TOVARNIŠKO BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA METLIKA „TRIKOTAŽER“ GLASILO TOVARNE „BETI“ METLIKA 1966 LETNIK II. ŠTEV. 7 UREJA: UREDNIŠKI ODBOR TISK NASLOVNE STRANI: KNJIGOTISK NOVO MESTO NAKLADA: 500 IZVODOV VSEBINA: — Delo samoupravnih organov — Otvoritev poklicne šole — Priprave na 10. obletnico podjetja — Delo družbeno političnih organizacij — Naša kronika — Varstvo žena pri delu v industriji — Kaj misli in kaj si želi naša mladina — Priprave na skrajšani delovni čas — Bolj za šalo, kot zares C-tn^eni ‘bralci, res smo prisiljeni prositi za pomoč. Po sedemkratne® apelu ‘bralcem, naj pišejo članke za naše glasilo "Trikotaže r4’ je v uredništvo prišel samo en članek. Gg bomo tako pridno pisali,..nam bo naš ljubi "Trikotažer" ostal brez hrane in bo umrl* Ne želimo, da bi so tako hitro ločili od njega, - zato pišimo* \* Čudno se sliši, da neben član našega delovnega kolektiva nima problemov, vsi po vemo, da problemi so* Ne vemo vzroka, zakaj jih nočemo napisati. Tudi pogovarjamo se o tem in onem. Zakaj torej vse to ne napi- šemo v "Trikotažer:" Torej, če hočemo, da naš list "Trikotažen" ne bo umrl, pišimo, pišimo in zopet pišimo! DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV PODJETJA Zadnjih, nekaj mesecev nismo redno objavljali sklepov organov upravljanja v podjetju, temveč sme samo na običajen način z njimi seznanjali člane naše delovne skupnostic V prihodnje nameravamo v vsaki številki objaviti delo organov samoupravljanja v razdobju od ene do druge številke, Danes bomo opisali le delo UO in DS podjetja v prihodnjih Številkah pa bomo objavljali tudi delo drugih organov, še posebej DS obratov cz, delovnih enote Pomembnejši sklepi, ki jih je sprejel UO podjetja v drogi polovici tega leta so bili naslednji s - Na vsaki seji ja odobraval zastojne ure, ki so prav visoke pri obratu Črnomelj, Ta obrat sicer nima pravih zastojnih ur, temveč mora zaradi izredno slabe kvalitete volnene preje potrošiti več Čas£< za izdelavo posameznih artiklov, kot je določeno z veljavnimi normativi, • • - Ob razpravah glede odvečnih zalog polproizvodov, zlasti čipk in, pomožnega materiala, je zadolžil odgovorne strokovne službe podjetja, da se v največji možni količini, konfekcionira doma ali pri naših partnerjih, le v skrajnem primeru naj.se tudi proda. Pomožni material, ki ni primeren za našo uporabo, naj se takoj proda, ter s tem zmanjša dokaj visoke zaloge tega materialas $ - Sprejet je bil osnutek pogodbe o ustanovitvi izločenega oddelka Tekstilnega centra Kranj pri podjetju z nazivom Poklicna šola "Beti”, v kateri se bodo z dvoletnim šolanjem izobraževali delavci za poklic industrijske šivilje - konfakcioniranje trikotaže, ' * - Sprejetih je bilo več predlogov za D6 podjetja glede raznih izročanj, kar bo posebej omenjeno pri sklepih delavskega sveta. M . - Razpravljal je o družbenem standardu, zlasti glede nadomestila za ukinjene karte K-15, o izplačilu toh sredstev v denarju in o režimu v počitniškem domu v Seči pri Portorožu. » » - Obravnaval je predlog pravilnika o normah in ga z nekaterimi popravki posedoval DS podjetja v sprejem. - Ugodil je delavkam, materam z otroci do treh let starosti skrajšan delovni čas, ki jim pripada ob izpolnjevanju pogojev, določanih v našem pravilniku o delovnih razmerjih* - Obravnaval in sprejel je predlog pravilnika o>delovnih razmerjih in ga s svojini pripombami posredoval delavskemu svetu* - Obravnaval in sprejel je periodične obračune in polletno poročilo o poslovanju podjetja* Delavski svet podjetja je obravnaval na svojih sejah vse predloge DO, zlasti pa je sprejel tele sklepe? - V podjetju je ustanovil izobraževalni center in v okviru centra poklicno šolo pod pokroviteljstvom Tekstilnega centra Kranj* - Določil je ceno krame v memai za delavce v podjetju* - Občinam je določil po stopnji o,5 % od sredstev br rto OD za financiranje strokovnega šolstva v letu 1966» - Kaznim društvom in humanim organizacijam je določil