SAMOUPRAVA
~w
Q1 ci s i l c u p an s Iz e *ve*c v £ j ubij ani
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu.
Leina naročnina znaša za občine .... Din 100 -za vse ostale...................................Din	40	-
Uredništvo in uprava se nahajata v prostorih Županske zveze v Ljubljani, mestno načelstvo.
Rokopisi se ne vračajo.	Telefon štev. 30-22.
LETO tl.
LJUBLJANA, DNE 15. MAJA 1934.
ŠTEV. 10.
VSEBINA: Dr. Henrik Steska: O organizaciji osrednje državne uprave. — Dr. Š. A.: Ali so uradniki in duhovniki še oproščeni občinskih doklad? — Vprašanja in odgovori. — Iz Županske zveze. — Razsodbe upravnega sodišča.
Dr. Henrik Steska:
O organizaciji osrednje državne uprave {Nadaljevanje in konec)
Načeloma spadajo v pristojnost poedinih ministrstev, vsakega za svojo upravno grano,
1. posli glede organiziranja državnih oblastev;
2. vrhovno vodstvo državne uprave in vrhovni nadzor nad vsemi upravnimi organi in
3. pripravljanje zakonskih predlogov.
Poleg teh poslov pa je v poedinih zakonih še mnogo drugih poslov pridržanih za pristojnost ministrstva. Seveda bi to morali biti le izjemni slučaji, da se vrhovna uprava preveč ne obremeni z manj važnimi opravili in da se opravičeni krajevni interesi ne zanemarjajo.
Pri nekaterih ministrstvih obstoje tudi posebni sosveti, sveti, posvetovalni odbori in komisije. Ti pomagajo ministrstvom pri izvrševanju njih poslov s svojim nasvetom, vobče pa nimajo pravice odločanja in se torej bistveno razlikujejo od kakšnih kolegialno organiziranih svetov, odborov in komisij za opravljanje upravnih poslov s pravico odločanja. Najvažnejše posvetovalno lelo pa sploh ni kakšnemu ministrstvu priklopljeno, nego je povsem samostalno posvetovalno telo pri zakononodaji in pri uredbodaji. Je io gospodarski ali pridobitni svet (privredno veče), ki je v ustavi izrecno predviden in ki mu določa poseben zakon sestavo in poslovanje. Člane in njih namestnike postavlja za tri leta kralj na predlog predsednika ministrskega sveta, ki predhodno zasliši ministrski svet. Članov je 60 in prav toliko tudi namestnikov, ter morajo bili najmanj 30 let slari državljani, ki so s svojim delovanjem dokazali, da so poučeni o pridobitnih in socialnih vprašanjih. Gospodarski svet daje mišljenja o načrlih zakonov, uredb in pravilnikov, s katerimi se urejajo pridobitni in socialni odnošaji, vprašanja javnih financ in prometa. Ta mišljenja oddaja gospodarski svet vobče le na zahtevo kraljevske vlade ter glede iniciativnih predlogov narodne skupščine ali senata tudi na zahtevo dotičnega zakonodajnega telesa. S pristankom kraljeve vlade sme gospodarski svet tudi iz lastnega nagiba podajati strokovne predloge. Radi obsežnega, na najrazličnejše gospodarske grane se nanašajočega delokroga odpade 24 članov gospodarskega sveta na predstavnike poljedelstva, zadružništva in šu-marstva, 16 članov na predstavnike trgovine, industrije in obrla, prometa, bankovstva in rudništva, 5 članov na predstavnike delavcev in privatnih nameščencev, dalje 15 članov na javne delavce iz pridobitnega in socialnega območja. Razen teh 15 članov morajo ostali člani pripadati dotičnim strokovnim in stanovskim organizacijam, če jih je kaj.
Izjemoma sme gospodarski svet tudi sam k sodelovanju pritegniti posebne izvedence, ki pa nimajo pravice glasovanja.
Plenum gospodarskega sveta se seslaja na redno zasedanje 1. oktobra vsakega leta, a po potrebi na poziv ali s pristankom kraljevske vlade tudi na izredna zasedanja. Kadar ne zaseda plenum, vrši posvetovalne funk-
cije izvršilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, dva tajnika in še pet drugih, po plenumu izvoljenih članov. Izvršilni odbor zahteva od članov gospodarskega sveta pismena mišljenja in na osnovi teh mišljenj izdela predlog, v nujnih slučajih pa kar sam odda svoje mišljenje.
Sedaj ta svet še ne posluje.
