Bastiljo, pariško trdnjavo, v kateri so dotlej bili zaprti politični zaporniki, ki so se pregrešili proti okostenelim fevdalnim režimom.
♦	23. julija 1918.
je bila v Ljubljani ustanovljena slovenska univerza.
♦	29. julija 1804.
je bil rojen v. Sp. Luši pri škofji Loki Lovrenc Košir, oče poštne znamke.
J. S., "Kupoprodajna pogodba"
Kdo plača odvetniške stroške, nastale iz kupoprodajne pogodbe?
če Vam prodajalec oz. njegov zastopnik ni vnesel klavzulo v kupoprodajno pogodbo, da ste plačnik odvetniških stroškov Vi, potem je prodajalčeva dolžnost, da plača odvetniške stroške, pravtako je dolžan državi plačati takso, ki sledi iz pogodbe.
Ob tej priliki pa Vas velja opomniti, da ste plačnik odvetniških stroškov tudi Vi, če ste zato najel odvetnika, ki bo preveril pravilnost sklenjene pogodbe, nadalje, če je hiša, zemlja, ali karkoli ste kupili,, "clear": prodajalec je edini resničen lastnik hiše ali zemljišča; ni je hkratu prodal Vam in še nekomu drugemu (povlekel depozit) i.t.d.
Lajič Božena, Sunshine
V Avstraliji sem dobro leto in sem hrvatsko srbskega pokolenja. Vzgajala pa me je stara mama, Slovenka, živeča v Zagrebu. Od nje sem se naučila nekaj slovenščine.
Z mojim možem, Srbom, sva obiskala nekaj zabav v Avstraliji, pretežno srbske in hrvatske. Na zabave sva odšla, da se bova zabavala v ju-goslovenskem okolju, pa sva dosegla nasprotno. Prirejali so politične mitinge, katere sva morala plačati. V domovini so -taki mitingi brezplačni!
Na veselo presenečenje mi je sodelavec Vašega lista ponudil "vabilo" za "Vestnikov" ples v minulem mesecu. Tam sva se prvič resinčo zabavala ob veseli godbi in programu, ki je bil vnešen med plesne odmore. Okolje je bilo za masovni ples povoljno, "kulturno", brez dviganja rok, kot je ponekad navada. Pohvalim pa naj še izbor dvorane, ki je prekrasna.
Prosim Vas, če mi oslej pošiljate vaš SLOVENSKI VESTNIK, kajti z možem že razmišljava za pristop k Vašem Slovenskem društvu v Melbournu. Sporočite nam pogoje in če se z možem sploh lahko včlanima v društvo, ker nisva Slovenca.
Pogoji za izredno članstvo so odposlani na naslov. Naročnik Slovenskega vestnika pa lahko postane vsakdo, tudi če ni Slovenec. Imamo že nekaj takih primerov.
Spoštovani urednik!
Najlepša Vam hvala za Slov. vestnik. želim po tati redni bralec Vašega časopisa. Prilagam ček za dve funti za naročnino in sklad.
čestitam Vam za Vaš dosedanji uspeh in Vam želim čim lepšo bodočnost.
Lep pozdrav vsem naročnikom Slov. vestnika, posebno pa aktivnim!
P.S.: Prilagam še naslov rojaka, pa mu pošljite Vestnik. Vaš Vir givi j Ferfolja, NSW.
Dopise sprejema uredništvo SAMO DO VSAKEGA 20. V MESECU, za vsako naslednjo številko!
Urednik
VSA MEHANIČNA POPRAVILA VAŠEGA AVTOMOBILA VAM OPRAVIMO PO SOLIDNI CENI!
"WESTERN HIGHWAY SERVICE STATION"
Lastnika: T. ZAGORC & A. MECH. 248 Ballarat Rd., West Footscray Tel. 31-78152
Kompletna servisna postrežba! Poznani slovenski avtomehaniki! Svoje želje boste obrazložili v svojem jeziku!
Večja mehanična opravila opravljamo tudi na obročno odplačevanje. Pridite, prepričali se boste o solidnosti! Poslujemo ves dan in v nedeljo dopoldne.
Novice iz domovine ...
Za vsakovrstna tiskarska dela
TISKARNA S. SPACAPAN
(Reg. DISTINCTION PRINTING)
171 Nicholson Street,
East Brunswick — Tel. 38-6110
ANKETA NAJLEPŠIH PREDMETOV
Rezultat ankete o najlepših izdelkih na zagrebškem velesejmu. Pri tej anketi so prišli v poštev le izdelki jugoslovanske industrije in to za paviljone, kjer so razstavljali pohištva in opremo za gospodinjstva.
Električni štedilnik GORAN iz Zagreba, Avtomatski televizor RlZ iz Zagreba, nerjaveča posoda GORICA, električni štedilnik GORENJE iz Velenja, pralni stroj EFKA iz Zagreba, šivalni stroj JADRANKA-BAGAT Zadar, štedilnik LTH škof j a Loka, kombiniran štedilnik TOBI Maribor. V drugi skupini pa so akentiranci dali največ glasov za naslednja pohištva: modra "soba" šipad Sarajevo, kabinet Lesnina Ljubljana, kavč za rastavljanje DIP Virovitica, kovinska kuhinjska oprema SOKO Mostar, "zelena soba Slovenija les, pisalna miza DIP Virovitica, kabinetna kuhinjska oprema "Dunav", Apatin, kombinirana soba "Lesnina" Ljubljana . . .
★
INTERTRADE NA MEDNARODNEM TRGU
Podjetje za mednarodno trgovino INTERTRADE v Ljubljani je v zadnjem času močno usmerilo svojo dejavnost v Sudan, kjer ima svoje predstavništvo v Kartumu. Na sudanskem trgu zaznamujejo že prav lepe uspehe. S posredovanjem posredništva INTERTRADE je zagrebško poslovno podjetje INGRA pred kratkim sklenilo s sudanskim podjetjem The Nile Cement Co. Kartum, pogodbo za zgraditev cementarne Rabak z zmogljivostjo 100.000 ton cementa letno. Opremo za cementarn bodo dobavila podjetja "Litostroj", "D j uro Djakovič" in "Rade Končar". Vrednost te opreme in montaže znaša 4.5 miljona dolarjev.
Druga pogodba, ki jo je dobilo podjetje Ingra s posredovanjem INTERTRADE, je gradnja električnega daljnovoda v Sudanu v vrednosti 1,380.000 dolarjev.