dotacije in . odobril nekatera popravila na stanovanjskih hi šali, v katerih stanujejo naši delavci. - Zaradi večkratnega pomanjkanja vode v tovarni je podjetje določilo za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja na področju severnega dela Dela krajine znesek 14-o,ooo IT din* - Odobril je nabavo raznih osnovnih sredstev, zlasti pa nabavo novega inventarja za šolske prostore. - Imenoval je uredniški odbor Trikotažerja, - Odprl je nekatera nova delovna, me st a f - Zaradi neenotnega dela no im irske službe po obratih* je centraliziral normirske službo v sklop tehničnega sektorja podjetja, For-mirci za svoje delo neposredno odgovarjajo vodji proizvodnje in no obratovodjcm, kot je bilo tc doslej. - Odborll je gradnjo.novih prostorov in zaupal delo Gradbenemu podjetju "Pionir” - ITovo mesto. - Avtomobila."Fuigon" in "Combi” sta že skoraj neuporabna, zato je odločil, da se jih proda in istočasno kupi nov tovorni avtomobil* # - Obrat v.Črnomlju nameravamo znatno razširiti in sprejeti nove. delavce, zato je odločeno, naj se adaptira stare prostore«. Delo lepo poteka in prostori bodo kmalu popolnoma dograjeni' i - Z novim zakonom o financiranju socialnega zavarovanja mora podT jatje samo določiti stopnjo nadomestila za prve tri dni bolniškega dopusta in po obširni razpravi je bilo mirtnoe večine, naj ostane ista stopnja, kot jo uporablja socialno zavarovanje za bolezenski dopust od štirih, dni bol^vanja naprej* V * - Ustanovili smo za potrebe članov naše delovne skupnosti frizer? ski in brivski salon ter sklenili, da se odpre še špecerijska-delikatesna trgovina, ki bo prodajala tudi sadje in zelenjavo« - Na željo večjega števila članov naše delovne skupnosti^ da bi lahko ceneje .kupili naše izdelke, a kar pa ni mogoče, je odločeno, da bo vsak član delovne skupnosti« ki je najmanj 6 mesecev zaposlen v podjetju z mesečnim osebnim dohodkom za mesec september prejel še lo«ooor- din« - Sprejel je pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o normah* Oba organa upravljanja podjetja sta sprejela več konkretnih aktov glede uveljavljanja pravič delavcev s področja delovnih razmerij osebnih dohodkov in drugih odnosov« 3 Smrekar Janez 0TV0RITJ5V POELIClfiJ ŠOU', "BETI" Že pred meseci* ko smo začeli s pripravami, za-naš o poklicno šolo j smo 3e dogovorili* da borno začeli s pouk ca 19. septembra. In res. smo imeli ta dan v tovarni, majhno, a prisrčno slovesnost ob otvoritvi novih, šolskih prostorov« Otvoritev poklicne šole "Beti" je sovpadala s slovesno otvoritvijo nove metliške osnovne šoles ki je Mia v nedeljo 13. saptenhra* Ob tej priliki ja obiskalo Metliko več pomembnih 3 cultn mo-p o1i-ti enih delavcev* med njim Hiko Belopavlovič, republiški poslanec metliške občine in direktor časopisnega podjetja ''Delo"* Leopold Krese, .predsednik gospodarskega zbora skupščine SESr Janez Vipotnik* zvezni sekretar ra prosveto in kulturo, tov« Repčie. Viktor, član izvršnega sveta SRS in drugi gostje iz Ljubljane. Ogledali so si-tevarno in nove-prostore in bili navdušeni nad velikim napredkom našega podjetja® V ponedeljek ob 10« uri dopoldne so ss zbrali v novi učni delavnic vsi povabljeni gostje« med njimi, predstavniki metliško in Črno- . nraljske občine in družbenih ter političnih organizacij, predstavniki Tekstilnega centra is Kranja, ki so pokrovitelji naše šole, predavatelji v novi šoli, učenke .in njihovi starši.. Šolo je otvo-r ril s kratkim nagovorom tov. direktor Peter KujciČ. ki je pozdravil vse navzoče iti učenke kot nove elane našega delovnega kolektive., Zaželel jim je veliko uspeha pri učenju in izrazil prepričanje da nam bodo s svojim delom, v šoli in kasnaje v proizvodnji dokaza-le, da je bila ustanovitev poklicne šole dobra in koristna zamisel 'učenke ir goste je pozdravila tudi tov, Demšar, direktor poklicne šole pid Tekstilnem centru v Kranju, Vsem nam je želela veliko uspeha pri delu v šoli Poudarila je, da je naša skrb za nove kadre dokaz, da smo se dobro spoprijeli