Od posvetovalnih teles pri poedinih ministrstvih so
najvažnejša tarifni odbor pri ministrstvu za promet, tehnični svet pri ministrstvu za gradbe, glavni prosvetni svet pri ministrstvu za prosveto, glavni sanitetni svet pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
Tarifni odbor oddaja mnenja o tarifno-komercialnih vprašanjih državnega železniškega, rečnega in pomorskega prometa. Tehnični svet se posvetuje o vseh gradbenih vprašanjih, ki se nanašajo tudi na druge resorte in na gospodarstvo v državi vobče. Glavni prosvetni svet se posvetuje in oddaja mnenja v načelnih in važnejših vprašanjih, ki se tičejo šole, pouka, narodne prosvete in povzdige narodne kulture vobče.
Pri ministrstvu prosvete je tildi poseben svet strokovnjakov (odličnih književnikov, umetnikov in pravnikov) za davanje pojasnil o vseh vprašanjih avtorske pravice, pokrenjenih v civilnih ali kazenskih sporih.
Glavni sanitetni svet oddaja mnenja o vprašanjih iz zdravstvene stroke. Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje obstoji tudi še stalni strokovni svet za preizkušnjo lekov, dalje odbor za biološke proizvode, ki sodeluje pri kontroli nad izdelovanjem in prodajanjem zdravil biološkega izvora, ki so namenjeni za zdravljenje in zaščito zoper bolezni pri človeku. Ministrstvo za trgovino in industrijo podpira kot posvetovalen organ stalna komisija za opojne droge (mamila). Vrhovni vojaški upravi pomagajo posebno vojaški komi-teti za proučavanje in ocenjevanje vojaško-tehničnih, pomorsko-tehničnih, vojaško-intendantskih in vojaško-sanitetnih vprašanj.
Taki posvetovalni odbori so vobče sestavljeni deloma iz oseb, ki postanejo člani zbog svojega položaja kot vodilni uradniki izvestnih gran in strok, deloma iz članov, ki so imenovani iz višjih uradnikov istega ali drugih prizadetih resortov, iz drugih priznanih strokovnjakov in izmed predstavnikov" prizadetih poklicnih stanov.
Po potrebi se pri poedinih ministrstvih postavijo posebne komisije za izdelovanje zakonov, uredb in pravilnikov. Sestavljene niso zgolj iz uradnikov dotičnega ministrstva, nego tudi iz drugih strokovnjakov.
Podobni tem posvetovalnim telesom, dasi na zunaj ne tako vidni, so skupni sestanki starejšin oddelkov pri tem ali onem ministrstvu ali centralnem uradu, ako gre za posle, ki spadajo v pristojnost več oddelkov.
Kakor je že zgoraj omenjeno je državna uprava hierarhično urejena in obseza cel sistem pod- in nad-
rejenih siopenj poleg vrhovnih instanc (ministrstev) imamo še srednje in nižje instance za manjša ozemlja naše države, kakršne so banovine in okraji. Ministrstvom so pa podrejeni tudi takšni uradi in zavodi, katerih področje se razteza na vso državo. Imamo torej poleg vrhovnih upravnih oblastev še druge centralne upravne urade, ki pa niso vrhovna oblastva, kakor tudi centralne zavode, namenjene vsej državi. Ti uradi so deloma izrazita oblastva, torej uradi, ki v pretežni ali izdatnejši meri opravljajo avtoritativne funkcije, to so funkcije v izvrševanju javne oblasti ali javnega gospostva med pravno podrejenimi osebami ali organizacijami. Ako urad pri vršenju poverjenih mu nalog javne uprave sploh ni pooblaščen izdati avtoritativne upravne akte ali pa mu pripadajo oblastvene funkcije le postransko, takrat govorimo o uradih v ožjem pomenu. Z zavodom pa je za izpolnjevanje neoblastvenih upravnih nalog trajno združenih več tehniških naprav in so njegovi avtoritativni posli le postranskega pomena.
Izmed centralnih uradov je bil že omenjen centralni tiskovni urad (centralni presbiro) pri predsedništvu ministrskega sveta.