★
NAJVEČJE GRADBIŠČE V UUBLJANI
Gradbišče leži med Titovo, šubašičevo, Valva-zorjevo in Erjavčevo ulico — na kompleksu nunskega vrta, in obsega cca. 40.000 kv. m. Ker bodo temelji podzemnih garaž 10,70 m pod zemljo, točneje pod nivojem šubašičeve ulice, temelji ostalih objektov pa okrog 6 metrov, je zdaj gradbišče podobno veliki jami, iz katere 40 kamionov neumorno odvaža zemljo. Iz jame bodo kaj kmalu pričele rasti stolpnice, garaže, kinomatograf, veliki trgovinski lokali, knjižnice, itd. Še majhna zanimivost: tam kjer bodo zgradili najmodernejšo kinodvorano v Jugoslaviji, je bilo pred 1.900 leti rimsko naselje.
SLOVENCI PROTI SLOVENŠČINI
Kako je to mogoče, nam kdo poreče, in vendar je mogoče, že prislovnično je, da Slovenci zelo radi tožimo o tem, kako nam kdo prikrajšuje pravice, nam krati naš jezik . . . Vse mogoče stvari obravnavamo in tarnamo, ničesar pa ne pokrenemo. In to vsak Slovenec, kjerkoli je: v domovini, v Italiji, Avstraliji, Ameriki ... Iz ljubljanskega "Dela" bomo citirali pismo uredništvu — brez komentarja: Tovariš Urednik!
Ko sem pred dobrim letom kupil Moped — kupil sem ga v Celju — bi rad tudi navodilo za vzdrževanje Mopeda. Odgovorili so mi, da imajo samo Uputstva za upotrebu i vzdrževanje Mopeda. Torej navodila v srbohrvaščini. Misleč, da je pač naključje, da v Celju ni te brošurice v slovenščini, sem pozneje pisal sami tovarni "Tomos" v Koper, da bi rad taka navodila. Odgovorili so mi, da mi žal navodil v slovenščini ne morejo poslati, ker so tiskana samo v srbohrvatskem jeziku.
Brošurici v srbohrvaščini ni kaj reči, strokovno je odlično napisana, toda v njej mrgoli raznih strokovnih izrazov, ki jih je težko razumeti. Če bi bila navodila tiskana v slovenščini, bi jih skoraj vsak slovenski mo-pedist kupil in laže in z večjim pridom uporabil.
Vprašujem se: tovarna je na slovenskem. Največ kupcev mopedov je bržkone v Sloveniji — zakaj se torej tovarna "TOMOS" ne potrudi da bi dala slovenskim kupcem Mopedov navodila v slovenščini? Prav zagotovo bi si marsikateri slovenski mopedist rad nabavil brošuro za svoj denar — ne bi je bilo treba dajati zastonj.
Kaj pravite? Ali ne zasluži tovarna "Tomos" zaradi tega malo kritike?
Ivan Premrl, Strmec 55 pri Celju
PHILIPS ODKUPIL 7 PLOŠČ RTB
Največja evropska firma za snemanje gramofonskih plošč PHILIPS je odkupila licenco za 7 plošč RTB. Na 4 ploščah igra orkester Zagrebške filharmonije pod vodstvom Milana Horvata: Beethovenov koncert za violino in orkester (v ka,terem igra solist Igor Ozim, najmlajši in naj-nadarnejši slovenski virtuoz na violino).
NOVA VINSKOPREDELOVALNA KLET V VIPAVI
Kmetijsko vinarska zadruga Vipava je letos investirala pol milj arde dinarjev za zaključna dela vinskopredelovalne kleti v Vipavi z zmogljivostjo 450 vagonov vina. Del teh sredstev bo investiran tudi v gradnjo novih hlevov in nabavo
posebne plemenske pasme goveje živine, za katero je teren okrog Vipave zelo ugoden.
Vinarska klet v Vipavi se bo z zmogljivostjo lahko kosala s tisto v Brdih. Vipavci so za tako klet že dolgo čutili potrebo, posebno, ker slovenske pridelovalce vina čedalje bolj sili potr«ba za izvoz, uvozniki pa zahtevajo enoten vzorec vina v vagonskih količinah. V prejšnjih letih so bila slovenska vina mnogokrat zavrnjena od tujih uvoznikov, ker niso vagonske pošiljke ustrezale poslanemu vzorcu.
★
IZDAJAL SE JE ZA ŽUPNIKA
Franjo Jurak, rojen v Zagrebu, je bil od celjskega sodišča obsojen na dve leti strogega zapora, ker je zagrešil 7 kažnjivih dejanj s tem, da se je izdajal za župnika — in kradel v žup-niščih.
F. Jurak se je na obiskih v župniščih izdajal za duhovnika, da bi si s tem pridobil naklonjenost, in sicer vselej v odsotnosti pravega duhovnika. Takole, ko je bil v "farovžu" kot duhovnik sprejet v prenočevanje, je opravljal svoj tatinski posel. Vse mu je prišlo prav: brevir, nalivno pero, denar v gotovini, oblačila . . .
V župnišču v črnem vrhu je celo uspel pri župnikovi materi, da bo nekaj dni maševal v cerkvi. Poteze in potegavščine nevarnega in domiselnega izmikavta so bile različne in prevdar-jene, zato kazen 2 leti strogega zapora nikakor
ni previsoko odmerjena kazen.
★
VSE ZA TURISTE
Opatija: 120 prireditev za turiste. Prireditveni svet je sprejel program za razvedrilo turistov v turistični sezoni; vse v znamenju — devize. Tudi v ostalih mestih Kvarnerskega, zaliva bodo poskrbeli za 80 takih programov. Se pravi turisti bodo imeli dovolj zabave, ob kateri bodo lahkd pozabili na tradicionalne pomanjkljivosti v po- ' strežbi (direktorji imajo enako plačo, če so vestni ali ne). Kako pa bodo funkcionirale ostale dejavnosti, drobna trgovina, malenkostni spomin -čki iz Jadrana itd. se še ne ve. Vsa zadnja leta so vse te stvari bile narobe, bolje, šepale so tako, da turisti niso imeli kje porabiti denarja,.
Obetajo pa, da je letos z vsem pripravljeno, da je to leto proglašeno kot "leto lova na turistične devize".
PTY. LTD.
RADI VAŠIH HIŠNIH POTREB SMO ODPRLI NASLEDNJE TRGOVINE:
"BONANZA" Electric & Furnishing Co.
jf 34 Irving St., Footscray — Tel. 68-6899 -k 252 Barkly St., Footscray — Tel. 68-7073 + 61 Gertrude St., Fitzroy — Tel. 41-4939
PRIJATELJI IN ROJAKI!
