AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 63 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 15, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. VELIK UDAREC P0LIT1KARJEM Noben posameznik ali pa kor-Poracija ne sme dati več kot $5,000' v politične namene. Washington, 14. marca. — Se-llat je zadal politikarjem velik "darec, ko je z 40 proti 38 glasovom sprejel predlog, da noben Posameznik ali korporacija ne Srne dati za politične kampanje kot $5,000. Kazen za presto-Je pet let zapora, $5,000 globe. ali kolikor sodnija sprevidi, da more dotični plačati. Predlog Se nanaša na vse kandidate v zve-urade, vključno predsednika. *redlog je namenjen proti ra-Zn'm posameznikom ali korpora-ClJam, ki z velikimi denarnimi Mspevki v kampanji pričakujejo od izvoljenega razne naklpnje-£°sti in privilegije. Torej je ne-ke vrste podkupljivost. Kot je ^Primer John L. Lewis, predalnik premogarske unije dal za R°oseveltovo kampanjo $500,- ooo.oo. \ Slovenski duhovnik ustreljen Mar i\ib o r, Jugoslavija, 14. marca.—Na nemški meji je nemška lajna policija ustrelila tri duhovnike, enega slovenskega in dva nemška in njih trupla naglo odpeljala preko nemške meje. Ime slovenskega duhovtiiika je Zupanič ali Zupančič, za imena nemških duhovnikov se pa ne ve. Kot trdijo poročila, so bili ustreljeni iz zasede. Poročilo trdi, da sta nemška - duhovnika večkrat skrivaj prišla v Jugoslavijo v prolinacijskih aktivnostih. -o- Angleži misli jo, da delamo v Ameriki bogzna kake dobičke od vojne London. — V Angliji se je pojavila prav taka sumnja, kot leta 1916, kako da Zed. države bogatijo od sedanje evropske vojne. Ameriški poslanik Kennedy skuša to kolikor mogoče zanikati ter dokazuje, da to ni res. Splošno se opaža veliko ner-voznost med ljudmi in čuti se, da je Anglija pritisnjena ob zid in da se bori v sedanji vojni za svoje življenje. Kot se čuti mnenje danes med angleškim narodom; bo Anglija pripravljena sklepati mir le tedaj, če se bo Hitler popolnoma udal. Podobno se sliši tudi iz Francije. Zadnjih 24 ur, predno je odpotoval iz Londona ameriški pod-tajnik Welles, se je v Angliji sentiment naenkrat zabrnil proti njemu, časopisje je prišlo na dan z izjavami, da zavezniki ne potrebujejo nobenih mešetarjev. Vplivni dnevnik Daily Mail je kar naravnost zapisal, da je misija podt,ajnika Wellesa v zvezi z osebno bodočnostjo predsednika Roosevelta in ne* v namenu evropskega miru. WELLES NA POTU NAZAJ V RIM V soboto bo zopet govoril z Mussolini jem, ki bo imel morda kaj novih informa cij. Paris, 14. marca. — Sumner Welles, ameriški državni podtaj-nik, se bo odpeljal proti Rimu, kjer bo v soboto govoril z Musso-linijern, ki bo imel zanj morda kaj novih informacij glede nemških predlogov za mir. Wellesova mirovna misija bo zaključena v soboto, ko bo že drugič govoril z Mussolinijem v dveh tednih. Mussolini je sam naprosil Wellesa, naj se ustavi pri njem na potu domov v Zed. države. Ker je medtem časom Mussolini govoril z nemškim zunanjim ministrom Ribbentro-pom, bo Welles morda zvedel kaj novih načrtov glede nemških vojnih namenov. Ali se morda Finska zanaša na Nemčijo? Copenhagen. — Skandinavci se danes vprašujejo, če se je Finska pri sklepanju miru z Rusijo zanašala na pomoč Nemčije pred nadaljnim pritiskom od strani Rusije. Samo čas bo odgovoril na vprašanje, če je Nemčija dala Finski kake vrste zagotovilo, da bo Rusija spoštovala nove finske'meje. In tega so si pa Skandinavci tudi svesti, če je Nemčija kaj takega obljubila, je to storila gotovo radi svoje koristi. Nadalje se Skandinavci vprašujejo: Če je prijateljstvo med [oskvo in Berlinom res tako na slabih nogah, kot nekateri državniki trdijo, kdo bo imel korist od škode, ki so jo Finci prizadeli Rusom? In kdo se bo okoristil s tem, če je bila ruska armada tako res oslabljena na finski fronti? -o-- Stalin je pozabil na svojega moža Moskva. — Kaj se je zgodilo z Otonom Kuusinen, katerega je bil postavil Stalin na čelo nove finske vlade v začetku vojne in ga ustoličil v mestu Terijoki? Na 1. decembra je prišlo naznanilo iz Moskve, "da je Oto Kuusinen na čelu finske vlade." Druge vladni takrat Rusija ni priznala. Kuusinen je komunist, ki je zbežal iz Finske in bil aktiven, v boljševiški stranki v Moskvi. | Dokler je bil na čelu "finske vlade." je prepisal na Stalina vso Finsko. Toda ko je Stalin pod-pisaval pogodbo s finsko vlado, ni bilo Kuusinena nikjer. V Moskvi se splošno govori, da ga je Stalin spravil v krtovo deželo in ž njim vso njegovo "vlado." Nov grob V Lutheran bolnišnici je preminul dobro poznani rojak Louis Sterle, star 61 let. Doma je bil iz Bače pri Št. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Cleveland pred 26 leti. Stanoval je na 5617 Carry Ave. Tu-i kaj zapušča žalujočo soprogo Ivanko, dva sina, Louisa in Rudolfa ter dve hčeri, Louise in Jennie, v starem kraju pa tri brate in dve sestri. Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ in društva Makabejcev, št. 1288 Pogreb se bo vršil v pondeljek popoldne ob dveh iz pogrebne-'ga zavoda Frank Zakrajšek, J 6016 St. Clair Ave. in na Highland Park Crematory. Naše sožalje preostalim. Prevelika plača Paterson, N. J, — Richard Van Harlcen, brezposeln družinski oče, je kidal sneg za mesto v času snežnega viharja. Od mesta je dobil za to ček v vsoti $11.00. Pa je prinesel ček nazaj češ, da mora biti pomota in da ni zaslužil več kot kvečjem $7.00. hm skandinavskih držav v delu Rusija se bo zdaj takoj obrnila na jug za ugodne zveze Rim. — Zdaj, ko je Rusija zmagoslavno zaključila vojno na Finskem se bo takoj obrnila na jug, da si dobi tam prijateljske zaveznike ter se bo v kratkem približala Italiji. Ruska trgovska komisija se že nahaja v Milanu in pride v kratkem v Rim, kjer se bodo začela pogajanja za novo pogodbo. Načelnik te komisije se je že odpeljal v Moskvo po na-daljna navodila. Za boljše odnošaje med Rusijo in Italijo bo skušala posredovati Nemčija, ki je zadnji teden sklenila z Italijo pogodbo, da ji bo pošiljala premog po železnici, da se bodo izognili blokadi zaveznikov. Vatikansko glasilo "Osserva-tore Romano" kritizira ruske mirovne pogoje in jih imenuje kot "delo nasilja." Premirje, ki so ga morali sprejeti Finci, ne omadežuje Fincev, pravi Vatikan, ampak vzbuja vest pri evropskih državah, če je na svjetu še kaka vest za pravico. -o- Tri mesece je prebila v vodnjaku Topeka, Kans. — čada farmarja Joe čjjimona si bo dobro zapomnila, kako se ji je godilo v vodnjaku, v katerega je padla še pred tremi nieseci. Te dni so jo izvlekli. Simon pravi, da ni imel denarja, da bi najel pomoč, ki bi izvlekla kravo. Toda ves ta čas je skrbel zanjo. 'Najprej je izsesal vso vodo iz vodnjaka, da ni čada utonila. Kadar je bilo Angleška vlada jih dosti presliši, ker ni poslala pomoči Finski London. — Splošno se sliši odmev po Angliji, da je vlada zaspala ugodno priliko, ker ni poslala pravočasno pomoči Finski ter tako preprečila zmago Rusije in Nemčije. V torek se pričakuje v parlamentu glede tega velika debata. Zlasti ostro kritizirata cincanje Vlade bivši vojni minister Hore-Belisha in stari državnik David Lloyd George. Premierju Chamberlainu se obeta jako neprijetne ure v parlamentu. Lloyd George je rekel: "Vedno stara pesem: prepozno! Prepozno je bilo za čeho-Slova-ško, prepozno za Poljsko in zdaj je prepozno za Finsko." Hore-Belisha, ki je vedno zagovarjal idejo, da se pošlje pomoč Finski, je naravnost vprašal, če je imela Francija res pripravljenih 50,000 vojakov, da jih pošlje na Finsko. Jugoslovanski brivci so pravi mojstri Belgrad. — V Petrovgradu se je vršila tekma za hitro britje in friziranje. Tekme se je udeležilo veliko brivcev iz vse Jugoslavije. Na uspehe tekmovanja so jugoslovanski brivci lahko ponosni. Trem tekmovalcem se je po-; srečilo prekositi svetovni rekord | v hitrem britju, ki je znašal 27 sekund. Pančevski brivski pomočnik Bela Galin je obril svojega gosta v 23 sekundah, Gjor-gje Agošton iz Petrovgrada v 24, Peter Schneider iz Petrovgrada pa v 25 sekundah. Vera Benak, iz Petrovgrada, edina1 ženska, ki se je udeležila tekme, je izvršila delo v 30 sekundah. J Ko je končala delo, je padla v omedlevico, tako