165. številka. Ljubljana, v petek 23. julija. XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan zvefter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeiuan za a v strij »ko-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., zrn jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j a no brez pošiljanja na dom za v se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 ar. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pr a vni štv o je v Rudolfa KirbiŠa hiši, .Gledališka stolb<i". Upravu i Rtv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari.
„K položaju Avstro-Ogerske."
Pod tem naslovom je prinesla 7. t. m. „Mona-kovska Allg. Ztg." z Dunaja članek, ki je osnovan jako premeteno, pa vender z dovolj očitno namero, da bi se sedanji vladni sistem na Dunaji predruga-čil Nemcem, oziroma kapitalistiški stranki levičarskih Nemcev v prid. V skokih prehaja člankar od državnega gospodarstva do onih narodov, ki gospodujejo sedaj v cesarstvu, od Čehov do desnice v državnem zboru v obče, od armade in financ do — najvišje cesarske hiše, do poslednje tako rekoč z opozorom, da se neka nemška stranka poboljša do sposobnosti za vladno krmilo. V vsej argumentaciji se pa kažejo jedni in isti logični kolobarji, Slovanom na očitno škodo, ko se skušajo odločilni krogi tako rekoč zbegavati, da bi došli s poti sporazum-Ijenja z večino avstrijskega prebivalstva. Zato je naša dolžnost toliko veča, da razkrijemo te kolobarje in zavrnemo razloge, ki utegnejo slepiti celo na najvišjih mestih. Najprej pa ob kratkem navedimo dotične stavke iz mišljenega članka.
Člankar se ne boji toliko narodnostnih prepirov, ampak vidi nevarnost za Avstrijo v gospodarskih in financijelnih razmerah. „V slepem narodnostnem prepiru se pogostoma prezirajo te razmere, ali posledice ne morejo nikakor izostati."
Potem pravi, da gospodujejo zdaj v cesarstvu Poljaki in Madjarji, in tako se godi, da drugi plačujejo davke, drugi pa določujejo davke in razmere, katere uplivajo na davkoplačevalce. Tukaj pa je težišče, kjer upliva narodnostna politika na sedanjost in bodočnost cesarstva.
Na to pristavlja, da v narodnostnih vprašanjih seveda že izhaja, ker ji je možno deliti (t. j. cepiti) in vladati, ali v gmotnih rečeh je taka umetnost brez moči.
Dualizem je člankarju nedotakljiva, kot stalno določena oblika; Cislitavija pa mu je razjedena, in „ sedanj a večina (sc. drž. zbora), to se je pokazalo dovolj, ne bo mogla biti nasproti Ogerski nikdar krotilka („moderator"). In pri tem hrepeni še, da bi razvila nadaljuje male „Ogerske"; češka krona, ki jo je pripoznal princ Liechtenstein — kaj je druzega kot država, ki ima nastati? Da prenaša ce-
LISTEK.
Tri slike.
(Ruski spisal I. S. Turgenev, prevel Osamelec.) (Dalje.)
— Povejte mi, Pavel Afanasjevič, rekel je najedenkrat Vasilij: — mislite ii kmalu napraviti poroko ?
— Jaz? . . . kmalu . . . konečno . . .jaz, s svoje strani . . . sicer kakor vi in vaša sestrica . . . jaz, s svoje strani pripravljen sem makari jutri.
— Krasno, krasno. Vi ste jako nestrpljiv človek, Pavel Afanasjevič.
— Kako to ?
— Čujte, omenil je Vasilij Ivanovič ustavaje: — jaz vem vse; vi me razumete in jaz vam zapovedujem, da se že jutri brez odlašanja oženite z Olgo!
— Dovolite, dovolite, sicer, dejal je R»gačev, nepremaknivši se z mesta: — vi mi zapovedujete? jaz sem sam prosil Olgine roke in ničesar mi ni treba zapovedovati ... v resnici, Vasilij Ivanovič, jaz vas ne razumem.
sarstvo jedno Ogersko, to se je pokazalo skoz stoletja — šlo je večkrat težavno, ali šlo je vender — ali dve Ogerski iste vrste ne strpi monarhija že zaradi tega ne, ker dve Ogerski, jedna madjarska in jedna slovanska, bi se ne trpeli mej seboj. K temu bi pripomogel tudi upliv od zunaj, kolikor bi bilo potreba. V resnici, kakor je že zdavno rekel duhovit možak tri državne polovice bi bilo preveč celo za Avstrijo."
„ V Avstriji sta trdna stebra vojna in finance, ako tipi jejo narodnosti po armadi, potem gori." Finance so manj varne, pa prevažni živelj, ki ga ni prezirati.
Potem sklepa: „Nemci v Avstriji spadajo na stran avstrijske dinastije. To je modrosti poslednji konec in ob jed nem ključ do položen j a (situvacije").
Toliko iz vsega članka, kateremu se vidi, da bi rad ustavil politiko Taaftejeve vlade, in da bi jo rad za menil s politiko neinško-avstrijskega klub1. Članek je gotovo zarad tega ravno zdaj objavljen.
Pisec članka obsojuje gospodstvo Poljakov in Madjarjev, ker ta dva naroda spravljata cesarstvo
v gospodarsko in tinancijalno nevarnost. Onadva določujeta davke, ne kakor bi koristilo državni skupnosti, ampak kakor je ravno njima v prid. Kljubu temu nima člankar poguma, da bi spodbujal avstrijske narode, z namenom, da bi izpodkopc-vali dualizem. Madjarji so mu nedotakljivi, čeravno pripoznava, da cesarstvo z veliko težavo prenaša svoj razkroj na dve polovici.
V gospodstvu Poljakov vidi tudi nesrečo za tostransko polovico, nikakor pa ne graja onih liberalnih Nemcev, ki so pripomogli, da imajo Poljaki vsaj na videz odločilno besedo, in še ne zine o tem, da hočejo iste liberalci Galicijo popolnoma odcepiti od Gislitavije. Da bi Čehi dobili večo samostojnost, to mu je preveč; da bi se pa Poljaki odtrgali, o tem pa popolnoma molči, dasi je očitno, da bi tak razkroj spravil Avstrijo v naj večo nevarnost.
Madjarjem se je dovolilo razcepljenje cesarstva, ne da bi žugale zunanje države Avstriji zaradi tega; Čehi pa ne smejo doseči primerne sa-
— Ne razumeš?
— Ne, res ne razumem.
— Ali se mi zavežeš, da se boš z njo oženil že jutri?
— A proBim vas, Vasilij Ivanovič ... ali niste
vi sami večkrat odložili najino poroko? Brez vas bi se bila že davno vršila. Tudi sedaj se ne mislim braniti, kaj vendar pomenijo vaše grožnje, vaša sedanja zahtevanja?
Pavel Afanasjevič otrl si je pot s lica.
— Ali se mi zavežeš z besedo, govori: da ali ne? ponovil je polagoma Vasilij.
— Izvolite . . . zavežem se . . . a . . .
— Dobro. Zapomni si . . . Ona pa je vse priznala.
— Kdo je priznal?