Ministrstvu za trgovino in industrijo sta podrejeni uprava za zaščito industrijske svojine in osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Uprava za zaščito industrijske svojine je namenjena zaščiti novih izumov v obrtnem in industrijskem proizvajanju, potem zaščiti vzorcev (slik ali črtežov, ki lahko služijo za zgled in se lahko prenesejo na industrijske ali obrtne izdelke), dalje zaščiti modelov (plastičnih izdelkov, ki predstavljajo industrijske ali obrtne predmete, ali ki se uporabljajo na industrijskem ali obrtnem predmetu), končno zaščite ivorniških ali trgovskih žigov (znakov), ki se uporabljajo za razlikovanje proizvodov od drugih podobnih v trgovskem prometu. Uprava sestoji iz odsekov za prijavo, iz odbora za pritožbe zoper odločbe prijavnih odsekov, iz odbora za osporavanje vpisanih patentov, vzorcev in žigov in iz kasacijskega odbora, ki je nekako posebno upravno sodišče.
Osrednja uprava za mere in dragocene kovine opravlja posle za izvrševanje zakona o merah in zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
V	resori ministrstva za promet spadata generalna direkcija državnih železnic in pa uprava pomorstva in rečnega prometa. Prva skrbi, da se državne železnice upravljajo enotno, strokovno in varčno, druga pa skrbi za eksploatiranje morja, morskega ribarstva, prometa na morju in na plovnih rekah, kanalih in jezerih. Za poštno in telegrafsko-telefonsko upravo pa ni posebnega centralnega urada, marveč sta pri ministrstvu le dva posebna oddelka s posebnim ministrovim pomočnikom.
Ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je podrejen izseljeniški komisarijat v Zagrebu.
Posebno važni organi ministrstva za vojsko in mornarico so glavni generalni štab, trupne inšpekcije in že omenjeni državnoobrambni inšpektorat. Glavni generalni štab pomaga vse potrebno pripravljati za opremo države v vojaškem oziru, zlasti proučuje vprašanja o oboroževanju, o materialni opremi, o znanstveni in moralni pripravljenosti lastne in tujih vojsk, izdeluje načrte o organizaciji, mobilizaciji, operacijah in demobilizaciji vojaške sile in proučuje zgodovino domačih vojn.
Trupne inšpekcije pa so namenjene poedinim glavnim vrstam vojske in strokam.
Pod vrhovnim nadzorom ministrstva financ upravlja državne monopole (tobak, cigaretni papir, vžigalice in vžigalnike, petrolej in sol) upravni odbor in uprava državnih monopolov.
K centralnim zavodom v upravni grani ministrstva za poljedelstvo spada državna razredna loterija s posebno direkcijo in upravnim odborom. Namen ji je, opravljanje loterijskih iger, prirejanje loterij in izdajanje srečk. Čisti dobiček te ustanove je namenjen v prvi vrsti pospeševanju kmetijstva (državni poljedelski sklad), nekaj pa pripada ministrstvu za trgovino in industrijo za pospeševanje obrta in male domače industrije ter narodnemu invalidskemu skladu. Ministrslvu za poljedelstvo je neposredno podrejen tudi centralni veterinarski bakteriološki zavod.
Pod ministrstvo za trgovino in industrijo spadajo državni zavod za pospeševanje industrije in obrta, zavod za pospeševanje zunanje trgovine, državna hipotekarna banka in državna filmska centrala. Državni zavod za pospeševanje industrije in obrta ni le posvetovalen organ ministrstva za trgovino in industrijo, nego daje interesentom tudi pojasnila o obrtnih sirovinah in popolnejših metodah dela, prireja strokovna predavanja, tečaje in razstave in podpira produktivne organizacije v obrtu in industriji. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine proučuje sistematski inozemska tržišča, objavlja potrebne podatke o tem v državi in v inozemstvu in podaja na pristojnih mestih predloge za pospeševanje zunanje trgovine, zlasti glede oprostitve za izvoz naših proizvodov. Državna hipotekarna banka se bavi zlasli z dajanjem posojil na nepremičnine in dajanjem posojil občinam in banovinam, a sredstva za ta posel dobiva v prvi vrsti iz upravljanja javnih fondov ter pupilnih in depozitnih glavnic. Državna filmska centrala v Beogradu z izpostavo v Zagrebu pospešuje in uvaja domačo filmsko proizvodnjo, nadzira uvoz in promet filmov ter oddaja tudi mnenja pristojnim oblastvom.
Ministrstvu za promet je podrejena poštna hranilnica. Ta centralni zavod vrši s svojimi podružnicami in posredujočimi poštami hranilni in čekovni promet, dalje promet z vrednostnimi papirji in še vrsto drugih bančnih poslov.
Pri ministrstvu za gradbe je ustanovljen zavod za preizkušanje gradbenega materiala, ki preizkuša gradbeni material, vodi zbirko vzorcev tega materiala in stavi predloge.
