Valentin Vodnik. VII. Za francoske vlade postane Vodnik nv6dia latinskih, pervih in delovskih šol", učf zgodovino, zemljepisje, časih talijanščino, in ker je akazala se slovenščina v pervih, pa tudi v srednjih šolah, jame spisovati v ta namen potrebne knjige in dajati jih zapored na svetlo. Perva tedaj priobčena knjiga se imenuje: 13) Abeceda za Perve šole. V Lublani. Natisnena per Leopold Egerju. 1811. 8°- str. 32. — Narejena je po dotlej navadnih abecednikih s kratkira toda bolj pravilnim berivom na pr. Zapovdi božje in cerkvene; Jutrina in Večerna molitva, pred Šolo, po Šoli; Djanje vere, vupanja, lubezni; Obžalvanje Grehov, Naprejvzctje; Kratki navuki k' lepimu ino čednimu vedenju p. Boga se boj; delaj pošteno; nikoger se ne boj. Hudi razgledki kaze dobro vedenje. Kdor se enkrat zlaga, se mu več vera ne dti Kar ne moremo popraviti, terpimo volno. Sturi se, de te bodo za moža volili. Ne jezaj se brez potrebe. Per gostju bodi po redkim. Jegraj žogo, ne kupčaj pa nikar itd. Kratke perpovedanja. Radoveden otrok; Bogaboječi, Gospodarski, Molčeči, Nespametni otroci. Polsko delo. Živinska reja. Čebelaria. Preja. Tkanje. Razdelenje zlogov V večzložnih besedah. — Tkanje: ,,Tkalic snuje klobčiče na remo, sturi snutik, ga navie na šipno vratilo; sedi v' statvah, stopa na podnožnike, snutik odpera z' berdmi, skozi odperanje meče suvalnico, V ktiri je votik; gosti platno z' grebenani, ino tka. Tako tudi suknar tka sukno iz vovne." — 14) Keršanski Navuk za lllirske Dežele vzet iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva. Se najde per H. W. Korn Bukveprodajavcu. 1811. 8. str. 133. — Na čelu ima : Izpis iz pervopisa Cesarske skrivne pisavnice v' poslopju Tuillerie 4. dan raalitravna 1804: »Napoleon sklene na naznanje Ministra za češenje Božje, de bode za vse cerkve katolške celiga cesarstva napovedan ta keršanski navuk" itd. — Zgodbe svete na kratkim (str. 5—14). — I. Keršanski Navuk v 1. delu po Apostolski veri (str. 15—38), v 2. Keršansko Vedenje po Zapovdih božjib in cerkvenih (38—59), in v 3. delu Češenje Bož- 20* je po Molitvi, sv. maši, zakramentih (59—97). — V 2. delu ima pri 4. zapovedi prašanje: . . »ktire dolžnosti imamo posebno proti Napoleonu Pervimu, našimu Cesarju, proti njegovim naslednikam, zakaj? in poznej je knjižici, ki se hrani v knjigarni gimnazijski, na čelo pripisal Vodnik sam: »Pag. 43. quarta interrogatio cum ejus responso, pag. 44. duae interrogationes cum responsis, item pag. 45. duae interrogationes cum responsis deleantur, et sempiternae dentur oblivioni.« Konec tega oddelka str. 98 je pa natisnjeno: Ta Keršanski Navuk je prečastiti Lublanski Škof po imenu Anton v' zboru svojih zvolenih Duhovnih pregledal, popravil ino poterdil, 2. dan Kimovca 1810/ — S ,,Keršanskini Navukam" v zvezi je potem: II. Sosednji Navuk (str. 99—112), kteri uči, kakšine dolžnosti ima človek proti sebi, proti drugim, posebnim človekam; dvorne dolžnosti, mestne ali lepoobnašne t. j. snažnost, dvornost itd. — III. Polski Navukp. Polsko delo sploh. Zemlina natura ino nje pobolšanje. Gnoj ino Delo. Zelni sadež ino Vertje. Travniki. Germovi ino Drevje. Vinska Terta ino Vino. Logi ino Les. Živali. — V Sosednjim Navuku piše na pr. str. 103—105: Pr. Kako fe popolnimajo dufbine smoshnofti ? Od. Ravno tako, kakor telefne. Te smoshnofti fo: fposndnje tiga, kar je refnizhno; fpomin na to: kar fmo fposnali; hotenje tiga, kar je pofhteno ino prav. Sdaj pa s' vednim vurjenjam po navuku modrih fe dobe te tri rezhi, ktirc so terdnoft ino jakoft ali hrabroft nafhe dufhe; ino ta terdnoft inu kripkoft fe ne obrani drugazbi, ko s' pomozbjo tresnofti v' shelah ino ftraftib, s' ogibanjam pregreh, ktire naf nerefhlivo feboj vlezhejo. Pr. Kaj so ftrafti? (passiones.) Od. Straft je fledno nagnenje ino fledna fla, ktira naf tare, ftrefa ino ftaiiovitno goni proti kaki nam perferzhni rezlii. Ako je ta rezh sa ref dobra, je tudi ftraft dobra; ako je slobna, je slobna tudi ftraft. S' nafhimi letmi rafejo ino koreninio v' naf nafhe ftrafti, ino teshko jih