— Olga Ivanovna.
— A kaj je priznala?
— Čemu se hlinite pred manoj, Pavel Afanasjevič? Saj vam vender nesem tuj?
— V čem se hlinim? jaz vas ne razumem, ne razumem, gotovo ne razumem. Kaj bi bila mogla Olga priznati?
— Kaj ? Postali ste mi nadležni. Znano je, kaj.
mostojnosti; drugače bi se takoj utikale druge zunanje vlasti v notranje zadeve avstrijske.
Kdo so te vlasti ? Slovanska gotovo ne nobena, ker ni misliti, da bi Slovani Slovanom ne privoščili potrebnega jim varstva za bodočnost. Ostaja torej samo V e 1 i k o n e m č i j a, gotovo! O tej vedo Čehi in drugi avstrijski narodi, da ji je namen, Slovane naše države slabiti od severa do juga. Zakaj pa ne žuga ista Velikonemčija Madjarjem? Zato ne, da se toliko laže oslabe Slovani tu in tam. Zakaj ne žuga Velikonemčija liberalnim Nemcem avstrijskim, ki hrepene po odcepljenji Galicije ? Zato. da bi toliko lažje poteptali ostale in razkrojene Slovane.
Člankar sam pripoznava, da načelo avstrijske vlade glede na narodnosti je: deljenje ali cepljenje narodov. Torej Slovani avstrijskega cesarstva se uničijo najlažje prvič s tem, da se razkroje na razne skupine, v katerih gospodujejo Neslovani, drugič, da se v istem političnem okvirji cepijo od slučaja do slučaja. Poslednje se godi v Cislitaviji. Poljakom se je podelila nekaka nadmoč, ki pa je v korenini fiktivna ali brez podlage. Kavno vsled tega, ker nimajo Poljaki trdnih tal v prebivalstvu, katero zastopajo po ■▼oje, so omahljivi in
v vednem strahu, da se jim ista tla izpodmaknejo. Zato pa jih suče vsakatera vlada, kakor se zdi njej primerno. Ne Poljaki, ampak vlade ravnajo s Poljaki, kakor one hočejo. Oni nemški liberalci, ki so dali Poljakom fiktivno gospodstvo, so dobro vedeli, da jim utegnejo Poljaki -služiti kot sredstvo za namen, kot dobro orodje, katero je možno rabiti zdaj proti levi, zdaj proti desni; samo da nemški libernlci so se bili preračunih v tem, ker so mislili, da bodo vedno ostali na krmilu, in da bodo vedno rabili Poljake proti desni. Ravno za to, ker so se bili ušteli, hočejo zdaj še korak naprej in Galicijo popolnem odtrgati. S tem mislijo dati Čehom in Slovencem smrtni udarec. (Konec prih.)
Državna obrtna šola v Gradci.
V Gradci 22. julija. [Izv. dop.] Nedosegljiv dobrotnik za štajersko deželo bil je — kakor obče znano — pokojni nadvojvoda Ivan, ki je živel jedino le za svoje Štajerce, ka-
— Naj me strela ubije . . .
— Ne, jaz te bom ubil — ako se ne poročiš z njo . . . razumeš?
— Kako! . . . Pavel Afanasjevič skočil je po konci ter obstal pred Vasilijem: Olga Ivauovna . . .
vi pravite . . .
— Okreten si, bratec, okreten, priznavam, — smehljaje poteptal ga je Vasilij po rami: dasi si na videz ponižen . . .
— Bog, moj Bog ... Vi me bodete pripravili ob um . . . kaj hočete reči, govorite za Boga!
Vasilij nagnil se je k njemu ter mu zašepetal nekaj na uho.
Iiogaćev je vskriknil.
— Kaj? — jaz? . . . Vasilij zateptal je z nogo.
— Olga Ivanovna? Olga? . . .
— Da . . . vaša nevesta . . .
— Moja nevesta . . . Vasilij Ivanovič . .. ona . . . ona . . • jaz je niti poznati nečem več, zakričal je Pavel Afanasjevič. — Bog bodi z njo! Kaj mislite da sem jaz? Ogoljufati mene — mene ogoljufati .. . Olga Ivanova, ali se vam ne zdi greh, ali vas ne teži vest . . . (Solze zalile so mu oko.) --- Hvala vam,  Vasilij Ivanovič, hvala vam . . . Jaz  pa je
terim je ustanovil slavni tehniški zavod IvanišČe (Joaneum), kmetijsko društvo in obrtno društvo in dr.; poslednje je bilo utemeljeno leta 1838. Razvijalo se je le počasi in po malem. Imelo je namen spodbujati k napredku v obrtniji, zbirati dobre, zanimive stare in nove obrtne i/delke ter 8 poukom pospeševati obrt in rokodelstvo. Obrtno društvo je pospeševalo tudi umetnost; seveda, kajti obrt in umetnost sta združeni sestri. Do leta 1865. je bilo društvo obrtno-umeteljno društvo, dokler se vsled raztegnjenega delokroga društvo ni razcepilo na dvoje krepkih panog: v obrtno društvo in ume-teljno-industri jsko društvo.
Za obrtnijski pouk rokodelskih učencev in pomočnikov se veliko l*-t nihče brigal ni, niti država niti občina. V Gradci sta se za to najprvo pobrinili omenjeni društvi, ki sta iz svojih, začetkoma skromnih sredstev podpirali nedeljske in večerne obrtnij-ske šole, učence in učitelje; poslednjim se je pa v letih 1860—1870 dajala kaj pičla odškodnina, in šolski uspehi neso bili dolgo časa nič kaj posebnega. Možje pa, ki so bili pri tem društvu udeleženi, neso mirovali, da so v letih 1870—1875 nabrali toliko denarnih sredstev, da so ustanovili pod naslovom „štajerske obrtne šale" krepko obrtno učilnico, ki je imela že strokovno izobražene učiteljske moči s primernimi plačami. Treba je bilo samo še potrebnega poslopja. V tej točki sta imeli obrtno-umeteljni društvi neizmerne neprilike. Do prostora, kjer sta začeli zidati obrtnijsko učilnico, imelo je strelsko društvo uknjižene pravice, katerih dolgo ui hotelo popu-titi. Vendar sta društvi neprenehoma zidali in prosili podpor pri občini, pri deželi in državi. Z velikim naporom sta vse dosegli. Graško mesto je dalo čez 100.000 gl., nekaj dežela, veliko tudi država, ki je prevzela zlasti učiteljske plače in druge dotacije.
Ko se je na ta način zasebna „štajer&ka obrtna šola" okrepčata, prevzela jo je država popolno v svojo last in upravo.
Bilo je to leta 1876 — torej praznuje ta zavod, ki je namenjen vsem notranje-avstrijskim deželam, letos svojo desetletnico. Pa je lehko tudi ponosen na svoje uspehe. V prvem letu je zavod štel le 58 vsakdanjih učencev (vsaj po zimi) in 161 nedeljskih ter večernih obiskovalcev, skupaj samo 219. Letos je štela učilnica 379 vsakdanjev-cev in 403 nedeljske in večerne učence, skupaj tedaj že 782. V prvem letu je bilo le 1^ učiteljskih oseb, letos pa že 38. Po zimi se je takrat v vseh oddelkih poučevalo 153 ur na teden, letos pa 614. V desetih letih je hodilo v to šolo okolu 1000 učencev vsakdanjih, pa okolu 2000 nedeljskih.
