P osamam« ttevCksi Navadne Db «-*75, ob nedeljah Din 1*50» .TASOR* aš*5a vs*k d», tacoea oeadje in pnuaitov, eh IX. mi M Gthaaom n«iIodnjc2» «3ao ter *nes*cao po posii D J>—, Sl ina« xen>stvo D13'—v dbotav^co D11-50, ca tcfcearciee D10*« faggrati po Vozovom. Jforefo so prt opravi »TABOR MARJBOI^ JrcdčcvavtEc* itor*%. v^vjvrv Poštnina pia&aa iižž 0U£i££j& *^r-^assaa«ssaia&a&«s Posamezne StevUkei Navado« Din —^75. ob Bcdcgah Din 1*50. CREDMSTVO w ubit v Mu-beril, JnrSSeva ul. it, X & «•<*-•trepje. Telefon infaruitn ift- 276. UPRAVA an nabij* v JnrHSoot ulici it* ^ pritličje, actoo- Telefon ib 7C —1 SHS poftiw5žwl nčn Star. 1U67. N« uneSa We» ifaurja ne se •sir*. —, RnVnpid » ne vračajo. Maribor, petek 15. decembra 1922, Številka: 283, mestne ob« ®ne mariborske za leto 1923. ' Maribor, IS. decembra. l Kakor smo že sv.ojeeasuo poročali, ^keTaje pioraou.n tne«trvft občine mairi-^orf^e za loto 1023 okroglo 16,000.000 K O^fioita, Že sam redni promet isakaauje *iO|-4,09S dinarjev primanj/kljnja. V. Droračuai j a. sta. v) j enih še .cela vrsta pe-ričii izrednih izdatkov, kjer -maša de-2,435:912 dinarjev. ‘Med temi po-trehščihanii je 570.0(50 dinarjev za fla-k^nnjs mesta. ..105.000 za drobilni stroj, ‘00.000 dinarjev za naprave novih’ kanalov jfd. Že te postavke zahtevajo nad .5,000:000 dinarjev: mnogo pa je tudi postavk. ki so man j nujne. Kritja za te hfdatkeni j« tudi ni kjer ni sledu o kajti obsežnejši akciji, m sanacijo tega o-bupuega mestnega gospodarstva, :ki bo takcpaio mesto v dolgove, kolih, breme fcoclo občutili. še po?,ni rodovi srečnega. ■Maribora, Vsa mesto* podjetja, t. j. plinarna, klavnica, ^lektrigko' podjetje, pogrebni ^Tod, vodovod in kopališče izkazujejo ,p 'y ■ kolikor je i£' -proračujna, ki ne vsebuje za ta.. podjetja .razen .tetevrokse de-,a|'liraaili proračunov, sploh razvidno .v'~JPriidanjkljaj. To hi bilo končno 'še. ‘j^p-Ustao pri pogrebnem zavodu in e-'"ent. pri. vodovod«, nikakor pa ud pri Podjetju.. kakor je klavnica, plinarna ■h elektrikto podjetje, ki si celo prihaja nakak monopol1. Afestna plinariia, o kateri jo znano .toliko, d>a vlada v mestu haMionska ^TOa^lP.de, razšit-ja v okolici uemosen rairad, je starta občino ž© težke mflijo-h* "P« ne irit^iujejo nifcatkega uspeha. tJi-peh je pač odvisen, od gospodarjeva; tega pa'socijaljfetični magistratni gospodje ne ra.znmedo ravno preveč, 'Nn|prvo se je odštelo težke mili jone za dvopiiusko napravo, potem pa, še le so gospodje »pomnili dajo omrežje ta-slabo, da vsa’, dvoplinsdca naprava *jd »e koristi. 'Ali. bi torej ne bilo pa-r^knajše, če bi se bilo. z. onimi milijoni f^avilo omrežje in bi imeli vsaj po-^j^sajsvetljene ulice* Tako pa izgine ^“‘b- ®®tror plina; v zrak, torej T^ovioo celega, proizvoda'. Nise ijo ?. °uditj. če je podjetje pasivno in stil fSs bolje, če bi se plinarna opu- 5* P« dala v zakup. ®i bi morala biti v eks-5j mestu, kskm* je Maribor, glav- w. dphodkov_ mestne občine, požre svoje doluodke. Mnogo je tega. kriva enS sdc.ijjaliietičnili go* • vŽ s Mojimi davčnimi načrti Z*30 H si na. periferiji la.fi.Sl . svpj0 Jahtne klavnice. Še 3« izkazovala; ma^nia, klav-Prebitek, leto* pa je.se če bo krila, svoje lastne Situacija v Beogradu ' V mb' r. ,, , 'Saograd, $4. Siecemibra: (Izvir.) Tdkdm včerajšnjega dne ni bilo nika-kib' političnih pregovorov. \r' posameznih' iktobiih so se vršile diskusije o političnem položaju in o (poročilih.' raaniK listov. ;V' opoaieidonalnih: krogih se govori, da je Pašič izjavil svojim ožjim pristašem, da je dobil o priliki avdh jence pri kralju utis, da bo v dveii' dneh' dobil mandat za sestavo \Mlilne •vlade. Splošno pa vlada mnenje, da ijo-krona poverila j>rej še mandat za sestavo ,vlade voditeljem drugih kku-pin, ker se Pašičui ni posrečilo izvršiti poverjene mu naloge. Šele i>otem, če bi se, izjalovili tudi poskusi drugiiib političnih .osebnosti, bo Bašič evcurtuelrro dobil mandat za sestavo volilne vlade. Danes še vrši seja radikalnega kluba, ara kateri bo Pašni poročal o položaju ter zahteval pooblastilo za. mdajjtia pogajanja. Z,a g r eb, 14. decembra: (izvirno.) Današnje zagrelške vNovosfci« prinašajo razgovor svojega beograjskega, dopisnika s Stojanom Protičem. Na vprašanje, kako je s prihodom Hrvat- Protičeva modrovanja. t-ifog-a Moka; v Beograd; je Plrtfiaič iajh-vil: Kedaj in ali bo Hrvateki blok »ploli prišel v Beograd, o tem ni še ničesar znanega. Po mojem mnenj« «©. daj v času vladne krize za to ni primeren trenutek, ker ki Hrvatski blok ne mogeh doseči ul.kakega uspeha in bi se ne mogel z nikomur poga jati. Na vprašanje, kakseu položaj ki nastal, če hi Hrvatski blok prišel po sestavi nove vlade v, Beograd, je Protič odvrnil, da bi pomenilo t.b padec tudi tega kabineta. Neuspeh’ Bašiča pri sestavi nove vlade je v mnogem pripisovati tudji temu, da Hrvatak?? blok še ni prišel v Beograd, kar pa skuša Bašič prikrivat?. Vendar pa, je to glavna težkd-<;a pri sestavi' nove vlade. Protič obsoja. afetlnenco Brvatskega. bloka, katere posledice jasno odsevajo v našem političnem življenju. Blok naj bi prišel t Beograd, kjer naj bi se pogajal in1 delaT. Brez Hrvatskega Moka pa se Bašič« ne bo posrečilo sestaviti, diovolj močne vlade, ki br lahko uspešno dejala tudi v parlamentu. ^ Konec razorožitvene konference, enega resnega koraka zai razoivjžitev. Zato predlaga posebno komisijo stro-kov«jakw, kj naj to vprašanje prouči. Konferenca se ,vsled tega zaključi in sc •bodo delegacije že v, prilnKinjih dneh povrnile y domovino. ; • ...aitiav. .Ki.it .. . 2°e ivvdjstjc. »a Sahv ^ bodrobnejšib podatkov, j© bsab?" _ Kakor se mora tem« v Ser si prisvaja to pod- ?led6 AIa.Yibi>ra nek« k monopol o. pr. žaimie, je ne. drogi, etrani lV°’ ^ v obzir. da. to 'kSs Tvrerir«, domače; proiz- , ^zem-er 5fh naročuje fe .inozemstva. samb žamice. V Mariboru . VaTno žarnic, kf cehi ekspor-ftojv ..Atteriko, a. rnestao električno it) f’ naroča žarnice te inozemstva j d^ferat bolj drago, kakor hi ‘lil M i~° v Ala rivToru, ne glede na, to, ivapadli pri tem’ vej prevozni sfro-S 3® »»-»rda. v in teres« posamezni-77 interes« mestne občine, ki feffcit dasi hi m hvpod-’X^hiloaKtiv«io. čadov! ivvgrebni ^ «WMffl3e Ai ima snU meri* M os K«, a, 13. tiecembta. Na 'današ nji seji razorožitvene konference je ruska delegacija na podlagi izjav poljske, finske in letske delegacije ugotovila, da je na tej konferenci rešitev vprašanja razorožitve faktično nemogoča, ker imenovane delegacije ne marajo p odvzeti niti Neizprosni Poincare. Hi*itrst-5rlr^Wft^Co^f*>(I-ZV&,'?0‘ .Ml’ Bariz, 13. 