z vsem:* težavami in pravilno predvideli naš bodoči razvoj .in potrebe* • Po nagovorih so si vsi prisotni ogledali celotno tovarno. Bili so navdušeni nad tem, de. najdejo pri nas ob vsakem obisku nekaj novega, nove stroj y nove prostore ali novo in boljšo organizacijo dela« Povedali so« da je med tovarnami, ki jih obiskujejo, malo takih, ki bi se tako hitro razvijale kot se naša, S ten 3e Mia vlovesra otvoritav 110-75 poklicna 30le končana, Eer.no sao s&Čeli 2 delom® Pouk teže nemoteno in točno po izdelanem .načrtu, Upajmo, da tudi uapeh ne to izostal in da bomo. s svojim delom opravičilo.ustanovitev te šele, da ne bo nikomur žal ogroxrerd.il stroškov. ki so potrebne za tako temeljito izobraževanje naših kvalificiranih- šivilj« Ob koncu bi rala pripomnila še tols s poleg redne šolo dajemc možnost trudi vsem našim delavkam* ti že delajo ■>' obratu kenfek? cije, da se vpišejo v Poklicno šolo "Beti" kot izredne slušate-Ijice. Pri tem bedo lahko redno opravljale svoje dosedanje delo in opravile le izpite is snovi, ki jo v naši šoli zahtevamoc Vodstvo šole se ho potrudilo} da jim Lo pri učenju čimbolj pomagalo s skriptami in* občasnimi . vanji težjih, poglavij« . Kot izredno učenka na lahko vpišejo vos delavke, ki imajo končano osnovno šolo, Po dveh letih bodo dobile spričevalo Poklicne šole ir. s to m priznano kvalifikacijo® Prosim toro j vso, ki se sa to zanimajo, da r:e oglasijo v upravi Poklicne šole "Beti", lo.d i j a Hi 1 o š ev i 6 IRIiRAVL Zk D3GET0 OBLETNICO PODJETJA Avgusta meseca letos je preteklo lo lets odkar je bilo ustanov- . ljeno naše podjetje, Y tem času je prebrodilo vrsto skoraj nepremagljivih težav in se iz zadnjega mesta povzpelo na prvo mesto v tej industriji, Nameravali smo takšan pomemben razvoj in jubilej proslaviti na posebno svečen način, zato so je dalavski podjetja . odločil, da se proslavitev podjetja združi s proslavijanjem občinskega praznika, v LIetliki, Iz tega razloga-nismo proslavljali v avgustu mesecu, temveč bomo„.to storili 26, novembra, ki je določen za občinski praznik LIetlike, Delavski svet podjetja je za pripravo proslavljanja imenoval poseben odbor, ki je sestavil program, ki vsebuje poleg svečanosti tudi reklamiranje podjetja,, Program bo predvidoma naslednji: 1* Proslavitev tega pomembnega jubileja naj bi bila opravljena v dveh delih. Prvi del naj bi bil namenjen gostem, torej našim dobaviteljem in odjemalcem in drugim povabijenim.-osebam, drugi del pa bo namenjen članom naše delovne skupnosti, 2, Podjetje svoj razvoj..vzpon In izdelke reklamira preko primernih reportaž v "Delu", "Dolenjskem listu”, "Tedenski tribuni", , "Ljubljanskem dnevniku", "Večeru", "Delavski enotnosti" in eventualno še v "Borbi" in "Vjeotniku u aredu". 3» Podjetje bc ob tem prazniku izdelalo nekoliko širši prospekt, ki bo razdeljen povabljenim gostom in delavcem, ter bo lahko uporabljen tudi ob priliki sejma "Hode 67", 4-«, Reklamiranje podjetja in izdelkov se bo opravilo tudi preko televizije in radija, v kolikor bodo cene primerne, 3. S tem našim praznikom bi skušali uvesti 3krajšan delovni časv zato naše. strokovne službe zele intenzivni delajo na realizaciji tega načrta, 6, Glede ne ustvarjena sredstva se bo skušale članom delovne.-skupnosti izplačati del sredstev, namenjenih za osebne dohodke. 7s Ban proslavljanja 26« november bi bil d e Ib prost in z nadomestilom plačan dan* Zaradi praznika republike bi se nadomestilo z delom na nedeljo v oktobru ali novembru me seču* ..tudi delovni dan-28« november take, da bi bilo prosto od. 26e do vključno 3oa novembra IS66« 8* 23* novembra, se bo dovolilo občanom, da si skupinsko in pod — ^ strokovnim vodstvom nasib delavcev ogledajo tovarno v Metliki« * wv * 9* Svečana proslavitev za povabljene goste bo 25* novembra popoldne* ro ogledu podjetja oo direktor podjetja, podal svečan govor > »ato bo izvedena modna, revija* Izbrane modele bodo prikazovale poklicne manekenke* napovedovalec bo ob vsakem—modelu povedal