V naših na novo odprtih trgovinah imamo najrazličnejše blago, ki je potrebno Vam — za Vašo hišo:
pralne stroje — sušilnike perila — televizorje — radie, ki ujamejo celo Evropo — gramofonske plošče z našo pesmijo — šivalne stroje — hladilnike — razno pohištvo — linoleume vseh barv in vzorcev ter kvalitet — razne svetlobne okraske! Vaše stare predmete vzamemo kot depozit na novo kupljeno blago! Za kratkoročna odplačila se ne plačajo obresti!	Govorimo slovensko!
PRIDITE IN OBIŠČITE NAS ALI NAS POKLIČITE TELEFONSKO — SMO ZMERAJ NA RAZPOLAGO! OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE O NAŠI SOLIDNOSTI ! ! !
Drobne vesti -
ms
"AURORA'
S. NOVAK
PHOTO STUDIO
:
NOVI PAPEŽ
Za naslednika pok. papežu Janezu XXIII. je bil izbran milanski kardinal Montini, ki si je nadel ime Pavel VI. Zadnji papež z imenom Pavel je vladal kat. cerkvi nič manj kot pred
300 leti.
Sedanji poglavar kat. cerkve je zelo izobražen in ima za seboj zelo aktivno življenje v cerkvi, kakor tudi listino visokih šol, kjer je študiral. Papež se je v glavnem izrazil, da bo nadaljeval delo Janeza XXIII., kakor poroča tukajšnji tisk.
TRŽAŠKI PROMET NAZADUJE
Redne mesečne statistike tržaške zbornice I za trgovino, industrijo in promet v zadnjem času resno opozarjajo na nazadovanje pomorskega in železniškega prometa.
Medtem ko pristojni organi sklepajo o širini bodoče avtomobilske ceste Trst-Benetke, ko se razne trgovinske delegacije v tujini zavzemajo za večjo preusmeritev železnišškega prometa v tržaško luko in ko sestavljajo prve načrte za večjo ekonomsko integracijo bodoče avtonomne dežele, so številke prevoženih, nagovorjenih in raztovorjenih ton vsak mesec manjši.
Tržaško pristanišče je bilo še pred leti četrto na seznamu italijanskih pomorskih luk. Lani je po obsegu prometa padlo na deveto mesto. Pred njim so: Genova, Benetke, Neapelj, Augusta, Ravenna, Savona, La Spezia in Livorno. Neugodno smer navzdol pa izkazujejo pred meseci objavljeni podatki za prve mesece letošnjega leta. Medtem ko ostale luke napredujejo in je napri-mer Genova dosegla v januarju nad dva miljona osem sto tisoč ton prometa, je šlo skozi Trst v istem mesecu samo 410 tisoč ton, to je za 20 tisoč ton manj kakor v istem mesecu lanskega leta.
fwtAfuinMtnfwvifwvwwtivtnfw«wuwuwwt«wwwwwt#wtAjwijwtjuwwut#wvinn
Se seliš, sporoči tudi listu spremembo!
EEEJgigEfiijigjjaMS^
PLESKARSTVO (Painting)
IŠČEM VAJENCA ZA PLESKARSKO DELO.
PLAČA PO DOGOVORU. F. Berič, 14 Goodrich St., Oakleigh, Vic.
Tel. 57-5893
laaiSiSUčMiM!!^^
V RIMSKEM PARLAMENTU SLOVENKA — VENDAR RDEČA
Bilanca iz parlamentarnih volitev v Italiji se je okrenila nekoliko na levo, v prid raznim socialistom in celo komunistom. Prav tako je bilo beležiti znatno povečanje glasov v prid desne opozicije liberalov — in celo neofašistov. Volitve pomenijo vsekakor lekcijo demokraciji, pa naj se imenuje "krščanska" ali kakorkoli, da ljudje silijo iz "togosti navzven" in da tja vlagajo svoje glasove. Po tolikih letih utrjenega režima žele nekih radikalnih sprememb.
Ob teh volitvah pa kot Slovenci beležimo, da smo dobili v rimski parlament slovensko poslanko — rdečo Marino Brnetič. No, kakorkoli, po 39-tih letih smo Slovenci kot manjšina ponovno zastopani v rimskem parlamentu s svojo poslanko, katero je kandidirala KPI.
Nekaj volilnih izidov v deželi Fur lani j a-Julijska krajina: Krščanska demokracija: 341.791, Komunistična partija: 146.620, Socialistična stranka: 109.153, Neofašistična MSI: 51.164, Liberalna stranka: 45.635, Monarhisti: 7.835, Republikanci: 2.987 glasov.
Skupna Slovenska lista je dobila v Trstu 5.679 glasov.
KULTURNEJŠE AMERIČANKE
Gallupov institut za proučevanje javnega mnenja je anketiral "reprezentativne" Američanke, kako je bilo v lanskem letu z njihovim kulturnim življenjem. Izkazalo se je, da so se Američanke dosti bolj zanimale za kulturo kot moški. Ženske so se v večini kot obiskovalke gledališča, poslušalke koncertov, bralke leposlovnih del, amaterske slikarke, glasbenice, prav tako vnete obiskovale razstave — prednjačile so pred moškimi. Zato pa so jih moški "potolkli" pri branju stripov, obiskovanju športnih predstav, gledanju kavbojskih filmov na televiziji . . .
ITALIJA KONKURENT JUGOSLOVANSKI POHIŠTVENI INDUSTRIJI
Med evropskimi državami postaja Italija z leta v leto pomembnejši izvoznik pohištva. Njeno pohištveno industrijo v zadnjih letih karakterizira močne, ekspanzija. V letih konjunkture na svetovnem tržišču se je Italija uveljavila kot izvoznik, čeprav mora glavno surovino — les uvažati in to v veliki meri iz Jugoslavije. Hitri razvoj italijanske pohištvene industrije je zlasti podprla uspešna povezava med dobro razvitimi spremljajočimi industrijami, kakor so tekstilna, kemijska in kovinska.
Ta povezava je omogočila Italiji specializirano proizvodnjo visoko kakovostnega pohištva, s tem pa si je hkrati ustvarila sloves na mednarodnem tržišču. Za jugoslovansko gospodarstvo bo Italija na trgu pohištva še vrsto let pomembnejša kot konkurent jugosl. pohištveni industriji, kakor kot uvoznik, ker. velja prav za velika uvozna tržišča ZDA in Z. Evrope.
