&t. 10. V Gorici, dne 22. januvarija 1901. Tečaj XXXI. feliaj* trikrat na teden t Seuih Isdanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, veSerno Izdan je pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v florici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. G-«0 pol leta ......... .6 , 60 , , , 3-30 četrt leta . ."."V"-?". *2'T4» s ** v -V70.— Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Siv. 9 v Gorici v »Goriški. Tiskarni« A. OabriSčok vsak ¦Jan od 8. ure zjutraj do li. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12- ure. Nji naročilu brez doposbuie naročnini' *e ne oziramo. ,,1'RlMORECfLizluija ufigdvisno od «Sočo» vsak petek in stano vso leto 3 K 20 h" ali gld. 1-60. »So&.» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu dolia Casorma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra. SOČA (Zjutranje izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Et 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici žt. 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroSnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog urednišh*. naj se pogajajo le upravnlStvu. Neplačanih pisem no sprejeinlje ne uredništvo ne UpravniStvo. Oglasi In poslanice ¦se računijo po potit-vrstah, 5e Uskacb i-krat 8 kr., 2-krat j kr., 3-krat G kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru. Naročnino iu oglase Je i>Iacut! luco Gorian, »GoriSka Tiskarna" A. GubrSfiek tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca. Se »Slovansko knjižnico«, katera lzliaia mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vzletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrsfica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! Irredentizem - patrijotizem. »Gorica" je počastila v svoji neskončni ljubeznivosti do nas — menda za novoletno darilo — v svoji Četrti letošnji Številki »Sočo* s tem, da jej očita, da je v službi — irreci en te. Zakaj? „H Frlult* je bil priobčil iz Krmina dopis, v katerem naznanja imena tistih Krmincev, ki so glasovali pri volitvah v peti kuriji za dr. Gregorčiča. Zraven pa jih je naslika! kot oderuhe in izsesavalce slovenskega okoličana. To smo mi posneli po »Friuli- in priobčili jv »Soči* s primernim označenjem takih okolnostij za Briee, katere tlači še na vseh koncih in krajih klerikalna komanda; pokazali smo jim, s kom se v slu« čajih bratijo. .Gorici* se je zdelo vredno ponatisniti v svojih svetih predalih iz pregrešne „Soče* cel sestavek ter mu pristaviti, da ima Krmin 2 stranki, avstrijsko pa lahonsko, in da Brici volijo z avstrijsko, »Friuli" in »Soča" pa želita, da bi z lahonsko. Za nameček n&s je obsula še s priimkom »izdajice črne *. Napis tistemu sestavku v »Gorici* pa je bombastičen — »Soča" v službi irrcdente." Najprvo moramo zavrnili »Gorico", da mi nismo nič rekli, s katero stranko naj Drrei volijo, saj lahonski sta obe, ampak smo le pokazali prizadetim Brieem njihove »prijatelje". Ako pa mislijo, da delajo prav, ako hodijo za takimi svojimi »prijatelji*, slobodnn njim in »Gorici*! Ker »Gorica" spravlja nas v zvezo celo z italijanskim irredentiznom, pa naj spregovorimo danes par besed o irredentizmu in o patrijotizmu. Zdi se to nam umestno, če tudi nas morda »Gorica" z nova opsuje z »irre-dentovci*. O irredentizmu v naših deželah se je že dolgo časa govorilo mnogo in se govori še današnji dan. Razni patrijotični listi raznih jezikov slikajo tuinlam Italijane za irreden-tovee, Slovane v primorskih pokrajinah pa kol skrajno udanc državi ter čuvarje avstrijske misli ob meji in ob Adriji ! Kes, da primorski Slovani so kazali ob različnih prilikah vladi na nevarnost, katera jej preti od italijanske irredenle, in primorska vlada je videla gotovo tudi sama pojave te italijanske irrcdente; saj dobro vidi, kadar hoče ! V vseh slovanskih listih v primorskih pokrajinah je bilo citati o irrcdenti, ki se je pojavljala in se še c Gor. Tiskarna* A. Gabrščelc (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, pojavljala zdaj bolj skrito, zdaj bolj očito. Od tam so šle take vesti v večje liste, iu izvedeli so jih tudi na Dunaju. Ali kaj se briga vlada za to ? Nič. Še mari jej ni za to. Ona je nastavila za namestnike može kakor De-pretisa in Rinaldinija, o katerem poslednjem govore, da je še vedno namestnik v Trstu, da on vodi grofa Gočssa v nameslnikovanju. Vlada vidi rajše na Dunaju Garibaldinca Mau-ronerja nego zvestega Slovenca Nabergoja, in vlada bi videla končno najrajše, da bi bile vse primorske pokrajine na Dunaju zastopane le po Italijanih. Kaj so jej mari Slovani, čuvarji ob Adriji ! Zanimivo je bilo to v več slučajih, ko se jo govorilo po širni Avstriji o italijanski Srredenti ter o slovanskem čuvarstvu, da prav tiste hipe je udarjala primorska vlada s svojo trdo knulo po Slovanih. — Psa treba tepsti, potem ostane zvest. Italijani dobivajo od vlade vse, kar požele, in če so irredentovsko razposajeni, pa jih poboža z novim darilom. Slovan stoji ob strani, on je le za stražo-štafažo! S tem, da so nas mejaše slikali kol čuvarje Avstrije na jugu in da so jo izmed nos samih pokazavalo vladi na tak in tak protiavstrijski pojav med našimi Italijani, s tem smo mi le trpeli S Kadar je prišel kak tak pojav na dan, pa si utegnil videti najbolj »italijanske" Italijane z roko v roki s kakim visokim avstrijski«« dostojanstvenikom. Slovanom so se smejali in se jim še smejejo. Za take pojave zvestobe sipo bili le lepeni, in vlada je hitela in še hiti s pomočjo Italijanov jemati nam iz rok vse, kar nam pritiče, posebno pa zastopnike na Dunaju. Da ni zmaga! v Trstu dr. Rybaf, da ni mogel prodreti v Istri dr. Laginja, za to ima v glavnem ,zasluge* vlada. Ganbaldinci zastopajo Trst in Istro, in pri nas ni nič boljše. Ko je zmagal Mauroner prvikrat nad Nabergojem, takrat pa je bil vskliknil znani c. kr. veljak: To je najlepši dan mojega življenja! Pomenljive besede I Ji-Io se je daniti med nami tudi na to stran, in sprevideli smo, da »čuvarslvo ob Adriji" je sicer jako lepo doneča fraza, ali nam nchasljiva. (lomu bomo mi bolj avstrijski nego a vstrijska vlada? ! Čemu bomo mi za ovaduhe nad Italijani, čemu 1 jI vohariii okoli njih, kje diši po irre-denti, vprašamo čemu, čemu? Vlada ne vidi v Italijanih ničesar takega, kar bi jej bilo nevarno, Čemu naj torej mi kaj vidimo, mi, ki smo uboge trpinčene pare, po katerih stopa Italijan, kakor mu drago, podprt od( visoke gospode! Vlada pač vidi Slovana, kadar treba plačati davke, posebno krven davek, o čemur pričajo slovenski regimenti, bojna polja in razne ekspedicije, takrat, ko treba deliti pravice, pa jim zapahno vrata pred nosom ter vrže milostno kak — ostanek pred noge. Dani se na to stran in vedno bolj uvidevamo, da vlada vidi le v