glavne lastnosti artikla, sestav surovine itd* Med prikazovanjem modelov igra orkester, vmes pa poklicni pevec ali pevka interpretirajo razne pesmi* Po končani reviji bo zabavni del ~ kjer oodo gostje pogoščeni in se bodo lahko zabavali po volji* 26* novembra bo proslava za člane delovne skupnosti podjetja na katero codo prišli vsi naši delavci« Prevoz bo organiziran z vlaki avtobusi. Predvidevamo, da bo na tej proslavi nav—, zočih okoli 1.2oo delavcev* Pričakujemo, da bodo do tedaj zgrajeni novi prostori in da bomo lahko v njih izvedli svečanost, kajti drugega prostora, ki bi lahko sprejel tako veliko število ljudi v Metliki ni na razpolago* t J.Ta svečanosti to direktor podal govor o dosedanjem in perspektivnem razvoju podjetja* Za tem se delavcem, ki so bili v tem podjetju lo let zaposleni, razdelijo dragocene nagrade* Za svečanim delom bod,o pogoščeni vsi delavci, nakar se bo razvila zabava s plasom« Igral bo orkester, ki obvlada domače viže in plesno galsbo, poleg pr. nastopa tudi pevec popevk« La svečanost bodo povabljeni vsi delavci s posebnim pismenim vabilom in le z vabili bo prost vstop v podjetje* Za Izvedbo tega programa smo stopili v stik s centrom za. sodobno oblačenje, s tiskarno, z raznimi orkestri ir zlatarno, tako da lahko pričakujemo primerno izvedbo programa, ki ga zaslužj naša delovna skupnost* DELO DHJZESiTO - POLITIČNIH ORGANIZACIJ , .m. Irezime po poročala,) Po IVe pl enemu ZKJ so tudi naše d:ttižbe.no~po2itične organizacije zače-r le razpravljati o svojem delu. Ugotovili smo,, da vlada precejšnja neaktivnosti Na sestanku OOZK "Beti" je bila izvoljena komisija, ki naj bi raziskala vzroke neaktivnosti« Po nekajkratnih, razpravah se je komisija zedinila ta sledeče glavne vzroke s 1« Nedosledna in nezadostna obveščenost ter nepoznavanja problemov v podjetju« 2* N e oGk ri t o st ~ p o sam e zni h članov - bojazen pred zamero - neenostnost organizacij,. 3« Organizacije nimajo izdelanega programa dsla in si skratka ne znajo poiskati svojega mesta in vloge v podjetju, 4-9 Preobremenjeno st strokovnih, služb zaradi hitrega razvoja in do sedaj nestrokovne zasedbe vseh delovnih mcstc Samoupravljanje nima pravega pomena, če ni zadostne obveščenosti kolektiva« Ljudje ne poznajo problemov in se ne upajo o njih razpravljati. Naše družbeno-politične organizacije* posebno pa samoupravni organi ..niso poskrbeli za predhodno pripravo gradiva za sestanke. Naknadno obveš-. čar.je pa večkrat ne gre po pravih kanalih Tu bi sa mogla več organizirati sindikalna podružnica našega kolektiva in spraviti obveščanje na višji nivo« Drugi glavni vzrok neaktivnosti je neodkritost posameznih Članov, Dosti je takšnih, ki se v strahu pred sankcijami oz., pred zamero, ne iz ra- , zijc odkrito svojega mnenja, Cim začnemo konkretno razpravljati o ner ki osebi-ae naša odkritost konča, Tisti, ki razpravo začne ostane običajno sam. Prizadeta oseba pa vidi v kritiki osebno mržnjo«. Družbenopolitične organizacije bi morale ljudi prepričati, da vedno lahko izrazij svoje mnenje na določenem mestu« Pripombe in kritika izražena na nepravem mestu škodljivo vpliva na vzdušje v kolektivu, Poleg že omenjenega smatra komisija, da je vzrok neaktivnosti . družbeno političnih organizacij, da si ne najdejo pravega dela* primarnih nalog oz. nimajo programa dela po katerem naj bi delali« Pa bi prešli k plodnemu delu komisija predlaga sledeče: 1. Vse družbeno-politiČne organizacij e ..si morajo takoj postaviti program dela vsaj za eno mandatno dobo* * 2* Spremljati delo vseh. služb v podjetju, obravnavati nepraviln nosti, sprejete sklepe realizirati oz. poiskati vzroke zakaj se posamezni sklepi ne spravljajo v življenje« 3. Potrebno bi bilo pregledati posamezne zadolžitve in tiste sodelavce, ki so preobremenjeni z različnimi funkcijami razbremeniti inaadolžiti tiste, ki nimajo nobenih nalog, in odgovornosti* 4, Zainteresirati slehernega člana za delo, uvesti večjo disciplino in odgovornost. 