Pod vrhovno upravo ministrstva za prosveto stoji geološki institut kraljevine Jugoslavije, ki mu je namen, proučavali površino in globlje dele zemlje, mineralne snovi in podzemske vode, izdeluje o tem karte in oddaja mnenja. Ta zavod, ki mu je dodan kot posvetovalno telo geološki odbor, ima izpostavljena oddelka v Zagrebu in v Sarajevu.
Ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je podrejen centralni higienski zavod v Beogradu, ki daje javnim institucijam, uradom, občinam in družbam načelna mnenja in navodila o higijeni, o asanaciji, o biomotričnem proučavanju življenja prebivalstva, o širjenju zdravstvenega pouka med narodom, o socialni medicini in o zdravstveni statistiki.
Izmed centralnih zavodov vojaške uprave naj bodo omenjene zlasti nekatere vojaške šole kakor vojaška akademija z nižjo in višjo šolo, pomorska vojaška akademija, intendantska akademija z nižjo in višjo šolo, in višja zrakoplovna šola.
Popravek. Na strani 34. »Samouprave« v članku »O organizaciji osrednje državne uprave« čitaj v 21. vrsti namesto »postavnih gran« pravilno »poedinih gran«, v 2. odstavku, ,'i. vrsti namesto »predstavništvo« pravilno »predsedništvo«, v 3. odstavku, 3. vrsti namesto »veljavna uprava« pravilno »vrhovna uprava«, v 2. stolpcu,
3.	odstavek, 7. vrsti pa nameslo »nadzira ter« pravilno »nadzira lov ter«.
Dr. š. A.:
Ali so uradniki in duhovniki še oproščeni občinskih doklad?
Po občinskih redih, ki so do 12. junija lanskega leta veljali v Dravski banovini, so bili občinskih doklad in priklad prosti dvorni, državni in deželni uradniki in služabniki, uradniki in služabniki javnili zakladov, vojaške osebe, njih vdove in sirote in sicer od svoje službene plače, od pokojnine, od provizije, od vzgojevalnine in od miloščine, kolikor so ti prejemki izvirali iz službenega razmerja, dalje dušni pastirji in javni učitelji od kongrue.
Novi zakon o občinah, ki je občinske rede v celoti, torej tudi v tem pogledu razveljavil, ne pozna nobenih oprostitev več. Po tem zakonu so v občini vsi enaki, in občinske davščine se plačujejo od vsega obdavčljivega imelja odnosno dohodkov v občini. Ta načelna enakost velja tako za občinske doklade kakor za občinske samostojne davščine, trošarine in takse.
Vendar pa vsebujejo oprostitve od plačevanja občinskih davščin nekateri drugi zakoni, in sicer ali splošno za vse ali pa prav specialne za izvestne stanovske grupe, katerih odnošaji sc z doličnim zakonom urejajo. Zato moramo zgoraj omenjene stanove ločili in za vsakega posebej ugoloviti, ali in po katerem zakonu je oproščen, katerih občinskih davščin in od katerih dohodkov.
Splošno oprostitev vsebuje zakon o neposrednih davkih, ki odreja v členu 97., da se od dohodkov od nesamostojnega dela do višine 4000'— Din mesečno odnosno 960 — Din tedensko ne smejo pobirati nobene samoupravne doklade. Ta predpis prihaja v poštev za vse javne in privatne uslužbence, ki niso oproščeni že po specialnem zakonu.
Državni uslužbenci so po 2. odstavku § 97. zakona o uradnikih (in tudi po 3. odstavku člena 97. zakona o neposrednih davkih) oproščeni občinskih doklad na vse prejemke, izvirajoče iz za te nameščence veljavnih zakonov in uredb. Ta oprostitev velja tudi za službene prejemke nad 4000 — Din mesečno.
Med državne uslužbence so izmed uvodoma navedenih oseb šteti tudi dvorni uradniki in služabniki, vojaške osebe, javni učitelji in nekateri duhovniki, in sicer škofje ter oni cerkveni dostojanstveniki (stolni prošti, kanoniki ild.) in uradniki škofijskih ordinarijatov, ki so bili prevedeni po zakonu o uradnikih.
Banovinski uslužbenci imajo po § 32. zakona o banski upravi in po določbah službene pragmatike enake dolžnosti in pravice kakor državni uslužbenci pri kr. banski upravi. Iz tega bi bilo izvajati — sicer nekoliko nesigurno — da veljajo zanje iste davčne ugodnosti kakor za državne uslužbence.