'decembra, (izvirno.) Napo vratku ir j'™.! »incare je včeraj pa pram zastopnikom časopisja je Poincare časopisja tč r jim izjavil,Tl ®iavil' franc1ja 3e ^«o od- niu »aranen mnerrit - k * focena, v slučaju, da se reparacjjsfca ko- ražuSr OnTfSfočt^ « ■ rfCf m5sik 15' »ttuarja izreče za nov tnemo-svojo r/kvo v parlamentu ^iif!'l” ? !’a1ld'L,r11 Nemčiji, nastopiti tudi popMnorna K brlrIzoffra«a* ^ vsak-sltičaj pa pred 15. ja-- Drcz skraucu ne mm e pristati nuarjem ne bomo nodv/eli nohenih' korana noben memorandum, pa naj bi bil tu- kov in renrelik dj za. najkrajšo dobo. " nib' podrtji — 30.000 'dinarjev, .prebitka. Zato 3e pa popolnPraa razumljiva, J» delavci in stalni nameščenci, kma-4« ne bodo več mogli privoščiti pogreba niti; v aadkijem razred«. Mestno kopališče izkaz ujjo 75.000 D ■primanjkljaja, kopališče na Dravi p* /350 dinarjev. Pri dobrem gasjpodar-stvu hi se tudi temu lahko prišlo m okom. Veliko hreme »aMjčmo je šolstvo, & zahteva 642.95(i dinarjev. Zelo malo pa prispeva občina za kulturne ««nnwn© Narodno gledališče dobi jedva 5000 din. reclnega. prispevka. Za javno štinditisko ibnjižnico ,k: vračunanih sicer 20.000 di- Svur6)-’ a ^ dobi kniiižnica samo -000 dinarjev, ostalo ipa odpade na slugo, ki bo imel ravnateljsko plačo. 'Ar. splošnem je proračun zelo pomanjkljiv in tako nepregleden, da. ga. ■raznme res le oni, ki ga je sestavil. \* proračunu kaj- mrgoli' »raznih« izdaj,« kov; brez inatančndjše označbe, kax ,ie menda, v navadi le na mariborskem magitetratu. Tudi »nagrade« so stavlie-ne v proračun, kljub temu, da je občinski svet že davno sklenil, da se princi-ipijeluo nikomur ne dale nagrade. Naj večji pa so izdatki za mestne usluaban.ee. ^ Vidi: se na pxivi pogled, da so se Kocijalist-j.. točno držali načela »dahi plačilo«, pozabili p«, so, da bi se morali kot dobiri gospodarji držati tudi načela »za dobro plačo dobro delov Da' vzdržuje mestna občina preveč osobja. o toni tti nobenega dvoma. Saj isn-a po aastagi soci j ainili demokratov' skoraj vsak dragi uradnik svojega tolmača, ker se noče^ naučiti državnega jezika-Magistratut mogotci pa. to ne le mirna •trpe. temveč .še celo podpirajo in prote-žira-fo. Vse primanjkljaje pa lioče občinski l-ežim kriti z novimi davki in davkoplačevalci se upravičeno prijemajo za glavo. (lospoda-Tstvo. kakor ga predoču-je proračun ra leto 1923, mora dovest* v mestnem gospodarstvu do katastirofe, Lekcija boljševikom na delavski mifevni konferenci. Haag, J n. decembra: (izvirno.) ne Akcije, naKa-r mu je odvrnil Van- ha svetovnem, mirovnem kongres« je dervd.de, boljleviki bi storili mnogo govoril tajnik .mednarodne delavske liolje, če bi. fepraamili ©razijo in ne zveze o nalograh organiziranega delav- morili socijalistov. Ce sč mora. vojna stva. \ gvojstn govofu ne nastopil o« pobijati % vsemi sredstvi, se mora na stro proti vojni v kakorantkoM obliki, driigi strani priznavati narodom ,pra-i-a.vno tako kakor prala oboroženemu vica sfttnoohrane ter pravica obnove miru. Kakor poroča, trava«, je ri ari opil opnstošenib pokradi«. Ratlek za razredni bo;i potom bborožc- —-•D— ■' ' Melik' potres na Japonskem. bi OsaEa, 18. decembra. (Izvirno.) Na otoku Kiu-Ši« je nastal hud’ potres, ki je rloslej zahteval 23 mrtvih' in 23 težko ranjenih’. Potresni sunki tea Mir Varšavi, V a r Š a v. a, 13. decembra . dane« vlada v, mestu popolen mir, Angleži zopet, zaupajo ‘Avstriji. Bondom .13. decembra: (Izvim.) T Pri dragem čitanj« zatona, o trgovin- Y^.v *est» stih olajšavah «> bili predlogi glede ^ delovati m nepre- a.vstrijskegs posolite z odobran-apient f** hlw ^ ^1^,6fcvom. .v1a;' sprejet? kot .prvi znak' ra Mmovo Av- TeCW* stri je- Lord Saldšburv ■ je izjavil, da te.S * * tem zopet vvpott arij eno zaupanj« v " Zagrebška borza. Avstrijo. Zagreb, devize: Dunaj 0.1125—0.1175, Obsojeni madžarski komunist. Berlin 0.94—1.14, Budimpešta 3.10— Budi m pesto. 13. decembra. (Iz- '!'40, A^dari 371—175, Lon- virno.) Komunistični agitator Eugen Kiss Newyork 74—75, je bil danes radi veleizdaje, storjene s Bf_r® c" c~ 0, Praga 23-1.50— tem, da .ie agitiral med madžarskimi voj- © a —1410, nimi ujetniki, obsojen na dosmrtno ječo. fava u-45—Q.55, valute: dolar 73-74. , « , , uvste. krone 0.1140—0.1190, madž.krone Angleški parlament v brezposelnosti. 3.10-3.40, levi 53-55, funti 313.50- London, 13. decembra. (Izvirno-) 3.38.50, franki 518.50—523.50, leji 47 lire Dolnja zbornica je razpravljala na svoji 367—371, efekti: Jadranska banka 342.50 včerajšnji seji, kj je trajala vso noč, o Ljub. kreditna banka 200, Slavenska batv brezposelnosti, ki se .veduo bolj širi. Ob Ka 106—107, Slov. esk. banka 148, Ljub. 1. tiri zjutraj je bila seja kljub prpfesitt strojne tovarne 152,50. Trbov Memnc’ stegša^ajsTinšeaa* ' - disIM 385--m. 'w'’ ‘ Politične vesti. • „* >^paffer Breesse« o naši vladni kri« ra. lonkova »Prag©r Prmse:: prinaša, na, uvodnem mestu dopis te Beograda, ki:1 se peea s sedanjo vladno krizo. Dopte-. mk Je mnenja., da ni dragega, izhoda., kot. je spanja koalicija ter da; hi ga, a® bilo fcndi v slučaju, če hi. Hrvatski; blojg dospel Beograd. Dopisnik', man slo. venska radikalec, se obrega tnidi ob den: mokra,te, češ, da. oni skušajo kan nai-bolj zavleci volitve. H koncu iprerofeiaja bodočnost Linhj Jovanoviču, ki uživa poleg 1 asiča v radikalni stranki nav vcc avtott-jtete. , r * ®P0T naših' moj z Romunjjo, Med naso di*zavo m Bomrunijo je priib 1° zaanje dm rada razme;iitve 31a. sektor-ju Bele Cerkve in izliv® Nane v Dona* vo do ostrega, spora, katerega, ranmaijit* famarsi ja sani® ne more poravna.-ti.. Predsednik naše razmejitvene komi« sine ne o tem poročal te dni našemu zrn* nantiemu nrinistrst-VR!, ki ne sklenilo, eh; se bo se enkrat očnrnilo naravnost na; romunsko vlado v Bukarešti, ako pa; tudi ta. intervencija, ne bi imela, uspjv ha,, se bo nasarirža va. obrnil® na 7vmp> narodov s prošnero, naj bi on® prevala arbitražo v tem spora. SoiL^rSK?tdfela'U?a kanventiie glede Soluna. Khkor znano, se je naiim zuno.n.um muiTstrom dr. Ninčioam tet ■gam nn ranateum ministrom Politi«** pn nedavnem sesta.ak« v Beograd)* plenilo d® se izvedejo konvencij©, ka« ^ ^ ll5j,e sklenjene 1.1915. med ? ° drravo in Grčijo glede Soluna. Te .om^noije bi stopile v veljavo t®toj, o hi j,in ratificiral grški ipaHamenL. Kakor pa poročajo sedaj te Aten, je Parlament zavrgel te koncesije ter skl«* pil .naj ge Tiigoglosraiafei pjromet wwSa Soluna izvede na podlagi pogodb iz 1. 