5« Da bi svojo nalogo lahko zadovoljivo in uspešno opravljali je potrebna večja strokovna in politična sposobnost članstva. Pri sestavi programa bi bilo potrebno upoštevati naslednje: organizirati strokovne seminarje, razne krožke, kulturne in šport-, ne prireditve, obravnavati tekoče problams in razultate poslovanja, izvajati sprejete akte oz. predpise itdt Pred nami torej stoji veliko dela in veliko problemov, ki jih bomo rešili samo. če bo sleherni čutil, da je član našega kolektiva in do. mu je dolžnost spremljati vse dogodke, ter da mora k nastalim problemom pristopiti z vso resnostjo. Matekovič Jurij V mesecu avgustu se je v podjetju zaposlilo 15 deleacev* s podjetjem pa je prekinilo delovno razmerje lo delavcev* Stanje na dan 51« tV-1966 je bilo delavcev; V obratu Metliki 571*. v Obratu Črnomelj 177, v obratu Mirna peč 82, v obratu Dobova 116 delavcev* V avgustu so s-c poročiler V Metliki Dimic Globodankar por® Videtič Cesar Anica,- por, Popovič Bajuk Bernardaj por. Plut » V mesecu septembru se je v podjetju zaposlili 15 delavcev> delovno razmerje pa je prekinilo lo delavcev- Stanje na dan 3o«9.'66 je 951 delavcev V obratu Metliki 571, v obratu Črnomelj 177, v obratu Mirna peč 82 in v obratu Dobova 121 delavcev® 7 septembru 30 se poročile* V Metliki Vrščaj Marija, por. Grahek V Mimi peči — Dragan Ana*.por*-Novak Uhan Slavka* por* Miklič V mesecu septembru je bilo sprejetih tudi 52 učenk v Poklicno šolo, Nesreč pri delu v omenjenih mesecih ni bilo- VARSTVO ŽS3HA PRI DEHJ 7 IUDUSTKIJT Vse večje število žena se danes vključuje v delo v industriji in trdimo lahko, da je najmanj ena tretjina industrijskih delavcev žena* Žene se niso šele zdaj začele vključevati v industrijo. Že v prvih začetkih industrijekoga dela je bilo število zaposlenih žena in celo otrok zelo veliko, V tistem času je bilo delo zelo slabo plačano in uti/?ll jivo, delovni pogoji pa neverjetno težki, ker delodajalec ni čutil nobene odgovornosti za zdravje, udobnost ali varnost svojih delavcev med delom, Te okoliščine 30 bile izredno naporne celo za moške, ženske in otroci pa so jih prav gotovo še teže prenašali, Veliko otrok je izgubilo zdravje ali celo življenje v tovarnah, mlinih in rudni-arh in moralo je miniti £>recej časa, da so začeli izvajati ukrepe, ki zagotavljajo boljše varstvo pri delu. Danes je v vseh zakonih, ki govore o varstvu pri delu, posebna pozornost posvečena ženam. Zanjo so določena delovna mesta, delovni pogoji in odmori in zakon ji prepoveduje tudi zelo naporno delo in v določenih primerih tudi delo ponoči. Ljudje cesto mislijo, da so zene zaposlene samo v taki industriji, kjer je delo lažje in ne tako nevarno, Vendar cesto srečujemo žene tudi na delovnih mestih, kjer so izpostavljene rasnim, nesrečam p_ - delu in poklicnim boleznim, Jgotovljeno je celo- da ima ogromno število žena no svojih delovnih mestih manjše nesreče pri delu, zaradi česar mciajo za nekaj ur ali dni zapustiti delo. Dognano je, da so glavni vzroki teh nesreč različni padci ali pa orodje, ki ga žena pri delu uporablja. Često je težko analizirati, zakaj pride do takih nesreč, sigurno pa je, da vsako tako nesrečo povzroči nek subjektivni (osebni) vzrok, ki se navadno poveže še s slabimi razmerami v delovnem okolju. Nesreče pri delu ki se zgodijo ženam se navadno razlikujejo od nesreč pri delti moške delovne sile, vendar v osnovnih vzrokih teh nesreč ni veliko razlike. Da bi čimbolj zmanjšali število nasreČ pri delu, je treba predvsem odstraniti vse slabe delovne pogoje in vse tiste delavce, ki ne kazajo dovolj sposobnosti za določeno celo. Poleg tega je treba vse delavce poučiti o osnovah varstva na delovnem mestu. Delavci morajo sami čutiti, kako potrebno je, da pri delu zašči-. tijo sami sebe, pa tudi druge delavce, ki delajo v njihovi bližini. Mislimo, da je za ženske to bolj razumljivo in sprejemljivo kot za moško delovno silo, pa je že zato število njihovih nesreč pri delu manjše od števila nesreč delavcev. Potrebno Je