VRANA VRANI . . .
Po vesteh iz V. Nemčije je javni tožilec DR Nemčije (komunistične) pričel s preiskavo (v odsotnosti) proti Adenauer j e vem državnem sekretarju Hansu Globkeju, z namenom, da. ugotovi, v kolikšni meri je le-ta odgovoren za "likvidacijo milj ono v Židov in pripadnikov drugih narodov". Globke je bil ministrski svetnik v Hitler jevem Notranjem ministrstvu vse do leta 1945.
Po drugi strani .pa agencija TASS (sovjetska) najavlja, da se tudi pri njih pripravljajo z izročilom lio te Z. Nemčiji in nekih novih dokumentov o nacističnih sodelavcih in funkcionarjih, ki svobodno vedrijo in oblačijo v Z. Nemčiji, in ki so celo na odgovornih državnih položajih.
624A BARKLY ST., W. FOOTSCRAY ■ Tel. 68-6108. Privatno: 68-5974.
■
Priporočamo za albume v barvnem g in naravnem tonu v vseh velikostih! ■
Ista agencija TASS pa skrbno molči, da se bivših nacistov poslužujejo tudi v "sovjetski" Nemčiji, kjer imajo bivši nacisti močne položaje celo v Armadi.
Kar sme levica — ni dovoljeno desnici! Resnica, grda resnica je, da se v posmeh hitlerjevskim žrtvam tako eni kot drugi poslužujejo proslulih nacistov in fašistov vseh vrst in narodnosti, vse tja do Franca iz Španije, ki mu danes vsi vprek dvorijo z namenom, kdo ga. bo pridobil — nihče!
"MIRNE OVČKE" V AMERIŠKI JETNIŠNICI
Uporov v ameriških jetnišnicah je zares zelo malo, vendar vseeno več kakor v katerikoli drugi državi na svetu. Zato tudi jetniške oblasti živijo v nenehnem strahu, da bo med jetniki "zavrelo" in da bo tako prišlo do množičnega pobega, na vsak način pa do precej dolgotrajnega obleganja in boja, ki skoraj vedno terja kakšno človeško žrtev. Kako miriti kaznjence? To je največja skrb vseh uprav jetnišnic. Probleme rešujejo na različne načine. Za tistega, ki se so zanj odločili v jetnišnici Carson Cityja v zvezni državi Nevadi pa je treba priznati, da je res precej nenavaden. V jetnišnici so namreč uredili pravcato igralnico, v kateri lahko jetniki kockajo za denar, kjer lahko igrajo poker in druge igre s kartami in kjer lahko stavijo na izide konjskih dirk, košarkarskih in odbojkarskih tekem. Igralnica je odprta od pol osmih zjutraj do poldveh popoldne, vstop pa je dovoljen prav vsem zapornikom. Seveda, če imajo denar. Jetnikom, ki imajo svoj tekoči račun v bankah, daje jetniški blagajnik bakrene žetone, s katerimi potem lahko igrajo za neomejene vsote. Toda pravilo je, da lahko jetnik izkoristi na teden samo deset dolarjev in tako gre tudi ves morebitni večji dobiček spet nazaj na bančni račun. Ker so med jetniki večinoma razni gangster j i, med katerimi je tudi veliko takih, ki so se na prostosti ukvarjali prav s hazardom, seveda ne pride nikomur na misel, da bi sleparil.
Ob tem nenavadnem poskusu, ki je seveda pritegnil pozornost javnosti, je morala jetniška uprava organizirati pravcato tiskovo konferenco, na kateri je potem upravnik lahko zatrdil novinarjem, da je morala v jetnišnici odlična in da so jetniki postali, odkar dela igralnica, "mirni kot ovčke", ter da jim še na misel ne pride, da bi se upirali. Ob tem nenavadnem načinu prevzgoje nekdanjih gangster j ev mogoče pove vse še en podatek, da so igralnico uredili v knjižnici, in sicer tako, da so večino knjig odnesli, ostale pa zaprli v omare.
ZDA: VODITELJ ČRNCEV UBIT
V zgodnjih jutranjih urah 12. junija je bil na dovozišču k svoji hiši (Jackson, Mississipi, ZDA) ubit vodja južnoameriških črncev, Medgar W. E vers. Vodja črncev je bil ubit, ko se je vračal z antisegregacijskega zborovanja.
Umor jušnoameriškega voditelja črncev je vrhunec nenehnih spopadov med belimi in črnimi, ki se je začel z odklonitvijo črnih študentov na belih univerzah. Med zadnjim valom spopadov belcev ter črncev je posredovala tudi vojska, ki je po Kennedy jevem ukazu vsaj začasno zatrla prelivanje krvi. Vendar le začasno. Kriza — in to moralna kriza ameriške družbe — je zopet tu.
Ob tem zadnjem dogodku je prezident Kennedy izjavil:
"Stojimo pred moralno krizo kot narod in kot ljudje . . . Dogodkov ne moremo več obvladati s policijskimi ukrepi . . . Čas je, da pričnemo krizo reševati v Kongresu."
In res je, kar je Kennedy izjavil . . .
VI IN VAŠ DOM...
ŠKODLJIVCI IN BOLEZNI
O škodljivcih in boleznih bi se lahko spisala zajetna knjiga, vendar ml se bomo omejili na kratko, na najosnovnejše, kar mora vedeti naš vrtičkar. Takoj je treba pripomniti, da dobra rastlina, ki rase v dobri zemlji in ob pravem sezonskem času, je odpornejša bodisi proti škodljivcem, ker ima hitro raščo, še posebej pa proti raznim boleznim.
Preveč gnojena zemlja pri nekaterih rastlinah povzroča "nategnjenost", premalo gnojena pomanjkanje rasti. Votla: preveč vode ni dobro, posebno še, če zalivamo zvečer, ker se v vlažni zemlji zelo množe gliste in polži, ki potem zajedajo rastline. Preobilica vode povzroča tudi bolezni: plesni . . .
Škodljivci — insekti Zvcčilci: Zvečilci so živalice, ki žvečijo rastlinsko listje. Najpožrešnejši med vsemi so brez dvoma vse vrste gosenic, zatem kobilice . . . Žvečilci pa so tudi polži, ter gliste, ki žvečijo rastlinske koreninice.