je bila razburjena. Neki tekmovalec je obril svojega gosta v 16 sekundah, toda ni štelo, ker .je njegova "žrtev" na več mestih krvavela. ' | Miller za Feigha^a Dasi se je okrajni demokratski načelnik Ray T. Miller izrazil, da bodo primarne volitve odprte in da ne bo dal nobene podpore temu ali onemu kandidatu, pa se je iz njegovega glavnega stana pobiralo podpise za kandidaturo Feighana, ki bo skušal poraziti kongresnika Sweeneya v 20. okraju. Podpise so pobirali Millerjevi vardni voditelji. Danes je zadnji dan, da se peticije vloži in potem bomo videli, kdo bo kandidiral. Finska, Švedska in Norveška bodo napravile močno zvezo za bodočo varnost. Švedska bo dala Finski denar, da si popravi razbite hiše. ŠVEDSKI IN NORVEŠKI JE PRIŠLA RUSIJA NEKOLIKO PREBLIZU Stockholm, švedska, 14. marca. — švedska in Norveška sta pripravljeni, da stopita s Finsko v močno zvezo, diplomatsko in vojaško najbrže v teku enega tedna. švedska ima namen vprašati Rusijo za pojasnilo, zakaj hoče zidati železnico preko Finske in prav do švedske meje. Norveška pa zahteva pojasnila od Rusije, zakaj zahteva prevažanje raznega blaga preko severne Finske do Norveške brez vsake carine. Predsednik finske republike, Kyosti Kallio,, je imel radio govor, v katerem je poudarjal, da je finska armada še vedno pripravljena braniti neodvisnost dežele in njene nove meje. V tem se pa švedska pripravlja, d^ izda Finski posojilo v svo-ti >300,000,000 švedskih kron, da popravi razbite hiše in se zopet postavi gospodarsko na noge. Govori se, da .se bo porabil del tega denarja za utrdbe na novih mejah proti Rusiji. Nova zveza teh treh skandinavskih dežel bo vezala vse tri, da pomagajo druga drugi v slučaju napada. Finska je vprašala Švedsko in Norveško par dni prej, predno je sklenila mir z Rusijo, če bi bili pripravljeni stopiti v tako zvezo s Finsko, če ta sklene mir z Rusijo. Takoj sta obljubili. Švedsko časopisje priznava, da je zdaj jasno, da se je napravilo prvi korak (od strani Rusije), da se uniči skandinavske dežele, švedska dobro vidi, da je zdaj ona prva na vrsti. Zelo je v zmoti, kdor misli, da je neodvisnost Finske nedotakljiva. Finska je danes prav toliko svobodna, kot so svobodne Estonija Latvija in Litva, kjer je gospodar Stalin iz Moskve. 100,000 Fincev se seli Je priznal umor Na 9. januarja je bil ubit bar-ender v Track Inn, 547 E. 99th St., v Clevelandu in oropan za $62. Morilec je pustil na mestu svojo pipo. Po umoru se je odpe-jal z dvema Clevelandčanoma z avtom proti Kaliforniji. Spotoma je pripovedoval, da je nekje zgubil svojo pipo. Svoj delež za vožnjo je plačal v kvodrih in ker se je dognalo, da je obstojal ves rop v kvodrih, je padel sum na Clarence Rosta iz Brathenala rijeli so ga v Los Angelesu, Cal,. odkoder ga bodo pripeljali v Cleveland na sodbo. mrzlo, ji je poslal v ta novi hlev gorke kave (!). In če je bilo še bolj mrzlo, je šel celo sam dol k nji. Društvo za varstvo živali je prišlo na pomoč in izvleklo kravo, ki ji izlet na "riviero" ni prav nič škodil, čeprav vrhu tega pričakuje veselega dogodka. -o-— Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Louis Pa-peš, 7514 Cornelia Ave je bil rojen sinček. Mati in dete se dobro počutita v Woman's bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Budič iz 1023 E. 61st St. Naše čestitke! Helsinki, 14. marca. — Nova armada je na pohodu, armada kakih 100,000 Fincev, mož, žen in otrok, ki so zapustili svoja do-movja v ozemlju, katerega bodo zasedli Rusi in se selijo v mejo svoje republike. Peš in z vozovi hite preko zasneženih poljan, vozeč s seboj, kar morejo, prašiče, konje, krave in obleko, kar so mogli v naglici vzeti s seboj, predno pridejo v deželo njih novi "odrešeniki" iz Rusije. Kakih 500,000 jih je v notranjosti dežele, kamor so pribežali v začetku vojne iz mest, ki jih je Javnost bo izvedela čisto resnico nja, dobro pripravili na to. Saj nam je znano, kako se je delalo sestanke v gotovem uredništvu in iz raznih aktov dokazovalo, kako da je potreben napad na nas. Zato je potrebno, da se tudi mi pripravimo z odgovorom in do pičice natanko povemo vse, kako se je faktično stvar godila, da bodo ljudje videli, da ni naša firma osleparila nikogar in da je bila cela afera dobro premišljena od strani naših osebnih nasprotnikov, ki hočejo naše podjetje •popolnoma uničiti. Vse te napade po raznih časopisih moramo sedaj zbrati, da se jih prestavi na ameriški jezik za pristojne oblasti in to vzame čas; Vsak bo razumel, da pri taki škodi, ki so jo nam napravili na- ši neprijatelji, ne moremo mirno vse lepotpožreti in se zadovoljiti samo z odgovorom po časopisih. Zadoščenja bomo iskali tam, kjer se deli pravica. Veselje, ki so ga nekateri uživali takrat, ko so nas oblivali z gnojnico, se bo spremenilo v veliko razočaranje. Naše prijatelje pa prosimo, naj potrpe še nekoliko. Vse bodo zvedeli in sicer golo resnico, pa bodo videli, da zaupanje, ki so ga stavili v nas in naša podjetja, jih ni varalo. Grdinovo ime je še vedno brez madeža, čeprav je to nekaterim v zelo veliko jezo. Grda nakana, spraviti pošteno slovensko podjetje na boben, jim 'za enkratni uspela. Za pddjetje A. Grdina in sinovi: Anton Grdina starejši. Vlak ubil 25 delavcev McAllen, Texas. — Vlak je zadel na križišču v bližini tega mesta v truk, na katerem so se peljali delavci na delo v bližnje ci-tronske nasade. Ker ni bilo daleč, so se delavci obesili povsod na truku, kjer je bil le kak prostorček. In v to maso je zadel vlak. Katastrofa je bila grozna. Na mestu je bilo ubitih 25 delavcev in 17 jih je bilo močno ranjenih. Da je bil prizor še stra-šnejši, se je razletel kotel za ga-zolin, ki se je vnel. Nekega delavca je pretrgalo na dvoje. Nekemu otroku je odtrgalo glavo. -o—-- Dohodninski davki Danes je zadnji dan, ko moramo poslati poročilo za naše dohodninske davke. Federalni davčni urad v starem poštnem poslopju bo danes odprt do polnoči. Poceni žimnice Prodajalna pohištva, Birk Furniture Co., 5510 Superior Ave. ima te dni posebno nizke cene na žimnicah. One, ki so sicer navadno po $29.50, se prodajajo zdaj po $19.95. -o- Duluth, Minn. — John Petrovič iz Dulutha, star 23 let, je pred nekaj dnevi pred sodiščem priznal več roparskih činov in bil je«obsojen na pet do 15 let zapora. Nič se ni treba bati delavskih unij, pravi industrijski svetovalec Cleveland, O. — Ekonomist in industrijski svetovalec od Goodyear Tire & Rubber Co., Arthur C. Hoi^rocks, je imel nagovor na člane Junior Ass'n of Commerce in ji pripovedoval, da mora izvr-ševalni uradnik v industriji biti v osebni stiki z uslužbenci nad njim in pod njim, če hoče imeti uspeh v podjetju. Uspeh v vsaki industriji zavisi od tega, kako zna priti delodajalec v osebno stiko z delavcem in mu dati pošteno pravico. "Delodajalec mora poznati osebno svoje delavce in njih zahteve. če se temu ne sledi, pridejo agitatorji, ki mu odpeljejo delavca izpred nosu," je rekel j Horrocks. "Ameriški business se ne sme bati delavskih unij, ker se ž njimi lahko izhaja'in pogaja, če se upošteva njih pravične zahteve." Pozdravi iz New Yorka Mrs. Margie' Kogovshek pošilja vsem svojim prijateljicam in znankam pozdrave iz velemesta New Yorka, kamor je bila šla po opravkih za par dni. Zadušnica V soboto ob 7:15 se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pokojnim Louis Ko-lencem. Prijatelji so prošeni, da se udeleže sv. maše. Easy J? iV W w. Jff ^BrnlL A \ niso hoteli pomoči zaveznikov } Paris. — Iz vladnih krogov ci pr'haja zdaj na dan, kako so za- -i v^niki pritiskali na Fince, naj/1 Vzamej0 vojaško pomoč, pa Fin- 1 Cl očividno niso zaupali Angliji:11 ln ^anciji in so rajši pristali na 11: Rusije. Kot se poroča,!1 francoski zastopnik že'1. ^rca v Helsinki in je finski j P adi predložil načrt zaveznikov j1 ?a vojaško pomoč. Zavezniki da s )0 če so se odločili Finci prav ali ne. --o- zmaga za tretji termin Roosevelta Concord, N. H. — Prve pri-ai'ne volitve, ki šo se vršile v 2ržavi New Hampshire, so pokale zmago za Roosevelta in za ^egov tretji termin. Vseh osem r^okratskih delegatov za na-no konvencijo, ki so kandidi-1 z obljubo, da bodo volili za Roosevelta, je bilo izvoljenih. ^a kegljaško tekmo