Slovanih nevarne živi je, katere treba držali v šahu. Kaj briga njo italijanska irre-dento, slovanska, ta jo nevarna, te se boji H Riemanje jej delajo preglavico, da premišljuje dan na dan, kako bi Ricmanjee spet »spravila k pameti". Od tam preti irredenta, drugodi pa je ni!I Čemu torej biti bolj avstrijski nego je vlada sama, zlasti, ker nikdo ni obvezan biti — lojalnim! Ko so sodili na Dunaju »žrtvo avstrijskega palrijotizma" po do-vizh »Stronge Bestrafung"! je spregovoril sam generalni prokuralor pomenljive besede, da nikdo ni vezan, biti lojal-n i m, patrijotični m. Izkušnjo nas so izučilo, In zato obžalujemo danes, da smo tudi v »Soči" svej čas po raznih inicijativah pisarili o irredcnti itd. V zahvalo je sledilo preganjanje na preganjanje, iznenadenjo na iznenadenje!... Nazori na to stran so se spremenili in naša narodno-napredna stranka si je stavila nalogo, rajše intenzivneje delovati v vsakem pogledu za prospeh našega toli zatiranega naroda nego biti bolj avstrijski od avstrijske vlade same, rajši se brigati bolj za svoj dobrobit. Bodimo pa tudi patrijotični, kakor nam pritiče. Ljubimo to zemljo, na kateri smo se rodili, katero so obdelavah naši očetje ter jo obdelali tako, da jo s svojimi naravnimi krasotami pravi biser Evrope, ljubimo to zemljo, in ne pustimo, da bi je tujec nam odtrgal le še košček! Zahtevajmo nevstrašno svoje pravice povsodi in ob vsakem času, pred vsem pa organizujmo ljudstvo do zadnje koče, da bo stalo na braniku za svoje pravice kakor en mož. Pojdimo v so, učimo se praktičnega patri jo ti z m a, delujmo v prvi vrsti sami med seboj, potem bomo lažje odbijali naval Italijanov in tistih činiteljev, ki jim gredo na roko proti nam. Ljubimo svojo rodno grudo, bodimo praktični patrijolje, potem nam iz te ljubezni in praktičnega postopanja vscveid boljši časi I Proč s frazami — z delom na dan! Na Krasu, dne 18. januvarija. »Le regne des mots et des lormes est passe; on veut des choses." Za današnji čas, sploh pa za nas Slovence, res primeren izrek. Da, proč s pralnimi frazami in z absolutnim dolom na dan, če hočemo, da se propadajoči kmečki slan spet okreva, in da mu izraso iz matere zemlje sloboda in neodvisnost. Izrek dr. Turne kot motlo članku »dr. Turna in raiffeizonove posojilnice" v »Gorici* ima, žal, odveč resnice v sobi, da bi ga mogli kar tako brez globokejsega premišljevanja in le na podlogi neke ne le sive ampak za naše razmere tudi kaj problematične teorije napadati. Gospodu r.acijonalnemu ekonomu in so-cijologu v črni suknji nikakor ne odrekam talenta na polju narodnega gospodarstva, a ker so m,; nazori čisto konvitski, vidi svet vse drugače, kakor je v islini. FarovSka okna omeje sploh obzor, in če hočemo biti pošteni, moramo reči, da ta okna dopuste vid le na ono vodo, ki je na lastni mlin namenjena. V narodno gospodarskih vprašanjih mi je dr. Turna vsekako kompetentnejši nego cesar Viljem II. ali pa papež Lev XIII., ki mogoče niti ne vesta, da lazi neki slovenski trpin po primorskih tleh, ali da živi sploh kmečki stan, ki bi imel kake potrebe. Torej v očigled taki priporočitvi so kon-sunina društva in... druge take asocijacije »kmečkemu posestniku lehko prenevarne". Konsumna društva in posojilnice na katoliški podlagi so res neke institucije, katere sploh ne morejo imeti onega vspeia, katerega se slika nerazsodnemu kmetu, in se torej k vstopu takim zavodom privabi lega trpina s čisto čifutsko nadahnjenmii, bobnečimi in blagostanje obljubajočimi frazami. Da laki zavodi ne morejo imeli zaželje-nega vsprha, ni .načelo" vzbujiteljev takih Roman. Poljski spisal Henrik Sienktewicz. —¦ Poslovenil Podravski. (Dalj««.! Kakor daleč je bilo moči dogled^ti, je migotala svetilnicu pri svetilni«*, dasi jih je dok tj prišlo brez luči. Razun nekoliko glav, ki so bile> odkrite, so vsi navzoči iz strahu pred izdajalci ali pred hladom imeli glave zakrite, in mladi patricij je pomišljal s strahom, ako ostanejo vsi tako zakriti do konca, da mu pri tako medli svetlobi Ligije ne bo mogoče spoznati. Povsem nepričakovano prižgd ljudje pred grobnico nekoliko smolnatih bakelj, katere zložijo v greni ado. Zjasnilo se je. Množica jame čez nekaj časa peti neko čudno pesem. Vinicij še nikdar v svojem življenju ni slišal podobne pesmi. Ono isto koprnenje, katero je odmevalo iz pesmi, ki so jo poluglasno pre-3vali ljudje, ko so korakali proti pokopališču, je donelo tudi sedaj iz te pesmi, samo da dokaj glasneje in slovesnejše ter je proti koncu postalo tako veliko in presunljivo, kakor bi ob enem z ljudmi začelo koprneti tudi vse pokopališče. Zdelo se je, da se glasi v tem nekak klic na pomoč, «okaka pokorna prošnja za rešitev v • tej temi. Zdelo se je, kakor da kvišku pozdignene glave vidijo nekoga visoko tam gori, kako ga kličejo, da naj utopi k njim. Ko jo pesem utihnila, je napočil tak tajnosten tienutek pričakovanja, da so Vinicij in njegova tovariša pogledali nehote proti zvezdam, kakor bi pričakovali, da so zgodi nekaj nenavadnega. Vinicij je videl v Mali Aziji, v Egiptu in v samem Rimu dokaj raznih svetišč, poznal mnogo veroizpovedanj, slišal dokaj pesmij, tu pa je Še le prvič zagledal ljudi, ki kličejo boga ne radi tega, ker on hoče, da izvrše nekak odločen obred, marveč take, ki v resnici koprnč za njim z vsem svojim srcem, kakor koprne otroci za svojim očetom, ali za svojo materjo. Človek bi moral biti slep, da ne bi spoznal, da ti ljudje ne čast6 samo svojega boga, marveč ga tudi iz vse duše ljubijo, in tega Vinicij doslej ni vide! v nobeni deželi, pri nobenih obredih, v nobenem svetišču: zakaj v Rimu in na Grškem so oni, ki so še skazovali bogovom čast, delali tako radi tega, da si pridobe* njih naklonjenost, ali pa iz strahu; toda nikomur ni prišlo na misel, da bi jih ljubil. Dasi je Vinicij mislil samo na Ligijo, iskaje jo skrbno med množico, vendar ni mogel prezreti tako čudnih in nenavadnih rečij, ki so se godile okrog njega. Hipoma vrže nekdo zopet nekaj bakelj na ognjišče, in rudasta svetloba zalije pokopališče. V tem hipu dospe iz grobnice starec, ogrnen s plaščem, toda gologlav, ter stopi na kamen, ki je stal pred ognjem. Množica se zgane. Glasovi okrog Vinicija jamejo šepetati: »Peter! Peter !¦...« Nekatori pokleknejo, drugi jamejo stezati k njemu roke. Nastala je tako globoka tišina, da je bilo slišati vsaki ogelj, ki je padel od gorečih bakelj, oddaljeni ropot voza na nometanski cesti ter piš vetra v pinijah, ki trn rastlo okrog pokopališča. Kilon se pripogne k Viniciju ter pošepeta: »To je on! Prvi učenec Kristusov, ribič!