Gosenice: V Avstraliji živi mnogo vrst gosenic, katere so več ali manj vse enako požrešne uni-čevalke rastlinstva. Razlika med njimi je le v tem, da ene žvečijo povrtnino, druge per je. vinske trte in sadnega drevja, tretje dekorativno dre-vesje, spet cvetlice i.t.d. . . .
Zaščitna sredstva proti gosenicam: Kot zaščitno sredstvo proti gosenicam uporabljamo v Avstraliji najčešče — najučinkovitejše — YATES Deris Dust, ali Deris Spray — Deris prah ali tekočino, kot je npr. Katakilla ali mešanice DDT, praškov ali tekočine. Za drevje in vinske trte pridejo predvsem, zaradi praktičnosti, v poštev tekočine za škropljenje.
Ista sredstva veljajo tudi za ostale žvečilce z izjemo glist in polžev.
Zaščitna sredstva proti polžem in glistam: YATES ali katerikoli drug Snails & Slugs Defender. Zaščitna sredstva proti tema škodljivcema so dvojna: v prahu ali groba — pelets. Oboja so dobra, učinkujeta enako, le da je grobi — pelets defender — odpornejši proti vodi in vlagi, ko zalivamo; v prahu pa ni odporen in pride v poštev lé na plantažnih nasadih. Ko se defender v prahu zaradi vlage razkroji, se njegova ubijalna moč razkroji. Paziti je tudi treba, da zaščitnih sredstev proti polžem in glistam ne trosimo preblizu rastlinskih stebel, ker bi strup s posredovanjem vlage prodrl do koreninic in jih poškodoval.
Škodljivci — zavijalci listja: Te škodljivce opažamo na sadnem drevju, nekaterih vrstah dekorativnem drevju in na vinskem trsju.
Zaščitno sredstvo proti listnim zavijalcem — Codling Moth po angleško: DDT preparati, s katerimi škropite drevje v presledkih, običajno 10 dni.
Fruit Fly — sadna muha je ena izmed najnevarnejših raznašalk bolezni, ki je posebno aktivna v državi NSW. Viktorija in druge avstralske države se nenehno, in dokaj uspešno bore, proti prodiranju te muhe na svoja področja. V NSW je zatiranje sadne muhe obvezno, naj si bo na plantažnih nasadih ali med vrtičkarji. Sadna muha je raznašalka nevarne bolezni, ki je v stanu uničit ves sadni pridelek, poleg tega pa zakuži drevesje. S to boleznijo zakuženo dre-vesje ne rodi, oz. piškav sad odpade pred dozo-ritvijo. Bolezen se zažre v les sadnega drevja.
Zaščitno sredstvo proti sadni muhi: Napravite mešanico :
1	fluid oz. Nicotine Sulphate,
2	fluid ozs.' 20% DDT Emulsion,
2 lbs. Sugar,
4 gallons vode, v kateri vse dobro premešate.
Mešanica iz gornje formule je strup. Pazite, da ne zastrupite sebe ali živali! Ko ste napravili mešanico po gornji formuli, vzemite širok bellini čopič in premažite okuženo drevo, še bolje pa bo, da premažete drevo predno je zakuženo! Razkuževanje se pričenja tik pred cvetom in traja do dozoritve sadu, v presledkih ne manj kot redno tedensko. Ta pravila veljajo za NSW, v primeru, da se sadna muha pojavi na drugem področju, kjer še ni udomačena, je treba takoj javiti na Department of Agriculture države, kjer se je sadna muha pojavila. Strokovnjaki bodo opravili vse potrebno, da bo ta škodljivka zatrta.
Paradižnikova rja in peronospora: Proti paradižnikovi rji posipamo paradižnikove sadike in paradižnike s TOMATOS DUST. Pred peronosporo pa bomo rastlino škropili z modro galico — BORDEOX MIXTURE v prahu ali tekočini.
Bordeox Mixture — modra galica — je zelo priporočljiva za škropljenje vinske trte; v presledkih 10 do 14 dni od ozelenitve do dozoritve grozdja. Škroplenje z modro galico kontrolira različne bolezni, plesni . . .
Prav tako je škropljenje z modro galico zelo priporočljivo na sadnem drevju, pred vzbrste-njem in takoj potem, ko listje odpade s sadnega drevja.
S tem, mislim, smo na kratko opisali za Avstralijo najnevarnejše bolezni in škodljivce ter sredstva, ki jih je povzeti za kontrolo. V primeru, da kateri izmed naših naročnikov želi širše pojašnjenje o težavah, na katere je našel s svojim vrtom, pišite nam, radi Vam bomo priskočili na pomoč s strokovnimi nasveti. Ce bomo le mogli.
NASVETI
+ Na kuhinjskih vratih naj visi beležka s svinčnikom, kamor boste zapisali vse, kar morate nakupiti.
♦	če imate večjo družino, si kupite voziček za nakupe. Morda se vam bo zdel to velik izdatek, toda kmalu boste drugačnega mnenja. Tilnik, ramena in roke vas ne bodo več tako bolele.
♦	Če le mogoče, pri kuhanju sedite. Veliko stvari namreč lahko opravite sede, npr. očistite zelenjavo, olupite krompir, mešate zmes za sladico. Podobno se izognete prekomerni utrujeno-

sti, če likate sede. Navadni kuhinjski stoli so za to premajhni, če nanje postavite pručico ali kup časopisov, bo višina najprimernejša. Idealno pa je seveda, če si preskrbite vrtljiv kuhinjski stol, ki ga lahko poljubno znižate ali zvišate.
♦	Gotovo se bojite žehte. Najbolj utrudljivo je pranje perila, ki se nabira več tednov. Umazanija se zažre vanj in stane nas mnogo več truda, kot če bi ga oprali sproti. Nekatere gospodinje se izognejo tej pokori s tem, da perejo pomalem, npr. vsak teden posteljno perilo enega družinskega člana in ne vse hkrati. Kako, se boste že same najbolje odločile. Tu le še majhen nasvet za umazano perilo. Namesto košare ali zaboja uporabite vrečke in jih obesite na steno kopalnice. Belo vrečko za perilo, ki ga moramo kuhati, modro za pisano perilo in rdečo za občutljivejše stvari. Tako ne bo več zamudnega odbiranja perila.	*
♦	Pospravljanje jemlje mnogo časa. Svetovala j bi, da najprej pospravite postelje. To da stanovanju takoj urejen videz. Vsak dan pobrišite prah po opravi, kjer se najraje nabira, in natančno počistite enega od stanovanjskih prostorov: odmaknite pohištvo, pobrišite pod omarami in posteljami, stresite preproge in, če je potrebno. pološčite parket. Za smeti si preskrbite manjše vedro ali košaro,- da vam ne. bo treba vsak trenutek tekati k smetnjaku.