naJUtri ,Se odPel.iejo v Detroit Demsh ško tekmo Joseph Zirnefr!1"' John Malavašic, Oto man San' Thom Germek, Her- var m ca in Frank Hoče" ln°go uspeha ji mželimo. bombardiral sovražnik. Finska mora najti za vse te nove naseljence stanovanja. Finska vlada pravi, da se ni sililo ljudi, naj za puste domovja, kamor bodo prišli Rusi, toda ljudje sami dobro vedo, kakšni gospodarji pridejo tje in vedo, kaj se pravi živeti pod boljševiški m gospod-stvom. Vlada ima pred seboj jako težaven problem, ko bo morala najti stanovanja in zemljo za nove naseljence. Armada se mora umakniti iz ozemlja* kamoi; pridejo Rusi do 10. aprila. Naši prijatelji nas opominjajo ,naj prej ko mogoče odgovorimo na obdolžitve od strani Pro-svete, Enakopravnosti in Prole-tarca, ki so poročali o naši firmi netočna poročila. Naši prijatelji nam zatrjujejo, da je tisto obrekovanje zelo škodilo našemu podjetju ter da je zato potreba dati obširnega pojasnila, kaj je resnice na vsej stvari. Za sedaj na kratko povemo tole : Mi vemo, da je bilo tisto obrekovanje za nas v veliko škodo, kot je v škodo vsako obrekovanje in da naše podjetje radi tega trpi. Toda v kratkih stavkih vso zadevo ne bi mogli razjasniti. Saj so se tudi tisti, ki so obme-tali naše dobro ime z blatom, in lto iz samega osebnega maščeva- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class* matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «s|ffe>S3 i..........................1 BESEDA IZ MfiODA . ....................... No. 63 Fri., March 15, 1940 Zmagovalec diktira pogoje Pogoji, katere je morala Finska sprejeti od Rusije, niso bili nobeni mirovni pogoji, ampak naravnost zahteva zmagovalca nad žrtvijo, ki leži na tleh. Prav na tak način, kot je bil diktiran versaillski mir Nemčiji, ki je bil vseskozi krivičen in katerega posledica je sedanja evropska vojna. In ti mirovni pogoji, ki jih je diktirala Rusija Finski, bodo ponavljanje vzrokov za prihodno vojno. Tako je bil strt odpor hrabrega' finskega naroda, ki je mislil, da ima pravico boriti se za svojo svobodo, za svojo neodvisnost. Pa zdaj vidi, da te pravice ni imel. Vseeno to ne izbriše slave malega narodiča, slave mož in žena, ki so dali življenje za svobodo. Njih žrtve bodo za večno zapisane v zgodovini. V zgodovini bo pa zapisan tudi sramotni čin ruskega naroda, ki je brez vzroka in brez povoda planil po šibkem sosedu in ga stisnil za'vrat. Finci niso imeli nobene prilike za zmago. V številu armade, v količini in kakovosti orožja niso bili kos močnemu napadalcu. Po svoji zemljepisni legi niso mogli pričakovati pomoči od zunaj, če že ne upoštevamo dejstva, da se nj/h sosedje, Švedi in Norvežani niso hoteli podati v boj zanje. Eno pa je, ki-na celi Črti pobija izgovor Moskve, da jo lastna varnost sili, da vpade v Finsko rekoč, da mora zavarovati svoje meje proti zapadnim državam, ki hočejo porabiti Finsko kot orodje proti Rusiji. Stalin in stalinovci po vsem svetu so izgovarjali Sovjetijo, da je bila prisiljena iti preko svojih meja, predno pride sovražnik nanjo. Ves potek finske vojne postavlja Stalina na laž in dokazuje vso plitkost1 teh praznih izgovorov. Če bi bilo res, da je Anglija, na primer, šuntala Finsko, naj napade Rusijo, potem bi bila Anglija pomagala Finski v tej vojni. Če so nameravale zapadne države res pasti po Sovjetiji, potem so imeli zadnje tri mesece in pol za to najlepšo priliko. Nekaj divizij angleških in francoskih vojakov, bi bil pognal Ruse iz Finske in še dlje. Saj če vsa ogromna ruska armada ni mogla tri mesece opraviti skoro nič proti peščici Fincev, kaj bi bilo šele potem, če bi bili poslali za-padni zavezniki v pomoč vojaštvo in orožje. Toda, ker tega. niso storili, je jasno ko na dlani, da zavezniki niso marali vojne z Rusijo, da torej ruske meje niso bile v nevarnosti, torej je prazen izgovor, da je bila Sovjetija prisiljena vpasti v Finsko razen iz namena, da se ji je hotelo tuje zemlje in gospodstva nad Baltikom. Iz tega sledi, kar je pisalo in zatrjevalo demokratsko časopisje po vsem svetu, da je bil vpad boljsevikov'na Finsko čisto enostaven rop tuje zemlje, pohod roparjev in morilcev nad šibkega soseda. Nikdar še ni bilo in nikdar več ne bo take prilike za "kapitalistične" zapadne države streti Rusijo, ko so jo imele v sedanji finski vojni, če bi bil to njih namen, kot je trdila Sovjetija. 500 letal, 100,000 vojakov in nekaj baterij topov od strani zaveznikov bi bilo opravilo svoje delo. Toda do tega ni prišlo in zato stoji danes Rusija razgaljena pred svetom in nje namen prozoren: hotenje po sosedovi zemlji, zahteva po nadvladi nad drugimi. S tem, da razne demokratske države, predvsem zapadne 'kapitalistične" niso poslale pomoči Finski, so dokazale, da ne marajo, ali niso marale vojne z Rusijo. Radi njih bi bil Stalin lahko mirno spal v Kremlinu. Sicer je težko razumeti, da bi zavezniki, ki trdijo, da se bore za ohranitev* demokracije, pustile pasti eno najbolj demokratskih držav na svetu. Toda fakt je tukaj, da so zavezniki to storili, ker ne marajo vojne z Rusijo. Njih boj gre samo proti Nemčiji oziroma hitlerizmu. Kako se; more torej zdaj Stalin oprati pred svetom? Nikakor! V zgodovini' bo zapisan s krvavimi črkami in z gnusom bo vsak govoril, kako je vpadel 180 milijonski narod po 3 milijonskem narodu brez vzroka in brez povoda, če ne štejemo kot vzrok silo močnejšega. Finska, dežela kulture in naprednosti, ki je bila prva dežela na svetu, ki je še leta 1906 dala ženskam volivno pravico, ki je živela samo svobodi in pridnemu delu, ta dežela je padla kot žrtev sile močnejšega. S hrabrim finskim narodom je simpatiziral ves svet, toda Finska samo z simpatijami ni mogla zmagati. Zmagal je boljševizem in hitlerizem, roka v roki. Taka usoda čaka one, ki bodo padli pod peto teh dveh "demokratskih" držav, katerima stojita na čelu okrvavljenih rok Stalin in Hitler, rujavi, in rdeči diktator, v tesnem bratskem objemu, da poteptata vsako svobodo in demokra-.cijo na svetu. Kljub porazu in sramotnim mirovnim pogojem, pa finski narod lahko ponosno nosi svojo glavo. Finski možje in fantje -so se izkazali, da njih junaštvo ne bo nikdar pozabljeno. Toda še vedno velja pravilo svete pravice: ni dovolj, če spraviš koga na kolena in mu stopiš za vrat. Uničiti ga moraš popolnoma, ali pa bo teptani vstal in ti nekega dne vse povrni! z obrestmi vred. Tako bo tudi na finsko-ruski meji. Rusija, ki je imela dozdaj miroljubnega soseda, ima zdaj smrtnega sovražnika, ki ne bo pozabi! ponižanja, dokler bo živel en sam potomec hrabrega finskega naroda. Njih dan bo še prišel. Vsaka krivica na svetu se maščuje in tudi ta se bo. Tudi za Fince bo še prišel dan! In prišel bo tudi za Stalina in Hitlerja! Volitve se nam bližajo Zopet se nam bližajo volitve, no pa saj to ni nič novega, saj jih imamo skoro že vsak mesec, čas bi že bilo, da bi se naredila postava, da bi se volilo samo enkrat na leto. Nič vam ne bom priporočal, da volite za ali proti, saj čitate časopise, toliko vam povem, da smo vsi pod eno marelo, če se bodo davki višali jih bomo morali vsi plačevati, ^edaj je samo vprašanje ali so politikarji upravičeni zopet zahtevati več denarja. O tem se že debatira po časopisih, v naših kakor tudi v angleških in se protestira proti takemu zapravljanju. Ljudje se danes sprašujejo kam neki gre ves denar, ker vedno zahtevajo več in več. Poglejmo malo na leto 1938, šolski odbor je prosil za več denarja, volivci so ga odobrili in kaj je bilo, predsednik si je povišal plačo za celih 24 sto na leto, poviša? plače svojim prijateljem, oskrbnikom, učiteljicam ter kupoval nepotrebne stvari. Tako je razmetaval denar na vse strani, seveda sedaj ga pa zopet primanjkuje. Ali niso ti ljudje prej vedeli koliko imajo denarja na razpolago. Ali veste, da je tam, kjer je bil pred petimi leti en oskrb nik, da jih danes pet, ali veste, da imajo sedaj v šolah manj otrok, kot so jih pa imeli pred petimi leti in ali veste, da šole popravljajo WPA delavci, ki so plačani od federalne vlade ne pa od šolskega odbora, pa vseeno ni denarja. Torej mora vsak pri-poznati, da je slabo gospodarstvo pri šolskem odboru, če volivci ne bodo dovolili nove vsote denarja, bodo s