je bersdati. Treba je tedaj fe vaditi v' mladofti zhes nje gofpodvati ino jih ravniti k nafhimu dobizhku. Pr. Ktire fo slobne ali hude ftrafbi ? Od. Ene fo proti nam obernene, druge proti ludem. Med perve fhtejemo vfe nesmerne fle, kakor je poshrefhnost, prevelka lubesen pozhutnih flafti, ino tifta nefitoft sheleti to, kar fe ne more dofezhi po pravizi, te fo ftrafti, ke naf delajo nesadovolne s' nafhim ftanam, ino nefrezhne. Med drugo verfto fhtejemo narpred jeso, ktira naf pahne v' fledno nesmero, kader nam vsame fvetlobo nafhiga vuma, ino naf ftrefe. Potlej je fovrashtvo ktiro, kader lomi ino tare nafho dufho, v' nji raspufha ftrup shalofti, ino naf perpravi ob fladkoto blishniga lubesni. Nevofhlivoft ali nevfhezhnoft nad drugih frezho nam opelini shivlenje s' grisenjam ino vjedanjam, ter naf vodi k prasnimu vefelju nad ptujo nadlogo. Napuh, ki naf dela fovnish drugim, de fe vfim pergnullmo. Lakomnoft, ktira nam jemle fladoft drugim dobro fturiti, naf nagiba fe lozhiti od fofednje driifhine s' ludmi, de shivimo polni tefnote ino ftraha bres vshitka dobrot, ktire nam Bog daje. Pr. Kako fe je tim ftraljtam ogibatiV 4 Od. Ni druge pomozhi, ko vedno vaditi fe v' zhednoftih tini greham nafprot- nih. Vadi fe, dokler fi mlad, mero dajati fvojim shelam, fvojim flam, ter verjarai, de doleshefh gofpodarftvo zhes fvoje ftrafti. Lenoba ino nevednoft fta svir vfih pregreh. Ead delaj; rasfvetli vum v' tih rezheh, ktire ti je treba vediti; bodi tresen per vfakimu djanju: tako bofh zhednoften ino frezhen. 15) Pismenost ali Gramatika za Perve Šole. V Lublani. Natisnil LeopoldEger, 1811. Na prodaj v' šolah. 8. str. VIII. 190.— V predgovoru, kjer je še nekaj jezikoznanskega klasja, kar ga je za seboj bil pobral, povezal v snope, pravi: »Dosti po nčmško in latinsko pisanih gramatik je med ludi danih, ktire Nemcam in drugim Europejcam kažejo slovenski jezik pisati in govoriti; slovensko pisanih pa za domačo potrebo nič več ne pozoam, ko sami dve, Smotriskovo in Lomonosovo za Rose in Serbliane. Ptujce smo tedaj vučili našo besedo znati, sebe pa ne. Od tod pride, de nimamo skoro nič vučeniga perdelka. Zatorej je prav prišla zapoved našim mladenčani dati v' roke pismenji navuk, kir jim bo kazal svojo domačo besedo izrekvati in najjpismo devati. Porečeš: čemu pa mi bo? sej znatn po naše govorit. — Govorit znaš, al spravno govoriti in pisati morebit ne. Nemci, Lahi, Francozi, dajo svojim otrokam narpred svojo domačo pismenost za pervi vuk, deslib znajo nemško, laško, francozko. Za kaj? — za to ki je treba začeti vse navuke z' tisto besčdo, ktiro nas je mati vučila. V ti se otroci lahko in hitro navadio pismenje znadnosti. To je perva stopna k'vaim višjim vučenostam. Veseli tedajj naj bodo mladenči, de jih od začetka ne silimo z' ptujimi neznanmi besedami. Res je, de tudi tukaj nenavadne imena na dan pridejo; al per novimu vuku so nove besede potrebne, in te" niso neznane, ker so vzete iz drugih že" vsim znanih. Vsako delo iraa svoje glasne znamina, ktire so čudne, al morebit sinešne tim, ki niso tistiga dela. Kdor ni naalnar, ne ve*, kaj je polza, šiška, pestrana, pah, terličnik. Kdor ne dela rudo v' Bohinu, meni, de je v' Kolobocii, kadar jih sliši med seboj govorit: pod starcovim temenam začne stena gnati, jama pride v' razor, potlej na lukne, spredni rob ometa, rob stisne. Tako ima tudi pismenstvo svoje imena, ktire ne leže na klopi, temoč gori na polici. Ne zmišlam si jih sam, Smotriski in Lomonosov m' jih dajeta v' svojih bukvah. Nekaj malo takib serbskih imen sim persilen memo pustiti, ktirih korenine so per nas clo neznane. Namest tih dam naše druge take, de jih bodo tudi Serbliani lahko razumili; tako si borao roke podali, in eden k' drugimu brez težave v' šolo bodili. Pismenji navuk bo našo slovenšino zbrusil, zlikal in obogatil; vas mladenče pa perpravil, de se bote drugih jezikov ročno navučili: zatorej glejte narpred svojiga dobro poznati. Ne smete meniti, de že znate, kar še ne znate. V kratkim pa bote vidili lep sad vašiga truda; jez