♦	Otroke navajajte na delo, primerno njihovi starosti: čiščenje čevljev, pomivanje posode, brisanje posode in prahu, navadijo naj se pospravljati svojo sobo. V nedeljo naj pomagajo pri pripravljanju kosila, lahko pa tudi servirajo.
^ V kopalnici naj bo prašek za čiščenje na vidnem mestu. Tako se bodo družinski člani navadili in počistili kopalno kad za seboj. Ali je-kopalnica počiščena in kako, po tein človek ceni gospodinjo!
♦	Včasih lahko pridejc Zato imejmo na zalogi silo hitro gotovo, če se bomo zaklepetale.
<S> Posodo, ki jo odrabite, če le mogoče, takoj pomijte. Obrezke, kosti, smeti dajajte raje na papir kot v kako posodo. Tako lahko vse skupaj zavijete in vržete v smeti. Smetnjak ne bo tako umazan in tudi smrdelo ne bo tako.
ride j o nepredvideni obiski. >'i nekaj konzerv, da bo koj1
DEŽELA KRANJSKA NIMA LEPŠ'GA KRAJA — KOT JE Z OKOLCO TA PODOBA RAJA.
FILM...
FERNANDEL 60 LETNIK
Pred kratkim je dopolnil šestdeset let francoski komik-filmski igralec Fernandel, čigar pravo ime je: Fernand Joseph Desire Contandin. Je kdo izmed civilizirancev, ki ga ne pozna s filmskega platna? še ni videl njegovega "konjskega obraza", kateremu se ima zahvaliti za tolikšno priljubljenost med občinstvom? Pa ne samo to, poleg svojega "obraza", oz. nad njim tiči izreden talent, ki vsako stvarco spremeni v smeh in dobro voljo.
Fernandel je prvič stopil na odrske deske že s petim letom, od takrat naprej je vzljubil te deske ter še bolj občinstvo. Ne ve se še, ali je on bolj vzljubil občinstvo, ali občinstvo njega. Resnica je, da "vžge" povsod, kjer nastopi, in da je za današnjega človeka formula "Fernandel" uspešnejša od vsake filozofije in zdravila.
Komik Fernandel ima za seboj že preko 150 filmskih vlog, in vendar njegova "žilica" še ne miruje — prav takšen je, kot je bil pred desetletjem. Ob njegovi šesdesetletnici: še na mnoga leta! Nove vloge v filmih!
"OSCARJI" ZA LETO 1962 — TUDI PO DRUGI PLATI
študentje Harvardske univerze (Massachus-sets, ZDA) razdelijo vsako leto tudi svoje priznanje "Lampoon Awards" ("Sramotilna nagrada") "najslabšim igralcem, režiserjem in filmom leta".
Za leto 1962 so dobjli to "priznanje" Charlton Heston za glavno vlogo v filmu "Gospodar", Jane Fonda za glavno vlogo v filmu "Spolnost", ki je na čelu najslabših filmov leta, sledi mu film "Najdaljši dan", in sicer za najslabšo ,igro v ce-losti. "Nagrajena" je bila tudi Natale Wood, ki se ji je čisto sami posrečilo uničiti film "Gipsy", kjer je "neizpodbitno strašno" zaigrala glavno vlogo.
Najslabši režiser leta je bil po mnenju teh študentov Stanley Kubrick za film "Lolita". "Sramotilno" nagrado je dobila tudi igralka glavne vloge Sue Lyon za "ponarejeno skromnost", s katero je igrala LOLITO, prej pa je trdila, da v vsakdanjem življenji ni Lolita. Naposled je dobila to "priznanje" tudi italijanska igralka Annamaria Pierangeli: za "igralko, ki je požvižgala na sposobnost in ki je postavila svojo umetniško kariero na kocko, ko je v filmu u "Sodoma in Gomora" igrala kot kip.
UMRL JE HARRY PIEL
V Muenchenu je 27. 3. preminul svoj čas najslavnejši junak filma, nemških pustolovskih filmov predvsem nemega obdobja, Harry Piel. Davno tega. je nastopil v številnih zabavnih filmih, junačil po salonih in med tolovaji. "Umetnost" mu je bila tuja, nikoli ni bil dolgočasen. Leta 1914 je ustanovil svoj "Ariel-Film". Bil je vse hkrati: producent, scenarist, režiser, snemalec, igralec, in lastni reklamni šef. Vsega je naredil 107 filmov. Tako je postal pojem, dokler ga čas ni prehitel. Ljudje so ga pozabili, toda še zmeraj je tovoril okrog zaboje s svojimi starimi filmi,- ki jih nihče več ni maral. To so bili filmi o ljudeh, živalih in senzacijah vsake vrste. A kaj, cirkus, ki se mu je zapisal, na filmskem platnu ne vžiga več. Umrl je obubožan in sam, star 70 let.
SKRAJŠANA "KOZARA"
Pred dnevi je režiser Veljo Bulajič v laboratorijih zagrebškega "Dubrava-film" skrajšal svoj film "Kozaro" za 14 minut. Taka je bila želja francoske distribucijske hiše "Jack Leittien", ki je film odkupila za prikazovanje v Franciji.
Zvedeli smo, da je "Kozara" razen v Francijo prodana še v Švico, Belgijo, Luxemburg, v dežele Severne Afrike, Sovj. Zvezo, Kanado in Japonsko. Pogajanja za odkup so v poteku še z Italijani, čehoslovaki in Bolgari.
Drobne vesti
NJIH ČAS JE MINIL . . .
Iz SZ prihajajo vesti, da so čistke v Partiji in vodilnem aparatu "nenehen proces", ki se bo ustavil šele takrat, ko bodo odstranjeni vsi stalinisti. Stalinovske direktorje in druge zamenjujejo hruščevci, ki so za las progresivnejši.
Pred nedavnim je v SZ izšla knjiga, ki osporava Stalinove zasluge v verižnih bitkah za Stalingrad — po novem Volgograd — kjer je bila nemška armada poražena. To, kar si je nekoč lastil pokojni Stalin, si zdaj lastita Hruščov in njegov obrambni minister Malinovski — v ko-eksistenci. Se pravi kult osebnosti (ene same) je izginil.