1914, ki so sicer na korist Grčiji, ne pa ! naši državi. Noša država na ta predlog seveda ne bo pristala, ampak bo zahtevala, da se sklene nova pogodba. Kep de to zopet nov dokaz grške zahrbtnosti bi bilo,pae najpametnejše, da bi eno-j stavno naše čete okupiralo Solun. * Boj med desničarji in levičarji na Poljskem je zelo oster. Ob povratku predsednika Narutowieza iz parlamen \ ta, kjer je polagal prisego, je prišlo do , streljanja. .Nekatera poročila zatrjujejo, da so padli štirje mrtvi in 10 ranje-' nih. Vlada je dala aretirati varšavskega policijskega šefa, češ, da ni skrbel j dovolj za javni red in mir. Boji meti desničarji in levičarji imajo široko politično ozadje. Pravzaprav so nadaljevanje prejšnje parlamentarna borbe proti Pilsudskemu. Novi prozident Na-I rutowiez je namreč prijatelj Pilsudske-ga. Zdi se, da v parlamentu ne bo imel trdne večine, dasi. je bil trenutno izvoljen. Gibanje strank jo zelo živahno. Nacionalistični krogi razvijajo ostro agitacijo proti NaTu.towi.czu in sedanji večini, ki so jo ustvarile »nacionalne skupine, t. j. manjšinski poslanci. * Madžar! tajno mobilizirajo? »Po-' litilka« poroča iz Budimpešte, d a se de« 'lajo priprave, ki dajejo slutiti, da, bo do Madžari izvedli poskusno mobilizacijo, kakor se računa, lahko Madžarska razpolaga v slučaju mobilizacije s' 400.000 oboroženih in vojaško izvež-Ibanih mož. Vršilo se je več tečajev za vohune, ki so bili na to s posebnimi navodili odposlani v Jugoslavijo in na Češkoslovaško. * Rusija in Anglija, G. Čičerin, delegat in šef ruske delegacije na konferenci v Lausanni, je izjavil dopisniku »Humamte«, da Rusija za nobeno ceno ne podpiše pogodbe, ki bi Črn o morje odprla vojnim ladjam in tako kršila nevtraln. Turčije. Dalje je izjavil, da se Anglija trudi, kako bi Rusijo ločila od Turčije. Konferenca je postala dvoboj med Anglijo in Rusijo. Politika , Anglije v vprašanju Mo-renza je v tesni zvezi z angleško akcijo v severni Perziji. Ta politika je . razumljiva, če uvažimo, da Angliji . gre za petrolejske vrelce v Mali ■< Aziji. ^Generalni komisar za Avstrijo. Zveza narodov razglaša.- Holandska vlada je riala dr. Zimmermannu, županu v Rotterdamu, dopust do 1. apr. 1923. Dr. Zimmermann pride 15. dec. na Dunaj iin prevzame posle kot generalni' komisar Zveze narodov. * Vstaja v Sudanu. Reuterjev urad poroča iz Kaire: V Sudanu (Severna Afrika) je izbruhnila vstaja. Domačini so pomorili celo vrsto policistov in trgovcev in napadli policijsko postajo na Sedi. Bili so pa odbiti; kazensko postopanje jo v teku. Ko otirate ledeno rože na oknih, mislite na »DRUŠTVO ZA PODPIR A. NJE LJUDSKO. IN MEŠČANSKO- Šolske mladine«! Dnetma kronika. — Kraljev dar revežem. Kralj Aleksander je odločil, naj se na dan njegove krstne slave izroči iz njegovega premoženja 000 tisoč dinarjev ministrstvu soc. politike, ki ima za ta znesek dobaviti "0 vagonov koruze za ono kraje, ki trpe pomanjkanje živil. — »Kmetovalec« v 21. številki priporoča tvrdko Orbis v Zagrebu, ki ima kose »prima avstrijski produkt«. Tako dolgo, dokler se no postavimo na lastne noge in kupujemo v inozemstvu, se pač no smemo čuditi, aiko naš dinar pada. Kose, ki se izdelujejo v naših tovarnah, gotovo niso slabše, toda Hrvate še vedno nekaj veže na — Avstrijo! . — Mi in oni. Namreč Jugoslovani in Nemci. Ogledovali smo si razstavljene zemljevide Jugoslavije, deloma avstrijske, deloma jugoslovanske založbe. Nemški zemljevidi Jugoslavije (glej na pr. Fraytagovega) imajo dosledno in trdovratno nemška imenovanja jugo-slov. krajev, posebno skrupolozni so za slovensko ozemlje. Mi smo seveda pametnejši in navajamo dosledno le nemška imena tudi tam, kjer imamo slovenska za slovenske kraje v Avstriji. Pri nas se v železniškem prometu uporablja Graz, Kiageufurt, \Vien. Nedvomno jo to praktično in enostavnejše, zlasti za mednarodni promet. Da, ampak tako mislimo mi. O n i, ki bi nam morali biti vzgled praktičnosti in mednarodne ši-rokosrčnosti, pa uporabljajo v večini slučajev Marburg, Laibacb itd. Vedno mora biti razlika med Jugosloveni in Nemci in sicer v tem smislu, da smo mi bolj papežki kot jo papež sam. — Za božičnico pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je daroval neki planine 26.50 Din. in nek doline 20 dinarjev. — »Jugoslovenski« visokošolei v Nemčiji. Te dni so nekateri brvatski listi, pred vsem seveda blokaški, prinesli neke resolucije, katere so sprejeli na svojem sestanku »jugoslovenski« visokošol-ci v Nemčiji. V teh resolucijah zahtevajo ti študenti takojšnjo odstranitev sedanjega režima, preganjanje jugoslovenskcga nacionalističnega pokreta in razne ugodnosti za nemške buršake iz naše države. Te resolucije so šle mimo naše javnosti skoro neopaženo in nihče n] odgovoril tem »jugoslovenskim« dijakom tako, kakor bi zaslužili. In vendar je treba, da smo si osobito glede naših visokošolcev enkrat za vselej na jasnem. Osobito pa vojni, in pred vsem še v naši državi, se je razpasla navada, da pričakujejo viso-košolci vse podpore le od države ter od narodne javnosti. Država naj bi podeljevala štipendije, narodna javnost pa naj bi skrbela za vzdrževanje akademičnih menz. Toda razločevati je vendar treba med posameznimi visokošolskimi organizacijami, kakor tudi med posameznimi člani teh organizacij. Doslej se je žalibog dogajalo, da so dobivali štipendije ne le res potrebni dijaki, ampak tudi taki, katerih starši, so dovolj imoviti, da bi jih lahko sami vzdrževali. Toda to še ni glavno, skrbeti je namreč treba za to, da bo država podeljevala štipendije le onim dijakom, ki stoje na stališču države in narodnega edinstva, ne pa tudi takim, ki so proti državi in proti narodnemu edinstvu na stališču defetizma, komunizma, separatizma itd. Za take visokošolce ne sme imeti sredstev ne država ne na rodna javnost. »Jugoslovenski« visoko-šolci v Nemčiji, ki so poslali v. svet omenjene resolucije, gotovo niso ne za državo ne za narodno edinstvo in tudi niso upravičeni, da si prilaščajo naslov »jugo slovenski«. Proti takim akademikom bi morala nastopiti ne le vlada, ampak tudi zavedna jugoslovenska javnost. Odvzeti bi jim bilo treba istotako državne štipendije, kakor tudi podporo zavedne javnosti. Poleg tega