Za uslužbence javnih zavodov je treba individualno ugotoviti, ali so oproščeni ali ne. Morebitne oprostitve vsebuje organizacijski statut zavoda, to je državni zakon, s katerim je bil zavod ustanovljen in organiziran. Tako na primer so uslužbenci okrožnega urada za zavarovanje delavcev (OUZD) prosti občinskih doklad v isti izmeri kakor državni uslužbenci, in lo po 3. odstavku i? 130. zakona o zavarovanju delavcev. Za uslužbence ostalih zavodov velja, ako ni posebne oprostitve v njihovem zakonu, splošna oprostitev člena 97. zakona o neposrednih davkih za prejemke pod 4000 — Din mesečno.
Občinski uslužbenci plačevanja samoupravnih doklad niso oproščeni. Sodim pa, da jih sme oprostiti občinskih doklad občina sama, ker gre pač samo za njene dohodke in ker bi bilo krivično, da bi bili občinskih doklad prosti skoro vsi javni uslužbenci, a baš občinski ne. Oprostitev bi se mogla generalno izvesti v občinskem statutu, izdanem od občine po § 90. zakona o občinah. Sicer pa velja tudi za občinske uslužbence člen 97. zakona o neposrednih davkih, in prejemki nad 4000 — Din mesečno so pri občinah prav redki.
Dušni pastirji niso več oproščeni občinskih doklad. Ne morejo se enačiti z državnimi uslužbenci, četudi dobivajo del svojih prejemkov iz državne blagajne; kajti te prejemke dobivajo na podlagi zakona o kongrui. Dušni pastirji morajo torej od dohodkov svojih nadarbin in posestev doklade sedaj plačevati. Plačane doklade se jim sicer vrnejo iz državne blagajne (po § 7. a) zakona z dne 19. septembra 1898.), toda to občine ne zadene. Sicer pa bo tudi od dušnih pastirjev le malokdo res plačeval doklado, ker so tudi njih službeni prejemki do 4000 — Din mesečno po čl. 97. zakona o neposrednih davkih samoupravnih doklad prosti.
S tem smo osebe, ki so bile po prejšnjih občinskih redih plačevanja občinskih davščin generalno oproščene, izčrpali. Glede vseh uslužbencev je še pripomnili, da velja oprostitev samo za one prejemke, ki izvirajo iz službenega razmerja, ne pa tudi za njih morebitne druge prejemke (privatne dohodke itd.).
Tu navedene, danes veljavne oprostitve se nanašajo le na plačevanje občinskih doklad (prirezov) na neposredni državni davek, ne pa tudi na ostale občinske davščine (samostojne davščine, trošarine in takse). Te plačujejo — kolikor ni od občine same statuiranih in v pravilniku o dotični davščini fiksiranih izjem — vsi enako.
Vprašanja in odgovori
37. Vprašanje: Občinski odbor je sklenil prodati nekaj občinske nepremične imovine (stanovanjsko hišo). Ali in koliko časa mora biti ta sklep razglašen in v kateri dobi se morejo vložiti proti njemu pritožbe?
Odgovor: V tein slučaju veljajo določila odstavkov 4. in 5. § 135. zakona o občinah, ki se glasita: »Proti odločbam občinskih organov občne narave (ne poedinsko osebne) ima pravico pritožbe, odnosno ugovora član občine, ki smatra, da odločba nasprotuje veljavnim zakonom in zakonitim odredbam oblastev. — Odločbe občne narave se razglašajo na občinskem domu v treh dneh in ostajajo razglašene pet dni. Rok za pritožbo pričenja teči proti takim odločbam po preteku petih dni po dnevu razglasitve. Razen tega se odločbe občne narave razglašajo tudi na v občini običajni način in to v dobi, dokler traja petdnevna razglasitev na občinskem domu.« Iz tega izvira, da se mora sklep razglasiti in da imajo le člani občine pravico do pritožbe, ki jo morajo vložiti v petnajstih dneh po preteku petdnevne razglasitvene dobe, če smatrajo, da je odločba nezakonita, torej formalno pogrešena, ne morejo pa vložiti pritožbe iz stvarnih razlogov.	— Gč.
38. Vprašanje. Naša občina je sklenila z raznimi posestniki posojila za kritje stroškov pri gradnji šole. Pri tem se je dogovorilo, da bo občina nosila vse stroške, ki nastanejo s temi posojili, med drugimi tudi kolkovino za pobotnice, ki bi jo morali plačevati vsi oni, ki prejemajo denar iz občinske oziroma šolske blagajne. — Prosimo pojasnila, ali se morajo tudi v tem primeru pobotnice za izdatke iz občinske oziroma šolske blagajne kolkovati s predpisano kolkovino?