--————■■-—.................m----------ri—ininmnnniTfinnniuiimiii
Darilne pošiljke in letalske ter ladijske vozovnice
je najbolj naročiti pri tvrdki
Dr. J . KOCE G.P.O., BOX 670 PERTH, W.A.
ki je najstarejša, največja in najboljša slovenska tvrdka v Avstraliji.
Darilne pakete pošiljamo: kamorkoli,
kadarkoli in karkoli. Vozovnice preskrbimo hitro za bilo kam.
ZASTOPNIK ZA VIKTORIJO: Mr. J. V AH, 2 Kodre St., St. Albans, Vic. — Tel. 65-9378 ZASTOPNIK ZA N.S.W. : Mr. R. OLIP,/ 65 Moncur St., Woollahra, NSW — Tel. 32-4806 j
MWWMMmilMUllllimNUU^^
POMLAJEVALNI ELIKSIR
Snov, ki baje pomladi stare ljudi vsaj za pet let, so v nekem japonskem laboratoriju pridobili iz olja in riža. Raziskovalno delo je trajalo devet let. (Vsakdo izmed nas ga bo večkrat preizkusil!)
RAK NA PLJUČIH ZARADI PRESUHEGA TOBAKA
Postopek pri predelavi tobaka je morda eden bistvenih vzrokov za nastanek raka na pljučih kadilcev cigaret, je izjavil predstavnik kenijskega tobačnega inštituta Beffinger na prvem mednarodnem kongresu o trgovini s tobakom. Dodal je, da raziskave in statistike dokazujejo vzročno zvezo med rakom na pljučih in kajenjem tistega tobaka, ki ga po fermentaciji popolnoma posušijo.
Baffinger je dejal, da je mogoče potegniti zemljepisno črto ločnico: v vshodnoevropskih deželah tobaka ne izsušijo po fermentaciji in tako dobijo pretežno alkalično reagenten cigaretni tobak, v teh deželah rak na pljučih ne pomeni resnega problema. Na Zahodu pa je navada, da tobak po fermentaciji močno izsušijo in tako dobijo pretežno kislo reagirajoče sorte cigaretnega tobaka.
S tem sušenjem uničujejo v tobaku določene bakterije. Petindvajset let po uvedbi te metode na Zahodu močno narašča število raka na pljučih, je dejal Baffinger in povdaril, da to obdobje časovno sovpada z inkubacijsko dobo bolezni. Sušenje bržkone uniči določene encime, kar ima za posledico razkroj nekaterih ogljikovih spojin v tobaku in nazadnje povzroči raka na pljučih.
Svòjo domnevo je Baffinger podprl s podatki o poskusu: v Keniji je 7 tisoč laboratorijskih miši vdihavalo dim med predelavo izsušenega tobaka; 93 odstotkov teh živali je dobilo raka na pljučih, drugih 7 tisoč mišk je vdihalo dim iz neizsušenega tobaka — na nobeni izmed njih niso odkrili znamenj pljučnega raka.
To je torej film, ki je doslej od sveh jugoslovanskih najbolj "vžgal" bodisi po obiskovanju v domovini ali na tujem filmskem tržišču.
REBRASTE SVINJE
Iz Zapadnonemškega tiska povzemamo, da so tamkajšnji strokovnjaki uspeli vzgojiti "mršave svinje", specialno za rebrca, ki jih Nemci tako čislajo s pridatkom kislega zelja.
Te nemške svinje imajo 32 reber namesto 26 reber, kakršne doslej poznamo. Tudi obsežnost reber je večja, kakor je pri navadnih svinjah normalna.
★
Radarska baza ameriške vojne mornarice, ki
bo kmalu zgrajena v severozapadni Avstraliji je povzročila precej hude krvi v javnosti, kajti del avstralske politične javnosti je hotel imeti pravice pri odločanju in upravljanju. Čeprav laburisti niso proti taki bazi, so vendar hoteli soodločati pri njej, medtem ko liberalci čisto upravičeno mislijo, da zavezniku, tako dobremu kot so ZDA, se ne sme vezati rok v slučaju velikega spopada, kjer bo usoda sveta na niti.
Isto politiko imajo laburisti glede atomske razorožitve. Čisto sebično mislijo, da bi bila nuklearno prosta cona blagoslov za Avstralijo. Menzies pa trdi, da problem razorožitve je v tem, da se vsi odpovejo A in H bombam ali pa, če drugače ne gre, da imajo pravico vsi, ne samo nekateri. Zakaj naj bi recimo Afrika, del Evrope in Avstralija bila nuklearno prosta področja, medtem ko bi bili drugi usojeni na propast. Povrh tega pa bi bila jamstva za tako prosto področje precej piškava, vsaj zgodovina tako uči. Rešitev je samo, da se vsi odpovejo nuklearnim orožjem in to čimprej.
Nova teorija o materiji
Ameriški znanstvenik Sternglass trdi, da je materija v bistvu sestavljena z elektricitete.
Pred časom so ameriški listi na široko poročali, da je Ernest Sternglass prišel do zaključkov, da je vsaka materija sestavljena iz dveh električnih delcev. E. Sternglass je znanstveni sodelovalec raziskovalnega inštituta Westinghouse.
S tem pojasnjuje kaos v jedru atoma, ki so ga nedavno znanstveno ugotovili. Sternglass trdi, da je vsaka materija sestavljena iz dveh delcev, ne pa iz 30 ali več delcev jedra atoma, kakor so mislili zadnja leta na podlagi dokazov znanih znanstvenikov.
Po Sternglassovi domnevi sta delca, ki sestavljata materijo iri proizvajata električno silo, ki drži materijo skupaj, elektrpn in pozitron. Vsi drugi delci so samo kombinacija raznih inačic elektrona in pozitrona.
Vse do nedavnega so znanstveniki na področju atomistike trdili, da so z razbitjem jedra atoma prišli do 30 pa tudi več raznih delcev in celic, tako da so začeli govoriti o pravcatem "zoološkem vrtu" v jedru atoma.
Sternglass objavlja svojo teorijo v novi številki "revije ameriških fizikov". Kakor trdi, bodo močnejše naprave za razbijanje atomov lahko potrdile njegovo domnevo.
ZENITH
Avto šola
Brzine na volanu in ob strani! Pridemo po Vas na dom, zato ne plačate nič.
Taksi šola
Želite boljšo zaposlitev? Postanite taksi voznik!
Mi Vas izučimo za nizko ceno od £5 naprej!