Pravili strokovnih učencev, ki so se kot mojstri (stavbinski, mizarski, ključaničarski itd.) iz* urili in izučili v 10 letih, bilo jo 142. (Obrtuijska postava daje izšolanim učencem to lepo prednost, da lahko takoj samostojni mojstri postanejo, ne da bi jim treba- bilo služiti kake 4 leta kot. učenci in 2 leti kot pomočniki.)
Res se izučijo praktičuo in teoretično mladeniči na tej šoli kaj dobro; dosta boljše kakor pri marsikaterem mojstru, kateri ali nema dobro ure-
sedaj niti poznati nečem! nečem! nečem! in ne govorite . . . Ah, moj oče — kaj sem doživel ! . . . Dobro, dobro!
— Treba se vam je obnašati kakor otroku, opomnil je hladnokrvno Vasilij Ivanovič. — Zapomnite si, zavezali ste se mi z besedo: jutri je poroka.
— Ne, tega ue bo! Dosti, Vasilij Ivanovič, drugič vas vprašam — kaj mislite, da sem jaz? velika čast zame, ponižno se zahvaljujem. Oprostite!
— Kakor hočete! dejal je Vasilij — Vzemite
meč!
Kaj meč . . . čemu meč? Čemu? Lejte čemu!
Vasilij potegnil je svoj francoski, tenki, gibki meč ter ga na lahno zvil ob tla.
— Vi se hočete ... z menoj . . . boriti . . .
— Tako je.
— No, Vasilij Ivanovič, oprostite, mislite se v mojem položaji! Kako morem pač jaz, sodite sami, za tem, kar ste mi povedali . . . jaz sem časten človek, Vasilij Ivanovič, jaz sem dvorjan.
— Vi ste dvorjan, vi ste časten človek, — torej izvolite se z menoj boriti!
— Vasilij Ivanovič!
— Zdi se mi, da se bojite, gospod Rogačev.
(Koi.ec pri!).)
jene delavnice ali pa porablja svoje ljudi za ne-obrtne opravke. Ljudstvo je začelo že ceniti ta zavod. Poprašuje po izšolanih gojencih, pošilja še rado v šolo svojo mladino, v vsakdanjo in nedeljsko; veliki obrtniki in tovarnarji pa stopajo že v zvezo z učitelji obrtne šole, ki jim dajejo nasvete za finejši okus pri njihovih izdelkih    Šola ima te oddelke.
1. stavbinski oddelek, (za stavbarije, (zidarje), tesarje, stavbinske  mizarje, ključarje, kamnoseke);
2. umeteljno-obrtni oddelek (za modelirje in kera-miške malarje, t. j. za izdelovalce lončenine, mizarje strugarje, rezlarje, umetne kovače, graverje in dr.) in 3. obrtne nadaljevalne tečaje, ki so bili prej v zvezi z raznimi ljudskimi šolami, a so zdaj pod vodstvom obrtne učilnice, kateri učitelji imajo poglavitne nauke (osobito risanje) tudi v teh nedeljskih in večernih tečajih, v katere hodijo največ rokodelski učenci ali pomočniki. Država spremlja razvijanje obrtnih šol z vso pozornostjo; o naučnem ministerstvu ima poseben oddelek to šolsko stroko v svoji oskrbi in izdaja poseben uraden list o njem. Šole se marljivo nadzorujejo po članih najvišjega naučnega vodstva in učiteljem se daje o počitnicah prilika, da se v svoji stroki s potovanjem po daljnem svetu izobražujejo. Dalje se da učiteljem tudi ta prilika, ali bolje rečeno, gleda se na to, da učitelji po privatnem potu stopnjo v zvezo z velikimi obrtniki, kojim dajejo navode v njihovih strokah, jim delajo načrte, slike in dr. Kolikor človek previdi iz uradnih poročil državne obrtne šole in posname iz OBobnega občevanja, so učitelji večinoma kaj izobražene moči. Mej njimi so arhitekti, profe sorji, malarji, kiparji, inženerji in možje, ki so dovršili visoke šole. Za umetna ženska dela, za umetno vezanje nastavljeni sta učiteljici, ki sta se izvežbali v umeteljnem muzeji na Dunaji, in ki sta seveda dobro izobraženi. Za praktična dela rokodelska nastavljenih je 5 mojstrov, seveda jako izobraženih mojstrov, ki uče mizarstvo, strugarstvo, ključ ini-čarstvo (stavbinsko in umeteljno ter navadno.)
C. kr. obrtna šola v Gradci je veliko po slopje, V njem so velike učilne sobe, dvorane, kabineti, delavnice itd. Učila ima šola že kaj lepa in draga. Nekateri učenci se uče samo po zimi na pr. stavbarji, zidarji, tesarji, kamnoseki in taki, ki morajo po letu hiše zidati in torej časa nemajo. Drugi se uče po zimi in po letu, na pr. lončarji, mizarji, strugarji, rezbarji. — Največja dobrota je ta Šobi za veliko Graško mesto in za bližnjo okolico, kjer mladeniči pri svojih bivajo. Oddaljeni morajo v Gradci plačevati hrano in stanovanje. Dobivajo se sicer podpore. Država daje v ta namen 1800 gld. na leto, nekaj dežela menda, pa morda tudi mesto. Za kranjsko deželo in Ljubljansko mesto je nekaj ustanov (4—5) po 250 gld. ali po 300 gld. Tudi je podporno društvo v Gradci za obrtne učence. To sliko
0 Graški c. kr. obrtni šoli dovolil sem si za slovensko občinstvo radi tega naslikati, da bi Slovenci vzdihnili: O kdaj bomo imeli mi, mi siromašni Slovenci, ki bi tudi radi svojo malo o b r t n i j o povzdignili, vsaj v miniaturi tako obrtnijsko šolo!
Politični razgled.
IVotiaaijc dežele.
V Ljubljani 23. julija.
Shod gališkili pedagogov v Levovu izrekel se je, da treba v Le\ovu in Krakovem osnovati obrtni učilnici, preustrojiti učiteljišča in ljudske šole na kmetih ter deželno šolsko zakonodajstvo.
Oger*ki listi se največ bavi j o z afero generala Janskega, ki se je s tem končala, da je Janski postal divizijski poveljnik. „Neues Pester Journal" misli, da Tisza te stvari ne bode mirno potrpel, pa tudi demisije ne bode dal. Maščeval se bode nad vojaškimi krogi tedaj, ko pride v ogerski zbornici zopet budget na vrsto, kajti tedaj bodo vojaški gospodje Tiszo bolj potrebovali, kakor bode Tiszo njih. Opozicijski listi pa mislijo, da bode vlada skušala to stvar potlačiti, kar bode tem ložje, ker je še dva meseca, predno se snide državni zbor. Tedaj bode vlada lahko odgovorila, ko bi jo kdo in-terpeloval, da je stvar zastarana. Sicer pa opozicijski listi hudo napadajo Tiszo, ker trpi, da ga tako prezirajo.