« Staiec pa dvigne kvišku svojo desnico ter prekriža z znamenjem križa zbrane, vernike, ki se vsi spustijo na kolena. To jo učinil tudi Vinicij s tovarišema, ker se niso hoteli izdati. Mladi človek ni znal nadvladati svojih vtisov. Zdelo se mu je, da ona postava, katero vidi pred seboj, je dovolj preprosta — in nenavadna, in kar jo še več, da ta njena nenavadnost izvira prav iz njene preprostosti. # . Starec ni imel mitre na gbvi, niti hrastovega venca na soncih, niti pahne v roki ali zlate table na prsih, niti bele obleke, pretkane z zvezdami. Skratka: on ni imel na sebi nikakšnih znakov, kakorSne so nosili vzhodni, egiptovski in grški duhovniki, ali rimski flamini. »...,., Jn Vinicij znovič začuti isto razliko« ki jo ]e bil začutil, poslušaje pesem kristij&nov. Ta ,HbuV se mu ni videl sličen nekakemu velikemu duhovniku, izurjenemu v obredih, marveč se mu jo zdel kot nekaka preprosta, stara in neizmernofspoštljiva priča, ki prihaja iz daljave, da tu pove neko resnico, katero je videl, katere so je dotikal, katero je veroval, kakor verujemo v to, kar jo dokazano, pa se je v to resnico tudi zaljubil radi tega, ker je vanjo veroval. Na njegovem licu se jo zrkalilo tako prepričanje, kakor je resnica sama. Vinicij, ki je bil skeptik, se ni hotel udati njegovemu vplivu, pač pa se je udal nekaki vročinski radovednosti, češ, kaj pride sedaj iz ust tega tajnostnoga tovariša »Kristusovega« in kakšen je nauk, ki ga spoznavala Ligija in Pomponija Grocina. Peter jo začel govoriti. Govoril je kakor oče, ki opominja otroke ter jih uči, kako morajo živeti. Nalagal jim je, naj se odrečejo sijajnosti in razkošju; zavodov krivo. Ne Raiffeisen ne Schulze-Delitsch itd. niso imeli političnih tendenc, ampak njih cilj je bil edini ta, da se nekemu — če hočemo — posameznemu stanu v združenju poda sredstva za neko materijalno neodvisnost. Konsumna društva itd. na katoliški podlagi pa imajo temu čisto nasprotne težnje; njih namen je, spraviti v prvi vrsti uda v strogo odvisnost, da ga o danem času v njih svrhe vporabljajo — po naše — zlorabljajo. Taki cilji pa morajo biti vsakemu zavodu škodljivi, ker politika tak* vrste ne odgovarja še denarni moči takih zavodov. Da »krahajo« klerikalna konsumna društva in posojilnice, je neovrgljiv fakat, in temu je krivo politikujoče vodstvo — največkrat duhovniki — ker nima, tako rekoč, niti najmanjšega spoznanja in znanja za tako vodstvo. Cilj, da podjarmijo kmeta in da ga spravijo »pod voljo duhovščine*, spravi vsako gospodarsko vprašanje v ozadje. Zato so take ustanove »kmečkemu stanu prenevarne." P.....»• Dopisi. Iz Kanal«, dne 17. januvarija. — Kanalski .veliki zvon, ura, organist in cerkveno petje*, kot dodatek in pojasnilo dopisoma % in 5. številki cenjene »Soče*, v katerih vpleta dopisnik med navedene predmete »klofuto* g. kaplana mežnarju, takč da vse pripovedovanje je nejasno in nima nobene prave zveze i Ker se sliši marsikako govoričenje in razne kombinacije glede zvona, ure, organista itd., navedem tu nekoliko resnih opazk z namenom, da bi služite marsikomu v resen preudarek. Govori se, da počiva naš »ta večji1' zvon blizu osem mesecev v livarni Broilija v Gorici in da mu rastejo polagoma »noge*, da bi sam prikobacal veliki teden domov, kajti dolgočasi se mu po njegovih zapuščenih bratcih v Kanalu. Mogoče je, da se zgodi ta čudež I ? — Ta šaljiva opazka ima tudi nekaj resnega v sebi. Res je skrajni .čas, da ga vendar rešijo žalovanja in vzdihovanja po oddaljenih bratcih. Krivda, da ga še ni doma, je v prvi vrsti pri »glasovih prav strogo katoliški" banki »Unio catholica", katera noče plačati zvonarju zastalih zaslužkov približno 3000 kron, ne vštevši troške kanalskega zvona. Broili je povsem opravičen, ko misli: »Sedaj je čas, da zgrabVn banko za goltanec; plačaj, kar si dolžne., — i.i ivon izročim Kanaicem. Bolje 'i.ži ga, ko 'ovi ga!" Pa tudi mero-lajni ktc-A kanalski ti se morali v drugi vrsti vendar n?koliko boij pobrigati, in banko, če treba 'idi s^lmjskira potom prisiliti, da ji izroči zvon '. yao-eroiua m> TopjKecTBeiiHosri. aa&bjiamn 29 #eKa6pa 1900 r. »rpaMBtaTHiev cBOBiracicaro astdKa« npc-Mieio rpatba #. A. ToacToro — JtcHOMUtofi aarpa-40» m. 400 py6. cep. Smrtna kosa. — Včeraj m pokopali v Ločniku bivšega župana g. Štefana Kocijančiča, ki je umrl po kratki ali mučni bolezni v 54. letu svoje dobe. Sprevod je bil veličasten. Ranjki Kocijančič je bil slovenske krvi, ali okoliščine so ga prisili!.?, da se je izneveril svojemu narodu. Naj dobi njegova duša onstran groba mir, katerega na tem svetu ni bil deležen! Pred pust v Gorici. — »Goriški Sokol* je bil pričel svoje predpuslne zabave v nedeljo teden s »plesno zabavo*. Ker je bila pa ta objavljena šels na predvečer samo v »Soči* in niso bila razposlana po navadi še posebna vabila, je bila udeležba neznatna; običajni plesoželjni svet je mislil, da ni povabljen. Razposlala so se na to običajna naznanila vseh zabav v letošnjem predpustu, a v nedeljo je bila Sokolova telovadnica naj ljubijo revščino, istino in čistost; naj potrpežljivo prenašajo krivice in proganjanja; naj bodo pokorni svojim višjim ; naj se čuvajo izdajstva, laži in obrekovanj ; naj bodo vzgled ne samo drug drugemu med seboj, marveč tudi poganom. Vinicija, kateri je smatral za dobro samo to, kar mu je moglo vrniti Ligijo, in za zid vse to, kar je delalo ovire med njim in njo, so se neprijetno dotaknili in ga celo razjezili nekateri nauki, kajti zdelo se mu je, da priporočajo čistost in borbo s strastmi, starec ne samo obsoja njegovo ljubezen, marveč celo oddaljuje od njega Ligijo ter jo utrjuje v odporu. Razumel je, da Ligija — ako je med navzočimi ter posluša te besede in si jih ohrani v srcu, mora misliti i v tem hipu nanj kakor na ne-vredneža, na sovražnika tega nauka. Pri pomisleku na to se ga je polastila jeza. >Kaj sem tu slišal novega ?« je rekel sam sebi. »To bodi oni tajnostni nauk ? To je že slednjemu znano, vsakdo je to že slišal. Iievščioo in zmernost v potrebah priporočajo tudi ciniki, čednost je priporočal tudi Sokrat kot staro in dobro stvar. Ali mar vTsak prvi odličnejši stoik, kakor na primer Seneka, ki ima pet sto miz iz cedrovega lesa, ne hvali zmernosti, ne priporoča resnice, strplji-vosti v nezgodah, stanovitnosti v nesreči; ali mar ni vse to liki pokvarjeno žito, katero miši jedd ter ga ljudje ne marajo jesti, ker se je vsled starosti pokvarilo?