pa bi bilo treba tudi sploh nastopiti proti študiju naših akademikov v Nemčiji, ker je naravno, da se na tamkajšnjih visokih šolah vzgajajo v duhu, ki jc nasproten naši državi in našemu narodu. S takimi »jugosJovenskimi« dija ki bi bilo treba temeljito obračunati. — Ministrstvo odlikovalo pastirico. Ministrstvo notranjih del je podelilo denarno nagrado pastirici Milici Milišič iz Gornje Glavske v Hercegovini, ker je na zvit in junaški način rešila potniški vlak pred napadom razbojniške tolpe. — Med našo in grško državo se je pogodba, ki izteče 16. maja 1923, molče podaljšala za eno leto. Romunija, Jugoslavija in Grška bodo tvorile južno skupino Male antante. — Konferenca za železniško zvezo oh severnem Jadrana se vrši dno 18. t. m. v Bakru. — Invalidski kongres v Brodu. V Brodu se vrši dne 15. januarja 1923 kongres invalidskih organizacij celc Jugoslavije. — Političen umor v Sarajevu? Ministrstvo notranjih' zadev je odredilo cks-hmnacijo in obdukcijo trupla nedavno umrlega polkovnika Vclibora Trebanjca v Sarajevu, ker obstoja sum, da ga je zastrupila iz izvestnih političnih razlogov neka Italijanka. — Madžarska špijonaža v Vojvodini in Prekmurju. Oblasti so zasledile na obmejnem ozemlju med Subotico in Dolnjo Lendavo celo vrsto madžarskih špl-jonskih tolp, ki so bile v zvezi z raznimi špijonskimi organizacijami na Madžarskem. Aretiranih je bilo več osumljencev. Rezultati preiskave so tajni. — Eksplozija v rudniku. Dne S. t. m. jc v bogov inskem rudniku (v Srbiji) eksplodiral motorni kotel. Mrtva sta dva delavca; stavba, v kateri je bil kotel, je popolnoma demolirana. — Dete v vlaku. Te dni so našli ,v Beogradu v kupeju niškega vlaka poldrugi mesec staro dete. Dete je bilo povito v odejo in položeno na polico za prtljago. Bržkone se ga je hotela na ta način iznebiti brezsrčna mati, ki jo sedaj išče policija. — Demonstracije brezposelnih na Dunaju. V pondeljek, dne 11. decembra, so se vršile na Dunaju .velike demonstracije brezposelnih. Na desettisoč broječi sprevod je šel po vseh glavnih ulicah, po tr- K proslavi 70 letnico F. S. -Vilhar-Kalskega v Narod, gledališču v Mariboru. “■ Zabeležim z velikim veseljem v kul-" turno zgodovino našega Maribora 15. december 1922 ter se sklicujem na trnoj svojedobni. dopis v »Taboru«. Pri- ■ šlo je vendar do tega, da proslavimo ju- • bil e j enega naših glasbenikov, ko smo navajeni le slisaiti in citati proslave samo tujerodnih umetnikov. Našo gledališče proslavlja, kakor to čitamo v tem listu, 70 letnico enega izmed prv.ih komponistov Jugoslovanov, Vilhar-Kalskc- ■ Iga. Kaj pomeni njegovo tako plodonos-'no življenje za jugo-slovansko kulturo, opustim za enkrat razpravljati, ali reči - imor-am, da je ravno on s svojim delom ■zibelka naši glasbi. Vsekakor pa liočem • ponovno opisati trnjevo pot, ki jo mora 'Skoraj vsak umetnik prepotovati in ki Oe bila Vilharju posebno kruta mačeha. Porodil _ so je 5. januarja 1852 v Senožečah blizu Postojne. Njegov oče Mi-. trosiav, ki nam je zapustil svetovnozna-no »J o jezeru« ia hi j »pil kot pesnik ggi glas-nemk kupo grenikosti, prezira- • mja in preganjanja do dn a, je hotel preskrbeti svojemu sinu boljši bodočnost .poslal ga je v mesto študirat. Ali ra-fcunjl ni s krčmarjem, saj on gam jo bil tisti, ki je sinu odkril našo, tako milo pesem. Serafin se je tudi res malo brigal za »suho vedo« ter se na jbolj, spolnjujeva! v glasbi. Žo kot 13 letni deček je spesnil in uglasbil svojo prvo pesem »Uzor« (je na programu), ki priča nehote o nedolžnem njegovem srcu, ki hrepeni do nebeških ust svoje boginje glasbe. Oče, ki mu početje svojega sina ni ostala tajnost, je odrekel Serafinu vsako podporo, vkljub temu. da se Vilharjem doma na gradu »Kaleč« pri Knežaku ni slaba godila, in ga. je s tem hotel prisiliti, da krene s te poti. S tem trenutkom jo začela njegova trnjeva P°t. Prisiljen je bil zaprositi službo pri južni železnici ter bil. tudi že sprejet, ko se mu neko noč sanja od treh številk, ki jih je stavil v loterijo ter zadel — term o. Ni bila. velika svota, ki si jo je priigral, vsekakor pa se je napotil v Prago v sveto vnoznano orglarsko šolo, kjer sta mu bila češki komponist Slcu-hersky jn glasbeni pedagog Blažek najboljša učitelja. V devetih mesecih jo dovršil svojo študije tor so,vrnil s srcem polnim ljubezni do svojega naroda in glasbe nazaj na mili mu jug. Njegovo življenje je bilo od sedaj naprej večno potovanje. Študiral je neumorno razne domače, narodne napeve ter se tako poglobil v narodno motive, kakor je to storil poleg njega le še Zajc. Bil jo naj- prvo angažiran v Splitu, potem v Karlovcu ter je 1S80. lota priromal po raznih drugih potih’ v Zagreb. Tukaj živi sedaj mož sivolas, ki je tako idealen in tako nesebičen in ki ni gledal na mate-rijalni dobiček — navezan na privatno zaslužke. Pridno zahaja orglat. v stolno cerkev in daje pouk na, glasovirju. A njemu bo tudi v zadnjih »dihih ostala njegova pesem »Uzor« res vzor samemu sebi in jugoslovanski glasbi. Posebej moram navesti, da. je spesnil Vilhar v svoji mladosti mnogo pesmi, ki .jih jo izdal pozneje vse skupaj pod pseudoni-moan »Prostin«. Da ga spoznamo kot glasbenega klasika, in sicer kot našega, prvega, nam ni treba preštudirati vseh njegovih del. Kdo ne pozna njegove »Mrtve Jjuibavi«, kdo ne »Mornarja«, kdo ne Nezakonske matere« itd? Iz prvih' a- kordov že slišiš Vilharja v njegovi ne-■pobitni slovanski originalnosti. Naj-znamenitejša njegova, dela. najdemo še v zvezkih »Djnlabije«, v »Hrvaški liri« in v zbirki njegovih »Balad«. Priliko bomo imeli slišati mogočno »Slovo«, dve noj novejši skladbi »Lastavice« in Aškerčevo balado »Poroka«, fej je v njej položil modernejši duh. Skoda je, da ne bomo imeli prilike slišati še le pred kratkim dovršene balade »Hajduk . Njegove opore in opereto so pro- gih pa so nastopali govorniki, ki so zahtevali od vlade odpornoči. V sprevodu je bilo nenavadno mnogo žensk. Demont stracije so potekle sicer popolnoma miri no, vendar pa so trgovci iz previdnosti; zaprli trgovine. — Nemški šovinizem. Češki listi poročajo, da je nemški inteligent napisal na razgledniku v Karlovih Varyh sledeče surove verze: »Nie wird der MenscJiheit Heil geschaffen — nie wird die Welt zum Jjieht gefiihrt — bis mit dem Darm des letzten Franzosen — deri letzte Čeche erdrosselt wird!