Odgovor: Dal Te pobotnice se morajo brezizjemno kolkovati s predpisano takso (>š% od potrjene vsote).	—Gč.
39. Vprašanje: Ali je treba še nadalje voditi taksni dnevnik, ako vodi občina glavno knjigo?
Odgovor: Da! Taksni dnevnik se vodi kot pomožna računska knjiga naprej, četudi se vodi obenem predpisana glavna knjiga (kontrolnik kreditov). Iz taksnega dnevnika, ki naj sc zaključuje vsaj mesečno, se prenaša v dnevnik občinske blagajne, iz tega pa v glavno knjigo.	— Gč.
40. Vprašanje: Ali bi smela občina pobirati od krošnjarjev posebno občinsko krošnjarsko doklado?
Odgovor: Ne! Po odstavku 4. § 95. zakona o občinah more občina uvajati zn kritje svqjili potreb a) doklade na državne neposredne davke in b) občinske posredne davke. Doklada ali pravilno davek na krošnjarjenje pa ne spada ne pod prvo, ne pod drugo skupino, temveč bi imela ta doklada vse znake občinskega samostojnega neposrednega davka, ki pa ga občina ne more uvesti! Z ozirom na to ni nikake zakonske osnove, na podlagi katere bi se občinam moglo dovoliti pobiranje davka na krošnjarjenje.	— Gč.
41. Vprašanje: Nekateri posestniki v naši občini so brezplačno odstopili svojo zemljo za gradnjo banovinske ceste, radi katere se namerava opustiti neka občinska pot. Občina namerava sedaj brezplačno prepustiti opuščeno občinsko pot tem posestnikom. Ali je to mogoče?
Odgovor: Da! Zoper opustitev in brezplačen odstop bivše občinske ceste posestnikom v zmislu 5 6. zakona o
samoupravnih cestah, Uradni list iz leta 1929, št. 247/60, ni zadržkov, če tako sklene občinski odbor, ker občinska cesta kot (javna prometna žila ni opuščena, temveč samo radi gradnje nove banovinske ceste preložena. Pripomniti je, do |e treba ta odstop prijaviti pristojni katastrski upravi radi zemljeknjižnjega odpisa in pripisa.	—	Gč.
42.	Vprašanje: Občinsko cesto mimo šole, gasilnega doma in pokopališča uporabljajo industrijska podjetja s težkimi tovornimi vozili, čeravno imajo na razpolago nič daljšo banovinsko cesto. Ali more občinski odbor prepovedati uporabo občinske ceste za industrijske tovorne vožnje?
Odgovor: Po § 1. zakona o samoupravnih cestah, Urad. list 247/60 iz 1929, so občinske ceste vsakomur dostopne za promet in uporabo v obsegu, ki ga dopušča namen ceste. Po čl. 1. uredbe o zaščiti javnih cest in prometa, Ur. 1. 273/64 iz 1929, je uporabljanje ijavnih cest prosto vsak čas in vsakomur v mejah občnih predpisov o javni varnosti in predpisov te uredbe. Ker občinske ceste v temelju niso tlakovane, po svojem ustrojsivu tudi niso sposobne za industrijske tovorne vožnje. Po §§ 76. in 77. zakona o občinah je izročena skrb za varnost javnega prometa in za vzdrževanje občinskih cest občini. Občinski odbor je upravičen po § 82. zakona o občinah v stvareh svoje pristojnosti skleniti občinsko uredbo, t. j. za ta slučaj krajevnopolicijsko uredbo, ki se z njo prepoveduje tovorna vožnja po določeni občinski cesti, odnosno dopušča le do določene teže natovorjenih vozil. Za kršitev te prepovedi zadene krivca denarna kazen do 200 Din v korist občini ah zapor do 5 dni, če se denarna kazen ne plača v določenem roku. Obrazec občinske uredbe je v »Samoupravi« št. 2 iz leta 1934. Sklep občinskega odbora, ki je z njim sprejeta uredba, se ne razglaša, pač pa jo mora predsednik občine predložiti banu v odobritev ipo § 84. zakona o občinah. Ako ban uredbo odobri, jo razglasi predsednik občine na krajevno običajni način. Obvezno moč dobi uredba, če sama iie določa drugače, z dnem razglasitve. Podrobnejšo pojasnila o občinskih uredbah so v »Samoupravi« št. 1, 2, 5 in 6 iz leta 1934.	Sk.
Iz Županske zveze
Važno za vse občine.
Kategorizacija občiskih cest.
Po razpisu ministrstva za gradbe je banska uprava z okrožnico V. No. 4884/1 z dne 20. 12. 1933 naročila vsem občinam, da kategorizirajo svoje javne ceste in pota za občinske ceste I. ali II. reda. Okrožnica opozarja na razpravo o kategoriziranju občinskih cest v »Samoupravi« štev. 12 iz leta 1933, ki obširno in izčrpno razlaga pojem javnih cest in način kategoriziranja. Nekatere občine so sestavile kataster občinskih cest, ne da bi proučile navodila okrožnice in pojasnilo v »Samoupravi«, druge pa so zopet mišljenja, da ni treba občinskih cest, ki so jih svoj čas že kategorizirale, ponovno razvrščati.
Županska zveza opozarja občine, da je odrejeni način kategoriziranja predpisalo ministrstvo za gradbe in da je vsled spojitve občin, ceste ponovno razvrstiti ter jih točno označiti
z vsemi podatki, kakor je naznačeno v obrazcu na strani 232 »Samouprave« št. 12 iz 1. 1933. Kategorizacijo morajo občine izvesti in predložiti kataster občinskih cest banski upravi naj-kesneje do dne 1. julija 1934, sicer odredi banska uprava uradnega organa na stroške predsednika občine, da izvede odrejeno kategorizacijo.
Županska zveza opozarja zlasti na naslednje činjenice:
1. občine smejo kategorizirali za občinske ceste samo javne ceste in pota, t. j. le tiste prometne zveze, ki so vsakomur svobodno dostopne za promet in uporabo, odnosno do katerih nima nikdo pravice razen občine, ki je lastni teh cest katerih nima nikdar pravice razen občine, ki je lastnica teh cest o občinah. Privatna pota se morejo le s pristankom njih lastnika uvrstiti med občinske ceste, če so za javno prometno zvezo primerne in potrebne;
2. občinske ceste 1. reda so ona javna pota občine, ki so prometno važna za vso občino ter niso državne, banovinske ah dovozne ceste k železniškim postajam. Občinske ceste II. reda so pa ona javna pota občine, ki služijo za promet in uporabo samo delu občine. Občinske ceste I. reda vzdržuje občina s prispevki vseh občanov, občinske ceste 11. reda pa le s prispevki zakonitih zavezancev tistega okoliša v občini, kateremu so te ceste za uporabo namenjene. Glede mestnih ulic, ki so občinske ceste, se opozarja na pojasnilo ministrstva za gradbe v Sl. 1. 132/21 iz 1930, stran 309;
3. kataster občinskih cest sestoji iz dveh seznamkov;
a) seznamek občinskih cest 1. reda in
b) seznamek občinskih cest 11. reda.
Kataster je sestaviti točno po obrazcu na strani 232 v »Samoupravi« iz 1. 1933 ter dolžino kategoriziranih občinskih cest pravilno sešteti in vpisati v stolpec, kakor je naznačeno v obrazcu;
4. vsakemu seznamku mora občina priložiti še 4 skice omrežja občinskih cest v merilu 1 :75.000, v katerih morajo biti včrtane občinske ceste I. reda z rdečo in občinske ceste II. reda z modro barvo. Skice morajo biti napravljene na oljnem ali vsaj na mehkem papirju ter zložene v obliki pole;
5. seznamke občinskih cest in skice je napraviti v četverih (4) izvodih in predložiti neposredno banski upravi;
6. na vse trditve v eventualnih pritožbah zoper kategorizacijo mora občina odgovoriti v poročilu na bansko upravo in priložiti potrebna dokazila, brezpogojno pa izpisek iz zemljiške knjige ali iz seznama javnega dobra pri sreskem sodišču o lastništvu spornega pota;
7. občine naj poizkusijo pritožbe zoper kategorizacijo urediti predvsem sporazumno s pritožniki, da se bo mogla kategorizacija brez dolgotrajnega ugotavljanja in poizvedovanja izvršiti v odrejenem roku dokončno.
Ker je kataster občinskih cest potreben, naj posvete občine temu vprašanju kar največjo skrb in pozornost. Delo je enkratno, uspeh pa trajen.
