69. Številka. I llnlini, i torek. ZS. narca 1912. XLV. Ido. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: eelo leto....... K 24*— pol leta .«••»•• , 12*— četrt leta •••••• „ 6*— aa mesee...... » 5*— v upravTiiStvu prejemal: celo teto.......K 22*— pol leta . 11-— četrt leta • , 5*50 na mesec.....m 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova ulica it 9 (v pritličju levov telefon it 34. lakaja vsak dam mier lzTMamaM aaaalja to prasnike. Iasera t i veljajo: peterostopaa petit vrsta 12 vi a., za trikrat ali već k a t po 10 vin P, vrsta 20 vin. Pri večjih in Upravništvu naj se pošiljajo aaročn to iej administrati «- Posamezna štev U U a Na pismena naročila Urez istodobne vpslatve narornmc sa ae ozira. ,Nar»daa tiskarna" telefon it SS. enkrat po 14 vin., za dvakrat po in zahvala vrsta 16 vin. Poslano jah po dogovora. reklamacije, tnserati itd. stvari. m tO vinarjev. - .Sloveaiki Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrske: celo lete.......K 25*— pol leta - 13*— četrt leta aa mesec 650 5-30 za Nemčijo: celo leto . za Amerik* fn vse druga dežele: eelo leto ... ... K 3f>- Vorašanjem glede inseratev se naj priloži za odgovor denismlea aH znamka. Bnravniitver Knafltva ullon it S (spodaj, dvorišče levo), telefon it SS Začetek Be!oHpan]ske železnice. Kranjska je storila na narodnogospodarskem polju zopet jako važen korak. V soboto se je v Novem mestu slavnostno zasadila prva lopata za zgradbo nove belokranjske železnice. In danes že je začelo živahno delo na celi propi... Pretekla c dolga vrst let, da se je končno vendarle izpolnila ta srčna želja našega zapuščenega Belokranjca. Čez dve leti bo sopihala prva lokomotiva proti Črnomlju in Metliki. In le želeti je, da pripeljejo ti vlaki zoret nazaj ono bedno ljudstvo, ki je zapustilo svojo žalostno grudo. Slavnostni gosti so se pripeljali v Novo mesto ob pol enajstih. S kolodvora so se odpeljali v poslopje c. kr. železniškega gradbenega vodstva, kjer jih je ga. soproga c. kr. nadinspektorja O p p i t z a najliu-beznivejše sprejela in pogostila. Na slavnostnem prostoru, ki je tik poslopja c. kr. žel. gradbenega vodstva, se je navzlic hudemu nalivu zbrala velikanska množica ljudi in sicer ne le iz Novega mesta in okolice, prihiteli so tudi ljudje iz daljne '3ele Krajine. Prost g. dr. E I b e r t ie ob veliki asistenci duhovnikov pri oltarju, ki je bil v to svrho napravljen na slavnostnem prostoru, blago-^ ulovil delo, ki se ima pričeti. Zbor gimnazijcev pod vodstvom gospoda Hladnika je s petjem spremljal blagoslov. Ko je bil slavnostni obred končan, se je gospod nadinšpektor 0 p p i t z zahvalil v imenu c. kr. gradbenega vodstva, kakor tudi v imenu podjetnikov prostu Elbertu za njegov blagoslov, na kar je pozdravil vse došle slavnostne goste, pred vsem njegovo eksceienco deželnega predsednika barona Schwarza, dež. glavarja dr. Šusteršiča, zastopnika c. kr. žel. ministrstva ga stavbnega svetnika B e r t e-leja pl. Grenadenberg, ravnatelja drž. železnic, dvornega svetnika Galambosa, novomeškega okr. glavarja barona R e c h -b a c h a , črnomaljskega okr. glavarja D o m i c e 1 j a , kakor tudi vse druge goste, med katerimi so bili ljubljanski župan dr. Tavčar, drž. in dež. poslanec prof. J a r c , deželni poslanci Dermastija, Dular, Matjašič in V i š n i k a r , predsednik obrtniške in trgovske zbornice Knez in drugi. Nato je nadinšpektor O p p i t z prosil dež. predsednika, kakor tudi ostale zastopnike merodajnih oblasti, naj zasade prvo lopato za zgradbo te nove železnice, ki ni samo za našo deželo velikanskega pomena, temveč za celo državo. Prvi je zasadil lopato in sicer ono zgodovinsko lopato, s katero se je začela tudi graditi proga Ljubljana-Novo mesto, dež. predsednik baron S c h w a r z z besedami: *V čast in prospeh domovine«. Nato so sledili dež, glavar dr. Susteršičz besedami: V čast, blagor in napredek čebele Kranjske< ; višji stavbni svetnik Bertele pl. Grenadenberg z besedami: »Verlasse dein Lager, Erde und Stein, Stiitze der Bahn solist du nun sein^ ; dvorni svetnik Gala m bos z besedami: *Mit Frenden vereine ich Bau und Betrieb, dem Wohle und Bluhen des Handels zulieb«; dvorni svetnik pl. 5 u k 1 j e z besedami: »Belokranjski železnici, ki naj prinese ljudstvu in deželi mnogo koristi^; nadinšpektor Oppitz z izrekom: vMoge die volkerverbindende Strasse zur Eini-gung der oesterreichischen Volker beitragen«. Nadinšpektor O p p i t z se je nato v iskrenih besedah spominjal Njegovega Veličanstva, ki ga naj bog ohrani do skrajnih mej človeškega življenja v blagor avstrijskih narodov ter zaklica! trikratni »Živio« in »Moch*. čemur so se z velikim navdušenjem pridružili vsi navzoči. Godba meščanske garde je zaigrala cesarsko himno, zvonovi novomeških cerkva so pa daleč naokoli naznanjali, da je končan slavnostni akt, ki naj bo začetek novi narodnogospodarski in kulturni dobi v naši Belo Krajini. Nato so biii dež. predsedniku nekateri zastopniki gradbenega vodstva in podjetij predstavljeni. Pri silnem nalivu so se slav. gostje podali nato v hotel Tuček, kjer se je ob eni uri vršil slavnostni banket, katerega so se udeležili: dež. predsednik baron S c h w a r z , dvorni svetnik grof Chorinskv, prezHialni tajnik grof K u n i g 1 in stavbni nadsvetnik Pavlin kot zastopniki dež. vlade; kot zastopnika žel. inini-strst stavbni nadsvetnik Bertele pl. Grenadenberg, dvorni svetnik G a ! a m b o s; dež. glavar dr. Š u s t e r š i č , dež. odbornik dr. Lampe, prost dr. E1 b c r t, župan T"i »f in,nrr-nr ■ ti ■ m mm i i jw« iy r^^pil dr. Tavčar, dvorni svetnik plem. S u k 1 j e , okrajna glavarja baron Rechbach in D o*n i c e 1 j, drž. poslanec J a r c , dež. poslanci Dermastija, Dular, Matjašič in V i š n i k a r , predsednik trgovske zbornice Knez. drž. pravdnik R o g i n a , dež. sodni svetnik dr. K r a u t, ravnatelj Breznik, višji okrajni zdravnik dr. V a v p o t i č, nadzornik Skali clc y, ravnatelj Rohrmann, nekateri dolenjski župani, zastopniki c. kr. gradbenega vodstva, podjetniki, zastopniki časnikarstva itd. Prvo napitnico je govoril deželni glavar dr. S u s t e r š i č in sicer Njegovemu Veličanstva cesarju. Naglašal, da današnji dan ni le vele-pomemben samo za deželo Kranjsko, temveč za celo državo. Ta nova železniška proga bo ožje zvezala južne dežele s središčem naše države ter utrdila napredek dežele in države. Ta železnica je pred vsem delo našega cesarja, kateremu je dežela Kranjska mnogo dolžna. In ta dolg se je z današnjim dnem še zvečal. Dež. glavar je končal svoj govor s trikratnim »Živio* na cesarja, čemur so se vsi navzoči navdušeno pridružili. Godba meščanske garde, ki je koncertirala na banketu, je zaigrala cesarsko himno. Prost dr. E I b e r t je v svoji napotnici izražal veselje, da se je dež. predsednik udeležil tega slavlja, ki je velikega gospodarskega in kulturnega pomena za Belo Krajino, ki je bila dosedaj prava sirota. Obenem je čestital tudi dež. predsedniku kot tajnemu svetniku ter ga prosil, naj sporoči na najvišje mesto zahvalo Dolenjcev in Belokranjcev za novo železniško progo. Nanii je deželnemu predsedniku. Njegova ekscelenca dež. predsednik baron S c h w a r z je rekel, da je bil pred šestimi leti vprvič na Belokranjskem. S tem je hotel dokazati, da se hoče zanimati rudi za ta del Kranjskega. Mnogo želj, ki so mu bile takrat izražene, so bile v teku časa izpolnjene. In tako se je danes izpolnila tudi ona srčna želja, ki so jo Belokranjci gojili leta in leta. 44 let ie minilo, odkar se je vršila prva kom sija. Dež. predsednik je vzdignil kozarec na to, da se zgodi vse, kar pričakujejo v interesu države od nove železniške proge ter je napil deželi Kranjski in lepi ter simpatični Beli Krajini. Podjetnik dr. S a m o h r d je na- pil stavbnemu nadsvetniku Bertele-ju pl.Grenadenbergag,nakar se mu je ta zahvalil ter poudarjal, da pri takih prilikah kaj radi pozabijo na razne težkoče, ki jih napravlja gradba kake železnice. Današnje slavnostno in veselo razpoloženje naj bi ostalo ohranjeno tudi pri vsem nadaljnem procesu. Tehnične ovire bodo nedvomno odstranjene, za kar bo skrbelo gradbeno vodstvo. Da se pa odstranijo tudi druga nasprotja, to bo naloga političnih in avtonomnih oblasti. Želi pa. da bodo vsi tisti, ki bodo sodelovali pri gradbi železnice popolnoma zadovoljni in da dobo za svoj trud primerno plačilo ter se jih ohrani v prijaznem spominu. Ta resna beseda je našla povsod zaslužen odmev in pohvalo. Podjetnik Lončarič je napil dež. glavarju dr. Š u s t e r š i č u in p!. Ž u k 1 j e t u , ki sta si po njegovem mnenju pridobila največ zaslug za to železnico. Nato je prečita! nadinšpektor Oppitz pismo železniškega ministra dr. barona Forsterja, ki ima sledečo vsebino: i> Zahvaljujem se za prijazno vabilo k slavnosti zasaditve prve lopate za zgradbo železniške proge Novo mesto - Metlika - deželna meja, obžalujem pa. da se te slavnosti. ne morem udeležiti, ker moram biti vsled državnozbor-skih sej na Dunaju. In tako želim tem potom stavbnim apdjetjem in c. kr. gradbenemu vogstvu vse najboljše pri zgradbi te državno in narodnogospodarsko enako važne železniške proge. E o r s t e r m. d.« Sekcijski šef vitez pl. K o s i n -ski je poslal brzojavko: »Ker sem žalibože zadržan udeležiti se današnje slavnosti. se usojam tem potom želeti žel. gradbenemu vodstvu ter prizadetim stavbnim podjetjem pri danes začeti gradbi te velevažne železnice najboljši uspeh. Sekcijski šef K o s i n s k i m. p.c Dvorni svetnik pl. Š u k I j e je govoril o velikih težkočah, ki so ovirale ta železniški projekt. Naglašal je, da bo ta nova železnica prinesla prebivalstvu novih eks'stenčnih možnosti in da ne bo več treba posameznikom iskati zaslužka izven dežele. Pl. Šuklje je napil blaginji prebivalstva in vsem onim krogom, ki so prizadeti pri gradbi železnice. Župan J u t r a ž se je v svoji napitnici zahvalil njegovemu veličanstvu in njegovemu namestniku, dež. predsedniku. Nadinšpektor Oppitz je napil dvornemu svetniku G a 1 a m b o s u , na kar se mu je ta zahvalil in izjavil, da bo državna žel. uprava z veseljem izpolnjevala vse tozadevne želje. Župan Rozman se je zahvalil v imenu Novega mesta vsem slavnostnim gostom in pa c. kr. gradbenemu vodstvu. Pozdravil je tudi zastopnike časnikarstva. Dež. glavar dr. Š u s t e r š i č je naznanil, da je poslal kabinetni pisarni sledečo udanostno brzojavko: »Povodom krasno uspele slavnosti zasaditve prve lopate za železnico Novo mesto - Metlika — se dežela Kranjska hvaležno spominja očetovske skrbi Vašega Veličanstva in prosi obilega božjega blagoslova za modrega in dobrega očeta svojih narodov. Bog ohrani, bog blagoslovi, bog obvari Vaše Veličanstvo! Šusteršič, m. p., deželni glavar.« Dvorni svetnik pl. Šuklje se je hvaležno spominjal zaslug bivšega žel. ministra njegove ekscelence dr. viteza pl. R o e s s I e r j a in sedanjega ministra, njegove ekscelence dr. barona Forsterja za to novo železniško progo in je predlagal, naj se odpošljeta tema dvema zahvalne brzojavke, kar so navzoči z velikim odobravanjem vzeli na znanje. Drž. poslanec prot. J a r c je izrazil željo, naj bi se proga nadaljevala do Dalmacije. Dež. glavar dr. Šusteršič je napil novomeškem« županu in stotniku meščanske garde. Nadinšpektor Oppitz je nato napil novomeškemu in belokranjskemu prebivalstvu. Dež. predsednik in nekateri drugi gosti so bili nato povabljeni k prostu dr. E1 b e r t u in k gospej soprogi deželnovladnega svetnika barone? Rechbach a. Z večernim vlakom so se slavnostni gostje odpeljali. Zvečer je došel sledeči odgovor iz cesarjeve kabinetne pisarne na udanostno brzojavko: Deželni glavar Šusteršič, Novo mesto. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo ie hvaležno sprejelo na Najvišje znanje udanostno izjavo, odposlano povodom slavnosti zasaditve prve lopato za železnico Novo mesto - Metlika. Kabinetna pisarna Njegovega c. i« kr. apostolskega Veličanstva. Tako se je zvršila ta vefepo-membna slavnost. Bela Krajina se bliža s hitrimi koraki uresničenju svoje dolgoletne želje, svojega dolgoletnega hrepenenja. LISTEK. Lepi stričER. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guy de Man-j P a s s a n t. — Prevel Oton Z u - ; p a n č i č. Prvi del. I. Blagajničarka mu je izplačala j drobiž iz njegovih pet frankov, in Oeorges Durov je stopil iz restorana. Čeden dečko je bil že od rojstva, in nositi se je znal — nekdanji podčastnik. Vzravnal se je, zasukal si brke po vojaško, s kretnjo, ki mu je irišla že čisto v navado, in ošinil zapoznele obednike z naglim, krožečim Pogledom, s pogledom lepega fanta, bistrim, kakor oči skobca. Ženske so se bile ozrle za njim: tri drobne delavke, neka učiteljica godbe srednjih let, slabo počesana, sploh zanemarjena, z vedno prašnim klobukom, v obleki, ki ji je visela vedno po strani, in dve me- j ŠČanki srednjega stanu s svojima možema, ki sta hodili vsak dan obedovat v to gostilno po stalnih cenah. Na cesti je za trenotek postal in se je prašal, kaj bi sedaj. Bilo je osemindvajsetega junija, in v žepn I mu je ostalo do konca meseca natanko tri franke štirideset. To je pomenilo dvoje obedov brez večerij, ali dvoje večerij brez obedov, kakor mu drago. Prevdaril je, da dobi kosilo za dvaindvajset sujev, dočim bi jih potrošil za večerjo trideset, in tako bi mu ostalo, ako bi se zadovoljil z opoldanskimi obedi, frank dvajset centimov prebitka, kar je pomenilo nadalje dvoje prigrizkov — kloba-sico s kruhom — in povrhu še dve čaši piva na bulvarju. To so bili njegovi veliki stroški in njegova posebna zabava v večernih urah; in tako je ubral pot po cesti Notre-Dame-de-Lorette. Korakal je tako, kakor svoje dni, ko je nosil še huzarsko uniformo, prsa izbočena, noge malo razkrečene, kakor da je stopil pravkar raz konja; meni nič tebi nič je mahal po živahno mrgoleči ulici, zadeval se ljudem ob ramena, ter jih suval, nikar da bi se dal odvrniti tudi za korak od svoje smeri. Cilinder, ki je bil že precej ogoljen, si je potisnil nekoliko na uho in trdo je tolkel s petami ob tlak. Držal se je, kakor bi ves čas koga izzival, ljudi, ki jih je srečava!, hiše. celo mesto — lep vojak, slabe volje, ker se je moral ponižati v civil. Čeprav je imel na sebi priprosto obleko za Šestdeset frankov, Je razodeval vendar nekakšno gizdavo eleganco, ki Je bila sicer precej na- vadna, a le resnična. Bil je velike, lepe rasti, plavih las, ki so vlekli za spoznanje na rdečkasto-kostanjevo: brki. kakor da so mu kipeli nad ustnicami: s svojimi modrimi očmi, jasnimi, s čisto majhno zenico, z lasmi, ki so se mu kodrali sami od sebe, j le bil zelo podoben pustolovcu iz poljudnih romanov. Bil je eden tistih večerov, ko v Parizu primanjkuje zraka. Mesto, zavito v soparno vročino, kakor da se je znojilo v zadušni noči. Kanali so bruhali iz granitnih žrel svoj okuženi sopuh, iz podzemskih kuhinj so puhteli na cesto skozi nizka okna gabni smradovi po pomijah in starih omakah. Hišniki so sedeli goloroki kobdlj na slamnatih stolih pod veznimi vrati, ljudje so hodili po ulicah z utrujenimi koraki, razoglavt, klobuk v roki. Ko Je dospel Georges Durov na bufvar. se je še enkrat ustavil, neodločen, kaj bi naredil. Sedaj se mu je zahotelo iti na Champs-Elisees in na avenijo boulognskega gozda, da bi se navžil pod drevjem malo svežega zraka; a se drugo hrepenenje ga jc mučilo, hrepenenje po ljubezni. Kako se bo to napravilo? Tega ni vedel prav nič, a pričakoval je takega naključja že tri mesece, vsak dan, vsak večer. Včasih je kajpada ukradel tu ali tam malce ljubezni, saj je bil ličen fant in galantnega vede- nja, toda upal je vedno več in kaj boljšega. S praznim žepom in vročo krvjo se je ugreval ob dotikih deklet, ki pošepetavajo ob cestnih oglih: Ali greš z menoj, srček?