« Razun jeze je čutil mladenič tudi nekako razočaranje, ker se je nadejal, da se mu tu odkrijejo nekake nepoznane, čarobne tajnosti, vrhu tega si je še domišljeval, da tu začuje govornika, ki bo s svojo zgovornostjo vzbujal začujenje; toda slišal je same preproste besede brez vsakega lepotičja. Čudil se je, samo tej tišini in pozornosti, s katero je množica poslušala. In starček jim je zabičeval dalje, da naj bodo dobri, tihi, pravični, ubogi in čisti, a to ne radi tega, da najdejo mir v življenju, marveč da po smrti žive* v Kristusu v takem veselju, v taki slavi in razkošju, kakoršnega še nihče ni okušal v življenju. In tu je Vinicij, dasi je še pred kratkim to zanikaval, moral priznati, da je vendar-le velika razlika med naukom tega starca in med tem, kar so učili ciniki, stoiki, ali drugi modrijani, kajti ti so krepost in čednost priporočali kot nekaj razumnega in priporočljivega za Življenje, ta pa je za nje obljuboval neumrljivost, in sicer ne kakšno slabo, tužno in čemerno umrljivost pod zemljo, marveč sladko in sijajno, slično neumrljivost! samih bogov. Govoril je o večnosti kot o nekaki povsem gotov _ resnici, radi česar je pri taki veri pridobila čednost neomejemo ceno, in trpljenje v tem življenju je postalo nekaj neverjetno blagega, kajti trpeti začasno za ne-j skončno bodočo srečo, to je vse kaj drugega nego za to, ker to zapoveduje red v prirodi. In starec je govoril dalje, da resnico in čednost moramo ljubiti radi nju samih, ker najvišji predstavitelj istine in čednosti je Bog sam: kdor torej nju ljubi, ta ljubi Boga samega ter postane njegovo ljubljeno dete. Vinicij te«?a ni dobro razumel, toda vedel je to že davno iz besed, ki jih je bila rekla Pomponija Grecina Petroniju, da je ta Bog po mnenju kristijanov jeden in vsemogočen in ko je sedaj še slišal, da je najpravičnejši in najboljši, pa mu je nehote* prišlo v misel, da proti takemu Bogu so Jupiter, Saturn, Apollo, Junona, Vesta in Venera kot nekakšna nepotrebna drhal, katerih vsakdo ravna na svojo pest. Toda najbolj je mladi mož še osupnil nad tem, ko je starec sačel učiti, da Bog je ob enem tudi sama ljubezen; kdor torej ljubi ljudi, ta izvršuje njegovo najvišjo zapoved. Ni pa tudi dovolj, da ljubimo ljudi svojega plemena, ker je Bog-Človek za vse prelil svojo kri ter tudi med pagani našel svoje izvoljence ; ni tudi dovolj ljubiti one, kateri nam dobro delajo, kajti Kristus je odpustil tudi Židom, ki so ga izdali v smrt, in rimskim vojakom, ki so ga pribili na križ; radi tega je treba onim, kateri nam delajo krivico, ne samo odpuščati, marveč jih tudi ljubiti in plačati jim hudo z dobrim; ni tudi dovolj ljubiti dobre, marveč je treba ljubiti tudi hudobne ljudi, le z ljubeznijo moremo izpuliti iz srca njih zlobo. Kilon je pomislil pri teh besedah, da je njegov trud zaman in da se Urban nikdar ne odloči ubiti Glauka v tej noči, niti kedaj pozneje. Razveselil pa se je nad daljšimi zaključki, ki jih je posnel iz nauka tega starca: da tudi Glauko ne ubije njega, ko bi ga tudi našel in spornal. Vinicij pa ni več mislil na to, da v starčevih besedah ni ničesar novega, marveč se je vprašal zamišljen: Kakšen je ta Bog? Kakšen je ta nauk ? Kakšno je to ljudstvo ? Vse, kar je slišal, ni se moglo razvrstiti v njegovi glavi. Vse to so bili zanj neki nenavadni in doslej nečuveni pojmi. " čutil je, ko bi hotel iti sam za tem naukom, da bi moral izročiti ognju svoje mišljenje, običaje, svoj značaj, vso svojo dosedanjo čud ter vse to spaliti v pepel in začeti novo življenje pod zapovedništvom nove duše. Nauk, ki mu je veleval, naj ljubi Parte, Grke, Egipčane, Gale in Britance, da naj odpušča svojim sovražnikom ter naj jim vrača dobro za hudo, zdel se mu je nekaka neumnost, toda ob enem Je čutil, da tudi v tej neumnosti je nekaj nenavadnega, česar ni našel pri vseh dosedanjih modrijanih, (Datfe pride.) natlaCena kaj vesele družbe. Prostora je bilo dvakrat premalo l — Ta večer je nastopil prviC —¦ Sokolov orkester pod vodstvom učitelja g. Sirce. Kaj veselo presenečenje za vse, ki so bili navzoči. Svirali so prav dobro, tako dobro, da za naše navadne plese niti boljega ne zahtevamo. Vidi se, da goriški Slovenci dobimo polagoma popoln dobro izvežban orkester. Naj bi se posrečilo no« vemu »glasbenemu^ in Devskemu društvu", da bi riadaljevaib tako lepcP pričeto-deto,—~ Zabava pri Sokolu je bila jakb živahna. Vsi udeleženci so nesli domov najlepSe spomine na vesele ure v prijetni, pošteni narodni družbi. V »Goriški Čitalnici* so pričele »plesne vaje* v soboto -teden. Že o. prvi vaji smo dobili sporočilo, ali opustili smo ga in smo raje molčali, ker ni bilo ugodno; primera z lanskim letom je bila naravnost uničujoča. Ker bi se nam pa, ako bi poročali resnico, očitali nameni, katerih nimamo, smo raje molčali. — Zadnja .Gorica* pa je prinesla sporočilo, da prva plesna zabava je vspela nepričakovano dobro, da vdeležba je bila večja kakor drugo leto, da se kaže prava zavednost itd. Pričakovati bi pač smeli od pišočega odbornika čitalnice, katera je naj- I slareje zabavno društvo celega mesta, da ! poroča vsaj resnico ali pa mulci. Tako neresnično poročilo pa dela le iicčasl društvu, pač pa se sklada popolnoma z nazori klerikalnega regima. Ako odštejemo osebje »Šol. doma* in dijake — kaj ostane ?! Ako ste res uneti, gospodje, za čitalnico, pomislite, kaj delate! Ali res ne vidite, da v čitalnico, ako hoče obstati, ne sodi tisti proshuli razdirajoči sistem ?! (Slanieniu odboru goriške čitalnico, prav za prav znanemu obiastnežu, so dobrohotni spomini v.javuem listu neljubi in nas je s svojega namišljenega visokega prestola zavrnil ta pritožbeno knjigo. Kje je pa pritožbena knjiga? Je-li znano drugim gg. so-odbornikom, da je ista izginila pričetkom tega društvenega leta iz bralne sobe ? No verujemo, da bi bila to ukrenila večina odbora, temveč slutimo, da je tu vmei roka onega samooblastneža, ki je v zadnjem času društvu več Škodoval nego koristil, in kateremu je treba enkrat za vselej jasno povedati, da ima društvo odbor in ne odbor ni k a. Društvo nam nalaga dolžnosti, a ravno zalo odločno zahtevamo svoje pravice, sicer bomo le večkrat v veliko zabavo Citali (glej zadnjo »Gorico*), kako brilantno vspevajo društvene zabave, a koncem mile klice in rolenje, naj se članovi za božjo voljo ne ab-senlirajo (S?), Torej proč s samopaševanjem l Morebitne zasluge za društvo ne dajejo še pravice k samopaševanju! Več č la n o v. KUvžar v pokoja. — »Gorica* nam je blagovolila povedati, da stopi g. Klavžar v pokoj iz zdravstvenih ozirov. No., ako je temu tako, mi nimamo nič proti njemu, ko gre v pokoj. Naj le gre ter naj uživa lepo v miru pokojnino, da more še okrevati, ker 61 let, katere ima, še ni preveč, da bi človek moral baš pod zemljo. Bojimo se pa, da zatrditev »iz zdravstvenih ozirov* se skaže za neresnično. Ktavžarja videvamo dan na dan na delu pri klerikalni stranki, v nedeljo je imel celo shod v neki gostilni, na katerem je govoril dolgo časa. Možje, ki stopajo , iz zdravstvenih ozirov* v pokoj, po navadi ne prirejajo javnih shodov z dolgimi in obširnimi govori. Nam se zdi neizpohitno, da vse Ušlo, kar smo rekli o Klavžarjevem upo-kojenju zadnji*, drži trdno, da torej stopi v pokoj radi leg*, ker ga klerikalna stranka nujno potrebuje v svoji sredi, da jej bo