« Značilno' znamenje! — Tolstojevi sorodniki V Sarajev » Ker ruska kolonija izpraznjuje Carigra o sta se zatekla v našo državo dva potom >' ca .velikega ruskega pisatelja L. Tolsto ■ ja, grofa Peter in Ciril Tolstoj, ki se nameravata začasno naseliti m Sarajevu. — Atentat na amerikanskega kot t zala v Malti. Reuterjev urad poroča., iz Malte, da je bil amerikansfci konzul* Mitchell od neznanca s strelom ranjen. Napadalcu so je posrečilo zbežati. — Nobelove nagrade. Iz Stockhbl ma. poročajo: Včeraj je kralj raaiehl Nobelove nagrade. Nagrado za fizik0 za leto 1921 je prejel prof. Einstein, za leto 1922 Danec Rohr, nagrado za kemijo za 'leto 1921 Irec Soddy, za 1922 Anglež Aston, literarno nagrado španski pesnik Buenavente. Zopet žalostna posle* dica klerikalne hujska*1 rije. ’■ j ‘C i - Orel ubil Sokola. Župnik pri Sv. Lovrencu na Dr^v‘ nkem polju je že mnogo časa sem nečuven način hujskal proti domače®11* Sokolu, pri katerem so včlanjeni steni kmečki fantje. Tudi »Slov«118® Gospodar« je neprestano, zlasti P® \ zadnjih številkah, sistematično na?8 del Sokola. Posledica tega je bila ^ nedavno mala praska med Sokoli * Orli, povzročena po teh hujškarii1*' V pondeljek pa je zopet prišlo do pada, v katerem je član Orla zaNy Sokola, pridnega kmečkega Franka, sina ugledne in prem0?1, kmečke rodbine, ki je še isti vert umrl v holmci v Ptuju. Danes v trtek so nesrečno žrtev orlovske divjunosti prepeljali iz bolnice do®1^ v Št. Lovrenc. Dopisi. Limbuš pri Mariboru. V če- 7. t. in. smo pokopali tukaj AnjpL Grašiča, moža visoke starosti. star veteran in se je svojčas ud^A okupacijske vojne v Bosni, ^h-ez svoje dni je taval kakor AhasverJrtč* doma okrog, dokler se ga ni u .,ej posestnik Lešnik na Laznici W * pod krov, kjer je tudi umrl. izvajali na vseh večjih jugoslo venj nemških, čeških in ruskih odrih. . A navedem opere »Lopudska 4 -Ti® »Ivangradska Kraljica«, »ZvouinnA »Smiljana«. Biser vseh jugosiova® ,.0 in njegovih del je gotovo »Dvoi'^T}!0 kolo«, ki ga je zložil v proslavo f y6. Kneginje Milice Petrovič-Njeg®3^ ^ likim knezom Nikolajevičem. v0. delom in z drugimi si je pridčbd ■& to\mo ime, ki ga tudi najhujŠi ^ nisti« ne bodo mogl i omadezevati■ vedem dejstvo (v »Drobtinica1’ ^ vine slovenskega petja«, ki .i1'1 -If išJ eal Fran Rakuša, 1890), da n^‘ češki glasbeniki -krit ilv i že ^svojef- ^ opozorili glasbeni svet na Vilharja.. * ustrašen JugoslmTan od glave do P ^ cenili so ga kot znamenitega ^de* na kulturnem polju tudi pre3sWi darji, celo Jugo«lovanom .J ni, in ga tudi odlikovali — „ A<> je bil za svojo - našo jugo^ova®^, himno svobodo »Slovenac, o Hrvat«-od našega kralja Alek^ dl Članstvo se ponovno poživlja, da b^ravna. svoje društvene prispevke do M- decembra 1922 v društveni sobi v •Narodnem domu ob uradnih uuali. V ^islu društvenih pra.vil § 7 se smatra članstvo, ki ne poravna svojih obilnosti do blagajne, dzstopivše iz ^h-nštva. »Tegetthof« — obtičal, iv .? ®netke, 12. dec. Stara avstrijska vrizarka »Tegetthof« je med prevozom ^ Polo, kjer bi naj bila fazorožena ob-x»sala na peščini. - - v ” ■■ Mariborske vesti. Maribor, 11. decembra 1922, m. Finančni delegat dr. Šavnik v Maribox’u. V> našo včerajšnjo tozadevno notico se je urinila neljuba, pomota.; finančni delegat g. dr. Šavnik ne pride v Maribor danes, ampak jutri v petek 15. t. m. ter bo sprejemal stranke ob 9. uri naprej v sobi g. ravnatelja Povaleja. ... m V pondcSjck vsi v Ljudsko univerzo (mala kazinska dvorana), kjer predava šef državne borze dela g. Jože Stabej o »Organizaciji delovnih moči, brezposelnosti in borzi dela«. ^ Predavanje se prične ob pol 20. uri zvečer. Predavatelj nas bo seznanil z rečmi, ki so nam pravzaprav docela neznane, a posegajo globoko v naše socialno politično in narodho-gospodarsko življenje. Opozarjamo celokupno delavstvo kakor tudi vse industrijoe, trgovce in obrtnike, da pose-tijo to splošno zanimivo predavanje. ^ _ m Božičnica za ubožno deco. Okra.], glavarsvo mariborsko prireai v pon-deljek, dne 18. decembra 1922 ob pol 15. uri v realčai telovadnici v Krekovi ulici št. 3 božičnico za ubožno deco tuk. okoliških šol z nagovorom, mladinskimi nastopi in obdarovanjem otrok. , m Trgovski gremij nas obvešča, da bodo zadnjo nedeljo pred božičem, to je 24. decembra, trgovine v, Mariboru cel dan odprte. • ^ m Iz v an redni občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice v Mariboru se vrši v soboto dno 16. t. m. ob 18. (6) uri. m Brezvestne špekulacije. ^ Prejeli smo: Navijanje cen je v Mariboru še vedno v cvetu, zlasti se odlikujejo gg. mesarji. Tako je ponujal n. pr. en tak gospod (ime v uredništvu na razpolago) te dni za enega zajca 120 K, a jih prodajal po 300 K in več. Dobiček je torej več ko preobilen in znači tako •trgovanje brezvestno odiranje konzu-mentov. Ali res ni oblasti v Mariboru, ki bi takemu krvosesu pošteno stopila na prste, pa ne s kako giobico nekaterih stotakov dinar jev, ki jih tak brezvestnež v par dneh zasluži s tem, da kupi staro jalovo kravo, a servira potem njeno meso kot, prvovrstno volovsko izmozganemu kon-zumentu po oderuških cenah ?! Dotioni mesar je bil že itak enkrat kaznovan radi navijanja cen, ne bi mu škodilo, da bi zopet šiba zapela — pa občutnejše!« m Samomor. Včeraj je izvršil tu samomor kapetan H. klase Takič in-ženijerske podoficirsko šole. Prejšnji večer je bil v družbi svojih tovarišev še jako dobro razpoložen, zjutraj pa si jo pognal kroglo v glavo. Vzrok samomoru ni znan. m čegavo je kolo? Včeraj, v sredo 13. t. m. je orožništvo v Studencih a-retiralo nekega Rudolfa Ertla, rojenega leta 1S94 in pristojnega v Gornji Jakobski dol, ker_ je za 2000 K ponujan na prodaj oči vidno ukradeno kolo. Izgovarja se, da mu je kolo, ki' ima novo gumijeve cevi in obroče, izročil v pii-odajo neki Fr. Zelzer iz St. Jakoba. Ertl je bil oddan v zapore okrožnega sodišča, kolo pa je na ogled pri orožniški postaji v Studencih. m Tatvina premoga. V sredo, dne 13. t. m. je orožniški narednik Kramer zasačil hišno posestnico Nežo Gumzej in nekio Marijo Weinzerl, obe iz Studencev, ko sta nesli iz delaivnice, oziroma kurilnice Južne železnice ~T»aka po 20 kg ukradenega premoga. Oddani sta bili okrajnemu sodišču v Maribor. m Zasačena tatica. V torek 12. t. m. je orožnik Kramer od orožniške postaje v Studencih' ob 6. uri zjutraj zasačil na južni strani delavnice Južne železnice neko Ano Zaiher iz Studencev, ki je hotela krasti tamkaj se nahajajoči premog. Orožnik je tatico aretiral. m Danes elitni koncert v Veliki kavarni. V nedeljo proizvajata gdč. in( gosp. Pečnik moderne plese v Klub-Baru. Začetek ob pol 17. uri. m Zgubljeni predmeti. Od 16. do 31. oktobra t. 1. so bili priglašeni pri policijskem komkarijatn v Mariboru sledeči predmeti kot izgubljeifi: 100 dim. bankovce, ena zelena torba z vsebino 520 Iv, 1 črna denarnica z 10 Din. in eno pobotnico, ena rajava* usnjata listnica, z 4600 in potrdilo za 400.000''K ena poselska knjiga na ime Ivan Kraanc z 1200..K- zastavlialui li- stek, ena črna usnjata denarnica z 2 po 10 din. bank., ena črna usnjata denarnica z 20 din. in 4 karte za Mar-burger Zeitung, 1 odlikovanje Kara-djordjevičeve zvezdo IH. ki., ena srebrna zapestnica, letna suknja temno rujave barve, 1 črna usnjata denarnica z vsebino 1 1000 Din, bankovec, 7—7 po 10 din. bankovec, ena ženska zlata zapestnica. 