tem ustavili to zapravljanje, sedaj pa sodite sami. Poglejmo pa še malo našo mestno vlado, kjer zopet ni denarja in bodo volitve za nove davke. Vprašanje pa je ali je bil naš ata župan upravičen, da si je povišal plačo kar za tri tisoč dolarjev, ali je župan upravičen, da nastavlja ljudi, ki jim plačuje od 60 do sto dolarjev na dan. Zopet je tukaj vprašanje, ali je res en sam človek vreden sto dolarjev na dan ali je to sama politika, vprašanje je tudi ali je bil župan upravičen, da je povišal plače svojim prijateljim od 5 na 6 tisoč, ali so ti ljudje res toliko vredni. Ali so bili coun-iilmani res upravičeni, da so si povišali plače za 12 na leto in tako naprej in naprej. Torej, i^kar se ne čudimo če ni denarja in to zapravljanje se lahko ustavi's tem, da volivci ne dovolijo novi hdavkov, če pa bodo volivci dovolili <še več, potem pa zakaj bi politikarji ne zapravil ali. Volitve bodo odločile 27 marca. Frank Opaskar, st. -o- Politična aktivnost v 32. vardi John Rožanc, vardni vodja nam je pojasnil položaj v vardi in apeliral, da volimo proti vsakemu povišku davko\f, ker istih imamo že več kot dovolj. Delegat je pri Demokrat s k i Cosmopolitan ligi so nam sporočili, da je bil izvoljen za drugega podpredsednika John Centa na račun slovenske grupe zastopane pri ligi. Mr. John Centa je sedanji predsednik našega kluba. Klub je soglasno sklenil, da se inkorporira. Sprejeta so bila v tem smislu tudi nova pravila. Za indorsacijo sta zaprosila John Rožanc in Anthony Tomse. Omenjena naša člana kandidirata za državnega poslanca pri primarnih volitvah v mesecu maju. Klub je prošnji ugodil in obljubil, da bo šel na delo in poizkušal vse storiti za kandidata. Sedaj, ko so se združili vsi klubi v samo en slovenski demokratski klub, se lepo napreduje in tudi se opaža, da naši ljudje nočejo biti razdruženi in razcepljeni po malih skupinah. Klub je tudi soglasno sklenil, da čestita k zmagi Ray T. Mil-lerja ter ga kakor" do sedaj do sledno podpira. Člani kluba se dobro zavedajo, da dokler je bil lay T. Miller župan mesta Cle-elanda, da je bila v mestu poštena administracija z malimi jbratnimi stroški. Mr. Ray T. Miller je dal našemu narodu pošten odstotek del pri mestni upravi. Želja kluba je tudi, da gredo vsi naši ljudje dne 27. marca v volivne koče in volijo proti novim davkom. Mišljenje članstva je, če ne more gospod Burton s tem denarjem mesta upravljati, ki ga sedaj dobi, naj pa resigni-ra in njegovo mesto bo zavzel drugi, kateremu bodo sedanji dohodki zadostovali. Pri novih davkih niso samo prizadeti hišni posestniki, ampak tudi oni, ki najemnino plačujejo. čim večji bodo davki tem višja bo najemnina. Pojdimo na volišče in pokažimo z našimi glasovi, da nam "ata" Burton in njegovi davki nič več ne dopade-jo. Victor J. Tomažic, tajnik. -o-— Za velikonočni čas V četrtek dne 22. februarja se je vršila v Jurkovi dvorani na Waterloo rd. mesečna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde. Seji je prisostvald okrog 70 članov. Seja je bila zelo živahna in interesantna. dišali smo poročila o delovanju prešnje-ga odbora in delegatov Cosmopolitan demokratske lige, kjer je včlanjenih dvajset narodov živečih v Cuyahoga okraju. Anton Vehovec, naš mestni za-stepnik nam je povedal, kaj se dela v mestni zbornici in kako naš "ata" Burton želi vedno več davkov, proti katerim se on in drugi demokratje bore. Frank Surinam je povedal, da je naša skupnost in skupni nastopi potrebni. Poudarjal je važnost naših klubov in priporo-čevai, da bi morali biti vsi slovenski demokratski klubi v nastopih federativno združeni. že precej ča%a je kar šem čita-la, da je bila tiskana knjiga "Za božjim klicem" in poklonjena g. župniku, kanoniku Omanu ob 60 letnici rojstva. Ta knjiga je šele pred par dnevi prišla tudi meni v roke. Ura je bila že pol noči, a čita-nje je bilo tako zanimivo, da nisem mogla od knjige. Ne vem zakaj smo tako malomarni, da se za tako čtivo kaj bolj ne zanimamo in si takih knjig tudi preskrbimo. še je zima in še imamo časa za čitanje in knjige se šo dobe. Stopite ponje. Tisti dolar, ki ga plačate zV to knjigo bo šel za novo cerkev in vem, da ne bo nikomur žal, če jo bo kupil. Še v stari domovini me je vedno veselilo lepo branje, saj smo dekleta hodile ob nedeljah k g. župniku po knjige. Nekoč mi je prišla v roke knjiga "Od malega življenja pa do starosti" g. žup-pika Janeza Podboja iz Ribnice (Cenetov). Ta knjiga j« bila podobna tej, ki jo sedaj berem. V neki knjigi sem brala o bla-goslovljenju velikonočnih jedil in tam sem tudi brala, da se nekatere reči blagoslovijo z blagoslovljeno vodo in ta velikonočna jedila pa s kadilom in dekleta smo si mislile o, zato pa je toliko dima v hiši, da smo komaj našle vsaka svoj jerbas. Tukaj pa so čisto drugačne navade. Seveda, dokler so bili moji otroci še majhni, nisem skoro vedela kako tukaj blagoslavljajo, a sedaj pa ko moram sama nositi k blagoslovu pa vidim in ob tej priliki mi misli uhajajo v staro domovino. Prepričana sem, da se marsika- tera ženska tega spominja. Na misli mi je nek resničen dogodek in že vsako leto se pripravljam, da bi ga povedala, ker se tiče velikonočnega časa. Mislim, da bi bilo pravilno, da ga zapišem, ker bo mogoče kateri malo bolj premislil in v tem opravil svojo velikonočno dolžnost. Kdor je tam od naš doma se bo gotovo še spomnil, čeprav je že' blizlu 40 let, kar se je to prigodilo. Blizu nas je živel človek z imenom Jakob. Bil je siromašen in zelo podvržen lenobi, da si je malokdaj zaslužil za 5 krajcarjev kruha na teden. Nekoč mu je nekdo svetoval, da naj si kupi kvasu, ki se ga rabi kadar se peče kruh, češ, če se bo tistega najedel, bo dalj časa sit. Ta človek tudi ni bil z ljudmi nič kaj prijazen in tudi v cerkev ni zahajal. Mogoče zato, ker ni imel čedne obleke. Prišla je zopet velika noč — velika nedelja — in Jakob jo urnih nog maha proti gozdu. Srečal pa ga je dober faran in ga nagovoril. Vprašal je Jakoba, če je že kaj "zegna" dobil in ko mu Jakob pove, da še nič, ga ta dobri faran povabi na svoj dom in mu odreže treh stvari: malo pogače, kolača in plečeta. Jakob to zvame ne da bi se zahvalil. Gospodar je debelo gledal za njim in si mislil "še boglonej" ne reče, ko sem mu dal jesti. Naslednjega dne se gospodarju zahoče jesti. Odgrne jerbas in ne njalo se je začudil, ko vidi, da kjer je odrezal jedil za lenega Jakoba, je bilo sedaj plesni-vo, ki pa si ni vedel kako razložiti ta dogodek ali je bilo temu krivo, ker se mu postopač Jakob ni zahvalil, ali zato, ker ni zahajal v cerkev in prejemal sv. zakramentov. To zgodbo sem slišala iz ust mojega očeta in tisti, ki ste iz našega kraja doma se boste gotovo še spominjali tega. Pozdravljeni vsi čitatelji Ameriške Domovine, Antonija Gnidovec. Z brzovlakcm skozi Saharo Sahara je velika in Pariz je daleč, potniške zveze skozi puščave niso najboljše in črne čete se nemara pripravljajo, da odidejo na Maginotovo črto. Zato je francoski parlament izno-va poudarjal potrebo najhitrejše gradnje železniške proge skozi Saharo, skozi ta del naše zemlje, ki je tako velik kakor vsa Evropa, pa yna le toliko prebivalstva, kakor kako srednje veliko evropsko mesto. Ker obstoja ta načrt še iz prejšnjega stoletja/se bo zdaj brez dvoma moral uresničiti. Nemara se bodo črni domačini zaradi železnice kaj bolj pomirili in ne bodo uporni, kakor so bili leta 1880, ko je polkovnik Flatters s svojimi zvestimi pristaši odšel proučevat Saharo zaradi morebitne gradnje železniške proge. Polk o v n i k Flatters je tedaj padel kot prva žrtev divjih Tuai'egov. Srečna usoda ga je obvarovala okrutnih muk, ki so jih morali prestati njegovi spremljevalci. V tej deželi žeje, v vročini 50 stop C in v mrzlih nočeh so Francozi prestajali neizmerne muke. Nekaj vojakov je od blazne lakote pogoltnilo trupla svojih lastnih tovarišev. Nobeden ni živ ušel okrutni usodi saharske pošasti. Bojevitost puščavskih prebivalcev in njih mržnja proti prodiranju evropske kulture se medtem nista nič polegli. Prav nič si ne želijo voziti se z brzovlakom, še zmeraj imajo rajši velblode in konje, vseeno, ali potujejo po puščavi kot saharski razbojniki ali kot narodni romarji. Sahara je