dobro razumeti in poznati posebne telesne in čustvene karakteristike žena, ki vplivajo na njihovo aelo. Samo tako je lahko v industriji delo sa žene varno in število ženske delovne sile v industriji se bo lahko še povečalo. Ženske telesno niso tako močne kot moški, ne morejo dvigati enakih bremen ali tako lahko držati ravnotežja kot moškiKljub temu pa cesto srečamo šene., ki delajo v popolnoma enakih okoliščinah kot možje in uporabljajo isto orodje. Žena svojo energijo trosi in obnavlja drugače kot moški, poleg tega pa je tudi pod vplivom cikličnih motenj menstruacije, kar često povzroči neugodno počutje, utrujenost, glavobol in težave pil boji. Ženske imajo nekoliko počasnejšo mišično reakcijo kct moški in imajo Često motnje v nogah. Po drugi strani pa naletimo pri ženah na visoko stopnjo vzdržljivosti in, če jim pravilne razporedimo češče, a krajše odmore, lahko dosežejo zelo v oliko spretnost pri delu. Spretnost njihovih rok in prstov je zelo velika in, če jim damo pravilno oblikovano orodje ali primerne stroje, razlike v njihovi telesni konstrukcije ne bodo več ovira, ki bi jim onemogočala normalno delo. Žena neprestano doživlja vse ovoje dnevne probleme. Ona na svojem delovnem mestu vedno misli na svoje domače in družinske težave, doma pa ravno tako razmišlja o problemih s svojega delovnega mesta, Moški lahko popolnoma loči probleme svojega delovnega mesta od družinskih problemov, kar na vsak način olajša njegovo delo. Žena pa je neprestano razdvojena med svoje dnmače delo in delovno mesto v industriji, To pa vsekakor predstavlja zanjo velik telesni in duševni napor« f "A OAbo»l .* •»£ ■ n h -*.i. ut c jiovn «r. mivi- t-d . » > c. ; gotev--- **; aejši kov vol esuali pogoj! . rozar.1ab.i na nevarnosti, ki ji groze na delovnem mestu, Tako bo postala dobra delavka v tovarni, pa tudi kasneje, ko si bo ustvarila svoj dom, se bo znala primerno varovati. Pri sprejemanju šena na delo je treba posebno paziti na pravilen izbor, na dodeljevanje primernega delovnega mesta in na uvodni pouk o vsem, kar mora vedeti na določenem delovnem mestu. Odstraniti je treba vse kar bi pri delu lahko povzročalo telesne ali duševna motnje. Stroji, orodje, stoli in mize morajo biti popolnoma prilagojeni ženski delovni sili, tako da se pri delu čim manj utrujajo, Ženam je treba omogočiti, da se med odmorom čimbolj spočijejo in sprostijo, da imajo za to na razpolago primerne prostore in možnost normalne prehrane. Celotni delovni proces mora biti organiziran tako, da ženam ni. treba predolgo stati, in porivati ali prenašati težka bremena. Obratovoaje morajo pokazati razumevanje za telesne in čustvene posebnosti ženske delevne sile. Zato je treba ženam še posebej pojasniti, kako naj uporabljajo določena zaščitna sredstva in zakaj jih moramo uporabljati. Posebno pozornost je treba posveti-r ti primerni obleki žena pri delu* tako ia ne bi zaradi tega pris«^ lo do nesreče. Zlasti morajo žene paziti na to, kako so počesane, kajti ravno dolgi in neurejeni lasje povzroče nesrečo pri strojih. Vsak obrat mora imeti na razpolago predpisana zaščitna sredstva in vedno je treba paziti, da se izvajajo vsi potrebni ukrepi za varstvo pri delu. Važno je, da ne pride do prevelike utrujenosti delavk. Delovno okolje naj bo prijetno in odnosi med delavkami dobri, Tako bo tudi manj nesreč pri delu. Varstvo pri delu ni le stvar posameznika in za to ne more skrbeti le obratovodja ali morda celo samo delavec, ki dela na določenem delovnem mestu. Problem varstva pri delu je tako kompleksen, da zahteva sodelovanje vseh zainteresira*-nih, od posameznega delavca pa do unrave podjetja in organizacij, ki delujejo v podjetju. Possbna služba, ki je dolžna skrbeti za izvajanje ukrepov varstva pri delu, mora biti samo izvršni in kontrolni organ, ki omogoča pravilno izvajanje vseh potrebnih varstvenih ukrepov. Celotna delovna skupnost mora pomagati ženi, da spozna svojo osebno odgovornost za varstvo pri delu in tako doprinese k Čimboljšl zaščiti. G stalnim opozarjanjem in doslednim izvajanjem predpisov o varstvu pri delu bomo znatno zmanjšali število nesreč pri delu. KAJ MISLI IH KAJ Sl ŽELI _ NAŠA MEA (po rezultatih ankete) ITedavno J e odbor ZM "Beti" izvedel med mladino anketo, s katero, nino hoteli, da mladina izrszi svoje želje, ideje in kritiko, Anketirali smo 141 mladincev in mladink. Vprašanja niso bila vsem razumijiva, posebno ne mladini iz Hrvaške, zato nismo o nekaterih primerih dobili smiselnih odgovorov, .Dosti pa je takih, ki so z vso i^estn.oiitjo skušali s svojimi odgovori pomagati pri usmerjanju naših mladih članov kolektiva. Prepričani smo, da naše starejše člane kolektiva zanima kakšna so bila vprašanja in kaj je mladina odgovorila nanje, zato rezultate objavljamo v našem glasilu, - Ali veš, da obstoja v tovarni mladinska organizacija? Cd .141 anketiranih samo 4 rte vedo* - Ali si član mladinske organizacije "BESI"? 9 S jih je včlanjenih, 4p jih ni in .5 c e vedo če so. Kot vzrok, ds niso Slani, anketirani navajajo s pomanjkanje časa, član v durgi mladinski organizaciji, kratek staž v našem podjetju, neaktivnost vodstva, niiuern interesa itd, - Ali želiš postati član naša organizacije in v njej aktivno sodelovati? Pretežni dal se želi vpisati, tisti, ki pa se ne želijo navajajo kot vzrok* nimam časa hoditi po sestankih, ker sem ves dan odstona z doma, preostali čas pomagam doma pri delu; ni pravega sodelovanja med mladino; nimam interesa ita. ~ Kaj pričakuješ od mladinske organizacija? Bosti mladih se želi kulturno izživljati v dramskir pevski ali športni sekciji, nekaj se jih zanima tudi za ustanovitev kluba ml s.d i L p ro i z v a j al e e v. - Si opazil kakšno aktivnost nase organizacije? Večji del mladine je opazil našo aktivnost samo na izletih, deloma tudi na sestankih, drugi pa ne,. Mladi so mnenja, ua je za njihovo neaktivnost vzrok; slabo vodstvo in zapiranje organizacije v samo sebe. Vendar naj pripomnim, da je mladina sama volila svoje vodstvo in ga ima pravico tudi sama namenjati, če smatra, da ono ovira aktivnost. - Kaj pre.vi mladih,. IT& vseh teh področjih naj mladina išče svoje delo. zanimati ce more zs. vse probleme pod-, jetja,-občine itd. Vsak naj se zaveda, da se borimo sa boljše živ 1/jenje* .v T . . Hatekovic Juri j PRIPRAVE RA SKRAJŠAN DELOVNI ČAS Akcija, ki smo jo sprožili pred dvema mesecema* je naletela na širok odziv in interes, To potrjuje število dogovorov na anketor ki smo jo izvedli v zvezi s prehodom na skrajšan delovni čas* Odgovori so bili naslednji: 95 % anketiranih smatra, da je možen prehod na ^2-umi delovni teden brez škode za obseg proizvodnje in. to brez postopnega prehoda. 5 % ima pomisleke v tem pogledu* Med problemi., ki se najpogosteje pojavljajo pri delavcih, so na prvem mestu ugovori proti dviganju norm. Večina tudi smatra, da se bodo zmanjšali pri krajšem delovnem času izos— tanki in boleznine. Takšen optimizem in zagotovila vsekakor po«« dravljamo, vendar pa s tem problem prehoda na skrajšan delovni cas na žalost še ni resen* Še pred prehodom je namreč potrebno napraviti vse, da obseg proizvodnje ne upade, da se ne zmanjšajo osebni dohodki in spremeni delitveno razmerje med skladi podjetja in skladom za osebne dohodke. Res je sicer, da je podjetje “Beti*' v primerjavi s sorodnimi podjetji visoko akumulativno in tc je tisto, kar mu je omogočalo tako rast. Tak položaj pa ji daje ravno materialna in finančna baza, ki si jo je uspela ustvariti. Rusunje ae baze bi pomenilo zaviranje rasti podjetja« Mnoga podjetja. ki so skrajšan delovni čas že uvedla In se pri. tem opirala na njihov trenutni položaj in trenutne tržne razmere ter ta prehod opravičevala bolj kot omogočala z raznini račpnskiini prikazi, primerjavami in modeli, ne upoštevajoč vsebinskih sprememb, ki so za uspešnost akcije potrebna, danes ugotavljajo, da pešajo in da slabi njihova konkurenčna sposobnost. "Beti” si tega ne more in ne sme privoščiti« Prevec dela in trupa je bilo