« a ni si upal za njimi, ker jih ni utegnil plačati; in — obetal si je kaj drugega, drugačnih objemov, manj vsakdanjih. Vendar je imel kraje, koder švigajo javne deklice, njih plesišča, njih kavarne, njih ceste rad; mešal se je mednje, veselilo ga je z njimi govoriti, jih tikati, duhati njih močne parfume, in dobro se Je počutil v njihovi bližini. Naposled so bile vendarle ženske, ženske ljubezni. On ni poznal do njih tistega prezira, ki je prirojen moškim s tesnejšimi rodbinskimi zvezami. Krenil je proti Madelcni in sledil toku množice, ki se je valil počasi pod pritiskom hude vročine. Iz velikih kavaren, polnih do zadnjega kotička, se je razlivala povodenj Ijudij na trotoar: pivci so sedeli pred lokali pod blestečo, oči bijočo lučjo. Pred njimi, na majhnih štirioglatih aH okroglih mizicah, so stale čase z rdečimi, rumenimi, zelenimi, rjavimi, sploh vseh mogočih nijans tekočinami; in v steklenicah so se lesketali veliki prozorni kosi ledu, ki so hladili lepo. Čisto vodo. Durov je začel hoditi počasneje, zaželel si je pijače, grlo se mu je sušilo. Žgoča žeja, žeja poletnega večera ga je bila prijela, in s slastjo Je mislil na prijetni občutek, kako bi mu tekla mrzla pijača po grlu. Ampak če bi izpil ves večer samo dve čaši, potem zbogom skromna jutrš-nja večerja, in predobro jih je po-| znal. tiste ure gladovanja proti kon-' cu meseca. Dejal si je: »Do desetih moram prebiti, in potem pojdem v amerikanski bar na svoj kozarec. Da bi te strela, kako sem vendar žejen!« Ih gledal je vse te ljudi, ki so sedeli za mizami in pili, vse te ljudi, ki so si lahko gasili žejo, kolikor se jim je hotelo. Razposajeno se je koračii, kadar je hodil mimo kavaren, in kar na oči je presojal po obrazu, po obleki, koliko denarja bi utegnil imeti vsak gost pri sebi. In jeza je vzkipevala v njem proti vsem tena mirnim pivcem, će bi jim prebrskal žepe, bi našel zlata, srebrnega denarja in drobiža. Povprečno mora imeti vsak vsaj dva luija pri sebi; in takole sto jih pač sedi v kavarni; stokrat dva luija, to je štiritisoč frankov! »Prašiče!« je zamrmral, zraven pa se je gracijozno poziba-val. Ko bi bil mogel zalotiti katerega od njih za cestnim ogalom, v prav temni senci, pa bi mu bil zavil vrat, bogme, brez pomisleka, kakor je delal kmetom s kuretnino na vojaških vajah. (Dalj* orthodnjm,) Ova velika shoda. Shod pri »M obar ju«. Politično društvo »Vodnik« v Šiški je sklicalo za soboto svečer v gostilno pri »Moharju« v Spodnji Šiški shod, na katerem je poročal o svojem delovanjn v državnem zboru državni poslanec gos p. dr. Ravni-h a r ter o razmerah v deželnem zboru deželni poslanec gosp. dr. No-Tik. Oba govrnika pa sta se poleg tega bavila tndi z neznosnimi in nevzdržnimi razmerami v Spodnji Šiški ter zlasti še z namero gerenta pripustiti preko glav volilcev in davko plačevalcev zgradbo župne cerkve v Spodnji Šiški. Državni poslanec gospod dr. Ravnihar je prinašal uvodom svojega govora pozdrave narodno - napredne stranke in njenega vodstva ter naglašal, da se je on sam rad odzval temu po-srivn, ker ga vežejo na Šiško najlepši opomini izza otroških let in ker se jo Šiška izkazala možato kot samostojno misleča občina. Pred vsem hoče poročati o delovanju državnega zbora. Nič razveseljivega ni poročati o delovanju državnega zbora, ki je smemo imenovati z boljšo pravico, nede-iovanje. Parlament je prišel takore-koč na mrtvo točko, od katere se ne more ganiti; nobeno pozitivno delo ne gre naprej, edino draginjsko vprašanje je nekaj obetalo, pa tudi to upanje se je izjalovilo Da v parlamentu ni prišlo do nit psar, da nobeden ničesar ni dobil in ni bilo izvršeno nobeno večje delo. kakor da je bilo rešenih pred enim teriuoin nekaj manj pomembnih predlog, za to zadene velika krivda vlado. Vlada bi bila morala ravno v draginjskem vprašanju prednjačiti ter bi bila mo rala priti s konkretnimi predlogi ter okušati odpraviti vse trdosti draginja v avstrijskih deželah. Vlada pa je ostala r tem vprašanju popolnoma brezplodna in človek dobi utisk, da se da ministrski predsednik Sliirgkh bolj tiščati naprej od parlamenta, ka-kor pa, da bi vodil on parlament in njega delovanje. Zato, ker je vlada neplodna, tudi parlament ne pride do nobenega pravega dela. Velika krivda glede te neplodnosti zadene narodnostno vprašanje. Narodnostni boji so na dnevnem redu v Avstriji, odkar smo dobili ustavo in ti prepiri se vrše skoro med vsemi narodnostmi. Da v tem rprašanju ni mogoče priti do kakega zaključka, so krivi pravzaprav Nemci, ki zahtevajo nadvlado nad vsemi drngimi narodi, pri čemer jim gre vlada, kakor je to splošno znano, na • roko. Vlada zapostavlja vse druge 1 narodnosti v Avstriji, zlasti pa Slovane, ki vendar plačujejo vsaj isti krvni davek in iste direktne in indirektne davke, Nemcem. Nekoliko se je sicer tekom časa že izboljšalo in tudi Slovenci smo dosegli marsikaj, do enakopravnosti pa nam manjka se zelo veliko in zakon, ki ga imamo sicer na papirju, v praksi še ni prišel do veljave. Nasprotno! Uprav vlada in nekateri uradniki omalovažujejo vedno člen državnih osnovnih zakonov, ki nam jamči enakopravnost. Dokler pa bo trajal narodnostni boj v Avstriji, ni računati na plodonosno delo parlamenta niti ne na gospodarskem polju. Šele če preneha ta boj, bo mogoče mnogo uspešnejše delovati v zbornici tudi v gospodarskih vprašanjih. Mož je v vseh strankah dosti, ki radi delajo, toda ravno narodnostno vprašanje je, ki zavira to delo. Poslanci malih narodov pri takih vprašanjih že iz tega razloga ne morejo priti danes toliko v pošte v, ker jih zavira dolžnost, braniti pravice svojega naroda. J ustična oprava je nam Slovencem skrajno krivična. Nikjer, v nobenem drugem resortu se nam ne gode tolike krivice, kakor ravno pri justični upravi tn v zaslugo si lahko štejem, da sem bil jas prvi, ki je napovedal neizprosen boj Hochenburgerju. (Viharno odobravanje.) Ponemčevalni sistem, ki je prišel pod sedanjim justičnim ministrom Hochenburgerjem na Kranj sko, je brez primere v drugih deželah. Toda ne samo Kranjsko, tudi Koroško in Štajersko ječi pod tem sistemom. Korošci so v tem oziru na najslat>šem. Stotisoč Slovencev ima samo dva deželna in enega državnega poslanca, kako morejo braniti ti pravice naroda? Ne gled<» na lo, da Korošci pravzaprav niti en,? slovenske šole nimajo, je slovenski jezik iz koroških sodišč že skoro popolnoma iztrebljen. Samo morda še kak zapisnikar ali sodni sluga zna tam sle vensko, toda zapisniki se pišejo vsi > nemškem jeziku, tudi s slovenskimi strankami. To je sistem iztrebljenja slovenskega jezika iz koroških sodišč. Na Koroškem sta samo dva slovenska sodnika, toda ta dva sta samo v toliko pravična zahtevi enakopravnosti, da dovoljujeta slovenske vlog« le strankam, ki ne znajo drugega jezika, kakor samo slovenski jezik. Razmere na Štajerskem so skoro podobne onim na Koroškem, dasirav-no je več kakor tretjina dežele slovenska. Tudi tam hočejo iztrebiti iz sodišč slovenski jezik. Dannadan opažamo, kako odriva justična uprava slovenske sodnike s Štajerskega na Kranjsko. Danes imamo 20 sodnikov, ki so bili odrinjeni s Štajerskega na Kranjsko. (Veliko ogorčenje. Klici: Doli s Hochenburgerjem !) Roko v roki s tem odrivanjem sodnikov gre izrivanje slovenskega jezika s sodišč. Justična uprava si namreč pomaga na svoj poseben način, da nadomesti odrinjene slovenske sodnike. Ker morajo sodniki vendar občevati s strankami, si pomaga s ta-kozvanimi kurzovci, to so sodniki, ki so obiskovali kak kurz. da se nauče slovensko. Tak kurz traja tri mesece in človek, ki prej ni znal nobene besede slovensko, se v tem času nauči slovenščine. Taki ljudje dobe potem lepa mesta na sodišču med Slovenci. Sam sem doživljal take slučaje 4 leta na Štajerskem. Sodniki so razumevali stranke napačno in w dajali zapisati v zapisnik napačne podatke. Razumljivo je, da na ta način pade ugled pravosodja. Jaz sem se postavil tudi za te naše obmejne Slovence, ker sem mnenja, da ni moja naloga, braniti samo Slovence na Kranjskem, marveč tudi obmejne Slovence. Bil sem izmed slovenskih poslancev osamljen, in to je žalostno. Konstatiram tn javno, da se za pravice slovenskega naroda ni potegnil izmed 27 poslancev hrvaško - slovenskega klnha nobeden in da nobeden niti migni ni proti temu sistemu justičnega ministra Hochcnburgcrja. (Ogorčeni kli* ci: Fej!) V zadnjem času smo doživel; zopet kruto krivico v Ormožu. Sloven- Rienzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal £dward Lvtton - Bulwer. Četrti del. (Dalje.) Srečno napredovanje mesta je postavilo v jasnejšo luč njegovo pravičnost, njegovo poštenje, njegovo rodoljubje in sploh njegove kreposti in njegavi ženi pa tudi očitnejše pokazalo njegovo prevzetno samozavest, njegovo ljubezen do sijaja in divjo in smelo njegovo častihlepnost. Bil je dostikrat pravičen, le da bi se maščeval plemičem in dasi mu tudi njegovi sovražniki niso mogli očitati ne ene krivične obsodbe, vendar ni mogel skriti, da ima tiste slabosti kakor Nina. Svojemu ponosnemu srcu ni mogel odreči zadoščenja, ki ga je imelo od poniževanja tistih, ki so časih Rienzija zasmehovali kot ple-hejca. ki jih je on zdaj smatral za svoje sužnje, ki pa so se za njegovim hrbtom še vedno iz njega norca delali. Njegov životopi8ec pravi: »Med tem, ko je on sedel, so V6i ti ponosni baroni pred njim stali, razoglavi, roke prekrižane na prsih, s povešenimi očmi — o, kako so bili prestrašeni.« Ta popis je večja sramota za plemstva hlapčevske strabopetnosti kakor sa tribuna in njegovo prešerno nadutost. Njegovo ljubezen do sijaja in makoija se da laglje opravičiti. Ta- krat je bila navada taka. Sijaj je bil znak in priča moči. Njegove slavnostne priredbe so zlasti v inozemstvu povzdigovale njegov ugled in so ugodno vplivala na nezanesljivo in bahato ljudstvo. Okus je postajal finejši, luksus je dajal mnogo ljudem zaslužka, sijaj dvora je privabil mnogo tujcev v mesto, katero je pod republikanskim imenom po knežje vladal zakonski par, ki je slovel radi svoje duhovitosti in lepote. To praznično vladanje Cole di Rienzija je j bilo sijajen kraljevski čin v dolgi j noči Rima tedaj, ko tam ni bilo pa I peža in njegovega razkošnega dvora. Se dolgo potem so se ljudje vzdihuje spominjali teh Časov. Kakor bi hotel dokazati, da ga uživanje nič ne mika, je bil tribun sredi sijaja na svojem dvoru, kadar se je miza šibila pod težo najizbrn-nejših jedil in so veselo krožile kupe, vedno resno zmeren. Dočim so bili slavnostni prostori in sobe njegove žene opremljene z največjo razkoš-nostjo, je svoje sobe opremil s tistim pohištvom, ki se ga je bil navadil, ko ni bil še nič. Najčudnejše na njegovem značaju je bilo njegovo versko navdušenje. Drzni.a nejasni nauki Arnolda iz Brescie, ki je nekaj let poprej oznanjal reformacijo, so bili v Rimu še v dobrem spominu in so se Rienzije-vemu duhn v zgodnji mladosti neizbrisno vtisnili. Kakor pri Arnoldu iz Brescie je bila Rienzijeva vernost čudovito podobna fanatizmu an- skega sodnika so prestavili od tam v Ljubljano in dasiravno so zahtevale vse občine, ki jih je v tem sodnem okraju 32 ali 33 in v katerih živi 99 odstotkov Slovencev, zopet slovenskega sodnika, so dobili nemškega sodnika. Zupani teh občin so sklenil! proti tej krati krivici resolucijo, ki so jo podpisali s svojimi Imeni in poslali Štajerskim slovenskim poslancem. Danes pa mi je prišla žalostna vest, da so štajerski slovenski poslanci odklonili vsako posredovanje. (Ogorčenje. Klici: Izdajice! Fej!) V žalostnih rokah je naša slovenska stvar v državnem zboru! To sem izprevidel jaz že takoj od začetka, ko sem si poiskal zveste pomočnike v Cehih, ki so me rade volje sprejeli pod svojo streho in mi stali v vseh vprašanjih zvesto ob strani. Upam, da se mi bo posrećilo, tudi v nared-nem vprašanju doseči z njih pomočjo uspehe. Omeniti hočem še kratko naše klerikalne sodeželane. Čas ni več daleč, ko jih bodo na Koroškem in Štajerskem spoznali do kosti in lahko blagoslavljamo uro, ko so prišli klerikalci do vrhunca, — vsaj prepričani so, da so prišli do vrhunca, — ker v tem trenutku so pokazali svojo barvo. Sedaj lahko kažemo ljudstvu vzglede, sedaj mu lahko odpiramo oči in mu pokažemo, kako gospodarijo v deželnem zboru. Lahko jih označimo ljudstvu kot ljudi najslabše vrste in to lahko dokažemo, saj je znano, da se poslužujejo pri razgovorih o naprednjnkih najpodlejših psovk, med katerimi so psovke svinje, barabe, konjederci še med naj-krotkejšimi. In kaj si morem misliti o duhovniku, ki pravi, da vsak večer premišljuje, ali ni morda rez dan premalo zaničeval liberalcev? Mi jim ne sledimo na to nečedno pot. Nam je drag in ljub vsak Slovenec in če »kuša ta ali oni po drugi poti priti do cilja, nam to še ni nikakršen povod, da bi jih zaničevali. Iz tega vidika tudi ne moremo obsojati onih ljudi, ki vidijo v socijalni demokraciji cilj, ki ga hočejo doseči. Nas boj velja nepoštenosti in hinav-ščini. Socijalno - demokratična stranka se l)Ori s poštenimi sredstvi in prav pogosto smo jo videli tudi v boju ob naši strani, ker so si bili naši cilji podobni. Pogosto smo si sicer tudi segli v lase, toda do takih besnih ekscesov, kakor jih uprizarjajo klerikalci, ni prišlo, dasiravno bi morali prav od takozvane S. L. S., ker hoče biti katoliška stranka, pričakovati, da ne seje med naše ljudstvo sovraštva. Ta stranka pa ima na svoji vesti še nekaj do skrajnosti nemoralnega in ne-značajnesra, in to imenujemo v obče pokopavanje duš, kar se kaže zlasti pri nastavljanju učiteljev. Njih voditelj dr. Šusteršič sam je izjavil leta 1006., da je njemu vse eno, ali so učitelji verni ali neverni, da pa ima le oni kaj upati, ki je pristaš njih stranke. To je nezdravo načelo, in kakor vidimo, si izpopolnjujejo klerikalci svoje vrste samo z uskoki in renegati. Klerikalna stranka gleda tedaj, da obogati iz iz-vržkov drugih strank. S tem pa je dana v njih stranki široka pot korupcije, ki polagoma prehaja tudi v naše ljudsf ro. Dr. Krek je oni duh, ki vodi to stranko, in ravno dr. Krek je pokazal tudi bistvo te stranke. Njen cilj ja, podjarmiti vse napredne sloje, naj so katoliški, ali ae, samo zato, da si ohranijo klerikalci v našem ljudstvo molzno kravo. Da to dosežejo, so vpeljali klerikalci strahovlado po vsej deželi. Deželni odbor se je spravil pred vsem nad občine na Kranjskem. Dal jim je nov občinski red in nov občinski volilni red, pri tem pa vpil, da mu gre za razširjenje volilne pravice. To je prav prozorna sleparija. Kar je storila deželnozbor-ska večina, ni nikakršno razširjenje volilne pravice, ker ne dobi volilne pravice oni sloj, ki je bil doslej brezpraven, marveč ga ovirajo pri tem izvrševanju drugi ljudje. Pluralitet-ni sistem je bil vpeljan samo z namenom, preslepiti ljudstvo. Toda tudi v tem so se klerikalci vrezali. Prisilili so ljudstvo, da je začelo politično misliti, ljudstvo pa, ki se je v političnem mišljenju izvežbalo, ne sledi več slepo gospodom, marveč začne tudi čitati in išče razločka med strankami. Taki ljudje pa ne volijo več sa mo na komando. Močno so se vrezali klerikalci z novim volilnim redom. Po mnogih občinah je že zaropotalo in po drugih bo v kratkem zaropotalo. To jih je ustrašilo in izmislili so si drug način, ukrotiti te