pokrajina, ki jako otežkočuje gradnjo kake železnice, ki ima peščene , kamnitne in sipinske planote, katere so visoke tudi do 2500 m, dalje je polna slanih jezer, ilovnatih tal in barij. V mirnih časih so Francozi poudarjali pomen železnice zaradi gospodarskih koristi in so tozadevno Nekaj zanimivosti iz šerifovega urada v okraju Cuyahoga h. MODERNIZIRAJ A JEČA V namenu, da napravi našo okrajno ječ moderno, kot je sploh kaka druga v tej deželi, je šerif Martin L. O'Donnell prenovil tla v kleti in v četrtem nadstropju v poslopju kriminalne sodnije. Nevarna navada, da se je vozilo jetnike do 4. nadstropja s spenjačo se je opustila. Jetnike se zdaj vpisuje v spodnjih prostorih. Jetniki stopijo zdaj naravnost iz jetniškega voza v celico. Novi jetniki so vknjiženi posamezno in so porazdeljeni po starosti, P° zdravstvenem in dušnem stanju, katerega zločina so obtoženi. Povprečno pride na dan do 40 jetnikov. Potem ko so bili vknjiženi, se jih pošlje v pršno kopelj. Vsi deputiji imajo zdaj uniforme, toda noben ne sme imeti v jetniškem po-Sherif M. L. O'Donneii slopju orožja. V ječi je avtomatični signal, ki v sili skliče vse deputije na določena mesta. Depustiji imajo za to večkrat vaje, da so izvežbani za vse slučajnosti. Spenjače imajo zdaj prvič steklo, skozi katero ne prodre krogla. V spenjačo ne sme nihče drugi, razen če se izkaže z dovolje-^ njem za vizit ali uniformiran deputij. Vsak hodnik, kjer se nahajajo celice je zavarovan z električno zatvoro. Vsak oddelqk posebej se lahko zapre zase, če bi se pojavili kaki nemiri v drugih oddelkih. Deputiji so vedno obdr-žavani v izvrstnem fizične mstanju z pogostimi vojaškimi vežbatm, katere je vpeljal šerif O' Donnell, ko je nastopil urad. Naša okrajna ječa ni kazenska kolonija. Vodi se na principu, da tisti, ki pridejo sem, še niso bili sojeni, torej še niso jetniki, zato je pa treba s takimi ljudmi postopali kbt s sebi enakimi. Tega načela se vedno drži šerif O'Donnell. Vi in vaši prijatelji ste vabljeni, da si ogledat ječo in pregledate nje upravo. Za obisk se lahko domenite v šerifovem uradu. Martin L. O'Donnell, šerif Glavni deputij Clarence M. Tylicki, deputiji: Charles F. Wing, Michael J. Kilbane, Harry Brown, Anthony McGinty, Arthur Burns, Peter Beedlow. Tajnica Miss Marie Plechaty. Dr. A. V. Fried, jetniški zdravnik. Dan Patty, strežnik. Civilna divizija: glavni deputij John Gillespie, deputij Paul O'Donnell. Slovenski deputiji: Bertha Cerevnick, Joseph Gornick, Joseph Kovach, Anton Kosan, Lawrence Leskovec, Ernest Modic, Nicholas Markusic, Lea Plecko, Anton Zakrajšek. razvijali krasne načrte, kot na primer: neposredna zveza iz Londona do kimberleyskih demant-nih najdišč ali do johanesburških zlatih rudnikov. Vsakovrstni načrti so se pojavljali, vendar je ostala železniška proga skozi Saharo le na papirju. Leta 1912 je iznova oživel načrt te proge, in sicer s pretvezo, da bo treba vse armade črncev zbrati v eno samo taborišče v Severni Afriki. Ta zamisel je toliko razgibala Francoze, da so odšle nove eks-pedicije v Saharo, a o njih poteku so Francozi malo zvedeli, icer so bili Tuaregi še zmeraj jako bojeviti. Mogoče so se ti narodi zavedeli, da saharska želez-lica ni srčna žila prometa, ampak naj bi postala — srčna žila krvi črncev, ki bi naj jih v primeru vojne Francija načela. Vendar so še druge ekspedici-je nemoteno iskale zveze med različnimi oazami južnega Alži-ra proti jezeru Čada, do Nigra in do obale Atlantskega oceana. In so iskali dalje, kako bi zvezali oaze, in Sredozemsko morje preko Orana in Colomb-Bešarja — pa je leta 1914 izbruhnila vtoj-la. In tako so še nadalje potova-e karavane skozi puščavo s tovori slonove kosti, orožja, smodnika in zlatega prahu. Otroci puščave imajo radi takšno romantično potovanje. Kaj zato, če potuje iz Timbuktuja v Tugurt kar pol leta, čeprav avto prevozi to pot v 20 dneh, kar je francoska avtomobilska kolona kmalu po vojni dokazala. V tem času je vnovič zaživela želja po saharski železnici. In v Parizu so že kar govorili o počitniškem potovanju z modernimi brzovlaki v oaze. Tam je hotela gospoda prebiti svoje zimske počitnice, že so hoteli dati natiskati prospekte raznih potovanj v Saharo in po njej, pa so Tuaregi spet vse pokvarili. Neki evropski vladar se je nameraval z avtomobilom prepeljati skozi Saharo po potih, ki so bili blizu nameravane železniške proge, že dolgo prej so bili poslali ovaduške čete na tista pota, da bi preprečili kake napade. Le malo teh mož je poslalo kak glas v domovino. Toda ti glasovi so bili zadostno svarilo vladarju, naj se ne spušča na tako pot. A zaradi takih modernih puščavskih piratov vendar ne bodo opustili gradnje železnice! Pa le kaže vse tako, da saharske j te verjamete alv pa ne Ko so Rusi naskakovali finsko mesto Viipuri in so osem dni ir* osem noči neprestano grmeli topovi, ragljale strojnice in tre ; skale granate, <^a je bilo res kot ; pravcati sodni dan, sta se v ne-'kem zaklonišču pogovarjala dva ' ruska vojaka. Prvi reče: "Zakaj si stopil v vojsko?" "Samec sem in všeč mi je vojaški stan. Zakaj si pa ti vo-1 jak?" "Oženjen sem in imam rad : mir," se je odrezal ta. •i* Žena: "Aha, včeraj mi je Pf ' prijateljica povedala, da te je v1* dela z neko tujo žensko!" Mož: "Kakšno tujo žensko-Saj se poznava že pet let." železnice ne bo vprav zaradi domačih plemenov, dasi se Francozi na vso moč ogrevajo zanjo- IZ DOMOVINE — Rubežni v Sloveniji. Naprav 1. 1938 in 1937 so lani rubežni številčno znatno padle. Pri 49 okrajnih sodiščih, ki spadajo pod pristojnost ljubljanskega f pelacijskega sodišča, je bilo lan1 zaznamovanih 67,757 raznih rubežni na premičnine in nepremičnine, predlanskim pa 71,897-Rubežni so po vojni dosegle rekord 1. 1987, ko jih je bilo v Sloveniji izkazanih 73,670. Ljubljana je lani imela 1'0,002 rubežni> predlanskim 12,206 in leta 1937 pa največ 12,662. Maribor je imel lani 9,901 rubežen, predlanskim 11,248. To leto je Maribor prednjačil glede rubežni pred vsemi, okrajnimi sodišči. Rubežni so torej lani nazadovale, izredno, pa so se pomnožile zemljiškoknjižne zadeve. Zemljiške knjige vseh okrajnih sodišč v Sloveniji so lani izkazale 99,-995 poslovnih številk, predlanskim samo 79,304. Pravi številke zemljiških knjig kažejo na okol-nost, da so se lani, zlasti od avgusta naprej silno razmahnile špekulacije z zemljišči in hišanii* to ne samo v Ljubljani, temveč tudi po drugih krajih Slovenije-Vse hiti denar investirat v zemljišča in hiše! —V celjski bolnišnici je umrl 37 letni posestnik A-lojz Sekič iz Kostrivnice. Neumnost! Pustite take ot rocarije! Ničesar ne bodete zve-.. ' Le tole vam povem. Ponavljam, res vesel sem, da smo se sPet našli! Tako dolgo sva hre-fenela po vas, tako dolgo sva vas 'skala, lahko si sami mislite, a je najino veselje odkritosrčno 111 resnično! Saj vas vendar i-mava, končno končno končno -i-mava!" .Dolgo je buljil v mene s prazni očmi. Pa je. zaklel, tako o dui'no zaklel, da njegove kletvi- Ce ne morem ponoviti, in besno zatulil; "Lopov, tega bodi vesel, da te ^atram za znorelega človeka! aJti če bi vedel, da si zdrave Pameti ter da govoriš nameno-ma In premišljeno, bi-te s tisoč Lukami prepričal, da ne poznam nobene šale! Toda prizanesel ti še bom, v k'ru in prijazno bom govoril s-veb°J. Pa če mi ne boš odkritosr-in voljno odgovarjal, te ča-a smrt, kakršne še živ človek in okusi]!" Sedel je pred mene, strmel ne-a.j časa zamišljen v tla, kot bi blral misli, pa začel: , "Vidva z Winnetouom si pač °mišljujeta, da sta sila naviha-dečka! Vobče najpametnej-** na vsem divjem zapadu, kaj-Pa kako neumna, kako ne-°nčno neumna sta v resnici! Pomisli malo nazaj! Kako sta J tistikrat lovila, kako blizu da vaju prevari jo. In lepo so vaju speljali na led! Kaj pač misliš da smo?" Kdo ali kaj je bil, tega niti slutil nisem več. čisto natančno sem vedel, pri čem da sem z njim in kaj da je njegov poklic. Pa previden sem moral biti, nisem mu smel vsega povedati, kar sem vedel. Dejal sem: "Lopov ste bili od nekdaj in ste najbrž še tudi -danes. Več pa meni ni treba vedeti." "Lepo! Pa eno ti povem! Zaenkrat bom to žalitev mirno vtaknil v žep. Kajti ko se domeniva, pride kazen! To si zapiši za