Vuaiijc države.
Naravno je, da razni listi ugibljejo, kaj se bodeta dogovarjala avstrijiski minister vnanjili zadev in urinski kancelar v Kissingenu. Ker se je poslednji čas Berolinski dogovor večkrat rušil mislijo nekateri listi, da se bodeta ta dva državnika posvetovala, ali bi ne bilo umestneje, ko bi Avstrija in Nemčija kar prepustili Berolinsko po-
1 godbo svojej  osodi. Drugi pa zopet temu ugovar-
jajo, ker bi za mejnarodni pravni red na Balkanu ne bilo nobene podloge, ko bi se zanemaril Bero-linski dogovor. Naj bode temu tako ali tako, vse-kako su bodeta Bismarck in Kalnokv razgovarjala o orijentalnih zadevah, ker se je položaj na vzhodu poslednje mesece jako prernenil in se je od tam najbolj bati rušenja miru.
Srbska vlada se na vso moč prizadeva, da bi razkrojila opozicijo, zlasti, in da bi tako preprečila, da kedaj Rusiji prijazni liberalci zopet ne pridejo na krmilo. Odlični vodie vladne stranke se pogajajo z radikalci, in jim obetajo razne koncesije. Celo kralj sam je jim obetal premembo ustave. Pogajanja pa dosedaj neso imela nobenega uspeha, ker vlada noče, da bi radikalci glasovali za to, da se jej da absolutorij za vojno, ter podpirali njene finančne predloge, zlasti povišanje vojnega budgeta, Radikalci neso voljni dati absolutorija za vojno in deželi nakladati novih bremen, če tudi njim obetajo novo ustavo.
„Nord" oficijozni organ rusko vlade, dokazuje iz zgodovine Člana 59 Berolinske pogodbe, da se pravici Rusije, odpraviti svobodno pristanišče v Ratumu, ne da ugovarjati. Lord Beaconsfield se je v Berolinu jako prizadeval, da bi Batum ostal Turčiji. Ko pa tega ui mogel doseči, predlagal je mnogo pogojev, pod katerimi naj se odstopi Rusiji. Mej družim je zahteval, da naj se v pogodbi označi Batumsko pristanišče kot nexclusivementcommercial,u — izključno trgovsko pristanišče. Knez Gorčakov je pa hotel samo izraz „essentiellement." Pri tem so tudi ostalo. Nikdo se pa ni zagovarjal o tem, ali sme Rusija utrditi Batum ali ne. Da sedaj Rusija utrjuje Batum to ni v nasprotji z 59 članom Berolinske pogodbe, ki se glasi: Car ruski izjavlja, da hoče narediti Batum za „ esenci je 1 no komerci-jelno" (po svojem bistvu trgovsko) svobodno pristanišče. Čim važnejše je pristanišče za trgovino, tem bolj se more zavarovati proti napadom na kopnem in po morji. Havre je po svojem bistvu izključno trgovsko pristanišče, pa je vender utrjeno. Vsakdo, kdor nalašč ne išče prepira, bode priznal, da se mnenje, kolikor se tiče carine, v osmih letih lahko premeni, ko je pristanišče tačas v gospodarskem oziru že dokaj napredovalo.
Organ grškega ministerskega predsednika „Horaa objavil je jako pomenljiv članek, o katerem se sodi, da ga je pisal Trikupis sam. Ta članek pravi, da treba pred vsem priznati nevarni položaj grškega naroda. Vse moči dežele morajo energično delovati, da se Grška pripravi za vse slučaje. Na Balkanu je v kratkem pričakovati nov prevrat, in tedaj mora Grška biti pripravljena, da takoj ustvari kak fait accompli. Evropa se je uklonila pred bolgarskimi dovršenimi dejanji, a na pisane pravice Grške se ni ozirala. Naloga Grške je ves narod zjediniti, in vsak rodoljub jo mora podp'rati in do-prinašati žrtve.
Izgredi v Marziliji na JFraneoskem bili so precej veliki, kar se vidi iz tega, da so blizu 500 osob zaprli; 150 so jih izročili sodniji, druge so pa izpustili. Zaprli so pri tej priliki bivšega bataljonskega poveljnika comte des Isnards-a, ki je znan radi svojega monarhističuega mišljenja.
Chainberlain bi se zopet rad sprijaznil z Glad-stonoin. Pri poslednjih volitvah na Angleškem ni voljenih toliko njegovih pristašev, kakor se je nadejal, zategadelj bi se pa zopet rad približal Gladstonovcem, vsaj tako bi se dalo sklepati iz nje • govega govora ua nekem shodu volilcev. Chamber-laina pa morda to tudi jezi, da se konservativci tako malo brigajo zanj. Ilartingtonu in Giischenu ponujajo sedeže v parlamentu, njemu pa ne. Sicer pa konservativci še vedno obdrže večino v zbornici, ako bo tudi Chainberlain s svojimi tridesetimi pristaši jim nasprotoval, če jih bodo podpirali Harting-tonovci, katerih je voljenih 46. Osoda konservativne vlade bode tedaj zavisna od Hartingtona.
Dočim v vseh evropskih državah državni dolg hitro narašča, se v zjeiliiijeuili državah hitro manjša. V minolera " finančnem letu se je državni dolg zmanjšal za 96 milijonov rubljev. Da Amerikanci tako hitro plačujejo dolg, temu je iskati uzroka v tem, da Zjedinjene države nemajo tako velicih stroškov za vojsko, kakor evropske velevlasti.
Dopisi.
Iz štajerske Sibirije 21. julija. (Brošu-rica: „Škof dr. Stepischnigg in Celjski opat Wretschkou.) Pod tem naslovom se bode še to jesen v obsegu okolu 100 stranij v 8° dotis« kala in sicer zarad obstoječih razmer v neki trans-litavski tiskarni brošurica, ki bo obelodanila v pravo ocenitev gori imenovanih dveh „raož poštenjakov" marsikaj, kar je bilo dosihmal skritega. Slovenski izvirnik tiskal se bode v 1000 izvodih, nemški prevod pa v 500 izvodih, ki bodo brezplačno prišli v prvi vrsti na pr. gg. slovenskim duhovnikom, nemški prevod pa nemškemu občinstvu v roke. Svet se bode čudil, da so take razmere mogoče, v prvi vrsti pa bode lavantinsko duhoveustvo spoznalo svojega »pastirja" iz dogodkov o priliki preganjanja rodoljuba in poštenjaka dr. Gregorca in iz tega, kako se je postopalo in še se postopa pri korape-r^encijah   narodnih   duhovnikov.   V   tožbi opata
Wretschka proti Ivanu Čagrana je vrglo slednjega v prvej vrsti privatno pismo škofa dr. Stepischnigga do opata Wretschka, v katerem pismu se škof opravičuje pri opatu zaradi tega, da je (škof) v Rimu poprašal, če je vsled pravde opata proti Likarju in drugom opat ekskomuniciran ali ne. V tem pismu, katero je prečital opat sam pri obravnavi, imenuje škof katoliške in slovenske liste, ki so o tej eksko-munikaciji pisali, ter to zadevo omenjali, kakor Correspoudenzblatt fttr den Clerus Oesterreich's, Grazer Volksblatt, SUdst. Post, Gospodarja in Slovenski Narod . . . „Hetzbliltter" in one može (pač le duhovnike), ki so njega, škofa, interpelovali zaradi Celjskega opata, „Hetzer, vvelchen ich (škof) die »Mauler" stopfen musste" (ipsissima verba). Ko-nečno zagotavlja v tem pismu škof opata, da pri njem, kar se je pregrešil — ni izgubil kredita.
Da p. u. čitatelji Slovenskega Naroda razumejo, kako je to vse mogoče, objavimo, da se je opat sam izrazil: Wenn mir der Bischof Geschichten macht, so werde ich seine Briefe veroffentliehen, damit die Welt vveiss, was er ftir ein Character ist.
Celjski opat se prav dobro počuti. Radi mladega Brgleza, ki se je speljal 18. septembra 1874 pri St. Andraži v Gradci, akoravno diecezno sodišče v Mariboru celo zadevo pozna, se vender ni nič zgodilo, tako se tudi o priliki nastavljenja "VVretschkota kot Celjskega opata ni niti v Mariboru niti v Gradci in na Dunaji znalo nič o čudnem življenji vojuega kaplana Wretschkota. Pač pa je dobil Celjski opat naslov: „Ritter von Brglez". "VVretschko je še infulovan opat, dekan (denuncians crimina aliorum etc.) in konsistorijalni svetovalec. Župniki narodnjaki so morali v jednakih slučajih takoj resignovati, kaplani pa v samostan na „duhovne vaje" za 14 dnij, potem pa na najslabše službe iti. Fiat justitia! S. Čagranu je pa še vrhu tega, da mora plačati sodnijske stroške in globo, namestnik Ktlbeck plačo ustavil. Če se tako postopa z duhovniki in škof k vsemu temu ne zine in se ne gane, se res ni čuditi, da je v labodski škofiji tako pomanjkanje duhovnikov. Smemo torej Brnelo trditi, da se nikjer proti katoliškim duhovnikom take brezobzirno ne postopa kakor proti južno-štajerskemu duhovništvu od dotičnih naših oblastev. Prihodnjič še marsikaj čudnega in zanimivega, iz „Štajerske Sibirije".
I* Celovca 22. julija. [Izv. dop.] Poročati imam vam danes o ustanovljenji nove tovarne, ki je posebno za Koroško deželo imenitna. Znani g. Martin Plešivčnik od sv. Uršule pri Slovenjem gradci napravil je namreč v Celovci v Šent Vidskem predmestji tovarno za smrekov strojarski ekstrakt. Ta fabrika, katero je uredil direktor W. Eitner, je za Koroško jako važna, ker imamo mi mnogo izvrstne smrekove skorje, ki se bode sedaj lehko in redno prodajala. Takega zavoda v Avstriji še ni bilo; gotovo bo imelo to podvzotje dober uspeh, ker se ekstrakt pri strojenji kož vedno bolj rabi in se zato tudi prav lehko prodaja. Fabrika je že dobila obila naročila iz Londona, Brandenburga, Stetina, Kopenhagena, Berolina, Monakovega, iz Ogrske, Italije, od avstrijskih strojarjev v Trstu, z Dunaja, Brna i. t. d. Veseli nas, da je ravno gosp. Plešivčnik lotil se tega dela in napravil prvi avstrijski zavod za smrekov strojarski ekstrakt v Celovci. F.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za novo šolsko poslopje v Kropi 300 gld.
— (Grof Taaffe in finančni minister Dunajevski) pripeljala sta se včeraj v Gradec, od tum v Deutsch.Landsberg, na povratku pa na Lichtensteinovo graščino Hollennegg, kjer je bil obed, pri katerem so bili razen rečenih dveh ministrov knezi Fran, Aloiz in Alfred Lichtenstein, kueginja Henrietta in njena sestra grofica Funt-kirchen.
— (Katoliško politično društvo na Slatini) ima v nedeljo 25. t. m. izreden shod v zadevi državnozborske volitve. K shodu pride tudi kandidat gospod dr. Lavoslav Gregorec.
— (Zlato mašo) bodo letos praznovali naslednji duhovni Ljubljanske škofije: Toma Brus, umirovljen duhovnik, porojen dne 11. decembra 1811 v Idriji; Anton Namre, župnik v Šmartinu pod Šmarno goro, porojen dne 7. januarja 1812 v Starem trgu; Josip Zupan, stolni prost v Ljubljani, porojen dne 12. marca 1811 v Kropi.
— (Čitalnica in podružnica sv. Cirila in Metoda v Šiški) priredita 1. avgusta v
proslavo blagovestnikoma sv. Cirila in Metoda po-poludangko veselico pri K o s 1 e r j i. Sodelovala bodo slavim Ljubljanska društva in svirala bo c. kr. vojaška godba. Vsporedu bo: godba, deklamacija, petje, telovadba, Šaljiva igra, streljanje na dobitke, plezanje na visoki „maj," tehtanje, umetalni ogenj, druge ljudske zabave. Spustil se bode tudi velik balon. — Podrobni program sledi.
— (»Le 8tyle c' est V homme.") Kak fin ton vlada mej nemškimi turnarji, vidi se iz dopisnice, ki jo je te dni dobil nemški, sedaj v Kamni gorici bivajoči telovadni učitelj Julij Schmidt. Orne-njena dopisnica slove :
Mtinchen, 16. Juli 1886. Gut Heil!
Wo findet man statt Hirn nur Heu und Stroh? Dort wo ein jeder Esel brtlllt sein Živio! Das sei euch ein Bevveis, ganz zweifelsohne, Dass vor soleh' Thieren auch kein Gott versehone. Mit deutschen Turnergruss
Euer ehemaliger Schriftwart L. Spath, genannt „Leimsieder".
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Še m pa s u,) se vkljub raznim ovirora, vendar le ustanovi, kajti dotična pravila je visoko c. kr. mi-nisterstvo notranjih stvarij potrditi blagovolilo, o čemer naše slavno politično oblastvo niti vedeti ni hotelo. Pooblaščenec bode v kratkem sklical društ-venike k občnemu zboru, da se ustanovi stalno na-čelništvo. Upati je, da bode podružnica dobro in uspešno napredovala, samo da jej bode pravo na-čelništvo na krmilu. Družbenikov je do sedaj 28, mej temi 6 ustanovnikov; ostali so letniki. A upati je, da se bode podružnica vedno bolj in bolj Širila, kajti naše ljudstvo se zaveda svetih in narodnih pravic in dolžnosti j. r . . .