vedno na razpolago. Saj je vendar Klavžar desna roka dr. Gregorčiča. Nobenega človeka ni imel revež, ki bi ga bil spremljal tam po leti po raznih shodih po deželi. Le Kiavžar je storit to in nastopal kot govornik. Za stične reči, ali ne od slovenske strani, so rabili moža že poprej. Tako pred kakimi dvemi leti je romal po deželi, ali ne kot agitator dr. Gregorčiča marveč tako nekako proti; saj je pdtabljif za vse. Ker obstoji sedaj alijanca med dr. Gregorčičem in dr. Pajerjem, bo služil mož na obe strani. Klerikalna stranka in dr. Pajer ga potrebujejo zvunaj dež. hiše tako nujno, da stopa v pokoj; tista zloraba v deželni hiši od strani uradnika je bila vendar malce že prehuda J Pa še nekaj je! Zvezda dr. Gregorčiča ugaša, zato treba gledati, da se spravi t kraj čim preje s celo penzijo in z lepim poviškom, lani v deželnem zboru dobljenim. Tako le na varno treba stopiti, ker utegnejo v kratkem priti v deželno hišo — drugi Časi z drugačno disciplino! — Seveda se izkažejo laka izvajanja za resnična le takrat, ako ne obvelja trditev, da j 2 šel v pokoj „iz zdravstvenih ozirov*. Ako se izkaže;, da Klavžar nas vendar enkrat ni na-farbal, potem seveda mu želimo le mir in zdravje v zasluženem pokoju! Včerajšnja »leo* odgovarja »Soči« in »Edinosti* na članek »Slovensko bogoslužje v Gorici* na dolgo in široko. Iz pisave je razvidno, da je2i to kardinalovo hinavko, da smo se taknili prav perečih točk gledd bogoslužja v Gorici, kar zadeva Slovence. »Eco* • trdi smelo, da je preskrbljeno na vse strani za Slovence v mestu, kar se tiče bogoslužja, ter da ni potreba prav nikake spremembe, ker med drugim je Gorica tudi italijansko mesto l Iz tega se vidi, kako je imel prav g. dopisnik v ,Edinosti\ ki je trdil, da vladajo napaCni nazori glede Slovencev v Gorici, ka~ terih noCejo videli, noCejo pripoznati. »Eco* potrjuje le naše trditve, da za Slovenca naj bo bogoslužje, v kolikor ga -je v njegovem jeziku, le v jutro zgodaj, ko pa vstanejo Italijani, mora izginiti iz cerkve, ker bi bila »italianita* mesta in cerkve v nevarnosti. Ravnopravnosti Slovencu v cerkvi ne priznava kardinalova »Eco*, kakor se tudi oa sam ni pobrigal za svoj čas predloženo mu -prošnjo -M^mvedbo pravega slovenskega bogoslužja tudi* čez dan, marveč je načelniku deputacije celo rekel, da naj zahvalimo Boga, da še tega ne zgubimo, kar imamo, v ordi-narijatski pisarni pa so ga imenovali hujskača. Po pisavi »Eco* ne smejo Slovenci v Gorici nikdar upati na to, da bi imeli čez dan k;iko pravo slovensko bogoslužje, kakor pritiče. — No, marsikaj se da odpraviti na svetu, morda tudi ta nedostatek v življenju mestnih Slovencev! Ako je gluh kardinal, utegne slišati dobro in vstreči pa kdo drugi l! Katoliška cerkev nima le latinskega, marveč tudi grški obred s slovenskim bogoslužnim jezikom. Prestop v ta obred nam je in mora biti dovoljen. — Za Ricmanjci se oglašajo drugi Slovenci, in zadnji čas so na dnevnem redu ti glasovi tudi v Gorici. — Več spregovorimo. Torej Imamo vendar io prav! — Naše trditve (po slovarju »Gorice* seveda laži) o zvezi dr. Gregorčiča z dr. Pajerjem in Lahi smo vzdržali po koncu, ker so resnične. No, sedaj se tudi »Gorica* ne upa več oporekati in ne ve povedati nič drugega nego to, da je ono vzdrževanje od nale strani popolnoma umevno, ker bi drugače bili nedosledni. Res, prav je tako, Kar se tiče resnice, smo vedno dosledni, in tako tudi v tem slučaju. Hvala za priznanje! Strah pred deželnozborsklmi volitvami navdaja brumno dušo dr, Pavlice, da se ga kar ne more znebiti v »Frim. Listu". Misli, da te volitve bodo zahtevate več dela in truda, kakor pa državne. Ako se ne uredi in pripravi svojih vrst, da bo zmešnjava še večja, kakor je bila sedaj. »Prim. List" se boji, da nebi klerik. strank« pogorela pri prihodnjih deželnozborskih volitvah na celi črti, kakor je dejanski pri državnozborskili volitvah, kjer je bil izvoljen dr, Gregorčič te s pomočjo izdajalskih Fur-lanov, ali je bila od slovenske strani premagana in obsojena klerikalna politika. Verjamemo,, da skrb6 »Prim. List* prihodnje volitve, in zato dela klerikalna banda že sedaj po deželi v to svrho, da bi prodrla ona pri volitvah, Pred vsem vsiljuje v vsako hišo, če ne drugače, pa zastonj, »Primorski List* ter brani citati nafta lista, da bi tako ljudje ne izvedeli resnice, marveč da bi imeli za res le tiste farške laži in obrekovanja, ki so nakopičena v »Prim. Listu", Rodoljubi po deželi, pozor 1 Širite povsodi in agilujte za »Primorca*, da dobi š»! več naročnikov, ^a širi pravo zavest med našim ljudstvom do zadnje koče l To je edino pravi odgovor na agitacijo proti »Primorcu", katero razvijajo nekateri nunci na naravnost nesramen način. Potem bo naša trdnjava tako močna, da se bodo zaman zaletavali vanjo ob prihodnjih deželnozborskih volitvah klerikalci z dr. Pavlico vred, kateri se že sedaj boji tako neznansko teh volitev! Naj se le boji, pokažimo na dan volitev, da njegov strah je bil utemeljeni Potrjen deželnozhorskl sklep. — Tsled najvišjega sklepa ž dne 28. decembra 1900. je potrjen načrt zakona gledd spremembe § 8. cestnega zakona iz leta 1894. Po t«j preniembi dobi koburiški okraj svoj cestni odbor, tolminski pa izgubi dva odbornika, namesto 9 jih bode imel samo 7. — Ker je vsem cestnim odborom tolminskega političnega okraja potekla šestletna poslovna doba, se razpišejo te dni nove volitve, ki se bodo vršile kakor tudi one v polit, okraju goriške okolice -— v prvi polovici meseca februvarija. Za sežanski okraj bode volitev cestnega odbora dno 26. t. m., za kormmski, červinjanski, gradiščanski in tržiški pa med 21 in 25. t, m. »Pogajanje* z liberalnimi Italijani. — Na zavijanje »Gorice* o informiranju od naše strani pri liberalnih Ilalijanih pred ožjo volitvijo, ponavljamo, da se je izvršilo res neko informativno poizvedenje, kakor smo povedali, ker je to resnično, in je bilo le politično modro in torej do cela umestno, poizvedel!, kako se obrnejo liberalni Lahi pri ožji volitvi potem, ko nam je bila znana med njimi nastala ogorčenost radi izdajalskih Fur-lanov, ki so glasovali za dr. Gregorčiča. Informirali smo se, kar srno tudi pošteno povedali. Radi tega nam ne more nihče ničesa očitati 1 — »Gorica* kaže svojo žalost in jezo menda le zategadel, ker v četrti kuriji ni bilo furlanskih volilnih mož na volišče. Ako bi bili prišli ter volili, bi bili storili to ali za narodno-napredno stranko aH za klerikalce. Mi se držimo tega načela, da tarn, kjer se bojujemo pri volitvah sami med seboj, kakor je bilo pri ožji volitvi v peti kuriji ter pri volitvi v kmečkih občinah, imamo odločevati le sami, in ne Furlani, kateri se torej nimajo nič umešavati v naše reči. Ni jih bilo, odtod žalost in jeza »Gorice*! V tem slučaju nI mogla filozofirati, da so pošteni krščanski Furlani glasovi za slovensko klerikalno stranko, pa tudi ni mogla sleparili občinstva o »zvezi* naprednjakov z Lahi. Ni jih bilo l Jeza in srd! Zadel jo Jo. — »Prim List4 opisuje glede na zadnje državnozborske volitve agitacijo, ki je vihrala po naši deželi. Pravi : »Krotko naše ljudstvo je bilo izpostavljeno strašni agitaciji, ki je ljudi majala, kakor maja veter šibke veje. Vse je gibalo, vse je tekalo, vse je kričalo, vse je lagalo, vse je preklinjalo.