uho! In ne boš dolgo čakal na njo! Čisto odkrito ti bom priznal, da res rajši samo žanjemo, ko pa da bi tudi sejali. Sejanje je naporno delo, prepuščamo ga rajši drugim. Kjer pa najdemo žetev, ki se nudi brez posebnih težav in-naporov, tam se je brž lotimo in ne poprašujemo mnogo, kaj bodo rekli tisti, ki so sejali in ki pravijo, da je polje njihova last. Tako smq namreč dosedaj živeli in dobro smo izhajali, pa bomo še tudi v bodoče tako živeli, vse dokler ne bomo imeli dovolj." "In kedaj bo pač neki tisto?" "Morebiti kmalu, čul sem namreč, da leži tod nekje v bližini polje, bogato in zrelo polje. In tisto polje bomo poželi. In če nam bo šlo topot po sreči, lahko rečem, da imamo dovolj ter da smemo sesti in uživati sadove našega truda." "čestitam!" sem dejal porogljivo. "Hvala ti!" je odgovoril, ne da bi bil opazil moj porogljivi glas. "Ker nam čestitaš in ker nam torej dobro želiš, mislim, da nam boš tudi k žetvi rad pripomogel !" "Kako vam naj pripomorem k žetvi?" "Povedal nam boš, kje leži tisto polje." "A tako —? Torej še niti ne veste, kje da leži tisto bogato, zrelo polje —?" "Ne." "Pa ste pravili, da leži tod nekje v bližini —." "Seveda! Pa le to vemo, druga pa nič." "Neprijetna reč!" "O prav nič ni neprijetna." "Ne —?" "Ker bomo zvedeli, kje da polje leži." "Od koga?" "Ti nam boš povedal." "Hm —! Dvomim!" "Res?" "Da!" "Zakaj ?" "Ker res ne vem za polje, ki bi tod nekje v bližini ležalo in ki bi bilo še bogato in zrelo povrh." "Pa veš!" "Res ne!" "Ne razumeš me." "Pa mi pomagaj!" "Pomagal bom tvojemu spominu. Ne mislim namreč žitnega ali koruznega polja —." "Ampak — ?" "Ampak skrivališče —." "Skrivališče —?" "Zaloge." "Aha — r\ "Da. In tiste zaloge bi radi izpraznili." "A tako —! In kaj je v tistih zalogah?" "Kožuhovina in druge reči." "Hm —! Lepe reči!" "Da! Reči, ki nesejo." "Razumem. In jaz da bi naj vedel za tiste zaloge —?" "Da." "Najbrž se motyte, Mr. San-ter!" ' ."O ne! Vem, pri čem da s^m s teboj! Ne delaj se tako nedolžnega !" "Odkod pa veste, da ravno jaz poznam tiste zaloge?" i Dalje prihodnjič) JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU rnnrnmrnm i i 111111 m »t t,mm i ? t; s t ? m t u»ummwmmwwmmmmmmumnffiti Kakor cerkev sv. Petra v Rimu sem z občudovanjem zrl na Hagijo Sofijo in na lastne oči ugotovil njeno lepoto ter se prepričal, da to kar sem o njej čital ni nič pretirano. Cesar Justinjan ni pretiraval, ko je ob pogledu nanjo zaklical: "Salomon, premagal sem te!" Res težko, da bi bil Salomonov tempelj v Jeruzalemu tako lep kot je Hagija Sofija. Videl sem krasne cerkve, bazilike kot katedrale, a kar se tiče lepote in veličine bo le res, da ji pred-njači le cerkev sv. Petra v Rimu. Krasne, umetniško izdelane galerije z številnim marmornatim stebrovjem, oboki tako umetniško okrašeni, da človek pri pogledu na to strmi ter se divi bajni krasoti pisanega marmorja. Visoko gori pa se nalahno boči veličastna kupola z številnimi malimi okenci skozi katere lije svetloba v svetišče. Kako krasno je moralo biti tukaj, ko je tu stoloval mogočni carigrajski patrijarh ter je v slovesnem patrijarhalnem or-natu opravil službo božjo pri kateri je bil v vsem sijaju navzoč bizantinski cesar. Tedaj se je tu vse lesketalo v zlatu in srebru ter dragih kamnih in od številnih lučic se je bliščal gladko brušeni marmor, da je biJo kakor nekaj nadzemelj-skega. Kakšno je bilo tedaj, priča sledeči zgodovinski dogodek: Ruski veliki knez Vladimir I. (980—1015) se je odločil, da sprejme eno izmed ver, katere so mu priporočali razni verski predstavniki, ter potem istq vpelje tudi med Ruse. Po nasvetu veljavnih mož pošlje Vladimir nekatere može, da gredo med drugoverce, si ogledajo njih bogoslužje, ter tako pro-najdejo katera vera je boljša in mu potem o isti poročajo. Vladimirjevi poslanci so med drugimi prišli tudi v Carigrad. Bizantinci, ki so vedeli kako Ruse najlažje pritegnejo nase, povabijo Vladimirjeve poslance v cerkev Svete Modrosti, kjer je patrijarh v pričo njih opravil slovesno službo božjo kakor da je največji praznik. Paganski Rusi so kar strmeli nad toliko lepoto in ko so se vrnili v Kijev, so potem poročali Vladimirju rekoč: "Nismo vedeli, ali se nahajamo na nebu ali na zemlji. Na zemlji pač kaj takega ni, mi nismo mogli verjeti toliki krasoti, le toliko vemo, da prebiva Bog med temi ljudmi. Njihova služba božja je lepša, kakor kjerkoli drugod," ter Vladimirju svetovali, da postane kristjan, kar se je potem tudi zgodilo. Tako jc Hagija Sofija očarala Ruse ter jih pritegnila nase. Ker je marsikateremu Hagija Sofija morda še bolj malo znana, nekaterim pa celo nič, se mi zdi umestno, da nekoliko popišem iz zgodovine tega nekdanjega svetišča, v katerem je često molil tudi apostol Slovanov sv. Ciril, ki je bil nekaj časa arhivar cerkve Svete Modrosti, ter nekak patrijarhov tajnik ; da opišem o dogodkih, ki ko se odigrali tukaj, ter so \ bili žal prav usodni in so znat-i no vplivali tudi na Slovane, žal, j da na način, ki je bil in je za' Slovane še zelo kvaren, ker! ravno tukaj se je izvršil dogo- l dek, ki je razklal Cerkev ter , razdelil Slovane v katoliške in j pravoslavne. Ker smo Sloven- j ci del velike slovanske družine, bo to enega ali drugega morda tem bolj zanimalo. Hagija Soifja •— cerkev Svete Modrosti, ali Modrosti Božje, okrajšano tudi Sv. Sofija ali sv. Zofija, po turško Aya Sofya se splošno naziva Hagija Sofija ali Hagia Sofia in s tem imenom jo ponajvečkrat imenujem tudi jaz. Prvo cerkev Svete Modrosti je sezidal že 1. 326 cesar Konstantin, ki se je preselil iz Rima v Bizant. Veliki cesar, ki je sezidal več prav krasnih cerkev ali bazilik, je med drugimi sezidal cerkev sv. Petra v Rimu, potem cerkev Božjega groba v Jeruzalemu, ter še več drugih, zlasti v Sveti deželi, kjer mu je pri tem delu odlično pomagala njegova mati, cesarica sv. Helena. Kot nova cesarska prestolica je bila med njimi odlikovan tudi Carigrad, kjer je bilo sezidano krščansko svetišče. Konštantinova cerkev je pa potem pogorela, nakar so jo zopet obnovili; več let potem jo je zopet uničil požar in zopet je bilo treba obnove. Veliki bizantinski državi je takrat vladal cesar Justinjan I. Upravda (527—565), ki se je odločil, da zgradi najlepše svetišče na svetu, da bo kot tako vredno prestolice velikega cesarstva. Ne oziraje se na ogromne stroške se je ponosni cesar lo- til zidanja novega svetišča, da z njim nadkrili vsa druga, ter prekosi samega Salomona. Da povsem izpelje zasnovani načrt je najel dva najboljša mojstya tedanje dobe: Antemija iz Tra-lisa in Izidorja iz Mileta, ki sta ; imela nalogo, ustvariti podobo j nebes na zemlji. Z zidavo so j pričeli 1. 532, ter je bilo pri tem j delu zaposljenih 10,000 delav-!cev, katere je nadzorovalo 100 j arhitektov. Pet let so zidali to ' veličastno stavbo, za katero so j rabili najboljši materijal ter j prvovrstni marmor, katerega so pobrali od starih svetišč, iz 1 Akropole v Atenah, Efeza, Dela in daže iz daljnega Balbeka. SPECIALS Friday-Saturday Fresh Roll Creamery Butter, lb........WAc Strictly Fresh Selected Eggs, doz........Wk Good Quality Pork and Beans, 6 lib. cans 25c Morton Salt, 2 boxes. .15c Pure Granulated Sugar, 25 lb. Sack.......$1.19 Good Quality Spaghetti or Macaroni, 4 lbs.. .25c (Made from Pure Semolina) Henkers Velvet Cake Flour,5lb.Sack ....29c A Large Box of Henkel's Pancake Flour "Free" "Free" cups of Chocolate Milk made from Lion Milk will be served all day Saturday. SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Kdor želi Najboljše domače suhe klobase, po 4 funte za $1.00; domače sveže klobase po 22c funt, jetrne in krvave klobase po 5c vsaka; domače kislo zelje po 6c funt. Sveže vampe po 12c funt in lepa zaloga mlade prasetine. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Stanovanje 5 sob se oda v najem mirni družini na 7002 Becker Court. To je južno od St. Clair Ave. in 70. cesta. Vprašajte v suite, št. 4 zgo-rej. ' (64) Proda se kegljišče Norwood Bowling Alleys, 6125 St. Clair Ave. Kogar zanima naj se zglasi pri lastniku na zgor-njem naslovu. (63) Vse vrste premog in bukova drva dobite lahko po najnižjih cenah. Pokličite KEn-more 5374 — 4381. Jos. Kern 353 E. 156th St. (Thurs. x) OKUSEN ŽELODEC ZA ZDRAV ŽELODEC! Sedaj je tisti čas, ko vsaka gospodinja misli na velikonočne jestvine, in kaj je velika noč brez dobrega suhega mesa? Torej pri nas dobite najboljše vrste želodce, šunke, klobase in drugo suho meso. Nudimo vam posebne cene: Suhi želodci, ft.........25c Najboljše klobase, ft. ,. .25c Dobite tudi posebno nizke cene na vsem svežem in suhem mesu. Se priporoča KRIŽMAN MARKETS 678 E. 185th St. 1132 E. 71st$t. Sobo išče Pošteno dekle bi rado dobilo sobo v slovenski naselbini, kje med 55. in 65. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj prinese naslov v uradu tega lista (64) Prodajalec pohištva in raznih električnih predmetov se takoj sprejme, Slovenec ali Hrv^t. Tedenska plača in komišen. Vprašajte pri Norwod Appliance & Furnit. 6104 St. Clair Ave. _(mall, 13, 15) OBLEKE Prejeli smo veliko in najlepšo zalogo spomladanskih vzorcev. Naročite si velikonočno obleko sedaj. CHARLES ROGEL in SIN KROJAČ 6526 St. Clair Ave. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 W aterloo Rd. KEnmorc 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Stanovanjese odda v najem, 3 sobe in kopališče, pripravno za novoporočence. Vprašajte na 5920 Prosser Ave. Za dober premog pokličite MAR-KET COAL CO. END1COTT 1588 1261 Marquette Rd. Za vsakovrstna stavbinska dela, pokličite MUlberry 1065 KARL CENTA 668 E. 102d St. MIZAR IN STAVBENIK Švedski prostovoljci na poti na fronto, da nadomestijo izmučene Fince, ki že tedne hrabr o odbijajo ruske napade. Švedska je sicer nevtralna v tej vojni, a kljub temu pa je že lepo število švedskih prostovoljcev na Finskem. 'Dolgotrajno deževje in taljenje snega v severni Calif,omiji ni povzročilo samo veli-Lanakih poplav, ampali so se na več krajih začeli trgati plazovi zemlje, ki ogrožajo posamezna mesta. Tak plaz se je utrgal ob Bayshore glavni cesti kakor nam kaže slika. ! DRAMSKO DRUŠTVO "IVAN CANKAR" i vprizori : V NEDELJO 17. MARCA, 1940 I 1 OB 3. URI POPOLDNE I j v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave... igro v treh dejanjih i "Naši domači-tujci" 1 Spisal Andrej Kobal p program cj H ' d L-. Robert Iiossman, igra "marimba." Igra: Osebe : TOM HREN, farmer ...................................................... VATRO J. GRILL ROZA, njegova žena ............................................ IVANKA SCHIFFRER FRANK, njun sin ................................................. RUDOLPH WIDMAR LENA ERJAVEC, tovarniška delavka ....................... NEŽKA KALAN HELEN, njena hči ............................................. OLGA MARN TINE. ločeni mož Lene ......................:............................... JOHN ČEH MICA, dekla pri Hrenovih ................................................ PRANCES ILC ROGERS, Helenin sošolec ........................................... STANLEY SKUK H t Pozorišče igre: Cleveland in Madison, Ohio. f? Prvo dejanje se vrši na farmi pri Hrenovih; drugo dejanje v mestu 1 prt Erjavčevih; tretje dejanje aapet na farmi-pri Hrenovih. ^ p Režiser: Vatro J, Grill [Z Mojster odra: , Frank Žagar H! Masker; John, Stcblaj j-J Po igri zvečer se vrši zabava v avditoriju. Igra Louis Trebar I crkcstei. Vstopnina na dan igre pri blagajni 35 centov. V prizidku Jj p Se bc Mrviralo najboljša okrepčila za lačne žejne. fl TA PREDSTAVA JE PODARJENA V FINANČNO POMOČ SLO- ,_! [- VENSKEMU NARODNEMU MUZEJU V OLEVELANDl", OHIO. " Je že bil Winnetou! Ali me je °oil? Vsak drug bi se bil od sra-v zemljo skril in nikomur več bi bil prikazal pred oči! In ^ 0 Je bilo danes! Saj priznaš, ,fta sinoči videla moje oči v 8čavi'" •Peljati je mislil?" Da." "V1 vid . * sem seveda, moral sem ]fc)) S da je poskušal strel ob ko-je l''>n sem se koj umaknil. Pa h./H da bi me zalezoval., Saj Jjaš tudi to?" (Da." , Mene je mislil zalezovati, ha-(I I a'1aha —! Saj sem vendar vi-me je opazil, vsak otrok ^ " videl. In potem, pa gre in tak- zalezovati —! Pa še govori, kot bi mislil iti h niem—i Vsak začetnik, vsak jj. enhorn v prisluškovanju bi si , m°*"al v takem slučaju reči, Vs I? - ° *n me P°*skal —• In Začetnik bi bil vedel, kaj storiti —. Ne pa da bi jaz ae bil vedel — J m a me je "vkljub temu šel za-j °vat, to je bila neumnost, ki ne,Vet^e mogoče zagrešiti! Te-0 lcl bi morala biti za vajino ne-res ^epena kakor šolata' ' Mesto da bi bil on mene žaloval ... .. . cU> sem namreč ,iaz njega i j z°ya> Počakal sem ga in ko .jsem ga s puškinim ko-šei°m l3°bil na tla. Potem sem ]ožiln Poiskal odejo, ki jo je od-Veu lcer mu Je bila pri zalezo-^ nx napoti, si jo ornil in mir-Se *t()pil pred tebe. In tudi ti si si a.sijajno premotiti! Kaj si mislil, ko si opazil, da ni Zh dc tisti, ki je prišel iz gozda, * ;,ll7 v saotillo odejo —?" l(^esel sem bil." sem 1 Menda vese1' da ne te Po glavi lopnil? Najbrž lfa?anor^i sta se dala, zanoriti ial ? °Semletna šolarja! Sme-fiost I-Se vama> Pa vajina neum-ftiu 'ie ni Več za smeh> kvečje- j Pomilovanja je vredna. ttl0jijiHeclaj sta tako popolnoma v ue' r°kah, da vaju nič, prav nič se mJJre re_šiti smrti. Razen če •srCu ^ ne zgane v mojem ključeUnJniljenje- Ni namreč iz" Pa ie . bi vama prizanesel. mi nam°n'm samim pogojem, da veš k- rfeČ odkritosrčno vse po- Po^iei bom Vprašal, so. p08] Z" tele tri može! Moji sem vam iih naproti WINNETOU F« nemikem Inlndki K. Mays (Dalje prihodnjič.) sem! Bliže! Na uho vam bom šepetala." POSOJILA NA ZEMLJIŠČA za nakup, zidavo ali moderniziranje vaše hiše ali trgovskega lokala TRGOVSKA POSOJILA za trgovinske potrebe OSEBNA POSOJILA za male stroške za nujne potrebe FINANČNI NAČRTI za poceni financiranje avtomobilov in glavnih hišnih potrebščin. Che Cleveland Crust Coropantj Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_ ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME. Inc. fiOlti St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 VICTOR — BLUEBIRD — DECCA SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOSCE se dobi pri Snow Bros. Radio Co. 13914 St. Clair Ave. Velika zaloga električnih produktov do najnižjih cenah. VOCALION — COLUMBIA — BRUNSWICK Vprašajte za MR. JOHN CERNE Imamo naprodaj 5,000 GALON OHIJSKEGA CONCORD VINA v vašem galonu 59^ Balon, pripeljan 69^ Salon TED MANDEL, lastnik ...... M AN DELS WINERY 215 KEnmore 3445 821 E. 222nd St. Euclid. O. SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog: In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. 5510 Superior Ave. ENdicott 2727 ODPRTO ZVEČER DO 9 OB SREDAH, PETKIH IN SOBOTAH 15602 Waterloo Ud. RICHMAN BROTHERS naznanjajo nove spomladanske obleke BREZ ZVIŠANJA mm^mmmmmmmmmssmmmmmm' V CENI Volna se je v resnici podražila za 30 do 35 odstotkov; podloga in drugo 10 do 18 odstotkov. Vse blago, ki se rabi v naših oblekah se je podra-., žilo. Vendar Richman Brothers nove spomladanske obleke . . . najfinejše, ki smo jih še delali... so še vedno $22.50. Sedaj kot vedno je naša ogromna trgovina, naša ekonomska izdelava in naša prodaja iz tovarne naravnost vam, najboljše jamstvo za najboljšo vrednost. Nove spomladanske obleke, površniki in športne obleke vse direktno iz naših lastnih delavnic $2250 Tri trgovine v Clevelandu 736 Euclid Avenue Prospect & Ontario 5716 Broadway "Takega je izbralo predstoj-ništvo, sir," je odgovorila ma-trona. "Vsaj toliko bi lahko poskrbeli za nas, da bi bili lepo na gorkem, zakaj naša služba je težavna." Bolnica je zastokala in pretrgala razgovor. "O!" je dejal mladi gospod in okrenil obraz proti postelji, kakor da je bolnice čisto pozabil. "Po njej je, gospa Corneyeva." "že . . . že, sir?" je vprašala matrona. "če prebije Še nekaj ur, bi se čudil," je rekel lekarnarjev vajenec, ves zaverovan v špičetije svojega zobotrebca. "Vsa zgradba se ruši. Ali dremlje, mamka?" Strežnica se je sklonila nad posteljo, da bi se prepričala, in je pokimala. "Potle bo najbrž kar tako zaspala, če ne boste ropotali," je rekel mladenič. "Postavite luč na tla, tam je ne bo čutila." Strežnica je storila, kakor ji je velel, a je kimala z glavo, češ da ženska ne bo tako lahko umrla. Nato je sedla poleg druge služabnice, ki se je tačas vrnila. Gospodinja se je z nestrpnim o-brazom zavila v šal in sedla ob vznožje.' Ko