240 RUSSELL STREET, MELBOURNE Mi smo tam, kjer je Vaš telefon:
FB 3903	FB 3904
UMRL JE ANTON SOVRE
Prer nedavnim nas je v domovini zapustil profesor Anton Sovre. V trenutku se morda niti prav ne zavedamo, koga smo izgubili; njegova osebnost je z njegovimi deli vse preveč pričujoča, čeprav ne glasna, da bi nam jo mogla fizična smrt tako hipoma iztrgati. Prihodnost pa nam bo pokazala praznino. Saj je bil pokojni A. Sovre skoraj nedosegljivi mojster v podajanju klasičnih kultur.
Pokojni A. Sovre se je rodil 1. 1885 v Šavni peči. Po končanem študiju klasične filologije je služboval kot gimnazijski profesor v Gorici, Ptuju, Ljubljani, Pančevu, Sremskih Karlovcih in kot prosvetni inšpektor v Beogradu.
Svoje pravo mesto je našel šele po vojni, ko se je posvetil delu ki mu je "ležalo". Postal je profesor za grški jezik na ljubljanski univerzi, in 1. 1963 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Toda to so le širši mejniki njegove dejavnosti. Pokojnik je širši javnost znan predvsem po izklesanih prevodih ILIADE in ODISEJE, grških tragikov, HERODOVIH ZGODB, PLUTARHO-VIH življenjepisov, LUKIANOVIH SATIR, PLATONOVIH DIALOGOV, LUKRECIANOVIH HEK-SAMETROV, AVGUŠTINOVIH IZPOVEDI, renesančnih satir, Goethejevih Rimskih elegij in še cele vrste drugih besednih umetnin.
Po vojni je bil pokojnik nekoliko režimsko nagnjen. Ni čuda, dali so mu možnost, da je uveljavil svojega duha, ki je prej več ali manj taval, zgolj po gimnazijskih katedrah. Bodimo realisti, poglejmo čaši do dna!
Z izgubo pokojnega A. Sovreta nam je lahko dvakrat hudo: hudo, ker je umrl dober človek, in hudo, ker je na njegovem mestu nastala praznina, za katero še ne vemo, kdo jo bo lahko v doglednem času dopolnil.
Tolaži nas misel, da bo pokojnik v lepoti svojih prevodov trajno živel med nami, zato
Anton Sovré, naj ti bo lahko slovenska zemlja, ki si jo ljubil!
ŠPORT
JUST drugi na lestvici
Po zmagi 6:0 na Croatio se je JUST za silo utrdil na 2. mestu, čeprav bi bil lahko prvi, da ni bil vzel tako na lahko tekme z Melbournom. Prva je Polonia z 19 točkami nato sledijo JUST (18), George Cross (17), S.M. Hellas (14), Juventus (14) Wilhelmina (13) itd. Croatia je zdrsela na predzadnje mesto in ima 9 točk ter je v nevarnosti, da izpade iz lige.
Kot poroča "Age" iz Melbouma je bilo na tekmi v soboto precej hude krvi, saj je morala intervenirati policija, ki je dve osebi prijavila zaradi pretepa. Zdi se nam, da bi morale i Croatia i JUST politiko vreči stran in igrati nogomet!
Stanje nogometnih lig v Jugoslaviji
je bilo 10. maja naslednje:
1. zvezna liga Partizan in Dinamo po 35 točk, Železničar 27, Velež 24, C. Zvezda 24, Beograd 23, Sarajevo 20. V nevarnosti za izpad iz lige so bila moštva. Vojvodine, Reke, Slobode in Budučnosti.
2. liga — zapad Trešnjevka in Čelik po 32, Maribor 30, Slavonija 28, Istra 25, Borovo in Famos po 24, Olimpija in Varteks po 23.
Lestvica SNL
Triglav 35, Lljubljana 30, Rudar (T) 24, Svoboda, Slovan in Kladivar po 22, Celje 21, železničar 19, Odred-Krim 18, Gorica in Delamaris po 17, Sobota 16, Ilirija 11 in Rudar (V) 6. ZADNJE NOVICE:
CONTINENTAL SMALL GOODS
JOHiV flIOJMK
213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656
Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke!
HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.
KROJAŠKI SALON
64 SPENSLEY ST., CLIFTON HILL Tel. JW 3678
IZDELAVA VSE VRSTE OBLEK, PLAŠČEV PO NOVI MODI. POSEBNO SE PRIPOROČAMO ZA POROČNE OBLEKE. V ZALOGI IMAMO VELIKO IZBIRO ČEVLJEV IN PERILA.
Flotta Lauro
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
Obrnite se na agencijo in g. GREGORIČA.
FLOTTA LAURO LINE
35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941
jj Prodajate? Kupujete? jj ■	Hišo? Zemljišče?	■
Obrnite se na poznano tvrdko
Eden Real Estate
4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds
Tel. 37-5104
in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432


TURNER
i	FIRST CLASS TURNER
WANTED
WELL OVER AWARD RATES — BONUS AND 20 HOURS OVERTIME WEEKLY.
JOBING AND PRODUCTION WORK ON ACCU-
\
RATE MACHINES.


Applications confidential
OLMO ENG. CO.
23 PARK RD., CHELTENHAM Phone 93-6882

I.MilliM.II.IUII.M.II.IMMl.ll.M.I
V VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI PO:
£2/0/0	Karel štrancar,
£1/0/0	Alojz Papež, Virgivij Ferfolja,
10/0	Stane Plaznik,
5/-	Franc Gomizelj.
VSEM DAROVALCEM SE LEPO ZAHVALJUJEMO IN SE TUDI PRI OSTALIH PRIPOROČAMO!
Uprava
SLOVENSKI VESTNIK
Slovenski informativni in družinski list. . Zastopništva :
VICTORIA: 483 Melbourne Rd., Newport, Vic. N.S.W.: Lojze Košorok, 25 Gould Ave., Petersham, N.S.W. QUEENSLAND: Janez Primožič, 39 Dickenson
Street, Carina, Brisbane, Qld. ZAHODNA AVSTRALIJA: Dr. J. Koce, G.P.O. Box 670, Perth, W.A.
SLOVENSKI VESTNIK je mesečni informativni in družinski list Slovencev v Avstraliji. — Urejuje uredniški odbor: H. Pribac, K. Kodrič, L. Jauk. — Odgovorni urednik: J. Kapušin. — Upravrtik: Livio Novak. — Naslov uredništva in uprave: 483 Melbourne Rd., Newport, Vic. — Dopisov ne vračamo.
0123532353234823235348235323535323532348
0001532353234848532353535323532353534823