« Res, prav tako je bilo, prav tako so delali politikujoči duhovniki I Na »pranger* je postavil »Prim.List« g. učitelja Ant. Lebana v Komna. Norčuje se ž njim, ker je bil daroval 2 K za Živca, češ, da je dal za vboge kitajske družine gotovo desetiUcSC Govoriči ovzglednih učiteljih, med katere pa ne prišteva tistih, ki očitno v »Sočo* dopisujejo itd. — Gosp. Leban je obče čislan mož in izvrsten učitelj napred-' nega duha, zato ga take farške podlosti v »Prim. Listu* prav nič ne motijo. Na »pranger* so ga postavili le zato, ker ne trobi v farški rog in ker je odločen mož. Gosp. Leban je vzgleden učitelj, in smemo reči, da vsi tisti učitelji, ki stoje v taboru narodno-napredne stranke, so vzgledni učitelji, nevzglednih iščite le v klerikalni bandi, katero vodijo nevzgledni duhovniki; vzgledne bo treba kmalu z lučjo iskati pri belem dnevu! Punktum! Pri VoRlarJik tik Trnovega je ljudstvo jako razburjeno, posebno vsled tega, ker kurat Kodrič ni šel obhajat zadnjič pogorelke Podgornikove. Voglarji spadajo pod Ravnico, kamor jim je predaleč, pod Trnovo pa nočejo priti, v prvi vrsti ne radi kurata KodriCa, ki je neroden na vse strani, Zato si hoCejo sezidati sami svojo cerkev, pa ne z latinsko-katoliškim bogoslužjem, Culi smo, da jih lovi celo protesta ntovski pastor v Gorici, ter da že hočejo baje kar prestopiti v protestanstvo 1 No, to bi ne bilo pametno, ker obstoji tudi cerkev, v kateri so moli Boga po slovenski ter je vse bogoslužje slovensko, kakor tudi pritiče slovenskim kristijanom 1 Kako se obrne akcija, ki je prav resna, sporočimo o priliki. Ponesrečil pri vozu. — Karol Bre-gantič iz Gor. Cerovega v Brdih je fel te dni v gozd po drva z vozom, v kateri sta bila uprežena 2 konja. Ko se je vračal iz gozda, se je pripetilo, da je na poli na nekem mestu voz začel viseti, najbrže je bilo slabo naloženo, vsled česar se ]e bilo bati, da se prevrne vse skupaj. Bregantič, ki ima 38 let, jo mislil, da popravi preležje sam, zato je skočil m tisto stran ter skušal vzdržati ravnotežje. Ali m šlo, marveč voz se je z drvi vred prevrnil na BreganliCa, ki je hudo poškodovan na telesu in v nott%njih dolih; vrhu tega ima zlomljeno ono desno rebro. K sreči so prihiteli hitro ljudje na pomoč, ki so potegnili Bregantiča izpod voza. Drugi dan potem so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, Tretji brzovlak Dunaj—Trst, — S i. februvarijem uvede južna železnica tretji brzovlak Dunaj—Trst. Odhajal bode z Dunaja ob 7. uri zvečer ter prihajal v Trst drugo jutro ob 7. uri 10 minut. Iz Trsta bo odhajal ob 6. uri 35 minut popoludne in prihajal na Dunaj ob 6. uri 45 minut zjutraj. Novi brzovlak se ne bo ustavljal« Čitalnica v Pulju priredi dne" 2tf. l. m, veliki ples v gledališču »Polileama Ciscutti*. Bralno društvo »Narodni dom* t Skrblnl bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 27. t. m. v sedanji bralni sobi ob 3- uri popoludne. Vspored: 1). Nagovor predsednika ; 2). poročilo tajnika in denar-ničarja; 3). volitev odbora za leto 1901 in 4). morebitni predlogi. K obilni udeležbi vabi "odbor............... Ustanovni shod bralnega društva na Cesti je bil dne 20. t. m. Vpisalo se je približno 40 udov. V začasni odbor so bili izvoljeni: Batič Fran predsednik, Kobai Martin podpredsednik, Kočevar Ivan, tajnik, Lah Štefan, blagajnik, Štor Angelj, Stanič Alojzij, Bone Jožef in Pikic Alojzij, odborniki. Pravila, katera je prečital g. sklicatelj shoda, so bila sprejeta brez debate; pravila se pred-ložo še namestništvu v potrjenje. V pravilih sta bila določena le 2 odbornika, ali na predlog g. Boneta se je zvišalo število nu 4. Udeležba je bila velika, kakor se je tudi pričakovalo gtedd na namen, kateri ima novo društvo, kateremu želimo krepkega razvoja. stranke, 3 člani moravske srednje, stranke, ;. ter po 2 češka katolika, Srba in »bauern-bundlerja* in 6 brezstrankarjev. AngleSka kraljica Viktorija, ki je že v visoki starosti, je nevarno obolela, tako, da ni upati več, da bi še ozdravela. Pričakujejo le smrt, kakor kažejo boletini, ki se ' izdajajo o njeni bolezni. — Vedno bolj "vznemirljive vesti prihajajo o bolezni kraljice, ki pa se strinjajo vse v tem, da ni odpomoei, da torej kraljica umre. Kraljevska rodbina je zbrana v kraljičini spalnici, Došel je tudi nemški cesar. V nemškem državnem zboru so bili' povzdignili Poljak^ pretekli teden zopet svoj glas v oarambo po?j*?ke narodnosti, katero Nemci zatirajo z vso silo. Minister notranjih poslov j,e odgovoril, da hoCe vlada vse storiti, da odstrani nevarnost, katera preti Nemcem od strani Poljakov, to se pravi, da jih hoče germanizovati s podvojeno močjo. Lord Rošebcrv je v svojem govoru v trgovinski zbornici v Wolwerhamtonu rekel mej drugim: Dokler bo narode vodil razum, se ni z lahka bati vojne. Vojna 20. veka bo industrijalna. Najnevarnejša nasprotnika Anglije bi bila: Zjedinjene države v Severni Ameriki in Nemčija, kateri državi je govornik pohvalil. Roseberv se je slednjič toplo potegoval za zboljšanje metode v trgovinskem in tehničnem pouku. Razgled po svetu. Državni zbor sklican. — »\V.Zcitung« od današnjega dne ima, po včerajšnji brzojavki, priobčiti, da je sklican državni zbor na dan 31. januvarija t. 1. Občinsko volitve t LJubljani iz leta 1899. so bile razveljavljene, ker skrulinij ni bil javen, kakor doslej tam običajno nikdar! VeC prihodnjič. Celoten Izid državnozborskili volitev. — Z volitvijo nižjeavstrijskega vele-posestva so zavržene državnozborske volitve na celi črti, izvoljenih je vseh 425 poslancev. Od teh se popolnita le mesti mesto Dipaulija in Klofača. Izvoljenih je 60 Poljakov, 52 Mladočehov, 48 poslancev nemške ljudske stranke, 31 nemških liberalcev, 30 ustavo-vernih veleposestnikov, 26 poslancev katol. ljudske stranke, 24 krščanskih socijalcev, 21 Schčnererjancev, 19 konservativnih veleposestnikov, 19 Italijanov, 11 katoliško-na-rodnih Slovencev, JO Hrvatov, 10 opozicijo-nalnih Poljakov, 10 socijalnih demokratov, 6 čeških agrarcev, 5 članov katoliškega cen-truma, 5 Slarorusinov, 5 Mladorusinov, 5 Ru-munov, 5 čeških socijalcev, 4 liberalni Slovenci, 4 člani dunajske slobodomiselne ljudske Narodno gospodarstvo. Umno kletarstvo. — Ker spada strogo v narodno gospodarstvo, omenjamo na tem mestu, da ravnokar je