je lekarnarjev vajenec zobotrebec končal, se je postavil pred ogenj ter se nekako v desetih minutah dodobra pregrel, nato ga je po vsej priliki prijel zaspanec; želel je gospe Corne-yevi, da bi dobro opravila, in se po prstih odplazil. Starki sta nekaj časa tiho sedeli, potem sta vstali od postelje, počenili k ognju, iztezali vele roke in lovili gorkoto. Plamen jima je sipal pošastno luč na izsušene obraze, da sta bili videti naravnost strašni, ko sta čepe začeli s pritajenim glasom govoriti. "Ali je še kaj govorila, Anny, ko sem bila stran?" je vprašala starka, ki je bila šla po gospo ■ Corneyevo. "Niti besedice," je odgovori-' la druga. "Nekaj malo časa se je ■ grabila in ščipala za lakte; jaz - pa sem jo držala za roke in hi-' tro je zadremala. Kaj prida mo-i či nima več v sebi, zato sem jo - lahko pomirila. Nisem tako sla-' ba za staro žensko, Čeprav ži- • vim na občini; o ne, ne!" ; "Ali je še pila vrelo vino, ki • je rekel doktor, da ga mora?" je > vprašala prva. "Poskusila sem ji ga v usta i vliti," je odgovorila druga; "pa . je tiščala zobe irf se zagrizla v - kupico tako čvrsto, da sem ji jo i s težavo iztrgala. In tako sem ga izpila jaz; prileglo se mi je!" Oprezno sta se ozrli babeli, • da sta se prepričali, ali ju ne - sliši gospodinja, se splazili še » bliže k ognju in se od srca hah-i ljali. 7 "Pomnim še case," je rekla - prva besednica, "ko bi bila tudi gla naprej; njena urnejšar predstojnica pa je odkorakala v sobo, kjer je ležala bolnica. Bila je gola izba podstrešnica. Medla luč je brlela na zadnjem koncu. Druga starka je bedela kraj postelje in vajenec srenj-skega lekarja je stal poleg ognja in si iz peresa rezal zobotrebec. "Mrzla noč, gospa Corneyeva," je dejal mladi gospod, ko je stopila matrona skozi vrata. "Zelo mrzla res, sir," je odgovorila gospodinja v svojem najvljudnejšem tonu in se poklonila. "Boljšega premoga bi morali zahtevati od svojih zalagateljev," je dejal lekarnarjev namestnik, razbijajoč nad ognjem grudo premoga z rjavim železcem. "Ta že ni za tako mrzlo noč." ona tako delala, potle se pa v pest smejala." "O, vem da, vem," je odgovorila druga. "Bila je veselega srca. Marši-, marsikaj lepih mrli-čev je opravila, tako so bili lični, kakor iz voska. Te moje stare oči so videle, ej, in te stare roke so tipale, tudi; zakaj sto in stokrat sem ji pomagala." Ko je starka tako govorila, je iztegnila trepetajoče prste in si z njimi zmagoslavno mahala pred obrazom; nato si je pobrskala po žepu in izvlekla iz njega starinsko, obdrgnjeno cina-sto tobakero, iztresla iz nje nekaj zrn tovarišici na sproženo dlan in malo več sebi. Med tem njenim opravkom je stopila gospodinja, ki je doslej nestrpno čakala, kdaj se zbudi umirajoča ženska iz svoje omame, k njima • Dojenčki in mali otroci potrebujejo varstva telefonske postrežbe. Ta vam hitro privede zdravnika, če je njih življenje v nevarnosti. Mladi ljudje potrebujejo trgovsko in družbo prednost telefonske postrežbe. Pomaga prijateljem in trgovskim družabnikom, da se naglo dosežejo. Prihrani stopinje starejšim ljudem, jim da radost večkratnega razgovora s prijatelji ter jim da stalno varstvo proti slučajnostim. « Ker pomeni toliko za vsakega člana družine in ker stane, tako malo, zakaj bi ne imeli telefona doma? THE OHIO BELL TELEPHONE CO. A nekaj ji teži srce; in kadar ji malo odleže — pa i to je poredkoma, zakaj težko u- 1 mira — pravi, da vam ima ne- s kaj povedati pa da to morate sli- j sati. Ne bo mirno umrla, če ne i pridete, gospa." Na to vest je zagodrnjala ča- 3 stita gospa Corney na stare babe, ki ne morejo nikoli umreti, < ne da bi zanalašč nadlegovale : svoje predstojnike. Naglo se je 1 zavila v debel šal, poprosila gospoda Bumbla, naj ostane, dokler se ne vrne, če bi se pripetilo kaj posebnega, velela je poslanki, naj se zasuče, da ne bo krev-ljala vso noč po stopnicah, ter šla za njo zelo. slabe volje, vso pot regljaje. Ko je ostal gospod Bumble sam, jo'bilo njegovo vedenje precej nerazložljivo. Odprl je omaro, preštel žlice za čaj, potehtal kleščice za sladkor, si natanko ogledal srebrno kanglo za mleko, da se je prepričal, ali je res iz pristne kovine; in ko je na-pasel svojo zvedavost v teh točkah, si je poveznil trirogati klobuk postrani na glavo in zaplesal z veliko dostojanstvenostjo / štirikrat okrog mize. Ko je končal te zelo neobičajne vaje, je klobuk zopet snel, se razkoračil pred ognjem s hrbtom proti kaminu, in bilo je videti, kakor da sestavlja, v duhu natančen iriven-tar pohištva. ŠTIRI IN DVAJSETO POGLAVJE Govori o jako revnem, bitju. Kratko poglavje, a videli boste, da za to povest dovolj važno. Ni bila neprimerna poslanka smrti starka, ki je skalila pokoj v matronini sobi. Leta so ji u-pognila telo, udje so se ji tresli od kapi in njen obraz, razpoteg-njen, momljajoč in škileč, je bil bolj podoben divje zamišljeni groteskni rizbi nego umotvoru iz rok narave. Jo j, kako malo naravnih obličij nas oveseli s svojo lepoto. Skrbi, bridkosti in poželjenje sveta jih izpreminjajo, kakor iz-preminjajo srca; in šele, kadar ta čustva zaspe in izgube za vedno svojo oblast, se razvleko viharni oblaki in razkrijejo jasno vedrino neba. Zelo pogosto zaslediš na mrtvih obrazih, celo v tistem otrplem in skrepenelem stanju, že davno zabljeni izraz spavajoče-ga detinstva in pristno podobo mladostnih dni; tako mirna, tako pokojna so ta lica, da tisti, ki so jih poznali v sreči otroških let, spoštljivo poklekajo kraj njihovih krst in vidijo že na zemlji njih angela. Starka je stopicala po hodnikih in stopnicah ter odgovarjala z nerazločnim mrmranjem je-zikanju svoje spremljevalke. Kt) je morala naposled postati, da bi si oddahnila, je dala luč njej v roko in ostala, dokler ne bo mo- pred ogenj in vprašala togotno, kako dolgo bo morala še čakati. "Ne dolgo, gospa," je odgovorila druga starka in ji pogledala v lice. "Nobenemu, kar nas je, ni trebA smrti dolgo čakati. Le potrpimo, le potrpimo! Dovolj hitro nam pride vsem." "Jezik za fcobe, ti avša neslana !" se je zadrla gospodinja. "Vi, Marta, mi povejte, ali jo je že prej tako prijemalo?" "O, dostikrat," je odgovorila prva starka. "Pa je ne bo več," je pristavila druga; "to se pravi, samo še enkrat se bo predramila in povem vam, gospa, ne za dolgo." "Za dolgo ali za kratko," je rekla gospodinja ujedljivo, "ka- dar se predrami, me ne bo videla tukaj. In pazita, obed ve, da me ne bosta spet za prazen nič motili. Moja dolžnost ni, da naj bi gledala vsako staro babnico v hiši, kako umira. Zapomnita si to, nesramni Stari coprnici. Še enkrat me imejta za norca, pa vaju bom izplačala, kar zanesita se." že je vihrala proti vratom, ko se ozre nazaj na krik stark, ki sta se obrnili proti postelji. Bol- nica se je bila privzdignila in je iztezala roke proti njima. "Kdo je to?" je vzkliknila z zamolklim glasom. "Tiho, tiho!" jo je mirila ena od stark in se nagibala čeznjo. "Lezi, lezi." "živa ne bom več legla!" je rekla ženska in se ji upirala. "Hočem ji povedati! Stopite Tukaj je (posebna vrednost v MODROC IH{. . . berite pazno . . . odločite se takoj DELUXE SLUMBER UNIT INNERSPRING MODROCI PRIMERJAJTE VREDNOST SENZACIJONALNA CENA • Siti zgorej in spodaj DOKLER JIH JE KAJ • Na izbero bombaž-mefcak, bel regularno $29.50 • Kar Spring izdelava Q QK • "Center Reach" ventilatorji twin mera • Velvo Grip ročaji Matching Box Spring $19 95 • Tovarniška 10 let garancija ' --5--'_ Zagotovite si spalno luksuzhost za življenje . . . Pridite danes! BIRK FURNITURE CO Telefon pomaga vsakemu članu v vaši družini BRAZIS TAILORS vam nudi najnovejše v izgotovljenih OBLEKAH IN POVRŠNIKIH vse) volna $16-50 in več Narejene po meri; mnogo vzorcev $22.50 in več Naročite sedaj za veliko noč 6113 St. Clair Ave. NA ODPLAČILA SE VZAME TUDI KNJIGE NORTH AMERICAN MORTGAGE CO. Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson I12fl TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. I \S P R I N G/ \ TOPCOATS / \ SUITS / \ made to rnea- J \ sure / \ $22-50 / Ready \ uu / Mili to \ / End wear \ / Pants TopcoatsX /to Order $15.95 \ / $3.95 BRAZIS BROS. c-l-o-t-h-e-s —Three Stores— 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič