Leto XXVI.
                                                                 Poštnina  plačana v gotovini.
Lendava, 1. januara 1939,
Štev. 1.
Cena 2 Din.
SLOVENSKE
 KRAJINE
NOVINE
                                                                                   Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v
                                                                                   Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., me-
sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din.,
mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100
Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v
državi je letna naročnina 24 Din., me-
sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej.
Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne
vračajo. — Cena oglasov: Cela stran
800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže
Poslano med tekstom vsaka reč 2 D.,
mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka
reč 1,50 Din.
Naj dober Bog v novom leti obilno blagoslovi tebe,
So Novin iskrene, srčne i vroče prošnje pa žele.
Dragi naročniki!
     Prek praga 25 letnice No-
vin stopimo v 26. leto z istim
ognjom lübezni, šteri je goro do-
zdaj po predelaj našega krščan-
skoga tjednika. Lübezen je stvo-
rila Novine, lübezen je vodila,
lübezen čuvala, branila, razširjala,
lübezen je naračala i priporačala
Novine Slovenske Krajine. Mala
i siromaška je naša krajina vu
vrednosti, a bogata je v lübezni.
Ta lübezen je žarela v vaših sr-
caj, dragi naročniki, dopisniki i
širitelje, gda ste, si Novine na-
ročali, v nje pisali, nje širili. Kak
urednik, tak tüdi vi, dopisniki
i širitelje, ste delali vse brez-
plačno pri njih, edina plača vam
je bila zavest, ka smete lübezen
pokazati do svojega rojstnoga
kraja i do svojega naroda. I ta
zavest je najvekše plačilo.
     Gda se Vam toplo zahva-
lim: naročnikom za lübezen, z
šterov ste se prikapčili k našim
Novinam, — dopisnikom, ka ste je
z svojimi članki i dopisi vsebin-
sko bogatili, — vas najlepše
prosim, obdržite isto lübezen'
tüdi v novom leti i celom svo-
jem žitki do Novin. Lübite je,
naročite si jé, pišite v nje i ši-
rite, pa zagovarjajte je. Če gda,
te v našem časi včinite s tem
najvekše dobro, ar nikdar ne
bio svet nateliko pokvarjen v
jakostaj, kak zdaj, nikdar se Bog
ne tak surovo i divje napadao
kak v zdajšnjem čási, nikdar düše
neso bile izpostavlene v takšoj
meri k odpadi od istine i večne
sreče, kak zdaj, nikdar ne Zmrz-
nola lübezen do bližnjega tak
strašno, kak v zdajšnjem časi.
Zato pa lübimo Boga i bližnjega
i, to lübezen. Širimo po Novinaj.
Toje bio naš stari program i té
bode tüdi za novo leto. Rešimo
düše, branimo pravico vsakšega
proti vsakomi, obsodimo krivico
vsakoga proti vsakomi.
     Ki verje v Boga i.ga lübi
nad vse i bližnjega, kak samoga
sebe, spada v tábor Novin.
Zdrüžimo se v toj veri i lübezni
vsi sinovi i hčeri Slov. Krajine.
     Črensovci, 1. jan. 1939.
                                                                        Klekl Jožef,
                                                                        urednik.
                                                       25 letnica Slovenske
                                                       fare v Bridgeporti.
    Na konci preminočega me-
seca novembra je obhajala fara
sv. Križa v Bridgeporti, Severna
Amerika, 25 letnico svojega ob-
stoja. Obhajala je to z Svetim
misijonom. Slovenski misijon se
je vršo od 13. do 20. novembra,
angleški za mladino pa od 20.
do 24. novembra. Faro so usta-
novili preč. g. Golob Mihal, ple-
banoš, ki so vso svojo lübezen
i te sad, nesebično, trüdapuno,
požrtvovalno živlenje trošili za
svoje farnike, za naš narod, ki
se je z Dolenskoga tam naselo.
Po 26 letnom mučnom deli v
tüjini so opešali, preveč bi po-
trebüvali mladoga i dobroga slo-
venskoga dühovnika, ki bi njim
pomagao pri dühovnom pastir-
stvi i ki bi, gda bi se privado,
od njih prevzeo faro. To želo so
izrazili škof g. Goloba. Gda preč.
g. Golobi i njihovim vernikom iz
srca čestitamo k redkomi jubileji,
prav goreče prosimo naše mla-
de dühovnike, naj se eden od-
loči za Vodstvo našega naroda v
Bridgeporti, da poleg düš reši
bar še edno naše slovensko po-
kolenje. Ki ma v sebi to goreč-
nost, naj se javi pri „Drüžbi sv.
Rafaela za varstvo izseljencev
Slov. Krajine v Črensovcihˮ.
Misijon pri Gradi.
     Od 10.. do 18. dec. se je z
najvekšim düševnim haskom vršo
po gorečnosti g. Kolenc Ivana,
oskrbnika fare, pri Gradi sv. mi-
sijon. Vodili so ga frančiškanski
misijonarje, preč. gg. P. Gabriel
Planinšek, P. Silvin Lenartič i P.
Vostner. Na spominske podobice
je bio natiskan namen misijona
i se je glasio:
     Reši svojo düšo.
     Moli.
     Posvečűj Gospodov den.
     Prejemaj sveta Svestva.
     Spunjavaj bože i cerkvene
zapovedi.
     Lübi Marijo.
   Vučitelstvi za zgled.
     Nad vse žalostno je, ka je
en veliki deo našega vučitelstva,
ki odgaja deco našega dobroga
naroda, veri odtüjen, celo sovra-
žen. Tomi deli vučitelstva daje
lepi zgled gračko vučitelstvo, ki
se je za časa sv. misijona spo-
vedalo i pristopilo k stoli Go-
spodovomi, ka je dobre stariše
i vse vernike nad vse razveselilo.
Stariš i vučiteo samo tak lejko
odgajata dete za pošteno živle-
nje, če se roko v roki podpirata
po lübiteli dece, Jezuši. To je po-
trdilo gračko vučitelstvo, kda se je
z stariši vküp spovedalo i preči-
stilo. Vsa čast vsem i tüdi Zahvala.
      Z primernimi gorečimi pred-
gami so g. misijonarje segnoli v
srca vernikov, te odprli i v nje
globoko pa trdno zasadili skrb
za rešenje düše po molitvi, po
posvetitvi nedel i svetkov, po
spunjavanji boži i cerkvenih za-
povedi i  po lübezni do sladke
Mamike, Bl. D. Marije. Kak ver-
no je poslüšao dober gorički ná-
rod sv. navuke, najbole jasno
posvedoči število svétoga pre-
čiščavanja. Za časa sv. misijona
se je prečistilo dvanajset jezéro düš.
                                                                       Nočna procesija.
   Misijon je Zaklüčila nočna pro-
cesija, štera se je vršila 18. dec.
Zbralo se je nad tri jezero verni-
kov, ki so pri miglajöčem posveti
bakeo iz svojega očiščenoga i po
Mariji Bogi posvečenoga srca v
najlepšem redi po celoj poti po-
božno popevali Marijine i Srca
Jezušovoga pesmi. Gda to lepo
slovesnost opišemo, iz srca Žele-
mo, da bi grački farniki ostali
stanovitni v sadovaj misijona i
po svojem zgledi prenovili tüdi
drüge, z šterimi v stik pridejo.
                                   Pozdrav univ. profesora, g. Plečnik
                                   Jožefa, Novinam.
      Velečastiti gospod! Srčno
se zahvaljujem za poslano mi
lepo spominsko številko Novin.
Ob priliki poletnih slavnosti Slo-
venske Krajine napisal sem Vam,
„nevem, če imá še kateri časopis,
tako čisto vest, kot Vaš.ˮ To po-
novim, še sebi v špomin, ker
sem ravno on dan bral izrek
francoskega generala Focha „ži-
veti in umirati s čisto vestjoˮ.
Bodite z Bogom ter sprejmite
vse moje najboljše želje k praz-
nikom ! Vam poštljivo udani
                                                                                                                                                                       Plečnik.
Spremembe v našoj vladi.