— (Mestni zastop Zagrebški) vsprejel je ponudbo Tržaške podružnice c kr. kreditnega zavoda, kakor smo že včeraj povedali. Po tej ponudbi dobi Zagreb 2,600.000 gld. na posodo proti 50 letni amortizaciji. Kurs posojila je 88"50/0, torej bode posojilo efektivno znašalo 2,301.000 gold. Obrestovalo se bode posojilo po 4*5°/0, posebe pa bo še Va'Vo na leto za amortizacijo.
— (Poročil) se je v Kamci pri Mariboru dne 20. t. m. g. Ivan Koprivnik, c. kr. vadniški učitelj, z gospodično Miciko SerneČevo, najstarejšo hčerko znanega nam rodoljuba g. dr. Janka Serneca, odvetnika v Mariboru.
— (Samomor.) Danes zjutraj ob 7. uri našli so mokarja in hišnega posestnika Andreja Do lin ar j a mrtvega. Zabol si je nož v srce in to s tako močjo, da je nož 18 centimetrov globoko tičal v truplu in so ga morali s kleščami iz trupla potegniti. Dolinar je že dlje časa mislil na samomor. Kupil si je bil revolver in ga skril v postelji, kjer ga je pa sinaha našla. Tudi dva noža so mu bili že poprej vzeli. Včeraj rekel je Dolinar notarju Gogali, prišedšemu cenit njegovo premoženje: »Trije morajo umreti". Dolinar je pred nekoliko meseci padel po stopnicah svoje hiše in se hudo poškodoval. Po dolgi bolezni je sicer okreval, a um mu je zelo oslabel. Vrhu tega bile so njegove gmotne razmere neugodne in te dni proglasil se jo o njegovem premoženji konkurs. Vse to je moža gnalo v smrt, katero si je brez dvojbe prizadel v blaznosti.
— (Zverinska surovost.) Nek potepenec je sinoč delavca, mirno prišedšega iz tabačne tovarne, brez najmanjšega povoda z nožem za vrat sunil. Delavčevi tovariši so lopovskega napadovalca prijeli in mu nekoliko gorkih založili, potem ga pa oddali policiji.
— (Obsojen) je bil včeraj pri mestni delegirani okrajni sodniji postrešček K le in zaradi zvodništva (rufijanstva) na 10 dnij ostrega zapora, poostrenega s postom, ker je dovajal mlada dekleta k raznim gospodom in imel v Gospodskih ulicah sobo najeto, kjer so se vršili sestanki.
— (Uradnoizvestje okoleriv Trstu:) V poslednjih 24 urah, to je od polunoči 21. t. m. v mestu 3 osobe za kolero zbolele, v okolici 2. Ozdravel nobeden, umrla 2, izmej prej zbolelih jeden. Odkar je kolera pričela, je 74 ljudij zbolelo, 17 ozdravelo, 41 umrlo, v bolnici jih je še 16.
— (7. lovski batalijon) ostavi dne 7. avgusta Ptuj ter odide na Koroško, deloma v Celovec, deloma v Beljak. Na Ptuj pa pride namesto lovcev batalijon 87. pešpolka.
— (Iz Gorice) se piše, da so vaje bram-bovcev zaradi kolere ustavljene.
— (Pevci narodne Čitalnice na Bohinjski Bistrici) napravijo v nedeljo, sv. Jakoba dan, zjutraj izlet na Bled, kjer pevajoč ostanejo do večera. Le prav neugodno vreme utegnilo bi jih zadržati.
— (Spiridijon Gopčević) priobčuje po raznih časopisih duhovito pisane članke, v katerih se nam kaže vestnega poročevalca, bistrega opazovalca, izredno dobrega poznavalca jugoslovanskih razmer in pristnega Slovana po rodu in po mišljenji.   Te dni pa je izdal večje delo z naslovom: „Bulgarien und Ostrumelien mit besonderer Berticksichtigung des Zeitraumes von 1878—1886 nebst militariseher Wilrdigung des serbo-bulgarisehen Krieges von Spiridion Gopčević. Leipzig. Verlag von B. Elischer 1886. 8°, 616 str. — Trdo vezan izvod stoji 15 mark, ceneje izdanje 10 mark. Gosp. Gopčević je jako temeljito proučil deželo in ljudij, s svojim  rezkim  peresom  skoro fotografično riše podobe  osob, ki so delale novejšo zgodovino bolgarsko,  pripoveduje pa tako zanimivo, da se njegova knjiga, kjer jo odpreš, z velikim interesom čita. Za poskušnjo bodi danes karakteristika kneza Batenberškega: Knez je človek šest črevljev visok. Ni bil vzgojen za vladarja.  Z ukom ni se več ba-vil, kakor vsak nemški poročnik, to je razen vojne znanosti, tuje so mu vse druge znanosti. On se iz-vestno zna vesti v takozvanem „višjem" društvu z odbranim taktom in fino, no o resnih predmetih ni da bi se ž njim pričel razgovor.   On se zanima samo za konje,  pse in kar sploh spada mej „gosposke paBijone" — z jedno besedo, on je pruski „land-junker", kakeršen je v knjigah.   Za umetnost in znanost nedostaje mu nobenega pojma. Priznavati se mora vsekako, da si knez po svojih močeh prizadeva, popraviti, kar je zanemaril, vsaj kolikor se tiče študij o potrebah dežele.   Ima  naravnega razuma, a da so ga izza mladih  nog vzgojevali v vladarja, bil bi brez dvojbe ugleden vladar. Razen tega prikriva pod krinko naivnosti — ki je 1879. leta Ruse zapeljala —  veliko   lokavost.   To bi bila za državnika gotova izborna lastnost, ko bi je dve drugi lastnosti ne paralizovali, namreč trmoglavost in oholost.   Trmoglavost utegne vladarju biti jako pogubna — dovolj je spominjati se osode švedskega kralja Karola XII — oholost pa mu ne more pridobiti iskrenih prijateljev. Nasproti plemenit-nikom in takim, ki so mu priporočeni, je Aleksander jovijalno ljubeznjiv, proti vsem drugim ljudem pa kaže napihnjenost ali pa se vedno kaže vladarja, hoteč imponovati s tem, da je nepristopneji, nego Dalai Lama. Ta knez, stopivši kot 22 leten mladenič na prestol bolgarski, bil je pravi uzor nespretnosti, ker ni poznal niti jezika niti naroda, zategadelj iskal je ariadnino nit, da bi izšel iz tega labirinta.   Ta nit bil je Stoj lov, ki mu je imponoval s svojim znanjem in kateri je vrlo dobro nemški govoril. Stojlov se ne odlikuje po posebnem znanji, a nevednežu kmalu kdo imponuje, ako le nekaj zna, zlasti ako umeje to mrvico tako premeteno drapi-rati, da se kot popolno vidi. Stojlov, pravi Gopčević dalje, bil je Batenberžana zli duh, ki je kneza držal v svojih zanjkah, postal je „chef političke kancelarije Nj. Visokosti knezi" in počasi prisvojil si stališče, kakeršno je zavzemal „major domus" za Mero-vingov. — Zanimivo je, kakor piše Gopčević, da je jedini Gorčakov nasprotoval, da bi Batenberžau zašel bolgarski prestol ter že naprej trdil,  da bode Rusiji v neprilike. —   O diplomatih čita se v rečeni knjigi tudi marsikatera podrobnost, ki je vredna, da se zabeleži in ki kaže, da se ti gospodje v zem-ljepisji  jako slabo podkovani. Tako je na Berolin-skem kongresu angleški  poslanik  predlagal, naj Turčija Č r n i go r i odstopi B o k o Kotorsko!