1 črni rabljeni moški dežnik, 1 10 din. bankovec, ena rajava usnjata listnica s 134 Din. 50 para, en zastavijalni listek št. 4890, ena temno rajava usnjata ročna torbica z vsebino, en svilnati in en navadni robec, en ključ, 30 K gotovine. m Najdeni predmeti Od 16. do 31. oktobra 1922 so bili oddani pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot najdeni in se za-niorejo od izgubitelja dvigniti. 1 jopa, 1 velik črni. pes volčje pasme, 5 vreč, 1 večji in en manjši din. bankovec, več manjših din, bankovcev, manjša svota denarja, 1 listnica, 1 denarnica z manjšo svoto denarja, 1 denarnica z manjšo svoto denarja, en žepni noži-ček, ena denarnica z manjšo svoto denarja, 1 pes doberman. Narodno gledališče. Reperioire: ' ■ h" Četrtek, 14. decembra Nečak, C (kuponi). Petek, 15. decembra Vilharjeva proslava izv. Sobota, 16. dec. Golgota, A'. Nedelja, 17. decembra Jalnušev-čani, izv. (kuponi). —EH Vilharjev večer. Opozarjamo cen j. občinstvo na proslavo našega zaslužnega skladatelja M. Vilharja. SpoTed je tako raznovrsten, da obeta ta večer biti zelo zanimiv. Kakor doznavamo, poseti ta večer skladatelj osebno. Program za Vilharjevo proslavo. I. Predigra k narodni operi »Smiljana«. Dirigira: V. Parma. 2. Slavnostni govor. — Profesor A. Medved. 3. a) Moja ladja, b) Naša zvezda; poje moški zbor Glasbene Matice. Dirigira F. Topič. 4. Zbor djevojk iz narodne opere »Smiljana« poje ženski zbor »Drave« s spremljevanjem orkestra. Dirigira: V. Premrou. 5. a) Nezakonska mati, b) Lastovice. Samospev za sopran. Poje Ks. Gajeva, spremila, na klavirju ,T. Plecity. 6. V. prizor I. čina iz opere »Smiljana« poje z spremljanjem orkestra, Ks. Gajeva, O. Kocmutova, Avg. živko in M. Cepič. Dirigira tH. O. Vogrič. 7. Predigra k’ oiieri »Ivanjska kraljica« Dirigira: V. Parma. 8. Oj vstani solnce moje. Samospev za bariton. Poje B. Arhipov, na klavirju spremlja g. 'J. Plecity. 9. a) Uzor, b) Preletni zvuci. poje mešan zbor »Drave«. Dirigira: V. Premrou. 10. »Slovo« Moški zbor z bariton solospevom, poje »Drava« ter g. B. ‘Arhipov. Dirigira V. Premrou. 11. Jugoslovanska himna slohode. ^n_ ■ ^ Slavnostna akademija — v nedeljo 17. decembra 1922 ob 15. uri — Dijaškega dramsk. krožka na gimnazij v Mariboru v proslavo rojstnega dne N. Vel. kralja ‘Aleksandra v korist, gimnazijske podporne knjižnice. Akademijo vodj. tov. Ferdo Delak’, pevske točlce g. prof. Mirko Govekar. Iz prijaznosti sodeluje Dijaški orkester pod vodstvom tov. V. Bajdeja s sledečim vtsporedom: I. del. I. Beethoven: Me-nuett, Schumann: Večerna pesem, orkester; 2. Nagovor tov. Joža. Rijavec; 3. Igo Gruden: »Naskok«, recitira tov. Ferdo Delak; 4. Nedved: Molitev (mešani zbor); 5. Alojzij Gradnik: Pisma, tov. Damjan Škerl; 6. H. Sattner: Studenček (mešani zbor); 7. Grieg: iz »Stolberg - Suite« op. 40. »Rigandon«, Grieg: op. 63. »Ranz deš Vaekes«, or-kestor: 8. Odlomek iz »Zlatoroga«; Zeleni lovec, tov. Fran Smerdu, Bojan, tov. Joža Rijavec. Odmor. — n. del. 1. Schubert: Scherzo, orkester; 2. O-rest (dram. nastop) tov. Fran Smerdu; 3. J. Aljaž: Oj, zbogom ti planinski svet, Stegnar: Le pevaj ptičica, mešani zbor; 4. Baletna točiva, tov. Joža. Mlakar; 5. F. S. Vilhar: »Oj, ti zvi-jezdo«, poje tov. Joža Rijavec; 6. Igo Gruden: Pesem iredentistov, recitira tov. Ferdo Delak’; 7. Dr. G. Ipavec; Pozdrav' (niešani zbor); S. Cezarjev go-lWJ; iz Skakesp&arejevoga »Jjuliia Ce- zarja«, tov. Damjan Škerl; 9. Dr. B, Ipavec: »Podoknica« iz opere »Teharski plemiči«, poje tov. Joža Rijavec; 10. Igo Gruden; Glas od doma, recitira tov. Ferdo Delak; 11. Bože pravde, orkester in pevski zbor. Konec. Cene dramske. ■ h Kulturam umetnost x V. umetniška razstava kluba »Grohar«. Dne 17. decembra se otvori vf zgornjih prostorih Kazine V. umetniška razstava kluba »Grohar«, kolektivna razstava slik velikega nemškega umetnika, gosta g. Johannesa Heppergerja. Klub se je odločil, da bo potom gostovalnih razstav seznanil našo javnost z umetnostjo inozemstva in tujih narodov iu ta razstava bo veljala kot prvi tak poizkus. Otvorjena bo do 7. januarja. Ljudski oder v Mariboru. Ustanovna skupščina Ljudskega odra v Mariboru se vrši v petek 15. decembra ob 8. ur! zvečer ,v prostorih splošne uradniške menze (Slomškov _ trg, poleg mestnega kino-) Pripravljalni odbor .vabi vse, k! čutijo zmožnosti in .veselje za umetniško delo na gledališkem odru, da pristopijo kot člani(ce) k odru. član (članica) more postati vsakdo, ki je dopolnil 14. leto, ki se zaveže slediti zahtevam pravilnika in ki ga vodstvo sprejme. Vsa pojasnila daje in novo članstvo sprejema dosedanji vodja danes zvečer v gledaliških prostorih Narodnega doma in jutri od 18. ure naprej V splošni uradniški menzi. — Prva predstava Ljudskega odra se vrši že prihodnji teden. — Opozarjamo, da se lahko prijavijo Ljudskemu odru tudi popolni začetniki (začetnice), ker se bo za nje vršil poseben začetniški tečaj. x Prevodi Cankarja na nemščino. Nedeljska »Prager Presse« je objavite, I. A. Glonarjev prevod lep« Cankarjeve črtice »Rue des nations«. x Mladika. Družba sv. Mohorja na Prevaljah se je odločila, da prične z novim letom izdajati po vzorcu goriške »Mladike« velik po 40 strani obsegajoči družinski list z istim imenom in isto vsebino. Pri listu bodo sodelovali Ivan Pregelj, Alojzij Remec, Fr. Bevk, F. S. Finžgar, Lea Fatur, Stanko Kosovel in mnogi drugi, urejevala pa ga bosta F. S, Finžgar in Fr. Bevk. List se naroča pri družbi na Prevaljah ali pa pri poverjenikih in stane letno 70 dinarjev. :: Izored sodišča. Snrov sin, , Posestnikov sin Lovrenc Pofcižč ^ Vrholah, okraj Slov. Bistrica, s« Sat' dne 15. oktobra sprl s svojim očetom Jernejem Potisk. Pri tej priliki je sin udaril svojega rodnega očeta z motiko' v obraz in ga s tem lahko telesno po-* škodoval. Sodišč« je surovega sina oV" sodilo na 105 dni ječe. 5 : rt: „ . ■ - »1 Porotno sodišče. Ubijalec. 