izšla nova knjižica o umnem kletarstvu, katero je po sklepu deželnega zbora ter po naročilu deželnega odbora kranjskega spisal deželni potovalni učitelj za vinsivo v Ljubljani g. Fr. Gumba«. Tako knjižico smo že dolgo pogrešali, ker dr. Vošnjakova knjiga, kate.'o je pred 27. leti izdala družba sv. Mohorja, jo že zdavnaj pošla; od takrat se je pa tudi marsikaj v kletarstvu spremenilo, in zato je bila nova slovenska izdaja neobhodno potrebna, Vsebina tega spisa je; Trgate;, stiskalnice, šnaženje in hranenje vinske j/bsode, sestava mošta in vina, naprava belega in črnega vina, pretakanje vina, vino ssa v steklenice, čiščenje vina, odkisunjo vina, vinske bolezni, vinske napake in kleti. Ta knjižica ima razen navedeno pouč-Ijive z 21. slikami pojasnjene snovi, še to glavno prednost, da se oddaja po skrajno nizki ceni. En komad slane namreč 30 vin,, po poŠti 38 vin.; 40 komadov pa 8 kron, po pošti 8 K 50 vin., torej celo le 20 vin. komad. Razprodajo je vzela za sedaj c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. — Opozarjamo kletarje na to važno knjižico, katero vsem najlopleje priporočamo. Književnost. »Ljubljanski Zvon* je nastopil letos svoj 21. letnik. Pač lepa starost v nas Slovencih, kjer je skoro le nestalnost doma, pa ne lako, da bi bilo boljše sovražnik dobremu, marveč narobe j slabo podira dobro 1 — Ali »Ljubljanski Zvon" je ostal vkljub vsem vihram v naši domovini, in vidimo ga,' kako nekako pomlajen stopa že v 21. tečaj. — Urednik g. Anton Aškerc sam nam je že porok, da bo hodil po pravih potih napredka, da bo luč slovenski inteligenci. Krog odličnega tega urednika, pesnika in pisatelja Aškerca pa se je zbral krasen venec starejših in mlajših pisateljev in pesnikov, ki združujejo v sebi vse moči, ki bi zadoščala i za mnogo obsežnejši zbornik nego je »Ljubljanski Zvon". Zato se i mi veselimo tega napredka in toplo priporočamo vsem boljšim rodbinam, naj vsekakor naročajo ta prvi naš zbornik. Celoletna naročnina znaša K 920. — Tudi oblika in tisek sta jako lična. Slovenci smo začeli paziti tudi na zunanjost, ker je zopet stopnja naprej po lestvici splošnega napredka. Ni namreC res, da bi nam vsem enako dišala i najboljša jed v zastareli, odrsani posodi; iz lične posode nam gre bolj v slast. Toliko okusa in ukusa pa že iraamc, da nas lična posoda ne moti v tem, je-li jed dobra ali slaba. Lux in tenebris locet. Spisal Henrik Slenklewlcz. (Dalje.) In kdo, gledaje Kamenka, bi si mogel domišljevati, da je ta stari egoist in Čudak nekdaj vneto in strastno ljubil! Mogoče, ko bi mu ne bila umrla žena, bi mu tekli dnevi življenja lepše in jasnejše. Pa bodi temu kakor hoče, toda ljubezen je preživela v tem človeku čas njegove steče, njegovo mladost in celo* njegov talent, Pobožnost, ki se je v teku mnogih let spremenila že v navado* je izvirala tudi iz tega vira. Ne pripadajoč k številu globokovernih ljudij, je Kamenka po smrti svoje žene začel moliti za njo. To je smatral za jedini način, ki ga je podobno nevidljivi niti družil s pokojnico. Ofiividno, ljudje hladne narave so sposobni, ljubiti moCno in vstrajno. Po smrti žene se je vse življenje Kamenke, vse njegove misli, bvilo okrog spomina na njo ter živelo v niem, podobno rastlini, srkajoči svoj sok'iz panja, na katerem je vzrastla. Toda človeško bitje, hraneč se s strupom spomina na nenadomestljivo zgubo, hira i« vene. Če bi Kamenka ne bil umeteljnik-podobar, verjetno, ne pil bi preživel te prevelike zgube. Njega je rešil poklic: po njeni smrti je sklenil .umetnik postaviti ji prekrasen spomenik. Konečno, nepotrebno jeeeM pojasnjevati, da mrtvim ni mnogo mar za spomenike; toda Kamenka je hotel izso-toviti nekaj za svojo Sonjo in delal je spomenik več s srcem nego z rokami. Trud ga je vedril in samo njenra se }e imel zahvaliti, da v teku prvih mesecev Kamenka ni prišel ob pamet, marveč se spoprijaznil s svojim gorjem. Ostal je razbil in nesrečen človek, toda ume- i teljnost je rešila umetnika. Na hvalo tej je živel še doslej. Ljudje, ogledavajoči na razstavah sohe in podobe, si cesto ne domislijo, da umetnik more služiti umeteljnosii častno ali nečastno. V tem oziru ni bilo | moči Kamenki ničesar očitati: on ni imel mogočnih kril, bil je le srednje nadarjen; vsled tega nemara tudi umetnost ni mogla napolniti vseskozi njegovega življenja ter nadomestiti mu vse zgube. Zato pa je on močno čislal umetnost in se iskreno ukvarjal z njo. V teku dolgih let se on nikdar ni izneveril umetnosti, tudi je ni razžalil, ne radi denarja, ne radi pohvale ali napadov. Tvoril je taktf, kakor je čutil. V dnevih srečnega svojega življenja je Kamenka znal govoriti z drugimi o umetnosti, potem pa, ko so se vsi odvrnili od njega, je samcat v svojem ateljeju večkrat premišljeval o njej vzvišeno in blagonaklonjeno . . . Smatral se je popolnoma samotarja ter ni videl v tem nič tujega. Občevanje z ljudmi ima svoj zakon, po katerem se posebno nesrečneži izključujejo iz družbe; vsled tega se jih poprimejo lastnosti, pokrijejo jih nedostatki, uprav kakor se kamen, odvržen iz struge, pokrije z mahom. Sedaj ko je Kamenka obolel, ni nobena živa duša pogledala v njogov atelje, izvzemši služabnice, ki je prišla dvakrat na dan, nastavljat samovar in podajat mu Čaj. Služabnica mu je vsakokrat svetovala, naj pozove zdravnika, toda boječ se stroškov, ni se mogel umetnik odločiti za to. Naposled je popolnoma oslabel, nemara radi tega, ker več dnij ničesar ni del v usta razun čaja. On vrhu tega ni imel veselja ni jesti, ni delati, ni živeti. Njegove misli so bile blede in vele kakor listje, katero je gledal skozi okno, stri-njajoče se popolnoma z mračno, turobno jesenjo, blatom in svinčeno mračnim nebom. Da, ni ga bolj bridkega časa v življenju, kakor ta, kadar se človek popolnoma prepriča, da je izvršeno vse, kar je mogel izvršiti, preživelo vse, kar je mogel doživeti, da sedaj nima ničesar več iskati v življenju. V teku poslednjih let je Kamenka s tajnim strahom priznaval, da se je izčrpal njegov talent. Sedaj je bil prepričan o tem, bolestno razmišljajoč, da ga naposled ce!6 umetnost zapusti na veke. On ni še pričakoval smrti, ni pa tudi verjel v popolno ozdravljenje. V mračni duši umetnika ni bilo ni iskrice kake mlde. Ce si je sploh kaj želel, je bilo j edino to, da bi nastalo lepo vreme in bi solnce veselo razsvetlilo njegov atelje. Vsako jutro, ko je služabnica prišla s čajem, jo je povpraševal: »A kaj, ali se še ni zjasnilo s katere strani?« »Taka megla je«, le odvrnila ona, »da ljudje sami sebe ne vidijo.