— (Novo opero) z naslovom „Miljenko in Dobrila" zložil je neimenovan skladatelj v Spletu, od katerega jo je kupil nek založnik v Milanu.
— (Nova knjižica.) Naslov jej je: Iled-vika, banditova nevesta. Povest iz sedemnajstega stoletja. Za prosto ljudstvo po Th. Kbrnerjevcm igrokazu predelal M. Kramar. Tiskal L. Kordeš v Mariboru. Založil Anton Turk, knjigovez v Ljubljani. 78 str. 8°. Cena 20 kr. Dobiva se pri založniku in v knjigotržnici lg. pl. Kleinmnverja in Fed. Bamberga v Ljubljani.
— (Na Slatini) bilo je do 17. t. m. 1209, na Dobrni pa 727 gostov.
— (Duhovske spremembe v Lavan-tinski škofiji.) Gosp. Janez Šribar, župnik v Pameči, dobil je župnijo v Skalah, g. Josip Kotnik, kaplan pri sv. Štefanu, kuracijo v Soboti.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
London 23. julija. Salisburv se vrne še danes. Predno odide h kraljici, hoče se posvetovati s prijatelji, zaradi tega se danes zvečer snidejo vodje konservativcev.
Pariz 2.'{. julija. Včeraj skočil vlak državne železnice pri Saumur-u blizu Chateau Lavalliere s tiru. Dve osobi mrtvi, več ranjenih.
Dunaj 22. julija. Že dlje časa bolni operni pevec dr. Scaria danes zjutraj na svojem posestvu pri Draždanih umrl. Zadela ga je kap.
Dunaj 22. julija. Referentom v naučnem ministerstvu za srednje šole odmenjen je baje na mest nije svetnik Wolf.
(Dosedanji referent dvorni svetnik Križek, hud nasprotnik Slovencev, sel je te dni na dopust, z dopusta pa poj de v — pokoj. Uredn.)
Praga 22. julija. Ravnateljstvo tukajšnje hranilnice izročilo namestništvu 1000 gld., kot donesek za Radeckega spomenik.
Reka 22. julija. V zadnjih 24 urah tukaj dve osobi za kolero zboleli, 3 umrle.
Olomuc 22. julija. Grozna toča, kakor kurja jajca debela, po 20 deka teška, uničila daleč okolu žita in sadje. Skoda velika.
KrakOVO 22. julija. Preteklo noč bil tukaj grozen vihar in deževalo je, kakor da bi se bil oblak utrgal. Treščilo je na več krajih in več kmetskih hiš je pogorelo.
Monakovo 22. julija. Ravnatelj tukajšnje akademije, znani slikar Karol pl. Pilotv danes umrl.
Uape&nl polsladki. Odprte rane vsake vrste, pri-saj ene otekline, ulesa ozdravi naglo Moli-o v o „Francusko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po postnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Đunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom.   8 (2C—5)
Tulci:
22. julija.
Pri Nknnt Glasel z Dunaja. — Kuschnika iz Prage.
— Kundegraber iz Gradca. — Vodnitscher z Dunaja. — Ranier, Almici iz Budimpešte. — Schaupp z Dunaja. — (J en tili, Legat iz Trsta.
Pri vtmli«it Weber z Dunaja. — Beyer lz Kočevja.
— pl. Einsiedl z Dunaja — Leibl iz Maribora. — Mullev is Vrhnike.
Umrli so v Ljubljani:
20. julija: Lesjak Viljem, dijak, 10 let, Gradišče it. 8, za škarlatioo. — Jung Josip, dninar, 34 let, Poljanski nasip št. 50, za vnetjem možganov.
21. julija: Fran Kukec. hišni posestnik, 54 let, Kolodvorske ulice št. 21, za jotiko.
22. julija: Suzana Wolfsgruber, gostija, 69 let, Ve-
8ove ulice šl. 12, za vodenico. — Reza Lenček, gostiju, 5 let, Vogelne ulice št. 5, za starostjo. — Marija Grapar, delavčeva hči, 31 , leta, Tržaška cestu št. 19, za vnetjem pluč.
23. iulija: Andrej Dolinar, mokar, 56 let, Krakovske ulice št. 27, za odtokom krvi, ker se je z nožem zaklul.
V deželnej bolnici:
19. julija: Trilar Josip, gostač, 70 let, za vnetjem
jeter.
Meteorologivno poročilo.
CHSt-P*-ibaroSra Vtf" zovanja T v ^     peratura   tro vi
Mu-Nebo   krina v mm.
7. zjutraj 1787*781 2. pop. |736-34ran. j 31-6° C  j al. jz. i d. jas. I 0'OOn.m
22 8" C ! brezv. < d.jas z. pop. i <.}»>•.!-i mm.   31 6" C  i si. jz. d.ja: 9. zvečer 735-75 mm. I 23 9" C  j si. jz. obl.
i I lli
Srednja tempeiatura 26*1°, za 6*5° nad normalom.
IDTJLnsijslsa* borza
dno 23. julija t. 1.
o)
v Izvirno telcgrahčno poročil
Papirna renta..........
Srebrna renta ..........
Zlata renta...........
5°/0 marena renta .... ....
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . ,
London .......... ,
Srebro ...........
Napol..........
C. kr. cekini..........
Nemške murko.........
4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 {»Id.
Ogrik.n zlata rentu 4c/0 , , , , Ogrska papirna renta 5°L ; ; . , . 6% Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rcg. srečke 5°/n . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi Prior, oblig. Elizuhetine zapad, železnico Prior. ohiig, Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke 100 gld.
Rudolfov «j srečko ,   .     10 „
Akcije anglo-avstr. banke 120 „
Tr«miuw*ji3'-društ velj. 1 It) gld. a. v
85 gld.
86 , 119 „ 101 „ 874 , 279 . 126 ,
10 „"
5 ,
61 ,
131 ,
168 n
105 „
94 .
105 ,
U7 ,
125 ,
s ;
178 „
18 ,
113 ..
VM .
90 kr.
50 95
05
95 85 50 50 90 80 50 50 25
90
75 7fi
vo z k i
veljaven od 1. Junija 1880.
S Pragarskega v Budimpešto. Iz Budimpešte na Pragarsko.
		Brzovlak	Osobni	vlak	Meš. vlak		o	Rrzovlak	Osobni	vlak	Meš. vlak
Z Dunaja	dohod	2.10 p. n.	8.51 zjt.	7.52 zv.	_	Budimpešta	odhod	»'.05 z v.	10.20 zv.	7.3e /. t.	11 — dp.
Iz Trsta	n	2..% .	4.48 .	7.03 „	—	Čakovec	n	1S.V9 p. ■	6.25 zjt.	4.13 pp.	1.45 p. n.