Županska zveza opozarja ponovno, da je kategorizacijo izvesti točno po: a) okrožnici banske uprave V. No. 4884/1 z dne 20. 12. 1933 in b) po razpravi o kategorizaciji občinskih cest, »Samouprava« štev. 12 iz 1. 1933, radi česar naj občinski odbori in tajniki temeljito prouče navedena navodila in se po njih ravnajo, da se prepreči nepotrebno delo in doseže določeni uspeh v odrejenem roku.
Razsodbe upravnega sodišča
Upravno sodišče v Celju je pod A 317/32/8 z dne 5. IV. 1933 na tožbo občine A, zoper odločbo kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 30. XI. 1932, št. IV. 18847/1, glede kuriva za pisarno šolskega upravitelja, razsodilo tako-le:
Tožba se zavrne radi neosnovanosti.
Razlogi.
Z odlokom od 7. IV. 1932, No. 1585/3 je sresko načelstvo v 13 odločilo, da mora poglavarstvo upravne občine A v roku 14 dni po pravnomočnosti izplačati C, upravitelju osnovne šole v D, za kurjavo upraviteljeve pisarne po J2 mn na mesec v dobi od 1. X. 1930 do 1. IV. 1931 in od 1. X. 1931 do 1. IV. 1932 in za razsvetljavo skozi celo leto odškodnino, kar bi povprečno odgovarjalo proračunskemu iznosu 400 Din za vsako celo proračunsko leto.
V	dodatnem odloku od 11. IV. 1932, No. 1585/4, je sresko načelstvo gori omenjeni odlok spopolnilo z navodilom o Dravske banovine potom sreskega načelstva, pravnih lekih in sicer, da je v roku od 14 dni ipo dostavi dodatnega odloka dopustna pritožba na kr. bansko upravo
Občinski odbor občine A je v seji od 12. maja 1932 sklenil pritožbo proti tema odlokoma na kr. bansko upravo, ki je z rešitvijo od 30. XI. 1932, No. IV. 18.827/1, priložbo za-vrnla, ker ni bila vložena v roku, določenim po zakonu o občem upravnem postopku.
Zoper rešitev kr. banske uprave je občina A dne 24. decembra 1932 in torej v odprtem roku vložila tožbo na upravno sodišče. V tej tožbi navaja, da toženo upravno ob-lastvo ni pravilno uporabilo zakona,
1.	ker šolska občina ni dolžna dajati kuriva za učitelja, ki stanuje v privatnem stanovanju in dobiva stanarino;
2.	ker je bil odlok sreskega načelstva občinskemu odboru priobčen šele 12. maja 1932 in je torej bila pritožba na kr. bansko upravo pravočasno vložena.
Pri presoji tožbe je upravno sodišče nastopno preudarjalo:
Občina A je prejela dodatni odlok sreskega načelstva No. 1585/4 dne 16. aprila 1932 in je dostavnica tudi opremljena z vložno štampilko z datumom od 16. aprila 1932. Po § 51. zakona o občnem upravnem postopku se opravljajo dostavitve občinam, kolikor ni predpisano za poedine slučaje kaj drugega, uradniku ali uslužbencu, ki je odrejen za sprejemanje pisem, namenjenih občini, a ako dostavljač takega uradnika ali uslužbenca ne najde, sme opraviti dostavo vsakemu adresatovemu nameščencu, ki ga najde tamkaj v uradu, pisarni ali poslovnemu prostoru. Iz tega jasno sledi, da nikakor ni odločilen dan, ko se je odlok sreskega načelstvo priobčil občinskemu odboru, nego dan, ko je odlok dospel na občinsko poglavarstvo. Za dan dostavitve je torej v predmetnem slučaju smatrati 16. aprila 1932, in ako se smatra sreskemu načelstvu predloženi izvleček iz zapisnika občinske sqjc za pritožbo, je ta nedvomno prepozno vložena. Ne le, da je bil izvleček predložen sreskemu načelstvu šele 17. maja 1932, nego tudi sklepalo se je šele po preteku 15-dnevnega roka za pritožbo. Iz tega razloga je kr. banska uprava povsem pravilno zavrnila pritožbo radi nepravočasnosti in je moralo upravno sodišče tožbo zavrniti kol nc-osnovano.
Izdajatelj: Županska zveza v Ljubljani; njen predstavnik Valentin Babnik, Št. Vid pri Ljubljani.
Za uredništvo odgovarja: dr. Riko Fux v Ljubljani. Tiska tiskarna Merkur v Ljubljani (predstavnik O. Milialek)