občine. Začeli BO razpnsčati občinske svete ter napravili nekake eugsfirarj« za občinske gerente. Med temi občinami se nahaja tudi Šiška. Deželni odbor je mislil, da mora ukrotiti naše ljudstvo, toda brutalno nasilje, ki se ga poslužuje v to svrho, je rodilo odpor. Krivično je, da ima kaka stranka moč. zatirati v občini od občanov samih izvoljene občinske odbore. Ja sno je, da mora tako ravnanje roditi odpor, in to opazujemo ne samo v Ljubljani, marveč tudi po celem Kranjskem. To je vedelo znamenje. Tudi v Šiški je rodilo njih nasilje tak odpor. Tn so prvikrat zlomili jarem njih nasilja, tu so prvikrat pokazali, da hočejo občani biti sami gospodarji v svoji občini tudi proti volji teh gospodov. Prvič so to začutili klerikalci, da ne gre več tako gladko. Za Šiško je prišla še marsikatera druga občina in pred kratkim tudi Bela Krajina. Tam se je prvič vzdramil tudi slovenski kmet, ko je spoznal to kruto moro, ki ga je tlačila. Bil sem tako srečen, da sem se sam prepričal med Belokranjci, kako navdušenje je zavladalo med njimi, ko smo jim naslikali klerikalno stranko. Formalno so sicer v Beli Krajini zmagali še klerikalci, prava zmaga pa je na naši strani; če bi bile volitve takoj v ponedeljek po naših shodih, bi bila tudi formalna zmaga na naši strani. Tako pa so prilezli klerikalci, ko smo mi odšli, kakor ščurki iz svojih lukenj ter s 5000 K podpor za premo vanje živine podkupovali volilee in zanesli korupcijo tudi med to ljudstvo. Svoje je storila nato tndi spovednica in prižniea, kakor to stori tndi drugod. Jasno sliko te nečuvene korupcije nam daje Lokvica. Večer pred volitvami je imel Mazellc zagotovljenih 29 glasov, drugi dan pri volitvah pa je dobil samo 9 glasov, samo vsled brezprimernega pritiska župnikov. Vsi ti zgledi nam jasno dokazujejo, da je treba krepkih organizacij po vseh občinah. Naš slovenski kmet v svojem srcu ni klerikalen in zato se lahko otrese tega jarma, toda leca in spoved niča vplivata premočno na ženo in hčer in da ima doma mir. da svoj glas klerikalcem. Toda tndi tu se polagoma jasni in če bo naš kmet neodvisen in bo volil svoje kmečke poslance, bo odklenkalo tudi internacionalnemu klerikalizmu. V to svrho pa je treba krepkih organizacij, v katerih zberemo vse svoje sile in zato je tudi dolžnost ljubljanskih poslancev, da se pobrigajo za okoliške občine, ker jih je treba pripraviti na to, da bodo v doglednem času prikloplje-ne Ljubljani. To je treba storiti pred vsem v Šiški, pa tudi na Posavju. (Pritrjevanje.) Da omenim koncem svojega govora še nekaj vprašanj lokalnega pomena, moram omeniti pred vsem državnoželezniške delavnice. To vprašanje je že godno, zemljišče je nakupljeno in načrti so izdela ni. Tudi železniško ministrstvo j« pripoznalo njih potrebo, pač pa je za letos še odklonilo zgradbo. Dosega teb delavnic je ena velikih zaslug bivšega župana Hribarja (Klici: Živio Hribar!) in jaz vam obljubljam, da ne bora miroval, predno ne dohi Šiška teh delavnic. V teh delavnicah bo dobilo kakih 1200 naših ljudi svoj kruh, ki se bodo izučili na obrtni šoli, tako da bodo naši ljudje sposobni tudi za večja dela. če bomo imeli tuđi v teh strokah višje izobražene ljudi, moramo potem zahtevati, da bodf* v državnoželezniških delavnicah nastavljeni samo naši ljudje. To je obenem naše krušno vprašanje, da se ne bo treba našim ljudem izseljevati v Ameriko in Nemčijo, ker jih preživi lahko domača zemlja. Istotako pa je tudi naše krušno vprašanje, če zahtevamo slovenske sodnike in uradnike. Da tega ne izprevidijo naši ljudje, pristaši S. L. S., je žalostno in ne morem si misliti drugega, kakor da so s slepoto udarjeni. Vihamo odobravanj«' je sledilo govornikovim besedam. (Konec prihodnjič.) Paberhi iz „Slov. Gospodarja". Iz zadnje številke »Slovenskega Gospodarja«- se vidi prav jasno, kako sodi o nemškem uradnistvu in Krekovem nauku o političnem sovraštvu med Slovenci mariborsko duhovni« štvo in kako sodi ljudstvo. Na strani 2. čitamo te-le vrstice (dobesedno citiranoj: Zadnja sodna imenovanja (na Štajerskem) bi naj služila (Na rodni stranki) zopet kot stremen za na H) narodnega konja (!). Toda m> bo šlo. Liberalna stranka, in to njen neutijljiv in neodpustljiv sreh. podpira na Dunaju po svojem (!) zastopniku dr. Ravniharju z glasovanjem (!) ministra Hochenburgerja. Kaj to, četudi dr. Ravnihar kritizira v govoru Hochenburgerjeva dejanja, a kadar se gre za resnico pri gla ruvanju zanj. Naši poslanci so nezado voljni s Hochenburgerjem in mu to kažejo v besedi in glasovanju . (Po j a s n i 1 o. Ravniharju očita menda tu klerikalni dopisnik, da je glasoval z Mladočehi za proračunski provizorij. Glasoval je na sklep mladoer^ kega kluba, eegar član je, za državno potrebščino, in je sam kakor njegov klub nagi asi 1, da to glasovanje no pomeuja nobene zaupnice vladi, torej tudi dr. Hochenburgerju ne. A sedaj je že dolgo časa v razpravi nujni predlog mladočeškega poslanca dr. Kornerja zaradi sodniških imenovanj na Češkem. Ta nujni predlog je naperjen naravnost proti dr. Hochenburgerju iu nemškonaci- gleških puritancev v robi revolucije, kakor bi podobne politične razmere rodile enaka verska naziranja. Rienzi je verjel, da govori iz njega višja inspiracija. S tem 6e da razlagati mnogo njegovih velikih dejanj in mnogo njegovih zmot. V časih nevarnosti je javno priznaval, da so njegova dejanja določile in vodile božanstvene sanje, in ker so se pri nekaterih prilikah njegova proroko-vanja res izpolnila, je njegov vplivna ljudstvo še podpirala vera, da mu je nebeška moč naklonjena in ga podpira. To samo varan je ga je zapeljalo, da je varal tudi druge; nič se ni branil pripomočka, izdajati >*e za to, kar je »am mislil, da je; vsled tega je preziral kako nezadostna so bila njegova sredstva za dosego cilja, kajti živel je v prepričanju, da priskoči Bog na pomoč, kakor človeške moči ne zadostujejo. V njem so bili združeni in so se med seboj kosali najbogatejši in najrazličnejši zna-Čajnostni elementi. Izredna pamet se je borila s praznoverstvom; dana mn je bila čudovita zgovornost in sila in poleg tega skoro slep entuzi-jazem. Ljubil je razkošnost in bil zdrži ji v; bil je dostopen in svoje-glaven; bil je ponosen napram velikašem in prijazen z reveži; bil je navdan najpožrtvovalnejšega patrijo-tizma in ob enem je hrepenel po največji osebni oblasti. Malo je mož, ki bi storili velika dejanja, če niso izredne telesne moči; malo je mož, ki hi se Je niftav povspeli aa viiave, pa bi nehali biti razposajeni. Tudi Rienzi je imel dni, ko je bil razposajen veseljak, a še takrat je pušice svoje žaljive dovtiposti naperjal proti svojim poraženim nasprotnikom. Ne-brzdanost njegovega sarkastičnega humorja je njegove prijatelje večkrat prestrašila, a ga je pri ljudstvu delala priljubljenega. Kar je bila pri vladarju napaka, je bila pri demagogu prednost, S tem značajem je bil združen duh, poln smelih,velikanskih in vzvišenih načrtov, in združena izredna spretnost vse obvladati. Da je bilo ljudstvo hrabro, uvidevno in zvesto, bi bila tribunova zmaga naredila konec sužnosti Italije in ostro mejo temni dobi Evrope. Rienzi jo imel napake, a če so njegov padec povzročile njegove napake ali napake ljudstva, to se pokaže pozneje. Živeč med nezadovoljnim plemstvom in nezanesljivim ljudstvom, od nevarnosti miru gnan v nevarnost velikih podjetij, deloma zaslepljen od svoje oblasti na zunaj in pod-žigan od strahu, da propade njegova oblast v Rimu, se je z ljuto odločnostjo zagnal v vrtinec tačasnega viharja in ni svojega vzvišenega duha izročil drugemu vodstvu, kakor njegovi naravni sili in božji pomoči. IV. Sovražni tabor. Rienzi je, morda dogovorno s po-slaniki hrabrih toskanskih držav, i katere sta ljubem do svobode is do- movinski ponos vsposabljala za razumevanje takih prizadevanj, izdelav al svoje načrte za osv oboje nje Italije, te stare kraljice in večnega vrta sveta, iz tujega jarma. Baroni šo med tem tajno in neutrudno delali priprave, da obnove svojo oblast. Nekega jutra so se zbrali poglavarji družin Savellijev, Orsinijev in Frangipanijev v palači Štefana Co- I lonne. Njih pogovor je bil živahen in resen in kakor je v nji prevladovalo j ali ogorčenje ali strah, tako so bili v stvari, o kateri so se posvetovali, zdaj odločni, zdaj neodločni. »Slišal sem,« je rekel Savelli * svojim navadnim mehkim ženskim glasom, »da je razglasil tribun, da i podeli pojutrišnjem viteško dosto-i janstvo in da prebdi preidočo nof| v lateranski cerkvi. Počastil me je i prošnjo, naj mn bom pri tem bdenju j družabnik.« »Da, da, ta lopov! Kaj pa hoče > to novostjo t« je rekel divji knet Orsini. »Ce mu ne gre za pridobite*! pravice vitezov, da smejo plemiče po»| zivati na dvoboj,« je dejal stari CVv; lonna, »si ne moremo misliti, kaj da hoče s tem doseči. Kaj se Rim ne bo nikdar naveličal tega norca t« »Rim je še večji norec kakor j* on,« se je oglasil Luka di Savelli. »A zdi se mi, da je tribun v svoji pre-Semcsti storil napsko, ki jo bomo * Avignonu lahko dobro izkoriščali.« tiMlJe prtno4aji6.J jonalni Verband je dorolil Poljakom reliko koncesijo glede vodnih cest, »amo da bi Poljaki ne glasovali s Cehi za nnjnost dr. Kornerjevega predloga. Dr. Ravnihar je sam govoril v debati o Kornerjevem predlogu o slovenskih razmerah in bo nedvomno prihodnji torek glasoval za nujnost predloga, ki namerava zadeti šefa avstrijske justične uprave dr. Hochenburgerja. Vse to je šefre-dakterju »Slovenskega Gospodarja« dr. Korošcu nedvomno znano; vkljub temu se ga skuša v »Slovenskem Gospodarju« na tako drzno lažnjiv način oprati, da ni ničesar storil glede •zadnjih sodniških imenovanj na Štajerskem, dasi je to njegova dolžnost, ker je on Štajerski poslanec in vodja štajerske slovenske stranke, ki zasto. pa v parlamentu danes samo spodnje-»tajerske Slovence. Bodisi, da je dr. Korošec to drzno lažnjivo notico sam pisal, bodisi da jo je spravil v tisk — laž in falotovstvo prve vrste ostane, posebno še radi tega, kar sledi.) Zakaj ste hudi, čitamo dalje v omenjeni notici, na ormoškega Pupacherja* Saj je kri vaše krvi! Pupacher je vaša vzgoja, ravno tako kakor Bieek, Kakovec, Cham in dr. Na vseučiliščih je bil član vaših društev in se j© uasrkal duha, katerega sedaj kaže. Potem pa tudi eno vprašanje: Ali mislite, da so pristaši Slov. krščanske *veze z liberalnim slovenskim sodnikom zelo zadovljni* Kakor nam je znano, je dr. Delpin bolj zadovoljen z njim ko naši kmetje. Sodne zadeve iv\ sploh žalostno poglavje v liberalni politiki. Kar se pa tiče odpora naših županov, ga odobrujemo. le to jih prosimo, naj zaradi stvari liberalnega odvetnika dr. Sernoea ne puste nikjer zraven! (Dostav e k. Očitate iam vzgojo, dr. Pupacherja je zopet • na izmed znanih Koroš^evih falo-rarrj. Pupacher je sin cerkvenega »Ijnčarja pri Sv. Ožbaltu ob Dravi. Pupacherja. Šel je študirat leta 1879., ko še ni bilo Narodne stranke in večine njenih voditeljev niti na svetu. kot gimnazijec se je seznanil s gvojo sedanjo ženo — in ta je, kakor *e nam zatrjuje, vzrok njegovega po-n^meenja. Član slovenskih akademič-nih društev nikoli ni bil; če pa bi tu-<\\ bil, ista za njegovo neznačajnest ne morejo biti odgovorna in jim more kako odgovornost naprtite le kak prav proataški človek. S tem seveda, dr. Korošec, na vas kot resnicoljubnega poštenjaka, ne mislimo. Ko je dr. Korošec oblatil akademična drn-^tva, napade še slovenskega sodnika r Ormožu brez vsakega povoda in potrebe. Hoče namigniti njegovemu o vem u neinškutarskemu šefu, da se 7)mljič nima zanašati kot slovenski * ečki sin na pomoč poslanca slovanskih kmetov, dr. Korošca, Napad na dr. Serneca, ki se gotovo ne bori slovenske pravice proti nemškim vznikom kot odvetnikom — saj ran to samo škoduje — temveč kot Slo-rrnee. A dr. Korošcev list ga zato oblati in op6tij*. Demagogi cen konec oe sploh kaže, da se dr. Korošec ^voje krivde zaveda, a bi se rad s fa-[otovflkimj napadi na slovenske sod-like zmuznil. Sicer pa ne gre samo sa dr. Pupacherja, gre tudi za okrajnega sodnika v Ljutomeru, Mariboru. Celju in drugod. To notico »Skrv. Grospodaija« si naj vtaknejo za klobuk vsi oni. ki pričakujejo od sloven-ikega poslanca dr. Korošca in njegovih kompanjonov le enega aloveu-•Vega dejanja. Toliko o dr. Korošce- -^dbi glede nemških uradnikov na ftpod. Štajerskem. V isti številki Slov. Gosp.« pa ritamo na strani 5 *opisu iz Braslovč: ^Zato prosimo naše državne poslance (dr. Korošec je Uržavni poslanec za Savinsko doli- >. naj zopet povzdignejo glas v dr-lavnem zborn, da nam naj posije vla- slovenske ali vsaj slovenščine ve-ice uradnike. Menda nemški urad. e- i k i še vedno mislijo, da smo Slovenci radi njih na svetu ... Tako misli in sodi kmet o potrebi slovenskih aradnikov. Komentarja ni treba. Na strani je priobčil »Slovenski Go- dar« sledeči podpisan dopis kmeta Vinka Pečovnika iz Gočove, v katodni se pravi: »To pa le ne zahtevajo pravila kakega političnega društva t j. kmečke zveze), da bi ne smel sosed s sosedom občevati, ako je ta slučajno drugega političnega mišljenja ___« Kako je govoril duhovnik in tagoslovni profesor dr. Krek v Ce- "V isti številki »Slov. Gospodarja« na strani 3 čitamo tozadevno: Vsak pravi član Kmečke zveze si mora vsak večer izprašati vest: »Ali len danes primerno zaničeval liberalce in štajercijance?« Razlika med obema izjavama je tako velikanska in za slovensko duhovščino tako sramotna, da se nam odkritosrčno gabi, Pisati o njej. V boljšo ilustracijo dr. Krekovega krščanstva, ki ga tako navdušeno priporoča dr. Korošec v Slov. Gospodarju«, sledeča dva citata iz Pisma. V evangeljn sv. Ja-aeza stoji v 13. poglavju 34—35: Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kak »r sem vas jaz 'Kristus) ljubil, da se tudi vi ljubite Bled seboj. V tem vas bodo spoznali *«i, da ste moji nčenči, če boste imeli ljubezen drng do drugega...« In v listu apostola Pavla do Galačanov, 5. pogl., stoji (verz 14): »Kajti vsa postava se izpolnjuje v eni besedi, v temle: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (Verz 19—21): »Očitna so pa dela mesena kakor ... sovraštva, prepiri, zavisti, maščevanja, svaje, razprtija . . za kar vam naprej pravim, da tisti, kateri to delajo, kraljestva božjega ne bodo po-dedoVali. Kake posledice bi morala slovenska duhovščina izvajati iz teh temeljnih naukov vere, katere bojda oznanjuje, ako bi predvsem sama kaj verjela v Kristusa in sv. Pismo? Dva sestanka vladarjev. Dunaj, 24. marca. Kakor smo že poročali je prišel nemški cesar Viljem v soboto na Dunaj, kjer ga je sprejel cesar v Schon-brunnu. Razun običajnih sprejemov je nemški cesar sprejel tudi v eno uro trajajoči avdijenci zunanjega ministra grofa Berclitolda. Zvečer ob 9. se je odpeljal nemški cesar v Benetke, kjer se sestane z italijanskim kraljem. Benetke, 24. marca. Nemški cesar je dospel sem danes opoldne ter se je odpeljal takoj na ladjo Hohenzollern, ki je zasidrana v pristanišču. Na ladji Hohenzollern je sprejel nato nemški cesar obisk kralja Viktorja Emanuela ter mu je nato vrnil cesar obisk. Med dinejem so obkrožali vojaški zrakoplovci palačo. Oba obiska, dasiravno jih hočejo slikati kot nepolitična, vendar brez dvoma nista brez vsakega političnega ozadja, zlasti je brezdvom-no, da bo pribie na razgovor stvari, ki sedaj splošno vplivajo na ves evropski položaj in v tem smislu sta oba ;a peseta politična, ker sta obenem tudi oživila vezi vseh treh vladarjev trozveze. Preteča stavka radapjn trbovcl jami "MifiGgoKopie FUZM. Iz Hrastnika. Razburkano socijalno valovje ic udrlo, kakor je bilo pričakovati tudi v naše doline. Kmalu, ko se je začelo mogočno rudarsko gibanje na Angleškem, se je tudi v Hrastniku pričelo šušliati o morebitni stavki. Vodstvo so prevzeli, kakor povsod in vedno socijalni demokratje. Večji del prernogarjev sicer ni organiziranih, toda soc. demokratje imajo svoje ljudi, ki so plačani le zato. da vpo-rabljajo ali naj bi vporabljali ves svoj čas in vse svoje moči izključno v stanovskem interesu: vrh tega pa sledi in mora slediti naš upehani in sestradani delavec onemu, ki mu kaj obeta, naj že potem kaj doseže ali ne. Sklicali so številno obiskane shode, na katerih so precizirali svoje zahteve: 20% povišek dosedanje plače in vpeljavo minimalne plače po 4 K. Zahteve, zlasti v prvem ozi-ru nikakor niso pretirane. Le poglejmo plače v hrastniškem revirju. Stari, dobri delavci zaslužijo na šiht po 2 K 30 v in le ena do dve partije (ponavadi ravnateljivi in uradniški petolizniki) pridejo do 5 K. Mlajši delavci so plačani na šiht 1 K 60 v do 2 kroni. Vzemimo, da napravi deiavec v najboljšem slučaju 25 šihtov mesečno, dobi torej na mesec 50—60 K in s to plačo naj danes živi on in njegova navadno mnogoštivilna obitelj. Vsakdo mora uvideti, da tako ne gre dalje, da je treba spremembe. Poleg vsega pa še plače rapidno padajo. Se pred 2 letoma je služilo 6 do 8 partij po 5 K, okoli 15 partij okolu 4 K, ostali pa najmanj po 3 K. Govori se, da je vzrok temu padanju neodločen nastop sedanjih delegatov delavske zadruge — delegatje so zdaj vsi soc. demokratje, po večini nezmožni zastopati interese delavstva, dočim so imeli poprej vodstvo odločni inteligentni narodni delavci. Pa naj že bo kakorkoli, danes stoji stvar sledeče: na predvčerajšnjem, 24. marca t. 1. shodu se je delavcem povedalo, da družba še vedno ni odgovorila na njih zahteve, dasi je potekel rok, in sklenilo se je dovoliti odlog do 28. t. m. Edini smo v tem, da se mora našim ubogim trpinom čimprej pomagati. Bojimo pa se, da stavka, če pride do nje, ne bo pričeta v pravem času, bojimo se, da se namenoma odlaša z odgovorom dotlej, da se bo lahko reklo: položaj se je docela spremenil, stavka je brezuspešna, delavec, molči, trpi, delaj in stradaj, če hočeš sam sebi dobro. In 5000 slovenskih delavcev bo služilo naprej velekapitalu za sramotno nizko plačo. Z vso pravico kličemo torej onim, ki so prevzeli vodstvo in z njim odgovornost: delajte previdno, delajte tako, da bo delavec kaj pridobil, da ne bo tepen. Delavci pa naj vedo, da so vse naše simpatije na njih strani, da se bo zavzel za slo- venske delavce slovenski narod, ter Jih podpiral v njih boju. Rudarske stavke. Avstrija. Praga, 25. marca. Na številnih shodih so sklenili delavci v severočeških premogoko-pih začeti 25. t. m. s stavko. V tozadevni resoluciji so delavci izjavili, da bodo sicer začeli stavkati, da pa so pripravljeni začeti pogajanja zlasti glede zvišanja mezde, pri čemer računajo na naklonjenost podjetnikov. Generalna stavka se razteza na okraje Usti, Most, Duchcov in Tep-lice. V Brodu začno stavkati 29. t. m. Kakor poročajo iz nekaterih krajev, je stavkarski komite dal delavcem v onih okrajih, kjer so privolili podjetniki v zvišanje mezde, na prosto voljo, da začno z delom. Stavka je sedaj zlasti občutna v ducheov-skem in ustskem okraju. Situacija v Kladnu in v Slaneh je neizpreme-njena. Nemčija. B e r o 1 i n , 25. marca. Stavka delavčev je že skoro popolnoma končana in se bodo začeli delavci sedaj pogajati z vlado Anglija. London, 25. marca. V seji parlamenta je izjavil notranji državni tajnik, da pogajanja z delavci še niso končana, vsled č»:sar so morali preložiti branje zakonske predloge na poznejši čas. Vlada se pogaja še vedno ločeno z delodajalci in delavci m se ji doslej še ni posrečilo obe stranki združiti na skupni seji. Kakor poročajo iz Glasgo^a, stavka tam že močno pojema. Tudi s Francoskega prihajajo poročila, da so sklenili delavci končati stavko, iz Amerike pa prihajajo poročila, da se tam stavka vedno bolj širi. ___ Italijansko - turška vojna. Aprila italijanske mornarice. Benetke, 25. marca. »Adria- tico« piše povodom sestanka monarhov: Sestanek bo imel nedvomno dobre posledice. Italija ne more od Nemčije misliti, da bi nastopila proti Turčiji, vendar bo pa kralj Viktor Emanuel cesarju Viljemu navedel vzroke, ki zahtevajo, da je neizogibno, da začne Italija z energično akcijo izven Tripolitanijc, izključeno je pri tem Jadransko in Jonsko morje. Nemška diplomacija bo morala priznati to neizogibno potrebo. Rim, 25. marca. Velik del italijanske mornarice je zbran pred Spe-zijo in bo jutri odplul v turško vodovje. Pressja Rusije na TnrčSo. Pariz, 25. marca. V tukajšnjih političnih krogih z velikim zanimanjem zasledujejo entrevujo v E^enetkah. Menijo, da se more temu sestanku pripisovati važne resultate za razvoj dogodkov na bojišču v Afriki. »Matin« zatrjuje, da hoče Rusija na Turčijo pritisniti, da s tem povzdigne svojo veljavo v Orijen-tu. V tem oziru sta Italija in Rusija edini. Italijanski kralj bo vplival na cesarja Viljema, da Nemčija in Avstro-Ogrska ne bosti prekrižali tega skupnega stremljenja Rusiie in Italije, Štajersko. Ključ sa razdelitev deželnih izdatkov na vse tri dele Štajerske dežele. Iz Gradca se nam piše: Na občnem zboru kmečke zveze v Celju menda res ni bilo nobenega pametnega človeka, ki bi malo poznal štajerske razmere. Če je govoril kmečki poslanec Roškar o tem, da pridemo do rednega dela v deželnem zboru le tedaj, če izdela deželni odbor na podlagi vplačanih davkov ključ, po katerem se bodo tudi izdatki razdelili na vse tri dele dežele, se mn ni čuditi. Od Roškarja se ne more zahtevati, da bi bogve kako daleč mislil. Da se pa tudi sklene tozadevna resolucija, se ne morem dovolj prečuditi dr. Jankovi-ču kot voditelju shoda. Stvar je res na prvi pogled prav lepa; ali gospodje bi morali pomisliti, da Nemci ne bodo nasedli na ta limaniee, temveč bodo tudi izvedli razdelitev, vsaj približno, dohodkov. Kdor ve, od česa se plačujejo deželne doklade in koliko se faktično izda za Spodnji Sta jer — bo o razdelitvi izdatkov in dohodkov kot pogoju za končanje obstrukcije molčal. Res je, da dežela ni spolnila marsikatere narodno-politične in kulturne obveznosti napram nam in da nam j" se mnogo dolžna. Plačali smo zlasti prrjšnja desetletja mnogo več ko smo dobili. Zato pa nam morajo sedaj nemški davkoplačevalci vračati, ne smemo vsega nositi sami — ker bi tega radi sčasoma morda ne mogli, posebno, ako hi šele sedaj dobili od dežele vse, kar nam gre. Stvar je itak samo teoretična — ampak tudi pri takih teoretičnih razpravah bi se moralo postopati taktično, ker nudijo lahko nasprotnikom dobro orožje. O »narodnih« nspehih klerikalne politike na Spod. Štajerskem piše »Sloga«: »Javna tajnost je bila, da pride na dr. Preskerjevo mesto za predstojnika okrajnega sodišča v Ormož kak nemškonacijonalni sodnik, pa mislite, da je Korošec in da so drugi poslanci S. L. S. kaj ukrenili proti naklepu nemškega narodnega sveta"? Niti koraka niso storili (dasi se jih je n ta odločno naprosilo). Kaj imamo mi štajerski Slovenci od tega, da je na Kranjskem postal deželni glavar častihlepni advokat dr. Šusteršič, za kar se prepušča Štajersko in Koroško na milost in nemilost našim nemškim nasprotnikom, ki ravno pod Sušteršičeviin vsemogočnim vodstvom slovenske politike dobivajo tudi na Kranjskem vedno več tal. Tako tlačanstvo štajerskih poslancev kranjskim klerikalnim politikom na škodo štajerskih Slovencev in vsega slovenskega naroda najod-ločnejše obsojamo. Kedaj ste videli kaplana Korošca, da bi prišel med svoje volilce, če se ga je klicalo za pomoč? Kaj pa kmet Roškar I Ko je pred leti pobila toča v gornjeradgon-skem okraju in so se volilci obrnili na njega za posredovanje, se še zmenil ni za opustošene kraje! Tudi k zelo važnim volitvam ni prišel, ker je bil baje zadržan, v resnici pa se ne bi rad zameril nemškutarjem. (Dopisnik misli tu oči vidno na občinske volitve pri Sv. Lenartu v Slovenskih •rnrieab. Op. ur.) Tn kaj vidimo sedaj? Pretekli teden so se vršile nadomestne deželnozborske volitve v Beli Krajini in oba, dr. Korošce in Roškar, fita se klatila po Beli Krajini in hujskala ljudstvo! Za svoje lastne volilce nimata srca, ne časa, ne denarja, ko je pa kak mandat na Kranjskem v nevarnosti za Šusteršičevo stranko, pa imata svoj nos zraven. Duhovniško izseljevanje v Ameriko. Iz Spodnjega Stajerja se je pričelo pravcato izseljevanje duhovnikov v deželo svobode, Ameriko. Kar po vrsti so šli zadnji dve, tri leta, kaplan Suster iz Dola, pater Anzelm Murn is Nazarja, župnik in pedagog Sera iz Belih vod — sedaj pa jim je najbrže sledil tudi novocerkovški kaplan Mihael Golob, tisti, ki je še nedavno tega na krščanskosocijsrnem tečaju pri Novi cerkvi sijajno utemeljeval zaupnico dr. Korošcu. Kakor smo že svoječasuo javili, je mož na nekem plesu ©klofutal muzikanta Kranjca, ker ni mogel tako dolgo igrati, dokler se je Častitemu gospodu ljubilo plesati z neko deklino. Drugi dan je obdelal kaplan Kranjca znova a to r kaplan i ji, kamor si je prišel razžaljeni godee iskat zadoščenja. Poškodbe, ki jih jeKranjc dobil.so bile tako hude, da se je začelo baviti s kaplanom celjsko okrožno sodišče. Te dni bi morala biti glavna obravnava — a kaplaus Goloba je nenadoma zmanjkalo. No, za lepo polnoštevilno tarok-partijo bo že sedaj teh črnih Korošee-Krekovih častilcev iz Spodnjega Štajerja v Ameriki! Goloba rasleduje sodišče s tiralico. Ni tudi izključeno, da se je v kakem samostanu skril. Iz Maribora poročajo: Na Jožef o-vo je odšlo na vse zgodaj 30 dragon-cev 5. eskadrona 5. dragonskega polka iz Slovenske Bistriee, kjer so bili v garniziji, r Maribor, da bi se skupno pri brigadirju pritožili. Neki podčastnik jih je spravil v mariborsko kavalerijako vojašnico, kjer so jih razorožili in spravili v Slovensko Bi strico nazaj. — O tem, v vojaškem življenju gotovo nenavadnem koraku čitamo v interpelaciji socijalnih demokratičnih poslancev dr. Sehacher-la, Muchitscha in tov., vloženi dna 21. marca v državnem zbora, sledeče: Trenutno nam razen splošnih izrazov o neznosnem trpinčenju dragoneev v Slovenski Bistrici ni nič natančnega znano, vendar pa nam bo vsakdo, ki pozna razmere pri kavalareji. pritrdil, da gotovo ni bila mera sekat Tir, ki so tako veliko število moštva k omenjenmu koraku do vedle, majhna. Ta korak moramo zaradi njegove popolne nesmiselnosti imenovati obupen čin trpinčenih ljudi, ki si ne vedo več na noben način pomagati in pričakujejo od skupnega nastopa pri brigadirju pomoči. — Bodemo videli, kaj bo minister Georgi povedal o rezultatu preiskave. Ljudska knjižnica v Št. Jurja oh Južni železnici ima v nedeljo, dne 31. marca oh 7. zvečer v gostilni gospoda Alojzija Neudla svoj občni zbor. Člani in prijatelji društva naj se zanesljivo udeleže občnega zbora, ker je velike važnosti. Obrtni shod v Celja. Na binko-štni ponedeljek, to je dne 27. maja L 1. se vrsi v Celjn prvi veliki spod-nještajerski slovenski obrtni shod. Na dnevnem redn je 7 važnih referatov o obrtnih vprašanjih. Nadalje se ta dan položi temelj »Zvezi spodnje«ta jerskih obrtnih sodrug«. Opozarjamo na ta shod že danes ter pozivamo vfce merodajne kroge, da se marljivo pripravljajo za to prvo veliko manifestacijo slovensko - štajerskega obrtništva. Šaleško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 28. marca 1912 oh pol t. popoldne v Velenju. Ker je na dnevnem redn zelo važna točka, se pričakuje polnostevilne udeležbe. Novi most čez Dravo se bo gradil pod Mariborom, in sicer med Do« gošami in Zg. Duplekom. Deželni stavbinski urad je preračunal stroške na 234.000 K. Ministrstvo za javna dela bo prispevalo 35.000 K, ostala v so tu pa se razdeli na deželo in okraj. Z novim mostom bo prebivalstvu spodnjega mariborskega okraja nedvomno silno ustreženo. Drobne novice. Iz Spdnjega Dravograda. Na Jožef ovo opoldne se je pritepel iz marnberške okolice v naš trg stekel pes in je obgri-zel 4 osebe. Dva so spravili že v Pa-sten rje v zarod na Dunaj. Razun tega je obgTizcl stekel pes mnogo psov po trgu. Razume se, da je nastalo velika razburjenje; postrelili so celo vrsto psov in še dragi dan, ko se je ravno vršil v trgu sejm, je bilo videti vsepovsod! ležati ustreljene pse. Enega steklega je v okolici ustrelil nek orožnik. — Boj z orožnikom. V ptujski okolici je bilo pri posestniku Rogini ukradenih 7 do 8 mernikov koruze. Sum je padel na pet kmečkih fantov iz Pobreža; 4 so se skrili, enega, nekega Friedauerja sta pa dobil« orožnika po daljšem zasledovanj« končno doma v postelji. Ker sta orožnika našla v hiši precej ukradene koruze, sta pozvala Friedauerja, naj gre z njima. Ta pa je popadel enega orožnika in ga davil; ko je dobil orožnik pomoč, se Priedaoer ni hotel udati in je delal tako dolgo, da je moral orožnik rabiti orožje. Fant je dobil težko, smrtnonevarno rano na levi prsni strani. Od ostalih uzmovičev se je posrečilo zasačiti samo nekega Klejn-ška. — Iz Maribora poročajo: 22. marca zvečer se je zgrudil 401etni trgovski pomočnik Alfred Zentner v Jožefovi nlici, nedaleč od svojega stanovanja, na tla in je nezavesten obležal. Ko so ga spravili domn, je za nekaj nr umrl, ne da bi prišel poprej k zavesti. — Iz Maribora. V Pobrežn je dal graditi upokojeni uslužbenec južne železnice Mihael Kobler na svojem stavbišču studenec. Delo je prevzel neki neizpra,šani stu denčni mojster Teršovec. Dokopah so že do globočine 8 metrov, v sobot* popoldne pa se je studenec zasul in podsul 27Ietnega delavca Jakobir Serbelo od Sv. Petra pod Mariborom. Ko so ga izkopali, je bil mrtev. — Iz Trbovelj. 20. t. m. je pad^l delavec Angermann v rudniku tako nesrečno več metrov globoko, da je obležal na mestu mrtev. — Surov sin. Kmečki fant Franc Muc v Oko-škem blizu Konjic je napadel te dni po nekem prepiru svojega očita in ga, pretepal s pestmi ter davil. Sele sosedje so mogli možaka rešiti surovega sina. Ta £e bo zagovarjal pred sod-nijo. Koroško. Abnormalno tele. Pri posestniku Franeu Ramiju je storila krava telička, ki ima tri sprednje in samo eno zadnjo no^o. Tele je v par urah poginilo. Pod vaz padel. V bližini Sv. Jurja ob Jeeern je padel hlapce Anton Karpf pod vov. ki mn je zlomil lev*» nogo. Tatvina. Iz Roeeka poročajo: Posestniku Andreju Komarju v Lip* je ukradel baje neznan tat iz zaprte sobe 1000 K, ki jih je imel shranjene v kovčegu. Tatvini so prišli na ta način na sled, da je šla Komarjeva žen» iskat denarja v sobo ter videla, da manjka ves denar. Kaprta šola. Vsled odloka okrajnega eolskega sveta v Celovcu je šola na Ravnini do Velike noči t. 1. zaradi oaepnie zaprta. Primorsko. Iz šolske službe. Suplent na 1 Komorski šoli v Kotorju Miha Dulčie je imenovan za pravoga učitelja na tem zavodu. Občinske volitve v Ajdovščini. V petek so se vršile v Ajdovščini občinske volitve in sicer je volil najprvo III. razred. Naprednjaki so dobili 146 glasov, klerikalci pa 26. Drugi dan so se vršile volitve za I. in II. razred, katerih se klerikalni niti udeležili niso. Dosedanji župni upravitelj Rejec, ki je klub silni agitaciji tako imenitno pogorel, je ves obupam vložil takoj nujno prošnjo nadškofu, v kateri ga prosi, da naj ga premesti iz tega, res »ajdovskega gnezda-. Za župana v Kobaridu je izvoljen vrl, delaven in odločen mož, zvest naprednjak gosp. Franc Miklavčic, posestnik in trgovce v Kobaridu. Akademične ferijalae drvatra »Adrija« v Gorici priredi 27. t m. javne predavanje ob pol 9. rvečar pri Jelenu. Predava grap. dr. B. Dereanl ©> »Higijeni očesa«. Vstopnina 10 vin. Vojaški ubežniki. Včeraj so aretirali zopet tri ubežnike vojne mornarice, ki se pobegnili s svojih vojnih ladij že pred nekaj časa in sicer Antona Andriča, T. Cvetkoviča in Marka Devalle. Ob istem času je pobegnilo še več mornarjev, katerih pa do sedaj še niso dobili. »Dalmatia«. Parobrod no društvo *Dalmatia« v Trstu ima, kakor se je izkazalo pri zadnji seji upravnega sveta za leto 1911 150165 K čistega dobička in se bode glasom sklepa predlagala na glavni skupščini 4% dividenda. Nezgode. Na državnem kolodvo-hodu sledi jutri. Resolucija. Zbrani volile! ljubljanski izražajo mnenje, da je v interesu mestne avtonomije želeti, da se policija mestu ne odvzame, posebno ker ni višjih državnih ozirov, ki bi za to govorili. Odločno pa protestirajo proti temu, da bi se mestni donesek za državno policijo v Ljubljani odmeril brez vsakega podajanja z mestno upravo in po ostrejšem redu kakor v drugih mestih. -t- Klerikalci in kulturna društva. Pri vseh prosvetlienih narodih so kulturna društva tisto poprišče, kainor ne sega dnevna politika. Pri kulturnih društvih delujejo pri drugih narodih vsi elementi ne glede na strankarsko pripadnost in politično mišljenje. Tako je pri Nemcih, tako |e pri Italijanih in Francozih, tako je tudi pri vseh ostalih Slovanih. In vsi ti narodi so močni in veliki, ki si lahko dovole marsikaj brez vsake škode, kar bi bilo narodiču, kakršen Je slovenski, naravnost v pogubo. Pri nas Slovencih je to drugače, pri nas se politika prenaša tudi na kulturno polje in slepo strankarstvo razjeda naše najpotrebnejše kulturne institucije. Toda ne po krivdi na-prednjakov! Kar imamo važnejših kulturnih naprav, vse brez izjeme so ustanovili naprednjaki in vse te institucije so s svojim delom in s svojimi žrtvami vzdrževali ter jim zagotovili obstanek in napredek. Pri vseh teh institucijah so se dosledno ravnali po načelu, da je na kulturnem poprišču treba omogočiti sodelovanje elementom vseh strank, kateri so dobre volje. In res, pri vseh kulturnih naših društvih je bilo opažati najlepše soglasje do zadnjega desetletja. V tem času se je zanesla borba tudi na kulturno polje in to borbo so pričeli klerikalci v neznansko škodo ne naprednjakov, marveč dotri narodni stvari. Ali je treba v to še dokazov? Vzemimo na primer pokojno »Našo Stražo«. Jedva ustanovljeno, že so jo jeli klerikalci izrabljati v torišče svojih političnih stremljenj. Izgnali so naprednjake iz društva ter je okupirali popolnoma za-se. In posledica? Društvo Je propadlo, dasi je imelo že precej kapitala. Iste namene kakor z »Našo Stražo« so imeli klerikalci tudi z družbo sv. Cirila in Metoda. Toda tu se jim namen ni posrečil, da bi upravo te družbe dobili popolnoma v svoje roke. »Užaljeni« klerikalci so družbi obrnili hrbet ter s tem položili temelj njenemu procvitu. Naprednjaki, navezani zgolj nase, so s podesetorjeno požrtvovalnostjo ustvarili iz družbe sv. Cirila in Metoda zavod, ki Je danes lahko v ponos vsakemu Slovencu in ki bo še poznim narodom pričal o brezpri-mernem rodoljubju in zares zgledni domovinski liubezni slovenskega naprednega občinstva. Sedaj pa primerjajte uso'io pokojne »Naše Straže«, ostavljene od naprednjakov, in družbo sv. Cirila in Metoda, zapuščeno od klerikalcev! Tam pogin in propad, tu krepko procvitajoče življenje! — Fno izmed redkih onih kulturnih društev, ob katera do zadnjega časa n^so pljuskali politični valovi, je bila »Glasbena Matica«. Pristaši vseh strank so složno in sporazumno delovali v nji in njeno vodstvo se je z največjo skrupoloz-nostjo trudilo, da se z društvenim čolničkom previdno in spretno izogne vrtincem politične borbe. Dasi je bila pretežna večina društveni-kov in izvršujočih članov napredna, vendar ni nikomur prihajalo na misel, da bi skušal društvu vtisniti napreden pečat. Nasprotno, storilo se je vse, da se zavodu ohrani in očuva značaj samo kulturnega, povsem izven političnih strank stoječega društva. »Glasbena Matica? je gojila in še goji glasbo in samo glasbo, posvetno in cerkveno. Zlasti cerkveno glasbo le « selej negovala s toliko ljubeznijo, kakor nihče drugi na Slovenskem. Pokaz tega nešteti oratoriji in drugi umotvori cerkvenega značaja, ki jih »Glasbena Matica« leto za letom proizvaja v Ljubljani. A vkljub temu je ta zgledni kulturni zavod, ki bi bil v čast in ponos tudi vsakemu večjemu, kulturno na višku stoječemu narodu, v zadnjem Času tarča najbesnejšim klerikalnim napadom. In zakaj to? Ker je to društvo trn v peti enemu Človeku, ker je na poti osebnim ambicijam tega Človeka in ker si upajo izvršujoči člani kazati izven društva svoje politično napredno mišljenje in prepričanje! To so vodilni motivi klerikalne gonje proti ^Glasbeni Matici«. Zato piše sobotni »Slovenec*: . . .»v principu nismo za nobeno sodelovanje z liberalci, kakor ne v politiki, tako ne na kulturnem polju. Slovenski liberalizem je do korenine gnjil, torej tudi v kulturnem oziru ne more ničesar ustvariti, kar bi moglo slovenskemu ljudstvu koristiti.« Tako piše »Slovenec« neposredno po tem, ko je o prireditvi »Glasbene Matice , kateri neprestano očita, da je liberalen zavod, moral priobčiti na ukaz samega škofa in morda še bolj pod vplivom raznih tujih cerkvenih dostojanstvenikov najlaskavejšo oceno! Torej načeloma nobenega sodelovanja z naprednjaki na kulturnem polju! Kakšna hinavščina! V isti sapi namreč, ki proglaša »Slovenec-« to načelo, pa piše: ->Casi. ko so sodelovali naši ljudje v skupnih društvih, so minuli; žalibog, da je prišlo do tega, prišlo pa vsled liberalne nestrpnosti.« Kaj naj sklepamo iz citiranih ^Slovenčevih«, dija-mentralno si nasprotujočih izjav? Da se gre klerikalcem povsodi in tudi na kulturnem polju samo za to, da vdinjajo vse svojim strankarskim namenom. Kar ne služi strankarskim njihovim ciljem in naj je še tako na višku svoje naloge, naj se razbije in upropasti, naj pogine, to je geslo herostratske klerikalne politike. Promocija. Jutri bo promoviran na dunajskem vseučilišču doktorjem vsega zdravilstva gosp. Viktor Brc-k k v a r, sin znane in odlične rodbine ljubljanske Jlreskvarjeve. — Čestitamo! + Prorroclji. Bibliotekar c. ki. javne in vseučiliščne knjižnice v Pragi, g. Fran H e r i c . rodom iz Kokorič pri Ljutomeru na Štajer-kem je bil dne 23. t. m. na češkem veučilišču v Pragi promoviran za doktorja prava. — Na istem vseučilišču Je bil dne 21. t. m. promoviran doktorjem prava g. Franc Suha-d o 1 n i k. — Ali je dr. Pega na sram, da je klerikalec? Pred nekaj dnevi sta srečali dve gospodični pred deželnim dvorcem v Ljubljani dr. Pegana. Ena ga je poznala in je v povsem dostojnem tonu, kot sta se razgovarjali, rekla svoji prijateljici: Vidiš, to je dr. Pegan, on je klerikalec. — Dr. Pegan je slučajno slišal te besede. Obrnil se je za gospodičnama, ki sta šle, nič hudega sluteče, mirno naprej, in jih je začel tako sirovo in netaktno zmerjati, da hi bili gospodični gotovo opravičeni, če bi ga poklicali drugje na odgovor, kar bi gotovo ne bilo prijetno za dr. Pegana, gotovo pa primerno za tak neopravičljiv, si-rov in nedostojen napad na javnem trgu* — Klerikalna nadležnost. Klerikalnemu gledališču se godi jaKo slabo. Obisk je slab in predstave so slabe. A to klerikalcev še nikakor ne opravičuje, da nadlegujejo naprednjake še za denar. Pošiljajo namreč neke ženske po mestu, da kolportirajo vstopnice. Kolportažnc-ga dovoljenja sicer nimajo in ga tudi ne potrebujejo, ker je kolporta/a prepovedana samo naprednjakom, a da te razprodajalke vstopnic ravno naprednjake nadlegujejo in da postanejo še nesramne, če kdo stopnice ne kupi, je pa že od sile in to >i naprednjaki odločno prepovedujejo. Naj korarji in koritarji kupujejo te vstopnice, naprednjake pa naj klerikalci pri miru puste. — Gostilničarjem! Pišejo nam. Kakor smo obveščeni, se vršijo dne 29. t. m. volitve v načelstvo rostil-ničarske zadruge v Ljubljani. RaJi dogovora glede kandidatov so imeli gostilničarji že zaupni sestanek, na katerem se je soglasno sklenilo naprositi sedanjega podnačelnika k. Iv. Stritarja, da prevzame načelstvo, kar je po dolgem prigovarjanju tudi obljubil. Gostilničarji pripoznavajo. da ne gre mesto načelnika sedaj nikomur drugemu, kot g. Stritarju, kajti on je kot večletni podnačelnik že tretjikrat moral prevzeti vajen pri načelniških krizah in so se tovariši gostilničarji izrekli, da so mu dolini izkazati za to priznanje :n ga voliti na prvo mesto. To je hvale vreden čin tovarišev in nas veseli ta sloga med zadružniki. Za podnačelnika je bil na sestanku izbran rr. Kavčič, gostilničar in posestnik. Tudi to kandidaturo je pozdra 'Ijat*, ker je g. Kavčič gostilničar že od leta 1904, izkušen, naobražen in objektiven mož. Upamo, da se brao člani zadruge prav mnogobrojno vdeležili občnega zbora in soglasno izvolili te načelstvene funkcijonarje ter tudi odbornike, katere jim bodo za našo stanovsko korist zavzeti in skušeni možje priporočali. Zadi aga in njene naprave se prav lepo .azvi-jajo in je to korporacija, v kateri ne sme biti nikake pristranosti, marveč vladati mora edino le stanovska sloga, edinost, mirna kri in strokovna izkušenost. — Častno članstvo. Občni zbor rx>štnega uradniškega društva na Dunaju je imenoval dne. 24. marca načelnika ljubljanske podružnice, poštnega nadoficijala gosp. Karla Maver j a častnim članom. — Za knjižnico »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj« so darovali Lnjige; Ga. Marija FranzI (70 knjig), g. J os. Tičar, gdč. Pavla Lotričeva (že v tretjič), g. Ignacij Lampič in Ivan Sršen (drugič). Odbor se rodoljubnim in požrtvovalnim darovateljem najiskrenejše zahvaljuje ra njih naklonjenost in prosi še nadaljne podpore, ker naloge knjižnice so vedno večje in obširnejše. Ne smerno zastajati, ampak vedno napredovati. — Umrl »e v Ljubljani na I dunajski cesti št. 25 v visoki star >sh 90 let, g. Fran P a v s e k . zasebnik P. v m.! — Insolvenca manufakturne trgovine. Po mestu krožijo vesti, da je tvrdka Fran Souvan sin ustavila svoja plačila. Z ozirom na to dobili smo iz trgovskih krogov pojasnilo, da imenovane tvrdke ni zamenjati z veletrgovino Fran Ksaver Soiivan, ki jc že 77 let etablirana na tukajšnjem trgu. Irnejitelj tvrdke Fran Souvan sin bil je kot naslednik svojega očeta skozi nekaj let družabnik veletrgovine Fran Ksaver Soavan. Pred tremi leti se je to razmerje na njegovo željo razdružilo in se mu je izplačal njegov delež. Na to je ustanovil tvrdko Fran Soiivan sin, ki je sedaj baje postala insolventna. Veletrgovina Fran Ksaver Souvan. koje imejitelja sta gospoda Ferdinand in Leo Souvan. ni pri tvrdki Fran Souvan sin na nikakoršen način udeležena in uživa v trgovskih krogih največji ugled. Ravnatelj Ivan Pezdič, ki je v Kranju umrl dne 23. t. m., je služboval kot učitelj celih 48 let in od teh 38 let v Kranju. Umrl je v starosti 08 let. Za njegove zasluge za šolstvo je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem in z. naslovom ravnatelja. Nekaj let je bil tudi član deželnega šolskega aveta. Pridobil si je pa tudi zasluge kot učitelj petja, zborovodja kranjske čitalnice in muzik. Z Bleda. Kos za kosom lepega slovenskega Bleda prehaja v tuje roke in to se bo godilo čim dalje bolj. Veliko podjetje pod vodstvom Anglo-banke je kupilo zdaj blejski grad, kar je z ozirom za povzdigo in napredek letovišča Bleda velikanskega pomena. Tujci so spoznali, kje se lahko napravi dobiček. In sedaj, ko je takore-koč storjen odločilni korak, ko inter-nacijonalno podjetje povzdigne Bled v vrsto prvih letovišč, se bodo tndi drugi tujci bolj priaeljevali. Slovenei tako ne delajo drugega, kakor jere-mijade po časopisih. Menda eelo zahtevajo od domačinov na Bledu, da naj bo njih narodna dolžnost, da ne smejo Nemcem prodati, sami pa seveda ne kupijo ničesar; torej naj rsek Blejčan svojo stvar, ki jo ima na prodaj — gleda. Danes opozarjam, da prodaja F. S. svojo trgovino. Ce jo proda Nemcem, da mu ne bo pozneje kdo kaj očital, kot so svoj čas storili L Peternelu, ko je prodal svoj prejšnji hotel. Je to edina velika trgovina na Bledu, kjer bi se napravil lahko velikanski promet, ko so dani vsi pogoji. To spozna hitro tujec-špekulant, slovenski trgovec se bo težko zanimal za to. Tako kot man, se godi Slovencem povsod. O seji idrijskega občinskega odbora poroča »Slovencev« idrijski sobotni novičar na dolgo in široko in tako, da zasluži nekoliko odgovora. Graja nekatere nebistvene j>omote v proračunskem izkazn. Pri večnih klerikalnih rekurzih, s katerimi je vsako redno uradno delovanje postavljeno na glavo, ni nič čudnega, če se vrinejo napake. Vsakdo si lahko predstavlja prijetnost uradova-nja, če ima vsak sklep občinskega odbora opraviti z Oswaldovim rekur-zom. Dela se ravno vsled teh rekur-zov leta in leta ne izvrše, občinski od-lor mora o eni stvari zopet in zopet sklepati, in deželnemu odboru samemu že presedajo Oswaldovi rekurzi, znto je tudi rešitev po tem. Proračun sploh ne pride popravljen v roke nazaj županstvu, ampak najbrže Oswal-vvaldu. Kdo se tedaj more spoznati pri takem poslovanju. Klerikalci vpijejo v isti sapi, gospodari se čez proračun, ko predlagajo, toliko naj se dovoli, če ne bo zadoščalo, se bo med letom še naknadno dovolilo. Kdo je črtal razne postavke in na čigavo zahtevo za precejšnje zneske, ki nikakor niso mogli zadoščati in se je tedaj moralo prekoračiti proračun? Kdo je kriv, da se je plačalo toliko pravdnih stroškov? Ali ne Oswald, ki je vlagal in še vlaga najnesmiselnej-še rekurze. Od njega izterjajte pravdne stroške. Tudi gerent jih še ni povrnil. Klerikalci v svoji duhovitosti sploh ne vedo, kaj je blagajniški prebitek, , pa hočejo poučevati druge na naravnost smešen način. »Slovencev« dopisnik pravi: Končni predlogi odbornikov S. L. S. so bili in jih našteva, dasi niti na poziv ni hotel nobeden klerikalec ničesar predlagati, besedičilo se je tja in sem, konkretnih klerikalnih predlogov pa pri seji ni bilo, pač pa jih navaja idrijski novičar. Grd napad na notarja Pegana je zakrivil klerikalen dopisnik, ko piše: »To je gosp. notarja tako zbodlo, da je prišel celo k 6cji.« Napreden odbor. Pegan je vedno vestno oprav 1 jal posel občinskega odbornika in se mu ima občina zahvaliti za marsikatero važno delo in inicijativen predlog. Tako je bil tudi predlog, da se med aktivnimi zaostanki izkazani znesek 8193 K pripiše vrednost poslopja št. 509 edino umesten, saj ste i vi klerikalci opustili misel, da bi ke-daj občinski odborniki vplačali zadevni znesek, dasi ste se preje tako mogočno širokoustili. Saj lahko zopet rekurirate, Oswald tako nima drugega dela, ko pisariti rekurze. Iz-računiti pa ni težko, koliko je &e Os\rald s svojimi rekurzi dosegel, težje pa že, koliko je ž njimi občini škodoval,ker je narasel že lep znesek. Torej le naprej po začrtani poti! — Zmešnjav in škode idrijski občini vam še ni dosti! Na hudič, alt imaš dosti? V nedeljo dne 10. marca t. 1. je bil še dosti lep in gorak večer v Zgornjem Karteljevem nad Mirno pečjo. Posestnik Lokar in mizar France Flor-jančič sta nekoliko pokramljala na ulici na vasi. Tedaj privpije in pri-razgraja do nju posestnikov sin Jože Rozman, ki je bil precej pijan. Vpil in klel je. da se je delala tema, Flor-jančič ga je posvaril, da ne sme preklinjati in ga podil domov. Tedaj je bil pa ogenj v strehi. Rozman, ki je nadlega celemu kraju, je segel za škornje, potegnil dolg kuhinjski nož in sunil z veliko močjo Florjančiča s tem nožem v trebuh, da so morali prepeljati Florjančiča v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Njegovo življenje visi na niti. Rozman je pobegnil po storjenem zločinu in se skrival pred orožniki, ki so ga pa vendar izsledili že drugi dan in ga odgnali k okrajnemu sodišču v Novo mesto. Ce b' dobra ne bila, b' ne hodil za njo. Osivel je pri svoji ženi Neži že nad 60 let stari France Petrič iz Srednjega Grčevja, pa nikoli ni bil zadovoljen ž njo, ampak je grdo ravnal ž njo, pa tudi s hčerjo Nežo, ki je mater jemala v zaščito. Ker niste mogli več prenašati njegovih sitnosti, sta mu ušli obe o sv. Martinu lani in šli na Dobovo. Zdaj je šele videl sitnež, kaj je imel v ženi. Hodil je okoli nje in jo prosil, naj se povrne na dom, toda žena je imela še vselej slabe izkušnje, kadar se je bila vrnila, zato ni hotela iti več k njemu nazaj. To pa je zopet Petriča tako vjezilo. da je prišel dne 3. marca t. 1. k ženi m, ko ta zopet ni marala iti ž njim, pokazal ji nabasan revolver m ji zagrozil: »Vidiš ga, tri kroglje so za tebe, tri za mene. Naj-preje bom tebe, potem pa še sebe.« Žena ga Je ovadila in bo imel nema- ra Še sitnosti. Ko ga je vprašal nek znanec, zakaj da je z ženo ravnal tako grdo, in če ni morda dobra bila, je dejal: »Dobra je bila, dobra. Če b' dobra ne bila, b' ne hodil za njo.« Razpis učiteljske službe. Na Štiri-razredni ljudski šoli v Senožečah je razpisano učno mesto. Ker si želi krajni šolski svet za to mesto moško učno moč, imajo moški prosilci prednost. Cas za vlaganje prošenj je do 10. aprila t. 1. Kinematograf »Ideal«. Danes predvaja se med drugimi jako zanimivimi točkami krasna, učikovita drama -»Grobnica živega«, katera vzbuja napeto pozornost od začetka do konca in je bila predvajana po večjih mestih z največjim uspehom. Predvaja se samo pri večernih predstavah. Pes napadel je v soboto na Miklošičevi cesti nekega dijaka ter mu suknjič tako raztrgal, da mu je napravil 20 K škode. Lastnik psa je znan. Nesreča. V soboto zvečer je pe Ijal po Dunajski cesti hlapec Mihael Zalokar iz Domžal ter zadel v cestni kamen s tako silo, da je padel z voza in se močno poškodoval. Neki trgovski sotrndnik ga je spravil na voz in odpeljal s konji domov. Nepreviden kolesar. Včeraj popoldne je n«»W kolesar po Mestnem trgu tako neprevidno vozil, da je na križišču Stritarjeve ulice zadel v služkinjo Ar\o Sircijevo, katera se je pri padcu lahko telesno poškodovala. Vojak plezač. Snoči ni neki desetnik tukajšnjega c. in kr. 27. peš-polka imel drugega posla, kakor da jc po Latermanovem drevoredu plr zal na kandelabre ter ugasoval svetilke. V Gradašico je padel včeraj popoldne alatni Frančišek Wolfert, katerega je pa pečarski pomočnik Lju-dovik Vidmar še pravočasno otel. Dotični znani gospod, ki je v eh boto zvečer v slovenskem gledališču na dijaškem stojišču zamenjal površnik, naj ga nemudoma prinese hišniku v Dalmatinovi ulici 3, da se izogne sitnostim. Izgbljeno in najdeno. Gospa Euitt Bežkova je našla srebrno žepno verižico. — Branjevec Fran Tesnar je našel denarnico i manjšo vsoto denarja. Služkinja Frančiška Kralji-čeva je izgubila baukovec za 20 K. -Neka dama je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela bankover-za 10 K in zlat privesek. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 180 Macedoncev, 45 Hrva-* tov in 3 Slovenci, nazaj je pa prišlo 180 Hrvatov in Slovencev. V Kočevje je šlo 35 Macedoncev. V Buchs jc šlo 42, v Heb pa 38 Hrvatov. 46 Lahov se je odpeljalo v Kočevje, 80 pa v Budimpešto. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 200 Macedoncev hi 190 Hrvatov, v Heb je šlo 40 Hrvatov, v Buchs pa 25. Društvena naznanila. Stanovsko društvo uradnikov c kr. užitnine na Kranjskem s sedežem v Ljubljani je imelo svoj letošnji redni občni zbor v prostorih Mikužove gostilne v Kolodvorski ulici v nedeljo popoldne. Zborovanje je bilo dobro obiskano in je bila zastopana cela Kranjska, tudi prometno najbolj oddaljeni kraji. Zborovalce je pozdravil predsednik Fr. Rupnik. Tajnik Ivan T o m a ž i č je poročal, da šteje društvo 59 članov in da je razvilo tekom leta živahno delovanje. Odbor je imel 5 rednih sej, na katerih se je dovolila podpora 6 članom in eni vdovi v različnih vsotah. Med letom je pristopilo 14 novih članov. Nato je prebral tajnik zapisnik lanskega občnega zbora, ki je bil, kakor tudi tajniško poročilo odobren. Blagajna izkazuje 1022 kron 23 vin. dohodkov in 425 kron 20 vin. izdatkov torej 597 kron 3 vin. blagajniškega prebitka. Društveno imetje pa znaša 1751 kron 63 vin. Na predlog pregledovalbev računov Jermana in Porente so dali zborovalci odboru in blagajniku absolutorij s posebno zahvalo za pridno in vestno poslovanje blagajnika Andreja Sevarja. Pri vr> litvi so prišli v odbor sledeči gospodje: Andrej Hafner, podpredsednik Stu-belj Andrej, tajnik Tomažič Ivan, blagajnik Se var Andrej; odborniki: Kralj Štefan, Zagore Ivan, Žagar Ivan, Otrin Jakob in M i sel j Josip; namestniki: P o renta Iv., K ran j c Pavel in Saj ovi c Al.; tajnikov namestnik je J u van Fr. in blagajnikov namestnik Piškur Jos. Za pregledovalca računov sta imenovana Leskovec in Jerman. Društvo uslužbencev mestnega užitninskega zakupa v Ljubljani je imelo svoj II. redni občni zbor v nedeljo dop. v Prešernovi sobi v Gor-šetovi gostilni pri .Novem svetu*. Zborovala so se zbrali v jako lepem številu, posebno če še vpošteva, da so se mogli zborovanja udeležiti, ki so bili slučajno službe prosti. Zborovalce je pozdravil g. Andrej Skrjanc. V toplih besedah se je zahvalil vrlim članom za odločno sodelovanje, ki je veliko inpomogfo, oa jc društvo doseglo ze p tako kratkem času tako povoljne i>pehe za vse uslužbence mestnega tfitninskega zakupa. Nato je prečital tajnik poročilo ustanovnega občnega zbora, ki je bilo idobreno. Dalje je pojasnil stališče jruštva napram politiki, in napram .lužbenim tovarišem užitninskih paznikov, pri čemer je posebno in izrecno vudarjal, da je namen le ta, da po-pešuje stanovske interese, da posveti aoje delo za poboljšanje službenih jzmer, pred vsem pa, da se preskrbi tfka gotovost v službi. Tozadevna društvena spomenica se je izročila vsem ilubom mestnega občinskega sveta, ,prejet je bil tozadevni nujni predlog f dovolila se je tudi že provizorična (jraginjska doklada. Seveda s to dorado ni trajno pomagano, vendar pa je dobrodošla (klici hvala) ki znači lasno, da so se upravičene prošnje vpoštevale. Ravnateljstvo užitninskega jakupa je izdelalo načrt glede ureditve siitninske službe, ki je že izročen direktorju užitninskega zakupa in o katerem se bode definitivno sklepalo že v prvi ali v eni prihodnjih sej mestnega občinskega sveta ljubljanskega. Društvo, & je doseglo že v tako kratki dobi ta ep uspeh za vse uslužbence je štelo na ustanovnem občnem zboru 41 članov iti šteje danes 47 članov. Med letom >o nekateri izstopili iz službe, umrl pa je Kregeij. Blagajnik g. Ocepek M., izkazuje 329 kron 80 vin. doh. in 88 kron 01 vin. izdatkov, tedaj 241 kron ?Q vin. prebitka. Na predlog g. Ant. Miklavčiča se je izrekel soglasno odboru in blagajniku obsolutorij z za-bvalo in priznanjem. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno za predsednika društva bivši predsednik prejemnik S.Andrej Skerjanc, v odbor pa >o bili voljeni gg. Ocepek M., Rebolj Ivan, Kernc Jože, Lozej Ivan, Miklavčič Ant. in Šubert Al. Za pregledov al ca računov sta bila imenovana novopristopivši član g. Anton Princ, in bivši odbornik, ki je prostovoljno odložil za letos odborništvo, Iv. Bedenčič. Društvo slov. trgovskih sotrud-oikov za Kranjsko ima svoj peti redni Dbčni zbor v četrtek 28. t. m. v salonu hotela mIlirija44. „Društvo za otroško varstvo in mladinsko'' skrb v sodnem okraju ./ubijani ima svoj redni letni zbor jutri 27. t. m. ob 6. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata. Tajnik iruštva, dež. sodni svetnik Milčinski bo v svojem poročilu pojasnil tudi sta« išče društva zastran zvišanja mestnih miloščin ki se je razpravljalo v občinskem svetu. Državna zveza avstrijskih prozorskih društev bo zborovala dne I in 2. aprila na Dunaju v dvorani VL c kr. tehnične visoke šole. Predsedstvo društva je letos v Ljubljani, predsednik je profesor dr. Jakob Zmavc na I. drž. gimnaziji. Državna zveza 23 društev; zastopane so v njej vse avstrijske narodnosti, med njimi tudi Društvo slovenskih profesorjev v jLjubljani s podružnico v Gorici. Na dnevnem redu tega zborovanja je razun običajnih poslovnih točk tudi razpravljanje o novi službeni pragmatiki za profesorje, ki jo je vlada nedavno predložila državnemu zboru. Slovensko društvo bo zastopano po dveh odpo- Odbor „Kluba slovenskih tehnikov v Pragi** se je za letni tečaj : -12 sestavil sledeče: Predsednik ; ^and. ing. Ivan Leben; podpreds.: stud. bit. ;ng. Vinko Zorman; tajnik: stud. ng. Ognjeslav Perko; blagajnik: stud. ože Žerjav; knjižničar: stud, mech. nko Pajer; preglednika: cand. arch. !ože Jelenec in cand. mech. Gustav 'upanič. Prosveta. 1e pisarne slovenskega gledali-**. Zaradi prenaporne partije Kriki zahteva tudi velike igre, in kr >p je zaradi praznikov ter šestr-iporednih predstav tekom 4 dni gla g-eneralna orkestralna skušnja teiti šele danes dopoldne, je premica prekrasne Neumannove opere Uubimkanje« jutri, v sredo zvečer r>nr-abonente 45. predstava!. Ta Pera j«» vseskoz rafiniran in modern •unotvor razkošne orkestracije in bo-mclodike. Besedilo je skoraj do-fsedna drama Art. Schnitzlerja v Slovensko gledališče. V soboto e fostovala gospa Polakova tretjič v pirjn«. Ljubljansko občinstvo ' Pa videlo še nekaj, česar naš dorna-; oder ne premore: košček baleta. aballerina zagrebškega gledali-a gdćna. Hana Vojaekova je plesala točki iz Albinijevega taleta Plitvička jezera« in sicer »Ples l*» tavice« sama, »Pas de deux excentri-i gosp. Drag. Krelijusom, kot rpT.io točko pa Straussove » Pomlad-* klasove«. Občinstvo je občudovalo to in eleganco vseh njenih kre--nj- Iste točke sta plesalca ponovila n^deTjo zvečer pri »Dijaku prosti«, kjer je obfinstvo z burnim Plavaom isprosilo od $dčne. Vajoe- kove ponovitev Pomladnih glasov*, ki so najbolj ugajali. — Nedeljska večerna predstava je bila obenem poslovilni večer arosp. Ljubise Iličiča. Kako je gosp. Iličio priljubljen, © tem bo pričala iskrene ovacije občinstva in lepi darovi, ki jih je dobil v slovo. Obe predstavi sta bili prav dobri in popolnoma razprodani. — V nedeljo popoldne 2»o peli Parmove >Amaconke«, v ponedeljek popoldne so igrali »Lumpacija vagabunda« in ■veter »Rokovnjace«. Pri »Amacon-kah« je bil obisk sređen, pri »Lumpao iju« in »Rokovnjačih« pa alab. Umetnost. Intimna solopevska produkcija se je vršila v ponedeljek (25. t. m.) v veliki dvorani hotela Union. Priredil jo je g. pevski pedagog j. Ber- var s svojimi učenci. Pred početkom se je poklonil publiki in izjavil, da nastopajo v produkciji ie pevci-učenci, ki so se razen dveh izjem učili šele nekaj mesecev. Prosil §e, da bi navzoča publika ne sodila nastopov z visokega umetniškega stališča, pač pa tako, kakor je take gojence primerno soditi. To jc seveda bilo treba vpoštevati in tudi mi zdaj vpoštevamo. Moški zbor dijakov i. drž. gimnazije, ki je zapel pod PogIed v nedolžno oko- je bil dober. Med solisti ie bil najboljši g. Emil Rumpelj, ki ima v programu pristavek, da je njegov organ liričen bas. Zdi se, da *~tu za zdaj ravno lirike manjka, to se rra-vi: oživljajoče toplote, ki bi Jelala njegov glas čuvstvenejšu kakor je. Vsekakor pa ima ta pevec med včerajšnjimi solisti največ šans za bodočega solista v pravem potnenr te besede. Končala se je produkcija z Linckejevo pesmijo ^Oliihvvitrm-chen-. znano iz raznih kavarn in šantavnov velikih mest. Razgled po slovanskem svetu. — Jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu. II. jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu B€ otvori v nedeljo, dne 2. junija t. I. Oani so vsi pogoji, da se te razstave udeleže vsi jugoslovanski umetniki. Zato se je nadejati, da bo ta razstava v resnici pravi reprezentant slikarske in kiparske umetnosti v Srbih, Hrvatih, Bolgarih in Slovencih. Srbska in bolgarska vlada sta za nakup umetnin določili vsaka po 60.000 dinarjev. — Časnikarski jubilej. Poljski časnikarji delajo velike priprave, da dostojno proslave 2501etnico poljske-ga časnikarstva. Za to proslavo so angažirana v«« poljska časnikarska in književna društva, glavni odbor za proslavo je v Krakovu. Na to slavnost bodo povabljeni predstavitelji vseh slovanskih časnikarskih dru-itev. Med Jugoslovani so imeli prvi svoj časopis Srbi leta 1768. v Benetkah, Hrvati (v n^mčkem jeziku) L 1789. v Zagrebu, Slovenci i. 1797. in Bolgari L 1844. — Ilustrirane pesmi bolgarskega pesnika Iv. Vasova. Tvrdkn Ab. Pa- aiev t Sofiji izda ilustrirane poezije največjega bolgarskega pesnika Ivana Vazova. Za ilnstriranje je razpisan natečaj za bolgarske umetnike. V* ko?oiolgarski vojaški akademiki poslednjega leta v kratkem priredili s svojimi profesorji izlet v Belgrad. V Belgradu se bodo mudili S do 4 dni. Razne stvari. j • Evharistični kongres na Dunaju. Znana stvar je, da bogati Židje radi lepe vsote denarja odrinejo, če jim vlada obljubi, da dobe plemstvo ali kako odlikovanje. Znano je. da sta n. pr. pri zadnjih državnozbor-skih volitvah dva dunajska Žida za volilni fond barona Bienertha odštela velike vsote in dobila vsled tega plemstvo. Klerikalno vojsko zoper dunajske svobodomislece sta torej plačala dva bogata Zida. Zdaj je raz-krila »Arbeiter Zeitungt, da bodo Zidje financirali tudi letošnje evhari-stični kongres na Dunaju. Evhari-stični kongres ima le navidezno cerkven značaj; prirejen bo v svrho klerikalne propagande. Ta kongres bo nekaj velikanskega. J40 škofov, 20.000 duhovnikov pride na Dunaj in nešteto ljudstva. Seveda bo to vc- • Ijalo milijone. Kdo jih bo dal? Škofje j 99 sicer bogati, a tako lakomni li 1 skopi« da nič ne dajo. Saj se za klerikalno zadružno zvezo v Celovcu, ki so jo prelat je okradli in ociganili za milijone; niso nič odšteli in samo ob-ljubovali. Klerikalni aristokratje imajo sicer tudi mnogo denarja, a krščanska vera jim je ljuba le dokler nič ne velja. Tudi ti ne bodo nič dali za evharistični kongres. Brihtni klerikalci si pa znajo pomagati. Uganili so, da bo najbolje zanje, če jim stroške evharističnega kongresa plačajo — 2idje. Ker pa Židovki denarni mogotci brez plačila za katoliško cerkev nič ne store, jim bodo klerikalci preskrbeli plemstvo. Židje, ki bodo dobili plemstvo za to, da zlože kake tri milijone za evharistični kongres, so naslednji dunajski milijonarji: ravnatelj Bankvereina Popper, bankir Reitzes pleni. Marienvvert (!), veletržec s premogom D. Beri in šef firme M. Graba sinovi. Tako bodo 2idje financirali največjo katoliško slavnost, kar jih je kdaj bilo prirejenih. Slavnost bo kakor rečeno velikanska. Oblaki kadila se bodo dvigali k nebu, vsaka beseda bo izražala udanost zakramentu sv. altar-ja, 240 škofov in 20.000 duhovnikov bo molilo — vse na stroške nekaterih po plemstvu hrepenečih židovskih milijonarjev! Seveda vse, če »Arb. Zeitg.^ klerikalcem in židovskim milijonarjem t svojim razkritjem ni pokvarila kupčije. ■ Ljubezen nune. Sarajevo, 26. marca. Iz nekega tukajšnjega samostana je pobegnila neka nuna. Pravijo, da je ta preveč zaljubljena. Nezgoda v premogokopu. Krakov, 25. marca. V premogokopu Bor pri Jaworczowu so bili vsled eksplozije ubiti štirje premogarji, eden je bil pa težko ranjen. ° Velika delavska nesreča. Bruselj, 24. marca. Pri Laaknu je padlo 120.000 kilogramov železobetona na neko hišo. Trije delavci so bili ubiti, sedem jih je bilo pa težko ranjenih. Vlom v zastavljalnico. Lvov, 25. marca. V zastavljalnico Pachota v Rzeszowu so vlomili roparji ter odnesli za 13.000 kron gotovine in preci joz v vrednosti 100.000 kron. Velika nesreča na Snežniku. Dunaj, 25. marca. Deželna zveza za tujski promet je napravila včeraj pod vodstvom dunajskega okr. sodnika dr. Maksa Hackerja izlet na Visoki Snežnik. Lavina je potegnila in pokopala vseh enajst izletnikov. Dozdaj so rešili le eno damo. Izkopali so tudi enega mrtvega in siner nekega Neunerja. Dunaj, 26. marca. I*ped snega so izvlekli mrtvega tudi okr. sodnika dr. Hackerja. Rešena dama se imenuje Blanka Taglicht. • Roparski napadi. Pariz, 25. marca. Sest roparjev je danes zjutraj ustavilo pri Montgeronu pri Corbeilu neki avtomobil, ranilo neko osebo v' avtomobilu, ubilo šoferja ter se na to odpeljalo z avtomobilom. — Chan-tilly, 25. marca. Okoli polenajstih dopoldne se je sam pripeljal avtomobil, v katerem je bilo šest oseb. Štirje od teh, ki so bili oboroženi z revolverji, so vdrli v filialko banke ,Banque Generale", umorili blagajnika in nekega drugega uradnika, dočim so tretjega uradnika težko ranili. Roparji so nato ukradli 40.000 frankov. Sosedje so bili alarmirani. Nekateri so se roparjem zoperstavili; vendar so se jih roparji s streli ubranili ter srečno pobegnili v avtomobilu proti Parizu. Avtomobil so roparji pustili v Asniere. Tu mislijo, da so bili tisti roparji, ki so se v Montgeronu polastili avtomobila. * Sežiganje mrličev. Mesto Li-beree na Češkem je sklenilo sezidati krematorij in občinski svet jo dovolil v ta namen 20.000 K. Klerikalna vlada je ta sklep hitro razveljavila. Toda v Libercah, kjer je menda toliko milojonarjev kakor hiš, se niso dali ugnati in so se pritožili na upravno sodišče. Razsodba tega sodišča je res modra. Upravno sodišče je razsodilo, da sežiganje mrličev v Avstriji sicer ni dovoljeno, m zidanje sc-žigališč da se ne more pre;>ovedati, zlasti ker je prav verjetno, da se bo tudi t*ežiganje dovolilo. Liberce dobe torej t?ežignlišee za mrliče, a sežigatt jih ne bodo smeli. Krematorij — naši duhovniki «o ga v svoji veliki duhovitosti krstili «a »šporherd za mrliče« — bo stal neporabljen, pač pa se bo začela velika akcija, da se odpravi postava, ki prepoveduje sežiganje mrličev. Zakaj se duhovniki tako srdito nstavljnjo sežiganju mrličev, je navadnim ljudem malo težko umlji-vo. Prvi kristjani so se dali vsi se-žgafi in verjetno je, da so prišli vsi v nebesa, saj je med njimi brezstevila svetnikov. Ce je bilo sežiganje dovoljeno prvim kristjanom, zakaj naj bo prepovedano «edaujimt Naposled sme človek vendar s vojini lastnim truplom razpolagati! Sicer pa pravijo pametni ljudje, da ima vera dolžnost skrbeti za dušo, ne pa za telo, in je za izveličanje duše vse eno, es preide truplo tako ali tako v prah. Med trohnenjem v frrobn in sežiganju v plamenu niti bistvenega razločka ni. Sežiganja j« hitra oksidacija, trolmanj* pa dolgotrajna »kaidaaija. Nekateri strohne prej, drugi pozneje. Hamlet trdi, da trohne strojarji šest let, ker imajo kožo ustrojeno. Zakaj bi torej človek ne smel oksidacije svojega telesa pospešiti s sežiganjem! Zavest, da bo truplo zgorelo v čistem plamenu, je vendar prijetnejša, kakor misel, da me bodo žrli ostudni črvi in da bom v grobu smrdel kakor kuga. Sežiganje je snažno in prihrani se stroške za grob in za cerkvene ceremonije. Ali so pa morda ravno ti dohodki vzrok, da se duhovščina tako srdito zaganja v sežiganje mrličev t Upamo, da nam to pojasni Boltatu Pepe s Kudeluga, ki je za naše kranjske duhovnike to, kar je bil nekdaj z« katoliško duhovščino sv. Avguštin. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Klerikalni župan — obso'en zaradi volilne sleparije Vodno bolj in bolj se odkrivajo sredstva, s katerimi si pridobivajo klerikalci svoje klaverne zmage. Neumnost in zaslepljenost ljudstva, ki se počasi oprošča srednjeveških rimsko-klerikalnih spon, ne zadostuje več. Hudič je izgubil kredit, dobri sta še sicer spovednica in pri-žnica, vendar je vse to premalo. Ljudstvo se prebuja in začenje vsaj nekoliko samostojnejše misliti. Prešli so klerikalci že k javnem nasilju in od tod na volilne sleparije, kjer pa so naleteli na jez, katerega ne preskočijo — sodišče. V zadnjem času se vedno bolj množe obravnave proti zapeljanim klerikalnim žrtvam, ki v svoji zaslepljenosti pozabijo na zakon. Posledice seveda ne izostanejo, toda žalostno pri tem je to, da nosijo te posledice žrtve same, med tem ko se stranka za nje ne zmeni niti toliko, da bi v svoje pobožne molitve vpletli vsaj zdihljaj „ Zaradi volilnih sleparij obsojenih, usmili se o Gospod!" Kakor smo že v sobotu omenili je bila pri ljubljanskem deželnem sodišču obravnava proti klerikalnemu županu v Lipljenih Antonu Andoljšku. Temu možu, ki se je toliko žrtvoval za klerikalno stranko, in ki si je nakopal zaradi nje ^vojo prvo kazen, klerikalci niso niti zastopnika privoščili. Mož se je zagovarjal sam. Zakrivil pa je župan Andoljšek sledeče: Meseca novembra 1. 1. so se vršile v Liplienih občinske volitve. Seveda so klerikalci, njim na čelu župan Andoljšek napeli vse strune, da bi že v kali zatrli nasprotno napredno gibanje. Ugibali so razno, posvetovali so se, lovili vo-lilce, glavno pa je pogruntal župan Andoljšek sam. Ze 8 dni pred volitvijo je dobil legitimacije in glasovnice za svoje občane. Ni pa razdelil takoj teli volilnih listin, marveč jih je obdržal, kolikor mogoče dolgo časa doma. Nekatere glasovnice pa je Še celo izpolnil s kandidati klerikalne stranke in med temi je bila tudi glasovnica posestnika Lapajneta iz Medvedice. Ta mož pa ni bil zadovoljen z županovimi kandidati, katere mu je hotel vsiliti Andoljšek, zato je nekatera imena črtal in napisal svoje kandidate. Poleg tega je župan Andoljšek iznašel tudi sredstvo, ki je sicer silno naivno, s katerim pa je omogočil protizakonito kontrolo tajnih volitev. Na glasovnice občanov v Velikih Lipljenih je namreč napisal na desni vogal veliki V in hišno številko in priložil s tem znakom opremljeno glavnico v legitimacijo hišnega posestnika z v vogalu glasovnice označeno legitimacijo. Seveda, ideja sama na sebi ni bila slaba, po hišnih številkah jc župan Andoljšek namreč lahko natanko vedel, kaj je kdo volil. Toda njegovi volilci niso bili tako neprevidni, kakor si je mislil oče župan. Opazili so tiste številke na vogalih glasovnic. Nekateri so porezali glasovnicam vogale, drugi so pa številke izbrisali, pač pa tako nerodno, da je bil vogal ves zamazan in Črn, tako da se je tudi moralo opaziti, da je vogal glasovnice bodel v oči volilca. Na to goljufijo je prišlo okrajno glavarstvo. Andoljšek se zagovarja, da je izpolnil glasovnico Lapajnetovo le zaradi tega, ker mu je baje Lapajne rekel svoječasno v Se-verjevi gostilni, da bo volil ž njim. Lapajne pa o tem ne ve ničesar. Glede številke na vogalih pa se Andoljšek zagovarja, kar je silno neokretno, da jih je zato zaznamoval, da ne bi pri delitvi, glasovnic nastala pomota. Pozabil je pa, da ima za to legitimacije s polnimi imeni in naslovi. To dejstvo so potrdile štiri priče, med katerimi je priča Stare celo povedal, da mu je župan Andoljšek sam rekel, da bo on vse vedel, kaj bode kdo volil, Čeprav so volitve tajne. Sodišče je obsodilo na predlog državnega pravdnika župana Antona Andoljška na 5 dni zapora s postenjeni in v povračilo vseh stroškov. Zupan Andoljšek je kazen brez ugovora sprejel. Obžalujemoga sicer kot človeka, da se je dal tako daleč voditi klerikalnim in farovškim zapel ji vcem, da je prišel na obtožno klop in v zapor, katerega do sedaj, kljub precejšni sta-rooti, Se ni okusil Telefonska in brzojavna poročila. Stavk« premogokopnib delavcev, Trbovlje, 26. marca. Stavkarskn gibanje se je začelo tudi v Trbovljah. Delavci zahtevajo 20% povišim je mezde, ki znaša sedaj na dan 4 K 50 v za kopače, V nedeljo se je vršilo ve* zborovanj delavcev, na katerih so ti zahtevali sprejejje svojih postulatov, V sredo ima upravni svet sestanek, na katerem so bo pogovarjalo o teh zahtevah. Državni zbor. Dunaj, 26. marca. Začetkom današnje seje državnega zbora je predsednik poklical poslanca Markova in Kuriloviča k redu zaradi žalitev, ki sta jih izrekla pretekli tedeu proti ga liškemu namestniku. Nato je bila sprejeta zakonska predloga glede hišnih davkov na Dunaju. Vršilo se je nato drugo branje zakonske predloge glede uvoza tobačnih izdelkov. Prvi je govoril poslanec Kuronda v zmislu kadilcev. Nato je proklamiral posla> nec Staru h najostrejšo obstrukcijo, ter izjavil, da hoče govoriti tako dolgo, kakor mu je sploh mogoče, ni to zaradi tega, da vzbudi zanimanje za to vprašanje, ker so Rusini tudi pri tem zapostavljeni, in avstrijski državljani rusinske narodnosti niti to-bakarn ne morejo dobiti. Prišlo je med njegovim govorom do ostre kontroverze med Poljaki in Rusini. Po sLaiiee Staru h še govori. Dunaj, 26. marca. Ob pol 2. se je nadaljevala seja državnega zbora. Ker je bil grof Sturgkh dovolil poslancu Staruhu 20minutni odmor. Njegovi pristaši so mu prinesli slanine in črne kave. da se okrepča. Po tem premoru je začel poslanec St&-ruh zopet govoriti, najprej v rusin-skem jeziku ter je izjavil, da hoče govoriti tako dolgo, kakor mu to moči pripuščajo. Govoril je od pol 12. na prej. S tihim glasom je nadaljeval svoj govor. Priglašenih je še 11 govornikov. Dalmatinski klub in vodocestni zakon, Dunaj, 26. marca. Dalmatinski klub je imel danes dopoldne sejo, v. kateri je pooblastil poslanca Ivčevi-ea, da pri prvem branju vodocestnib predlog izjavi, da so dalmatinski poslanci za izročitev teh pretilog odseku le pod pogojem, če se primemo vpoštevajo tudi dalmatinske vodo-cestne zadeve. Dunaj, 26. marca. Rusini so sklenili vstrajati na svojem stališču glede vodocestnib zakonov in proti vlad ni predlogi ter zahtevajo, da se odstavi ta predloga z dnevnega reda. Ogrska kriza. Budimpešta, 26. marca. V političnih krogih se zatrjuje, da če se ne posreči ministrskemu predsedniku Khuenu tekom tega tedna doseči sporazum, da je njegova demisija neizogibna. Govori se, da bo cesar sprejel njegovo demisijo v četrtek, da p» cesar ne bo sprejel njegove odklonitve prihodnje kandidature. Senzacijonalni proces na Reki. Reka 26. marca. Včeraj je sodišče izreklo razsodbo v procesu Pancera -FesOs. Dr. Fesils je bil obsojen na glavno globo 500 K in postransko globo v znesku 200 K in na plačilo pravdnih stroškov, češ da se mu je samo deloma posrečil dokaz resnice, dočim se mu glavno t. j. da je igral sleparsko in da je kvartal v uradu, ni posrečilo dokazati. Vladarski obisk — papež bolan. Rim 26. marca. Cesar Viljem je prišel v Benetke, in ne v Rim — papež se je prehladil in je odpovedal avdi- jence. Stavka na Angleškem. Milan, 26. marca. Angleška stavka premogarjev je sedaj s svojimi posledicami prešla celo v Italijo V Genovi in Savoji stavkajo težaki delo-ma zaradi tega, ker so brez dela, deloma zaradi zvišanja mezde. Več tova ren je za ta tedVn odpovedalo delavcem delo. Pročitane časopise v šentjakobskem okraju sprejema vsako sredo zvečer od 7. dt» 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 1L do 12. »Gospodarsko napredno dru štvo za Šentjakobski okraje v dru štveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pri« d«jo do branja, pa radi bero Gospodarstvo. — Perutninarska razstava sv* otvori 30. marca ob 10. dopoldne na vrtu Uniona. Dekoracije so jako lepe in napravijo gotovo najlenši vtisk na obiskovalce. Najlepše dekoracije bodo tudi razni krasni ptiči in druga športna in eksotična perutnina, ki bo razstavljena poleg koristne. Razun naših kranjskih plemen bodo razstavljena mnoga druga k nam vpeljana in pri nas že aklimati-zbrana plemena. Nekatera so narav-. nost krasna in vzbude gotovo zanimanje? in občudovanje. Ta razstava bo dokaz javnosti, da smo prišli tudi na tem polju naprej. Priliko za obiskovanje perutninarske razstave smo dali obiskovalcem iz dežele na soboto, nedeljo in ponedeljek. Ljubljančani in okoličani pa imajo najlepšo priložnost v nedeljo. Kdor se zanima za to panogo, naj nihče ne zamudi lepe prilike, ker mu ne bode žal. Razstavljalce perutnine opozarjamo, da zanesljivo in ob pravem času pošljejo prijavljene skupine na razstavo, da ne bo zmešnjav. — Razpis dobave jelovih desk. Kralj, srbska monopolna uprava potrebuje 114.000 jelovih desk različnih dimenzij. Zaradi zagotovitve te potrebščine se bo vršila dne 30. marca (12. aprila) t. L ponudbena razprava v Belgradu. Pogoji so pri knjigovodstvu na vpogled. — Dobavni razpis. Glavno skladišče za vojni materijal v Belgradu določa 1. na dan 17./30. marca t. 1. ponudbeno razpravo za dobavo .300.000 kg kovaškega oglja in 2. na dan 19. marca (1. aprila) t. L ponudbeno razpravo za dobavo 2.965.424 žebljev podkovnikov. Pogoji so v skladiščni pisarni na vpogled. — C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda v postaji Koper na progi Trst-Poreč stavbna dela za razširjenje naprav za tovorno službo. Podrobnejši podatki o opremi ponudb, vložnem roku itd. so razvidni iz ene prihodnih številk listov: »Oesterr. Zentralanzeiger fur das offentliche Lieferungswesen«, »Oesterr. Wochenschrifr fur den rffentl. Baudienst«, >Wiener Zeitfmgc,»Ver-ordnungsblatt fur Cisenbahnen und Schiffahrt«. >Osservatore Triestf-no«. nAvvisatore Palmato« in »Lai-bacher Zeitung*. Tozadevna pojasnila se dobe pri oddelku ITI. c. kr. ravnateljstva državne " Mcznice v Trstu in pri c. kr. obratnem vodstvu v Trstu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Pnsioslenvek. Umrli so v Ljubljani: Dne 23. marca: Viljem Strehi, hišni posestnik, 84 let. Hrenova ulica 12. Dne 24. marca: Josip Urbanija. posestnikov sin. 2 uri. Ilovica 20. — Marija Willitzer. pozlatarjeva žena, 49 let, Vrhovčeva ulica 12. — Tomaž Zdešar. bivši poljski čuvaj. 8b let. Radeckega cesta 11. — Gregor Erzin. zasebnik, 89 let. Radeckega cesta S. — Franja Poropat, gostilni-čarieva hči, 25 let, Radeckega cesta št 11. Dne 25. marca: Fran Pavšek. bivši tovarniški skladiščnik, 90 let, -Mska cesta 25. — Ivan Zla : mestni ubožec, 19 let, Japljeva ulica 2. Kakor je dobro in zdravilno navadno ribje olje samo na seb?, se vendar ne more utajiti, da ga večina ljudi, tako odrasli kakor otroci ne morejo vživatl očividno zaradi njegovega duha in okusa. Scottova emulzija ribjega olja, v kateri so lastnosti in vrednosti ribjega olja s pridatki Se zboljSane, vživa nasprotno večina ljudi rada brez mm« • vseh pomislekov in jo pri še » raamko — tako dolgem vporabljanjii tudi lahko prenašajo. Trikrat na dan, dalj ča?a redne zavžita Scottova emulzija, izpremeni blede otroke in take, ki nimajo nič veselja za jesti, v čile in vesele otroke. Pn nakupu eahtevajte «recm> Scotttrve enulrj« Z»nr»ha > freott« ;c, ki jo vp«Ij»M ee £«e ?5 let is iubči ca dobro kakovost ia učia«H (Jona isvtrfli sKV'eaki ! K M Doai ee t vaaki lekarai 8 Savna zahvala. Povodom moje 23 letnice kol slovenska gledališka blagajničarka došlo mi je is Ljubljane in vseh krajev dežele -oliko presrČnik čestitk, da mi je, žal, siemogoče, se vsakemu posebej zahvaliti po dolžnosti. Storim to tem potom ter se prisrčno zahvaljujem stavni intendanti, »Slov. gledališča«, cenj. igralkam in igralcem in mecenom slov. gledališča jja prekrasna dragoeena darila, osobito cmj, gospe j Irmi Polakovi sa podarjeno sliko in ljubeznjivo sodelovanje, si. čitalnici ljubljanski in f>dramatiČnnm društvu* in vsem svojim cenj. prijateljem na deželi in v Ljubljani za mnogobrojne pismene in ustmene Čestitke ter g- Wa lds temu za okrasitev blagajne. Živeli vsi, ki vam te pri srcu slovensko gledišče. V Ljubljani, 9Ć. marca, ipis, AMALIJA CeSAREK toafihantka m blagapučnrk* slov, gledališča* Vdrgnoaja o fnindnalpijn Brazay Maj« eudala. Tempe! Tfl—. BlatotitM a at aaa pijata a abilan ariji**" kisliaa. Paapaiaja a ratara ia iia"i« »nori Donati 2eie k netatriraa matflslaa laa vrel««, ariaoroelfiv an kroalčatm žal od 6 n »m katara, Haprtja. Brmatavla lediaah, rraaiantk atekliaaa. jrtral trdia*. alatfel, aaoTalEaaaas-klkbolezalh.kaUrthaitialBik •ryaaoT._ Zdravllaa MM n&ivaaja aaailna sva)a vntt Slasti aparaaaa pri kraalčaeaa iravmmea katara, abst.aa et.ii. * Mala kamra *. to W trgaaja. alafkerai kti'Mi Ozira vredna lastnost O lola je lo, da daje nstom Čudovit, diskreten vonj, ki spričo posebno trajnega učinka Odo-!a ostane po eeb ure t ust'h io:§ Serravallo vo železnaio Kina-vino Hirijealena »azstara m Dnaaja ItM: Država« atfiikavsaje \% eastai iipHm k zlati kalaju. P#TTToea ralja d« jedi. ekrepča živce, a#«a|i§a kri in je rekonvalescentom in malokrvnim 2elo priporočeno od zdravniških avtoritet. is Izborni okus. n Večkrat odlikovano. ■ Nad 70C0 ^dravniSkih^sprićeval. s j. SER&AVALLO, l ib k?, dumi ditaritiij TUST-9 arka vl(e. 4484 i ca 1051 V trgovino mešanega blaga lm Siaviaec, Šmartno pri liti i. Borzna porodila L|ajM|auaska „Kreditu banki v I inbljanl Oraeal karat eVaafaaa It. aaraa lile aaajeva reata . . . . \'V\ arebraa renta . . . . !•/, avatr. kraaaka reata . . 4*. Itraaktlr« d^lelno amtaaPa k. a. Me de«, haake . reTfce SprnSka. Ia i. I^SO «/, . . M H ^^S4 . n*kr..... aeaitlkfke Mi da le ■ n. „ OfTike M*oteft*e dnn. komunalne aratr. kreatur . . IfnKHantt,* . . . av«tr. rde/, križa . •»» » ■ laaMaa . . . . tnrlke..... ••Imla>«. I tuhMaiMike kreditne Imnke Avatr. kreditnega znvoda . Dnnajake banane družbe . Nrikne felerntre .... Hi tanan laaaaaalBa . . . a.ipt«e-Mofit»n .... Celke alt«Ororne drntna . ?ivneaten«ke banke. • . Vmlmt*. ektn^ **arkn ranki I »re . R-ihlrt M-15 °a- 89 85 «0 45 92-25 •Hi 42»-«1! — 2 4 — ao2 — 263 — 244 — VO — #Mr— 73 — ' 7_ 37 43 95 m— -49 75 'OS "3 'ffO 9 9?5 383 -2J-3-2c 11 57 23*c 7 19 '3 94 75 25375 90*0* «3 20 90-05 S9 65 «»•25 92 75 441 — 623 -3 6 — 314 - 27c — 254 — CI2 — 50? — 79 — r>3 — 41 — 3 25 ^4« 96 -160 ^0 75 40 75 I07- — 3« ^0 4S 5 365*50 284*25 114' 23 6 ll> 15 «4 9-s ^54-7 s Žitno ttoite v Eudimuant.. Onr 26 marca 1. •Za- 7. 2,. 7452 7'3 • sk oblač. Srednja predvčerajsna temperature 7-2«, norm. 5'2# in vČerajSna 9 2', nerm ^*4*, Padavina v 24 urah 0 0 mm in 02 mm Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pietužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našega ljubljenega očeta, starega očeta in s rica, gospoda 1161 Frana Pavčka a-asanmlka ki je včeraj, dne 25. marca 1912 ob . zjutraj previden s sv. zakramenti za umiraioče, v 90. letu starosti mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek, dne 26. marca 1912 ob 5 uri popoldne iz niše žalesti. Dunajska cesta Štev. 25 na pokopališče k Sv Križu. L j unija na, dne 2S. marca 1912. talu eci ostali. ■etiie itriii Mi pnuiiii Mio. i laslov pova upravaiitvo »SI. Naroda«. Hnzpoiillalnico m ana*« vajitke, atraak« aaataljlaa, *p«rf t mtn, rafanaac atal«. Mtaia fk atfa. aaailhra aa aiati. vtafke ta ■•aVocc aa liTtraia tteralikib caaak: aaflaiki ratiCki aa I It nprci race«ai vaattki aa I .M —, akratai vaaUki i faaiijcia •* 17'—. fMtcfJct i ©fT«>, Ttltkt *i K aa-— Ipartat fezlćki atlajaije, • atrek« a« K , aiaiaaaatt raateljtail ta*—, aaaraj s»««HMK voz«vi BSIENMABOR Waft>«!d v,P0Štlit predal 125" L'Rbl'aaa, nostO re-Btante ga«taa *^adia. 1084 g3^" UGODEN - je nakup ur vseh vrst pri - Pral ^verniol ur Jan EcBritd c. kr 4 mi dobavitelj Meni alav. 1172 (Čaika), ki s 3 letno pismeno garanci o razpošilja nikljaste žepne ure že po K 4 —, boljše K 5-, nikljaste budilke po K 2 50, kuhinjske ure po K 8—, ure s kukavico po K 680 ure na nihala po K 8*o0. Slavi! ktttlff ti :a 'fm*i» vsikfiir frifts a frukf. rei rasni d Mmm- ii »IHaraiiJ najtoljšeira plemena, aa m« oddajat. Neprekosijivi za spremstvo, varstvo ali kot policijski psi 1074 Oskrbnik Poschingar, :: feld, Štajersko. Proda se 21.000 kolov iz kostno levega lesa, aepljeno, lepo »delano :n moČBo, aa oba konca ospičtno po jaka niski ceni. »Norieum« na 2 cilindra, z magnetnim vžiganjem, popolnoma v dobrem Manj«. Katančneje pove: HM A. Marine, Gomilsko pri Celju. Roclbina Ptidlč, žaloitl potrta, naznanja vsem sorod*' alkom, prijateljem in znancem prežaloatno novico, da je iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče in brat, gospod Ivan Pezdic &«l«kl a-aivaaaitaliv va>dla> kramjake alaaka lan obrtna naidailjavailfaa iala, podpredsednik krajnega Šolskega o veta v Kranju, blvil mna-golatnl elan eelekega a veta se deai. Kranjske« Imetnik srebrnega zaatutneaje križca a krene I« t. d. danes ob 2. ari popoldne pa kratki, mukotrpni bolesni, previden a toiažlli svate vere, mimo iz dahnil svoja preblaga duša. 9r. mase zadušnice se koda stalile v takajinjl fanti earkvi hi pa drug«* cerkvah. Zahvala. 2a naštete dokaze sočutja ob nenadomeatni izgubi iskrene ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda Ivana Pezdiča izrekata* vaeaa sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskrenejio zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. dr. Savniku ia dr. Pernetu za izredno, požrtvovalno ljubeznjivoet, s katera sta lajšala preblagemu pokojniku muke poslednjih dni, nudeč mu vso uteho zdravniške vede, ozir. sv. vere. Zahvaljujemo se nadalje darovalcem krasnih vencev, vsem onim, ki so nam kakorkoli bili v teh težkih dneh v pomoč, ia vsem množicam, ki so 9ledile preblagemu rajniku na njegovi poslednji Csti. Imenoma se zahvaljujemo za časteče spremstvo pre-lag. gg.: del. sol. nadzornikoma Hubadu in Levcu ekr J;lav. Schittniggu, gimn ravnatelju Tajdigi, okr. šol. aadzor. aneliču, ees svetniku Savnikn, dež. poslancu Pircu; dalje kranjski gimnaziji in ljudskim šolam v Kranju ter na Prim-skovem ia njihovim učiteljskim zborom kakor tudi kranjskemu občinskemu sestopu z županom aa čelu za korporativno udeležbo; nadalje pevskemu zboru kranjske čitalnice pod vodstvom g. Rusa za v srce segajoče žalostinke: potem predicdništvu zveze jugoslovanskih učiteljskih društev in vsemu mnogobrojnamu ačiteljetvu, uredništvu in meščan stvu i. i d. V Kranju, dna 3t. 101?. V Kranju, dae 96. 1012. ttlaila« ostali. oženjen, 80 sprojBBO za isdclovaoje peči z de»v>ro plačo takoj ▼ lončarsko tovarno Griže nad Celjem, Štajerske. s trgovsko prakso, povsem zrno ina knjigovodstva, slovenske in nemške korespondenoe, ki Ima kavči o ali pa garanta. 1092 Pogodit ni Jranh rttt gaj Ji. Bar." V deželni deaki vpisano 1095 posestvo z Lastnim lovom, vodno silo in donosnim šotn'm poljem v bližini Belcem glavnega mesta planinskih d^žel se zaradi rodbinskih razmer oenO proda. Dopisi na upravnigtvo »Slov. Naroda«. Bilance siguren knjigovodja zmožen slov., nem., laškega, francoskega jezika, stenografije in strojepisja, želi spremeniti svoje nesle. 1(m B'a^ovoljre ponudbe pod „ZanjigO* ^Ođ|a IaM upravništva »Si. Naroaa«. špecerijske stroke se snTeine za Kraslsko, KeroiKo in Primorle. Zmožen mora biti slov. in nemščine. Ponudbe z natančnimi podatki in zahtevo plače pod šifro vl?Otnik" na upravntštvo »Slovenskega Naroda«. Zaradi prenovitve kavarne se poceni prodasta dva zelo dobra biljarda. Več se izve 105* v kavarni „Prešern" v Ljubljani. Samostojno delnjo6o Kontoristinjo ia spretnega Mia mešane stroke sprejme 10?1 Oton Homan v Radovljici Prodajam od IO hI naprej vsakavrstna cena ia drago novo vino i starine letnik a 1*08 l*)0f tan BjaaV~ attvavka stare i rt novo, ■aST* dreino taaa|a po 5 I in več vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, žen« v pesteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprej, onemu, ki polije svoj sodček. - Ivan afalua, posestnik aa aUaellekaaa. itt Dobro vpeljana 1081 se radi smrti imetnika z vsemi potrebščinami pod ugodnim meji ceno proda, :: Vse podrobnosti se izvedo pri :: Simona Tre© dedičih v LJubljani, Sv- Petra eeata štev« 23 25. Išče se stanovanje moderno in elegantno obstoječe u petih sob s kopalnico in drugimi pritiklinami za avgustov termin. Ponudbe na sprav »^>lofsaškega Na roda pod šiiro „IV 1012 1 84 45 59 ljišče v obsegu 6000 m* je po primerni ceni naprodaj. TerntjiSče se nahaja tik ob križišču novo-grajenih okrajnih cest Stari trg-Rakek in it Peter - Stari trg, ter. je primerno kot Itavbišče, slasti za obrtnike ia trgovec. — Pojasnila daje gospodarski odsek podobčine Gornje jezero, pošta Stari trg pri Loža. ]047 Načelnik: Matija Skrbeč s r. VČadi preeefmre oo proda ia prosto roko večje posestno v Spodnji Idriji št 73 z gostilniško koncesijo, žganje toče m in trafiko. Posestvo obstoji iz večje, enonadstropne, zidane hiše, hleva in treh njiv z najboljšo zemljo in leži tikotna ob Idrijci, kjer se loči žirovska cesta od državne ceste na Spodnjo Idrijo in Tolminsko. Posestvo je zek> pripravno za lesno trgovino. Cena po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo naravnost pocestnici Marili Ovatilaidavi a Speentt Idriji stav. Ta. 1026 Ugodna prilika! Ugodna prilika! Proda ao lopa ob državni cesti leteča enonadstropna hiša I malim vrtom ter vodnjakom s pitno vodo. Nahaja se v aji ? sob, 2 kuhinji, tlet ter shramba za jedila. — Jako primerno za kakega obrtnika, kakor peka, kovača ali kakega drugega Cena po dogovora Leopold Kotar. Planina pri Rakeku, Notranjsko. Enkrat rnktien vedĐB rabljen Dunaj 1904 : Velika državna kolajna. St. Louia 10O4 Brusni] t9lO Mifaa 1906 T u r j a 191t Veliko darilo. r Dr. Dra'leja brezova vode I za lase. .'s Po učinku ::: ncprekosIjivaL Ca^a k 2*50 in O — Juri iralle, Mm® 11 Zabranjuje izpadanje la±. Jači rast las. Zabranjoje tvoritev prhljaja. Poživlja živce. i Št 9 70. 1017 Pri podpisanem mestnem magistratu je izpraznjeno eno mesto Primož Auerjeve ustanove v letnem znesku 130 kron. Glasom ustanovnega pisma imajo do te ustanove pravico sinovi aii fičerke ubožnih ljubljanskih meščanov, ki se ače kakega obrta ali profesije ali majo namen učiti se ga Ustavovo sme obdarjeoec obdržati dotlej, da se je dotične stroke kateri se je posvetil, izučil Prednost imajo prosilci, katerih oče je izdelovalec lasulj in potem taki, ki so z ustanoviteljem v sorodu. Prošnje je opremiti s prosilčevim rojstnim in krstnim listom ter nrav-strenim izpricevalom, navesti je v njih vse rodbin-ke in gmotne razmere staršev, njih opravilo in event. priložiti tudi dokaz sorodstva s Primožem Aueriem. Tudi je povedati v prošnji, katere stroke se nvsli prosilec učiti in če je še vajenec, je tudi priložiti potrdilo dotičnega mojstra ; kdaj je prosilec pri ajem vstopil za vajenca. Prooroča. Suzana Meisetz imetmioa tvrdke r. Meisetz. slike MHaja m Ruiija po piilnei imetji v. Bonač v Ljubljani. Cena elifci • kron. 714 ^prejema zavarovanja ćioveSkega živ-ijcnja po najrainovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ka nobena druga zavarovalnica. Zlasti je doživetje 101 ugodno zavarovanje in smrt z manjsajoCimi vplačili 90 a a • a vzajemno zavarovalno banka v Pragi, leadl K ia,75a.2aa»24. — Uaiaeaaa od*kedatao ia kapitalne Z 115,300.000-01. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-naroda* opravo. —————— Vao fimialno intintn i UUtliaii aajaa čigai pisarne so v astne« banćnc i hiSi i assDsski uliti m 12. Zavaruje oosiooja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje Ukoi in naikulantneie, Uživa najboljši sloves, kodei posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne ia eočnokortata* namene* I BI 58 18 75 16 8862 nizke cene! Hovosti sukna za naške in modnega klana za danske obleke! Zahtevajte vzorce! Ljnym. arlUrUi: HkU fnrtc kava: C O o "S Z Domača tvrdka. Marija GOtzl «T 8 Največja zalega vsakovrstnih slamnikov, športnih čepic ia oblik zadaje ■ovesti pravkar došla. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Raznovrsten nakit, svila ia drage modistovske potrebščine v veliki izberi. — Modelni klobuki so eeaj. damam aa ogled samo v trgovini. Za obilen poset se priporoča z veleepoštovanjem 056 Marija GStzl. Za modistitije vse modne potrebščine z zmernim popustom. I Monfehcijska fraovina -v a cH. X-uRiC NEIGEDE FLEUR H o r> » TJ O ca r+ N fl N« cr aova, znanstvena »zdelana krema za roke in obraz. Higiensko najboljša toaletno sredstvo. Puška po 60 h in 80 h se dobiva povsod Lonček 1 K 60 h. 33 \ zalog« vTjubiiani: jfjjgnja [nntara. Obl. koncenionirana posredovalnica n i* i ■ I Sjabljana, (Pred škoftjo šteo. 19 vrivo^očs. svofo v&liko salofo spomlad-:::h kostumov, plašče? in kril zs dame in deklice v najnovejšem krofu /a barkah. — Velika zaloga modnih oblek in :: površnikov zsl gospode in dečke pričnemo netjmeje. Postrežb* strogo solidna. p ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■ „Zlata kaplja" Mm 1«. Mia nesla asi. 27 Priporoča lepe zračne tajske sebe po znižanih eenah. Mzini .Uri iniiiiii ii iztoria lanm vino. Za vaeje pojedina, iaai'ovanfa ali drnfttvoaa iborov »!a sta sedaj vodno aa razpolago dve lapl poaabui sobi. Postrežba dobra, cene primerne, za vcčie pojedine po dogovoru. Stalni gostje imajo znižane cene. Priporočata se cenj. občinstvu in slavnj druStvom z velespoštovanjem* od 26. marca t. L naprej posreduje za vsa v zastavljalnično stroko spadajoče posle KoSocivorski ulici 6, pritličje. Fran Bergant. Pojasnila brc/.plačno. 1 Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček &Komp Franca Jožefa cesta 3. > O - ■ Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno. Založniki e. kr. priv. ju?, žel. Solidna postrežba. Najnižje cene. odna Prešeraoira ulica stev. 7 lf Ljubljani Prešernova ulica štev*. 7 združena s III priporoča slovenskomu občinstvu svojo bogato zalogo kanceliiskega, . komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga .". najboljše kakovosti ia po najnižjih conah. ~ajg Črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično »zdelam in po najnižjih cenah Papir Pisalne in risalne potrebščine kancelljski, koneeptni, ministrski in trgovski; kariran ia gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama, papir en pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, peresa, drsala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh »rst od najpriprosteiših do najfinejših vsake »ehkoeti. najpriprostejSe in najfineiie, ernr, vijotčaste ia barvaste. Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki Šolske mape iz platna n iz usma ter lermena za knjige. Mape atai zvezke. vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firme * pisemskim papirjem avaartiafcep ia inozemstva izvora r J o vseh velikostih, za oaaM i* SO goapode, aa na- vadno rabo in tudi SO darila. Albumi Šolski zvezki vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovara. Trgovet dobe poseben popust sa slike, razglednice ia poosija Razglednice nmetniSke in pokrajinske, ljubljanske m kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast. Jbrodna knjigarna sprejema tudi naročila na pisalne stroje ------ vseh sistemov ■ -■•«- po tova niških eenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine aamreč zavitke, vizitniee, enanlla, fakturo, trgovska pUama Ud. itd. Laotaine In tlak »Narodne Makarao^ 83 4F- 43 64