Pragarsko	odhod	M8 (rji	9.35 d p.	H.lO „	—	Središče	rt	i    " w	643 ,	4.33 _	2.12 zjt.
Ptuj		3.59 „	10.16 ,	8.42 „	— i	j Ormož	„	12.35 „	6.59 „	4 52 „	2.53 „
Moškanci			0.30 „	8.56 „	—	' Vel. Nedelja	n	—.—	7.07 ,	5.01 ,	3.03 „
Vel. Nedelja	l	• i	10.4» „	9.11 „	—	Moškanci	JI		7.22 „	5.17 ,	3 32 „
Ormož	n	4.28 ,	10.54 „	9.20 „	—	Ptuj		1.04 „	7.38 g	5.41 „	8.59 „
Središče	n	• n	11.10 „	9.36 „	—	Pragarsko	dohod	1.28 „	8.( >7 ,	6.12 z v.	4.42 „
('akovec	n	5.15 .	1155 „	10.17 B 6.42 zjt.	—	V Milržzusohl.	odhod	3.02 ;	8.15 „	7.13 „	5.— „
Budimpešta	dohod	11.17 dp. 1	8.20 zv. 1		-•	V Trst	n	2.16 „	9- „	7.57 „	9.- „
Se Zidanega Mosta v Zagreb.
Iz Zagreba na Zidani Most.
Postaje
Osobni vlak
Mešani vlak
Z Dunaja Iz Trsta	dohod	2.30	p. n.	1 4.32 pp.j
	« 1 odhod	1.21	fi	4.59 „
Zidani Most		4.06	zjt.	5.15 „
Sevnica	1 n	4 38	n	5.48 „
Rajhenburg		5.03	•	6.13 zv.|
Videm	n	5.13	„	6.23  „ |
Brežice	n	5.33		«.43 „
Zaprešič	n	6.07	n	7.16 ,
Podsused		6.36	n	7.45 „
Zagreb	dohod	6.51	n	8- „
3.48 zjt. 11.10 dp
2.12
4.4o „
5.38 „
6.16 „
6.40 „
7.26 „
8.13 „
9.07 , 9.30 d p.
12.15 pp 12.50 1.33 2.04 2.17 2.47 3.32 4.03 4.23
Postni«
Osobni vlak
Mešani vlak
Zagreb
Podsused
Zaprešič
Brežice
Videm
Rajhenburg
Sevnica
Zidani Most
Na Dunaj
V Trst
odhod
S.25 zjt. 8.44 „ 8.53 ., 9 22 d p. y.40 „
9.M „
110.19 n
10.69 ,
! 12.40 n
11.40 .
10.23 zv. 10.47 „ 10.56 „ 11.25 p. n, 11.44 „ 11.55 ,
12.24 „ 1.04 „ 2.22 , 2.45 .
1.33 pp. 1-54 „ 2.04 . 239 „ 269 ,
3.10 , 3.41 , 421 n 4.59 „
7.11 zv.
8.01 zv. 8.24 „ 8.36 „ 9,4» „ 10.27 „ 10.50 , 11 44 p. n. 12.33 „ 1.24 „ 8 51 zjt.
Št. 12.178.
Razglas,
(584—2)
V dodatku k tukajšnjemu razglasu z dne 5. t. m., št. 11.172, se p n. občinstvo opozarja, da bode v Ljubljani za slučaj kolere vodo iz tukajšnjih vodnjakov za pitno votlo rabiti le, če se bode prej zavrela ter potem Nhlaillla in zopet užitna naredila s tem, da se jej morda prlmefia kaj ukus zboljšajočega, kakor rudninska voda ali nekoliko ruma, vina ali limonine kisline.
IJuhlfaniee ne boile piti, niti ne bo umivati se, niti perila prati ž njo.
Wa nobeno reejo Me kolera ne razširi lažje, kakor h Mprijeuo vodo.
Kdor je v tej zadevi prevlflen, za tega je v»aj polovlea nevarnosti otl-stranjena.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 17. julija 1886.
Župan: Grasselli.
V
Pozor mesarjem!
Kamniški meščani žele, de bi se v Kamniškem mestu naselil poleg treh mesarjev se e«»trtl, kateri bi pod garancijo skoro polovice meščanov tržil meso po navadni cem z izvstnim uspehom.
Stržiti more na teden po tri goveda in še nekaj telet in drobnice. (512—3)
Podrobnosti izvedo se v gostilni gospoda Josipa Kode-ta v Kamniku (Glavni trg).
VAŽNO XX IMliHE!
Moje slavnoznaue volnate potne podloike (VVulI-fichweissbliitter) brez podklade, da se stan obleke od potu ne umaže, ima za Ljubljano in okolico v zalogi samo
g. HENRIK KENDA na Mestnem trgu.
('ena paru 30 kr., 3 pare 85 ki. Prodajalci na drobno dobč rabat.
V Frankobrodu 20. julija 1886. (532—1)
Robert pl. Stephani.
Za prodajalnico mnogovrstnega blaga na deželi potrebuje se slovenskega in nemškega jezika zmožen
trgovsk pomočnik.
Ponudbe vsprejemn upravništvo tega lista.   (536—1)
v I ^jnUljjini
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
DiilirovNki.
Povest.   Spisa! A. S. Fuikin, poslovenil J. P. — Ml. 8% 122 strani j. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest lz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal  A. J. Maksimov.   Poslovenil J. P.   Ml. 8°,   141  stranij. Stane 25 kr,, po pošti 30 kr.
Pari k v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Reni I^efebvre.   Poslovenil * * * Stat nominia umbra.   Ml. 8", 535 stranij.   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
Knez $erel>rjanl.
Roman. Spisal grof A. K, Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
~M O V.
Roman.  Spisal Tunjenjev, poslovenil M. Mtilovrh, — Ml. 8°, 32 p61.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Junak našega časa.
Roman.   Spina!  M. Lermontov, poslovenil J. P.  — Ml. 8% 2*>4 stranij.   Cena 40 ki:, po pošti 45 kr.
v
Časnikarjih o   In naši časniki.
Spisal * * +   Stat noroinis umbra.   Ml. 8", 19 p61. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
Zlat zrLižsLiio ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
Z. zvezek, ki obsega : Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal liaji lioz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič, — N. Machiavelli, spisal dr. Bibič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr, Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čega va bode, noveliea, spisal J, Ogrinee.  Volja ....   15 kr.
H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.   Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal  Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik.
Velja........'.........25 kr.
Za vse 3 zvezke naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
0.
Varstvena znamka
AYALA L C
Glavna zaloga v Izubijani pri g. PETEK I.ASSMK-u.
0
O"
G l
o p-
co
po
<1 r—I CS3
tel
i!
i
uradno kot najboljša priznana,
dobi se
v moji trgovini s špecerijskim in materijalnim blagom.
Na deželo pošilja se proti povzetju. ~W
M. TURK,
(526—4) Mestni trg- št. 20. q
dooooooooooO'OcoooooooDoooao
l^datelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne11.
^77772