bom, zna biti, nove domače perdelke lepih vumetnostdoživel." Gotovo bi jih bil, ko bi na tej podlagi bili napredovali. Konec predgovora pa piše: BZdaj prosim, de dobri priatli naj bodo zares dobri, in me timčasi do drugiga natisa tih bukev opomnio, kar m' itnajo reči, de bom znal vse pomote popraviti in to delo do verha pergnati. To pismenstvo sim v' letu 1807. po nemško spisal, zdaj ga dam svojirn rojakam v' našo besedo prestavlenga." V Lublani na Kresni dan 1811. Valentin Vodnik, vodia latinskih, pervih in delovskih šol. Tedaj ga je nada novih domačih pridelkov v vedah in lepih umetnijah tako bila navdušila, da je zapel svojo osodno pesem: 16) ,,lliria oživlena", ktera je koj po predgovoru pisinenosti bila pridejana, in ktero je v izvhni besedi pa v latinski pesnikovi prestavi: ,,lllyria rediviva" ponatisnil tedanji vladni list BTelegraphe officiel" 61 št. 31. julija 1811 s primernim pristavkom ( . . »une ode nouvelle on il peint 1' Illjrrie ronaissant a la voix de 1' Empereur Napoleon . . et la version litterale que 1' auteur luimeme — M. 1' Abbe Vodnik, Directeur du Gymnase de Laybacli — en a donnee en latin. Le style de la pičce originale est, au jugement des conoisseurs plein de mouvement et d' energie . .. L' Amour delapatrierespiredanscliacundeses vers et c' est un feu sacre qui echauffe, anime la piece entiere« cf. Gescb. Krains v A. Dimitz IV. 8, kjer ste obe str. 352 in 353 na tanko ponatisnjeni). Pismenost samaimapet delov, inv A) se razlagajo čerke, v B)Besede, v C) Vezanje, v D) Izobrazenje Besed, v E) Glasova Mera, in v F) Prepone. 0 glasovi meri pravi na sklepu: BPevcam vender ne jemlemo njih starih pravic, ktire jim dovolio, de smejo večkrat na stran mahniti in se po posebnib krajov izreki ravnati. To pa bodo sami vedili, de naj se varvajo samopašnosti. Kar smemo v' majhinih pesmicah, ta, se mi zdi, nam per viših pesmah ne bo vselej pela". — In po preponah je str. 167: sPomnja. Vsako delo ima svoje besede in iraena, ktire drugi ne znajo, ki niso tistiga dela. De boš tedaj pismenske besede poznal, perstavim tukaj njih pomen." In na to nasledva, str. 168 do 187: Pomen pismenjih besčd po abecednimu redu. Na pr. Beseda, vocabulum, besedica, particula. — Dih, spiritus, gost dih, spiritus asper; doba, aera, tempus opportunum, tempus. — Glas, sonus, glasen vocalis, sonorus, glasnik, litera vocalis, glasova mera, prosodia. — Istje, substantia, istno ime, nomen substantivum. — Kluka, circumflexus (Gallis usitatus), klukast vdar, accentus circumflexus; kopito, modulus; kratica signum abbreviationis. — Lice, persona (apud verba et pionomina), ličen, personalis. — Naklon, modus; narečje adverbium narekama pišem, Diktando schreiben. — Obhod, periodus, obhodnji, periodicus; obraz, forma, zeinliu obraz, mappa mundi, deželni obraz mappa geographica, morski obraz Seekarte. — Pismo, scriptura, scriptura, epistola; pistnenji graminaticus-ca-cum, pismenstvo, pismenost, pismenja znadnost ars grammatica, Grammatica, pismenic ein Grammatiker. (Smotriski imenuje čerko pismik al pismen, Lomonosov pa bukva); potis, potisk der Nacbdruck, emphasis; pravilo, regula. — Rez, comma. ¦— Samo čist, samo edin, siraplex; snova, snutik, materia, der Stoff, Urstoff, argumentum; sojoč, ens, substans, sostvo, sost, substantia, entitas, sosten substantivus; strok, oratio seu periodus. — Zjanje, hiatus; z' osredkam mediate; zreka dialectus. — Tok, theca conditorium, das Futteral, die Holfter. —¦ Vsost, universitas. — Cislo numerus, čislam aestimo, habeo rationem itd. — Pervo poskušnjo, slovnico pisati po slovenski, storil je J. Zelenko, čegar gramatika (zrekliviše) je popolnoma v duhu Markovem na eni strani nemški na eni slovenski vravnana prišla na svetlo v Celju 1. 1791 z naslovom: nSlovenska Grammatika, oder Georg Sellenko's Wendiscbe Sprachlehre." itd. — Pervo čisto slovensko in v krepkih izrazih dal nam V. V o d n i k, kakor v vezani tudi v nevezani besedi naslednikom res vodnik, začetnik znanstvenega imenoslovja, ktero so sprejeli Metelko in drugi. —