« Bolnik, zaslišavši tak odgovor, je zaprl oči in ležal nepremično po cele ure. Na dvoru je bilo kakor poprej mrtvo tiho: samo" kapljice dežja so zamolklo zvenele v vodovodu in ceveh. Ob treh popoludnč je postalo tako" temno, da je Kamenka moral prižgati svečo. Ker je bil zelo" siab, se je navadno močno trudil pri tem. S početka, predno je stegnil roko k vžigalicam, je dolgo premišljeval in zbiral moči, potem pa je počasi in mrzko stegnil roko. Prižgavši svečo, je Kamenka zopet počival ter ležal nepremično do večera, do prihoda služabnice, molče" poslušaje z zaprtimi očmi žvenket kapljic v vodovodnih cevih. Kaj čuden je bil takrat njegov atelje. Plamen sveče je osvetljeval posteljo in na njej ležečega Ka-menko; blesk svetlobe je padat na glavo umetnika, prevlečeno s suho in žolto, skoro polikano poltjo. Ostali del sobane pa je tičal v mraku, ki se je zgoščeval z vsakim trenutkom čedalje bolj. — Med tem pa se je tudi na dvoru čedalje bolj temnilo in čim temnejše je postajalo, tem bolj so se oživljale sohe, ozarjene z bledo-rudečkasto svetlobo Plamen sveče, plapolajoč, se je sedaj ponižal, pa zopet povišal, in v tem fantastično trepetajočem blesku so se tudi podobe, kakor se je zdelo, dvigale, kakor bi stopale na prste ter gledale na shujšanega podobarja, hoteč se prepričati, ali še živi on, ki jih ]e vstvaril. In resnica, na njegovem licu je že bila videti otrpnelost smrti Samo časih pa časih so se zasanele ustnice bolnika slabo gibale; nemara je molil ali proklinjal svojo osamelost in ne-znosljivi žvenket meglenih kapljic, ki so ga dražile ves čas njegove bolezni. Konce prihodnjič.) T 3/00 Na prošnjo oskrbništva vikarijatske cerkve sv. Lovrenca v Lokavcu se uvodi amortizacija hranilne knjižice, z vloženimi 400 gld., zaslavljavnice in ž njo združene hranilnice ustanovljene po grofu Thurn (Morite di Pteta ed unitavi Cassa di risparmro di foiula-zione Conle Thurn) v Gorici, vpisane na ime cerkve »St. Lorenzo a Lokavic«, dne 15. aprila 1872 štev. 16Ž7. Poživlja se irnetelja omenjene hranilne knjižice, da se oglasi v dobi šestih mesecev pri podpisani sodnijt in dokaže svojo pravico do iste knjižice, ker bi se drugače na uadaljno prošnjo oskrbništva rečene cerkve izreklo, da jft ta hranilna knjižica araortizovana. C. kr. okrožna soclitiju II. oddelek v Gorici, !(>. j sinu vanj a iflOi. Milovčič s r. Št. 2573. O. s. sv. Dražbeni razglas. V Povirju se bode zidala nova šolska zgradba za dvorazredno ljudsko šolo s prevda/jenirni stroški v znesku od 22.595 kron. Na Barki se bode gradilo novo šolsko poslopje za jedno-razrednico s preliminiranim! stroški v znesku od 10.139 kron 60 vinarjev. Stavbeni načrti, prevdarki stroškov in dražbeni pogoji so v pregled v tukajšnjem uradu ob uradnih urah. Pismene ponudbe naj se pošljejo frankirane in postavno kolekovane semkaj z 5% varščino v znesku 1229-75 kron za šolsko poslopje v Povirju in 5% varščino v znesku 506*98 kron za šolsko poslopje na Barki najdalje do 7. februvarija 1901. 12. ure do-poludne. Ustmena dražbena obravnava za ponudbe se vrši potem ravno omenjenega dne od 2.—3. ure popoludne. Kdor se misli vdeležiti uslmene dražbe, mora tudi pred dražbo položili 5$ varščino za vsako zgradbo posebej. C. kr. okrajni šolski svet Sežana, dne 15. januvarija 1901. Predsednik: Dr. Laharnar. Lep konj za ježo angbžke krlž;nt< pasme, je na prodaj jako po ceni. Več pove" upravništvo. je na v Vrhovljah nad Kojskem v Brdih. Posestvo obsega: veliko hišo z kletjo, hlevom in vrtom. Poleg so vinogradi in polja v najlepši legi; blizu, med 3kladovno cesto so lepe senožeti. — Ponudbe je pišiljati na naslov: IMntar Anton, Ločni k &t. 306. Išče se kuharica za na deželo. — Zahteva se popolno zmožnost v kuhanju. Prednost imajo zmožne nemščine. — Ponudbe naj se pošiljajo našemu upravništvu. Izvrstno pleme««« krompirja za seme. Naročbe sprejema Peter Blrsa v Gorici, Corte €arav€?ggl;i. ¦flBHHBH za zalogo piva v Sežani in okolici proti vložitvi kavcije 1000 kron; vstop takoj. Ponudbe naj se pošiljajo do dne" 1. februvarija 1.1. na naslov: Simon Kuketz, pivarna v Laškem trgu na Štajerskem. Gostilna „Pri Janezu" v Gorici na Korau, toči pristna domača, briška in vipavska vina. Izborita kuhinja postreže vsak čas z gorkiini in mrzlimi Jedili. Ima sobe za prenočevanje potnikov. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča uda ni JOSIP MUNIH, V^arol praš&K, pekovski mojster in sladčidar v Gorici na Kornu št 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače /.» binnance, lorte i. 1. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23 (v listni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijaltj, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jechtnann iz Ajdovščine in Majdica iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo, po pošti od 5 kilogr. naprej. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča pristna bala in črna vina i/vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom Via Giardino 8 briških, dal matlnsfcih in istorskih vinogradov. ražpoSilja po železnici na vse kraje avstro - ogersko monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo požilja tudi uzorce. C«n« imtrM. Potirmiba polten«. Za trpeče na kili (Brneti), Ravnokar je izlla popravljena brošur-, razpravljajoča o ozdravljenju vseh vrst Kile iz peresa dr. Reimann-a. Isto pošilja na zahtevo popolnoma brezplačno farmacevtski bir<3: Valkenburg (L.) Nizozemsko štev. 512. Ker se nahaja biro v inozemstvu naj se p. mena naročila bankir, z marko 25 h. Dobre ure in po ceni! s iMctniin pismenim jamstvom lazpoSiljn na jrasehnite Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnine Most (l>n)a v<>ri2irn fl. I 20: Inulilnik h niklja il 1-U3. Tvrdka it; odlikovana s «•. kr. orlom; ima zlate in .Mi.dinie .svetinje iz raz.-lav U-r li.*ou! piizoulnili pisni, Hv.Htrovuit cenik zastonj! Izšel jo ravnokar Kažipot in koledar po Primorskem z natftiij(iiimi podatki fjjjj ?1 vseh krajev, uradov, tFgoveev, obrtnikov itd. itd, pA Dobiva se "*' v Joriški Tiskarni" A. Gakscek v Gorici. Cen&: K l'BO; po poŠti lO vin. -več. NaroCniki »Primorca* dobo. . isf. »Kažipot" za 1 krono. POZOR I j! Zaloga vsakovrstnega |; pohištva t v Gorici, Gosposka ulica št 14 in ulica Vetturini. V zalogi ima pobištvo vsei) slogov za vsak stan, r priprostega in najfinejega izdelka i v veliki izberi. I V ZALOGI IMA: Podobe na platno in sipe, ogledala, žime 11 in platno, razne iapocarije itd. f iT? ' Daje tudi na obroke! L v Ljubljani Špitalsko ulice ftt. 2. i| Nakup in prodaja i 8U vseli vrst rent, državnih papirjev, zastavnih i pisem, srečk, norcev, valut Itd. po najkulant- ( neJSili pogojih. V Posojila na vrednostne papirje proti nizkim I obrsstlm. j Zavarovanje proti kur/ni izgubi, i i Fromese k vsem žrebanjem. I Sprejemanje denarnih vlog* f na vložne knjižice, na tekoči račun in mi giro- |konto s 4Varnim obrestovanjem od dne vloge i - do dne rzdig-a. { Eskompt menjic najkaUulneje. t Borzna naročila. ]