     Program volitev je bio, kak
sta dr. Stojadinovič i dr. Koro-
šec jasno povedala, da se do-
segne sporazum s Hrvati i da se
pokrajinam Jugoslavije da široka
samouprava ali avtonomija. Naj
se te dvoji namen dosegne, je
dr. A. Korošec, minister notraš-
njih zadev, ki je spravo večino
vladi, odstopo, da se posveti
rešitvi toga dvojega, za Jugosla-
vijo najvažnejšega pitanja. Na
njegovo mesto je imenüvani Mi-
lan Acimovič, policijski upravnik
mesta Belgrada. Naš minister, g.
dr. Krek Mihal, je dobo mini-
strstvo zgradb, njegovo mesto,
to je ministrstvo brez listnice pa
je dobo novo zvoljeni poslanec
ljutomerskoga sreza Snoj Franc,
uradnik gornjeradgonske posojil-
nice i državni starešina gasilstva.
Notrašnji minister, dr. Korošec
je na kratek čas odpotüvao v ino-
zemstvo, kak tüdi dr. Milan Sto-
jadinovič, predsednik vlade.
Razgled po katoličanskom sveti.
      Francija. Odlikovanje kar-
dinala Gerliera. V Lyoni je kar-
dinal nadškof Gerlier, ki je kak
 adjutant 95. p. p. bio pri Mami
 težko ranjeni, dobo vojaško me-
 daljo. To visiko odliküvanje do-
bijo samo častniki i komandanti,
ki si je zaslüžijo na bojišči.
      Nemčija. Verska nestrpnost
v šolah. V vseh šolah je bio pre-
 čteti i „razloženi dekret, s šte-
rim se Šolarje oslobodijo obvez-
noga verskoga včenja i cerkve-
nih pa vseh bogoslüžnih del. Za
deco pod 14 let je zadosta izja-
va roditelov, deca nad 14 let od-
loča jo sama. Vučitelje i kateheti
ne smejo davati vučencom nik-
ših nasvetov. Spoved za šolsko
deco sme biti samo tiste dni,,
kda nega včenja. Na zapovedani
svetek sv. Leopolda zaščitnika
Avstrije i Nevtepenoga Poprijetja
je bio letos prvič šolski pouk.
Vučitelje glasbe ne smejo s svo-
jimi vučenci spevati svetih pesmi,
ar je, tak pravi dekrat, del ver-
skoga pouka. V šolaj se morajo
včiti narodne, vojaške i narodno
socialistične pesmi.
     Odstavlanje redovnikov. „Lu-
xemburger Wort javla, da sta
opatiji Zwettl i Göttweit popu+
noma zaplenjenivi. Tüdi samo-
stan Očov Servitov v Innsbrucki
je zapreti. Svetne „rjave bolni-
čarke v Austriji so dobile na-
logo, da izšolajo v kratkom te-
liko bolničark, da zamenijo vse
redovniško osobje v vseh aust-
rijskih špitalaj.
     Anglija. Vseučilišče za Ka-
toliško akcijo. V Liverpooli je
otvorjeno prvo vseučilišče za K.
A. Vseučilišče je osnovao nad-
škof Downey i ma nalogo, da s
pomočjov nepretrganih tečajov
izobrazi laike, to je svecke lüdi,
za voditele v katoličanskom apo-
štolskom deli za vse škofije.
     Kanada. Narodni kongres
kat. vučitelov. V Qebeci je otvor-
jeni narodni kongres katoličan-
skih vučitelov. Na kongresi je
bilo prek 1000 delegatov. Na
prvoj seji je predsedovao kardi-
nal Villeneuve. Glavni naslov je
bio: „Svetovni odgojiteo v cerkviˮ.
    Občni zbor
                                                        Drüžbe sv. Rafaela za
                                                        varstvo izseljencev
                                                        Slov. Krajine.
    Vršo se bo v Čren-
sovcih v Našem Domi 4.
januara v sredo predpold-
nom ob 9 vüri s sledečim
dnevnim redom:
    1. Poročilo predsednika.
    2.     Volitve novoga od-
bora.
    3. Dühovna pastora-
cija naših sezonskih de-
lavcov v Bački i Baranji.
    4. Dühovna postora-
olja naših v Bridgeporti
v Sev. Ameriki.
    5. Pristop k družbi i
pobiranje članarine.
    6. Določitev seje Izse-
ljenske zbornice v Soboti.
    7. Slučajnosti.
                                                                                                                             Predsednik.
                                                        Ka piše „Cvetjeˮ od
                                                        naših širitelov ?
    „Cvetjeˮ, glasilo tretjered-
nikov prinaša v 1. št. 1939. 1.
sliko širitelov naših listov s pro-
slave, ki se je vršila 11. sept.