22-leini poe. sin Martin Z av e e iaf Ilovšeka (obč. Podenšak), je obtožen, da je 12. sopt. 1.1. v Polancih v sovražnem namenu v hrbet ustrelil a vojaško puško Franca Sirca in povzročil njegovo smrt. Bilo j« to seveda — kakor žali bog na deželi tolikokrat — povodom stiskanja sadja pri posestnika TV. Ka-risu, kjer se navadno zbere polno fantov. Ob takih prilikah navadno nastajajo spori in spopadi — ponavadi e fca- : kim smrtnim izidom. Zlasti je tega veliko v ptujskem okraju. Tndi v tem slučaju jo bilo enako. K preeanju b Karisu so prišli fantje iz Save in fej Polenšaka. Poe. sin Janez Majcen, ki je rad videl domačo hčer Ano, je zvečer zvedel, da ga hočejo fantje iz Polenša-ka pretepsti, zato si je dobil zaveznike iz Save. Ko je prišel z njimi na prešo,: je našel tam že Lovrenca Horvata, svojega prednika pm domači hčeri Ani, ter tri brate Zavce. Ko so krog polnoči delo končali, so odšla, najprej dekleta, Lov- ' renc Horvat in bratje Zavec. Ustavili" ^o sejni Šalihovi hiši. Za njimi so prišli čez čas fantje ia Save. Martin kanec jih je brez povoda nahrnllil, kmalu na to zavpil »Ne približajte se!« in že tudi nastavil puško ter dva — do 'i trikrat ustrelil. Zadel je Franca Sirca' v hrbet; Sire je še isto noč umrl. Zavec j prizna..da je streljal, pravi na, dat lej ’1IIS5H£V issaesiBK iZtSbo, rda, ‘H iamte iz Sarvc -pres+d-aiM, in ■jrr sil, ker so ga, baje s palicami nasadili P-riče pa izpovedujejo drugače. Strel '(y brbel istotako daforaije (nasprotno. f Poroinibi' so z S glasovi potrdili [Zayčevo krivdo glede uboja. . Obsojen je na 4 .leta težke ječe. - 'St t< aaapg jMrffiirr 15/ tfe&ra 1622.'- ., Uboj. BOKZA- 1420.099 ton blaga, Kar je prmaslo iQia. J j 40,7d0.1S0 dbkodkov. V istem razdvojil I '- 'VsTrtfi "i* »kM frr»-4t;noTi Piti' » wu 3..ncu^,-1»>, .-1 .1' Mino, 1*. decembra., tižviifio-) A1*43 daejje tete aanskega teta-ipiepelaaauh oseb borža. Pariz 17,55. Zitfeb IM Londo* -48, Berlin 0,085,.. Italija ,36-35: Newybi:k f --/Tteases se je zagovarjal pred poro-j to 25 letni Ivan Žalik, oženjen, poljski i delavec v Srednji Bistrici v Frekmnr-lan. Dne Ute septembra je bil v gostilni j Starka Godino v Dolenji Bistrici p>les, f fcjer so se zbrali fantje iz okolice m so-teedniih vasi. Do večera je 'bil'mir, krog* 121, nre pa go se začeli janifcje.iz Dolnje lin- Srednje Bistrice med seboj; prepira-j.t-i. Eantje iz Srednje Bistrice so nato [«a$mstali gostilno, toda kmalu na to so if&3 zopet vrnili ojačeni ter zahtevali pi-Jjače. Skoraj v istem izrenutk-u je naleta;! zopet prepir, kateremu je sledila | fantovska vojska. 'Fantje so se oboro-£ŽjJt s koli, ki fris pleta, ter rdded pretepom je u«lul . v S Matijo JakšiČa. dvakrat s tako silo po juročeno, k ei glavi, 'da' mu je prebil lobanjo, vsled [ z® y pat’, ek* tčesg-r je Jalkši« par dni nato v bolnici* ,r *"* h" "w,,a lumpi. Obtoženec se zagovarja, da je bil napaden, in se je hotel le braniti; to žpa zanikajo zaslišane priče, ki qx>fcrju-Idejo, da ;ie Žalik Jakšiča brez povoda f;inapj?del. 'Porotniki; so njegovemu za-jfgovoru verjeli ter z 10 glasovi vpra-L sanje na uboj zanikali; pač pa je bil g Npvosad&ka produktna borza dne j H©. telo lanskega teta prepeljanih oseb' 1'2, decembra. Cene za 100 kg v dinar.(IJ-54-002, odnteuo 30/.718 ton blaga, kar ab Backa oda. vojvodinska postaj«:i j?® Tumeslo .4,708:490 dinarjev dohod-pšenica- bačka -ICO, sremska 405, ovesi***'- Zvišanje dohodkov je nastalo bački 275, sremski 383. koruza bačka te™ Povdcamm prometa in zvišanja 325, moka, št. 0 580. -za, kuhanje 055, j311** •' ,, , , r- Krušna -6« 505, svinjska, mast 36 J s? Kr. konzulat \ o]. Krit^nije ‘U4,jM3a-■ll1 kg). Tendenca nespremenjena, j TL^a’ da_ee.l>o vršil od 31. avgusta do x' septembra. 1023 v Londonu velesejm za g Dovoljenje za uvoz blaga. Devizni] bor; ’4.<_________ 527.—, Dunaj '0.0075, žig- krone O.OOjte Budimpešta 0,23, ¥;-/ršav;t 0325, Sofija 3,95, Bukarešta 3,20, . > > . .. odbor pri Narodni banki je sporočil ir-j govskemu gremiju, da. sme izdajati do iz- ^a^ičuo^tndustrdjo-*. _ Daši ni ta vetle-f ,lVi daje nove devizne naredbe dovoljenja! /.težavna prirodi ter, ;ir TurisSika in speri *,) -pom- . , ..1", .UM, prirodi letos svoj. redni sume. .tečaj za novince v Bbbbjdski Bistrici. Te Saj, ki ga* bo v/idil načelnik smuško-tebnič. odsska ■ j-ZSŠS' g.. B. Badjura, prične 'dne 37. i. m.-ja bo trajal, do J* 1.1923, za slučaj neugodnega vpente-na. pa se predloži tečaj ho januar. y tepaj sageprejean^lb' 'zdmvi jgo'spo svinjska maskamerjikanška 11-2. ^ jvbraha fia 11’ mesecev strogega zapora., dugosloveuska trgovska agencija fc—-------------------;---------------——T Vlom v banko v Splitu, ' v ?: ' 'IS p lit, 13. dec. -(Izv.) V minuli' noči led doslej neznani storilci vlomili v |/fcre, brodurstvo, lad.iedelstvo in talmir korespondenco (to je pisma, sklepni listi* industrijo iz vt;eb delov svete. — komisijske kopije itd.), da je bilo narode-j * robpefcta velesejma «0 sfrank«ujt.aja 110 pred 1. decembrom. Za naročila po f.?0*}61* Y pi»»rui trgovske in obrtai-1. decembru pa Odbor ne more izdajati!slse "bodice v Ljubljani. • , . nikakib odobreni in bo take prijave sa-}.. s' ^bava drv. V pisarni mtendanture. , . .... n- mo-zbiral in jih imel v evidenci dotlej, koRravfkc divizijske oblasti v Ljubljani t ''ft S' Gremii orioorOča!06 Istem casu v PJ$arni komande Mari-j ;*. . ’En.^Sa- Din. oO. ulaa m pi«‘ mu m,yo ^ borskega vojnega okruga v, Mariboru sei^ano kakor polovično v&mo$o I bo' .vršila dne 19. decembra 1922 ob TO.f ^]ajfmcJ. PD^rbi udeležencem JZSS. uri dopoldne oferfalua licitacaa glede "do-; TstoShji somku tečaj- za v®? bave drvi za garnizijo Ljubljana -('1000; ‘Hobite-l-js zdravega šmnakego,- športa kub. metrov) in za garnizijo MariborrV1?