potrebnega, da je podjetje postalo to kar danes je* Zavedajoč so nevarnosti nerealnih pričakovanj in optimizma od formalnega iskanja možnosti pokritja izgub zaradi skrajšanega delovnega časa in dvomljivosti rešitev, ki bi iz takih stališč, izhajale, smo se pri reševanju problema prehoda na skrajšan delovni čas stvari oprijeli z druge strani, Za nas je problem v tem: produkti vnost mora ob prehodu na 4-2-umi delovnih porasti za 15 %, toliko namreč znaša izguba delovnega časa. Brez utemeljevanja lahko zatrdimo, da se teh 15 % ne da nadomestiti samo s povečano intenzivnostjo pri delu, povečano delovno moralo, točnim prihajanjem na delo, krčenjem izrednih izostankov na minimum in podobno. Čeprav verjamemo, da je tudi tu možno pridobiti kaks-šen procent, vendar bi, ker smo pač ljudje, prej ali slej pozabili na dano obvezo in začeli po starem zato smo rešitev začeli iskati drugje. Izhajamo iz potreb izvršilnega delovnega mesta,. ki je, to lahko rečemo, v povprečju zelo slabo oskrbovano. Znano oeT da delavci č^sto čakajo na delo, mojster pa jim ga ne more dati, ker recimo manjka ta ali oni material. Material pa manjka zato, ker ... ker ni nas namen, da bi za to ali ono danes, odkrivali krivca, ampak je naša naloga v tem, da spoznamo kaj moramo v posamezni fazi, obratu, posamezni službi in posameznih delovnih mestih narediti in zagotoviti, da ne bomo več čakali na delo, vodja prodaje pa bo istočasno moral bežati pred kupci, ker jim ne more pravočasno realizirati naročil. Stvar se torej suka okrog organizacije proizvodnje. Moj namen na tem mestu ni podajanje konkretnih predlogov kritike ali sodb, hotel sem samo osvetliti problematike pri uvajanju skrrrj sanega delovnega časa. pri nas. Danes ze lahko rečemo, da realne možnosti za prehod na skrajšen delovni, čas so. samo morali jih bomo pravilno izkoristiti. Rajk Jože "Francelj, zakaj je na novograjeni snovalnici streha tako upognjena?" "Zato vendarj ker takrat, ko so streho postavljali tovariša direktorja ni bilo doma! Če on ne pazi na zidarje, je pa takoj kaj narobe?" Ondan sta se srečala na dvorišču mojster Sepe in mo .i st er Iliha, "Kam pa tako hitiš, Pspe’% ga vpraša Miha, "Ali ne vidiš da je že tri četrt na dve?" "Vera, pa kaj zabo?" "Ja, do dveh moram narediti še dva kil ometral" "Zakaj?" "kaj še nisi slišal, da bodo zdaj začeli so mojstre plačevati od kilometra* tako kot nekatero v upravi, ki letajo okoli kot muhe brez glave." V msche] pletilnico pride mehanik iz mehanične delavnice in začne spraševati delavko o deloven ju strojev. Delavka mu po-, jasnjuje. Takrat pa se oglasi njen mojster: "Kikar se ne trudi, saj tega itak ne bo razumel!" Mehanik pa se je hitro .znaČel in mu odgovorili "Kič čudnega ni, če jaz tega ne razumem* Bolj žalostno je, da tega še ti ue veš, čeprav delaš v raschsl pletil-nici že dolgo časa!" "Mika* neka;} mi ne gre v glavo"*, pravi Peter* "Kaj pa, Peter?” "Ne razumem, zakaj imamo tako lep vhod. v tovarno3~na dvorišču pa vse tako razmetano kot v ciganskem šotoru"« "Peter, Peter, vidim, da ti ne poznaš dveh vaznih stvari. Najprej pregovora, ki pravi: vedno je najbolj važen pivi vtis. Prvi vtis pa vsak doki pri vhodu, Drugič pa nisi na tekočem z našim družbeni® razvojem, Vedno in povsod govorimo le o samoupravijauju, tako da hočemo zdaj vsi samo upravljati dolu pa se raje umaknemo* Ljubi svojega bližnjega, - če ne moreš njega., pa njegovo ženo "PAVLIHA" v gosteh pri "TPJKOTAŽERJH" Smešno ni tisto, čemur se smejimo, marveč tisto, kar delamo« Kdor proti direktivi pljuje, se popljuje« Strokovnjak šiva, aktivist para, UM* f — Kdor se veliko po kolenih driča, pride do fiča. Včasih so bili bogovi v nebesih, zdaj so pa v podjetjih: "Janes, ali veš, da so nas spre geli v (mednarodni sporazum o trgovini in carinah) "Slišal sem nekaj, samo ne veta, zakaj e" "Zato vendar, da ne ti ostali brez gatj” Rubriko urejuje Slavoljub Miloševič in vabi V3e, da im pri tein pomagajo s šaljivimi doživljaji v tovarni in izven nje.