*51 dr,2;avi «®«o • in . pajagoda««® (1000 kub. metrov) za čas od 1. februarji • ’ t,a 56 vsakdo pod. stroikft-t- do konca maja 1923. Predmetni oglas'je! ^ V“lfl,v ri'pniv4l* prejema, m daj« vsa poj-ssmte brezplačno (prosiuio siti) Tugnšl' Djub-ljaha, -Sar • "r . ''faS- ni sigurno, da bi Pravilnik g Cene koIoaijaliieiuK i« špeceri,}-skomu blagu v Zagrebu. Cone ua debelo v K za ikg: sladkor v kockah K 74, kristalni češki K 64, kava (Kio navadna) K 125, Rio fiua K 130, Rio najfinoj-ša K 135, riž 32—33—40, čokolada 180, kaikao 90, čaj 910—290, suhe. slivo 25, petrole j (steli -tržaški) v sodčku 96.50 m iodnesli 70.000 dinarjev in 1000 lir. — j vOvectena je stroga preiskava. Več oseb, 1 f ki so sumljive, 'je bilo aretiranih._______ ^Dernbard Kellarmann: PREDOR. *- - * t . . 'h iRomaiL 4:--i. " -'KDalfeJ : (100) ' Ailanu je bilo zagonetno, kako je Strom prispel [»era gori, pa ni utegnil razmišljati o tern. Prišlo mu je jbftt misel da je Strom dospel v Newyork pomeniti se i-Z njim/ -kako naj bi se krdela inženjerjev zmanjšala, i -^Pojdite naprej, Strom! -■ je dejal nevoljno, »Že [pridem!« Pa''je po skladanicah papirjev brskal dalje. \Zun8i ie dim vrel mimo oken in ,y globočini so cvilili i-siznali gasilcev. P Crez nekolko časa je 'Alla-uov pogled zopet ošini! Heteri,- Stremi je še yedno stal in čakal, klobuk držeč ;jg roki v 'Albaniji1. Ministi-stvo trgovino tu industrijo je dovolite ustanovitev pooblaščene trgovske uigenoij© v SKtdii-us (podružnico . y Draču; iVodistvo .poslov novo agencije bo ix>verjeuo Siibsko-alba^neki banki ria Cetinju. gr Dohodki bosanskih državnih železnic. Bosanske železnice sarajevske direkcije so patevoasife od 1. avguste do 3L okteb].*a tega lete 1,237.876* oseb' m Ljubljani interesen- brtniške zbornice toni na vpogled- f »uspeh1 moskovgke faaorožitveu/j kou* g Prodaja odpadkov. Dne 21. clecem-5 • *’; terene«, bra ob 9 uri dopoldrle se .vrši pri Vojtuj H e 1 s i n g f o r s, 12. dec. MoskoVeldd Sl -I2SS? C P«i'.«reS; nošene v je v. pisarni trgovske bi obrtniške zbor-3 j/enea zedini uicc v Ljubljani, interesentom ua .vpogled,i oborožitev. ^ ufte'a (po-j .ta, kor so seBuši briiuiH podpisa-ti pa3fct ’ °.s:Iasr> opustitvi napadov, presno se hionf«' amaaijšaffl5» uw vprašanj n »Gospodje, ali imate rokavice? Meso Vam obvisi ua železnih lestvah.« Častnik je fotografu zaukazal, naj nav do?, odide prv;-j. . 1 .n . v-.:-a -y-. : (Daye prihodnjič.) Glavni urednik: Radivoj Rehar, Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. ti#. »Kaj šc -niste odšli?« f ; »Vas čakam. Allan,« je odgovoril bledi skromno in določno. Z ozirom na včerajšnjo anonso sub ,Javna dražba* v trgovini Gosposka ulica 8, naznanja nova tvrdka »MELISTROJA*, da ni prevzela od prejšnjih lastnikov ne tirjatve in ne dolgove, tako’ da ni s tem tangiraaa. 2491 Orioni Nikodem Zoller Meblovnna seba * hraao se •di», UsstoT pov« -n»ra\». 2*95 3-1 Mala oznanila. sam Pmrti tflsirti wi ute stavnega zastopnika v-^vV .;L*;:: vte to i";--: r j „Iznenada je ,v s/'>bo vdrl oblak -dima. in z diiubm ■•bred se je prStazal častnik požarne brambe z belo čelado na glavi. Odkašlial se je in zaklical: »Poslal me je Kelly. V petih minutah ne boste več mogli na streho, 'srospod Allan!« »Baš pet minut še potrebujem,« je odgovoril Allan, nadalje odbirajoč papirje. V tem hipu se ,ie začulo plinkanje fotografskega aparata, in ko so se ozrli, so. zagledali fotografa, ki je »ir-švoj aparat naravnalna AHana. častnika z belo čelado je od zavzetosti vrglo za jfcorak nazaj. » ’ '»Kako ste dospeli semkaj?« je vprašal osupel. J Fotograf je plinkni? osuplega častnika. »Vzpenjal iS*m se za. Vami,« je odgovoril. AJIan se je moral vkljub potrtosti m glas zasme-»Lion, nehajva, zakleni! Torei. pojdimo!« Ne da t«i se ozri po svoji delavnici, je odšel skozi * . Hodnik' je bil ves poln gostega, femoto povzro-(čujocega dima. Bil je skrajnji čas. Neprestano kličoč •drug drugega, s-o dosbeli' na. tesne železne stopnice in na. streho, kjer so šive stene dima na troh straneh štrlele v višavo in -zakrivale razgled. ■ Gori so prispeli baš tisti hip. ko se je steklena bo iona sesula in se je sredi strehe odprte žrelo, bruhajoče uim. iskrinje, ognjene gnide m razrešene goreče papirje. Prizor je bil tako strahoten, da je Lion začel -glasno javkati. L 'Fotografa pa ni. bilo .več pri njih'. Fotografiral je "žrelo. Naravnal je lečo svojega aparata na Ne\vyork, •'tja doli y cestne globeli, na. skupino vrli strehe. Lotila ;se ga. je neodoljiva. besna sla., fotografirati prav vse, “da ga je častnik naposled moral zgrabiti in k lestvi •Vleči.. 1 »Stop, you fool!« je častnik vpil ves razjarjen. »Kaj ste rekli: fool?« je zavračal fotograf. »To mi • pop.acate. _ Tukaj lahko fotografiram, dokler čem. Ni-;,mate- pravice —« r’ »No\v shut up and go on!« je vpil častnik. ' ',T'" »Kaj ste releji: shut up? Tudi to mi poplačate. Moje ime; narrison 00 Hejalda. Boste že še čdj o meni« Strom j ■r/akorrstne instalacije ter pnpravil* motoroT. likal-5nikov itd. se po najniifji ceni toplo priporo/a ne-fo urejena tvrdka « „1VI O L, I STROJA 2—J DporaMja s« le prroTT*tni materijal 3479 Ivasposka ni. S Jenkova ul. 2 isker7ere ni. 53 S ®"o* *«a?n©, «fT¥«, pramogi, JK©, kresstpir, sadje in druge daSeJne prideisce kupuje in prodaja ANO PIJ OSE?, Maribor, Aleksandrova r.esta št. 57, Telefon št 88, • 1328 Suha drva! fey$c©va, borova I« braaciva« prodaja na drobno in debelo v vsaki množini. Postavljena na dom. DrefO SfefeR. Rajčeva ulica 2483 Telefon Jhevi 355 • Primerna- ielična ’ " Usnjat! jopič!, ragiani, obleke za gospode in dečke, modne in kratke Mače. Naročila po meri se izvrše bitro in elegantao. Franc Cverlin, krojaški mojster Maribor? Aleksandrova cesta 28. *m Prodam po iwe4no niikiK cenah pohištvo in sicer; M ir. e, »ohno in iatunjako opremo, »teilene eresra bi-trine}, staro pohištvo, rezljano »krinje, lepo Tloteno taber-nakelenm«, ilaljj. rer.ocanitio aalonjrnniitnr« boja to izrezljano ip x govejim nanjem, posode is porcelana, railjčne steklenice, stare tire, ■»Vse, razni nakit, »like, preproga etroski avto. F. Vincetič, Maribor, (jopposk* Hliea St. 27. 5438 3—1 Male kmetske posestvo s fcajsenoložnem. pol ure od zup; »ije Makole, se proda, **nio za 80.000 K. Realitna piearna ,Rapid“, Maribor, Glespoaka. ulica 88. 3494 Star« oprema * predali za. .branjarijo e« po ceni proda; Aleksandrova cesta Stav. fil. 5497 3-1 Eomplafcna. otroška postelja, ’ »lajanjak. moška zimska eak- . nja in drago m predaj. Naslov ▼ opravi. 3430 VerfSek * lestvicami, no- »Unest od SCO—900 klg, za. enega konja, na predaj. Josip Stajnko, kolar, • %«slor«»jki ■trg *t. 3. 5480 Omara ?a kn|ige 2v por« uprava. * t rr~L 7---1 Pristopajo k Jagoslovenski Matioi, ' ,