1938 v Črensovcaj. Pod slikov
piše pod naslovom: Tako delajo
drügod sledeče: „Tretjeredniki !
Kaj pomeni ta slika? Nekomu
govori o časti in odliki, nam pa
mora vzbujati skoraj sramoto.
Slika je posneta na proslavi 25
letnice Novin Slovenske Krajine.
Na sliki so razširjevalci prek-
murskega katoliškega tiska. Po-
glejte, sami možje ! Ti požrtvo-
valni ljudje premisijonarijo vsaki
teden vse Prekmurje s katoliškim
listom. Ob gotovih prilikah sami
poberejo naročnino in jo pošljejo
v upravo lista. Urednik je lahko
ponosen na tako hrabro in ne-
ustrašeno svojo armado. Ni se
mu treba bati za list, ker se ar-
mada zaveda, da dela zase, ko
se trudi za katoliški tisk. Ured-
nika, g. svetniku Jožefu Kleklu
iz srca Čestitamo! Armadi in nje-
nemu generalu kličem: Pogum !
Bojujte se hrabro ! Treba je or-
ganiziranega dela, ker sovražnik
hodi okoli kot rjoveč lev. Malo-
kdo to nevarnost tako dobro ra-
zume kot naši vrli, skalovito verni
prekmurski Slovenci s svojim
voditeljem g. Kleklom.ˮ
    Za čestitke preč. g. ured-
nika „Cvetjaˮ se v globokoj po-
niznosti zahvalüjemo i povdar-
jamo, da vse naše delo izvira
od bože pomoči, Njemi zato naj
bo za vse večna hvala i dobroj
Materi Mariji. — Vr.
Grad. Cerkev, v šteroj se je vršo sv. misijon.
2

N O V I N E 
1. januara 1939.
  Nedela
na novo leto.
      Evangelij (Lükač 2). Tisti
čas, gda bi se spunilo osem dne-
vov, ka bi se obrezalo to Dete:
zvano je ime njegovo Jezuš, kak
je zvano od Angela prvle, nego
se je vu Utrobi poprijalo.
      Pri obrezavanji je naš Od-
rešenik dobo ime Jezuš. Kak
lepo i primerno je zato, da v
imeni Jezušovom, da z Bogom
začnemo te den, da njemi na
čast, pod njegovim varstvom i ž
njegovim blagoslovom pričenja-
mo novo leto.
      Novo leto! Samo dve reči,
a koliko nam poveta. Poveta
nam, da smo se pa ednok z na-
šov materjov zemlov zasükali
okoli sunca, pa smo se za edno
leto pomeknoli k večnosti. Vred-
no i pravično, primerno i potreb-
no v tom važnom trenutki je, da
malo postojimo... Čas nas nese
sam s sebov naprej. Nikaj nas
ne pita, če nam je prav ali ne.
Nevzdržno bežimo ž njim. A
sami se moremo pitati: gde pa
že smo ? 1...
      Večina lüdi žive jako lehko-
miselno. Živejo, živejo iz dneva
v den, — a nikaj ne mislijo, kam
i kod. Kak nespametna živalica,
ki ide po svojoj poti za hranov,
nikaj ne ve, kam ide, i ne pita,
kak deleč je že, — samo da dobi
jesti, pa je zadovolna.
      Nam lüdem pa je Bog dao
pamet, da mislimo, — da pri-
demo dobro, da svojo pot pre-
merimo, da pregledamo, gde smo
že i kam idemo. Novo leto nam
da misliti. Ka pa naj mislimo?
To: Znova je edno leto minolo.
Kak hitro idejo leta ! Skoro, skoro
minejo vsa...
      Od dnes do vütra smo. Zato
ne smemo živeti kak da bi meli
Večno živeti. Zato se nam ne trbe
preveč navezavati na to zemlo,
štero bomo naskori mogli zapüs-
titi. Če bi ti znao, da boš dnes
leto že v grobi ležao, da boš
letos 10. sept. vmro, da te bodo
odnesli iz hiže, — ka bi včino?
Kak bi živo?
      Zato pa dobro porabimo
to novo leto, ki nam je Bog dao.
Živmo zaistino za to, za kaj smo
na sveti. Za kaj smo, to vsaki
zna. Bar bi mogeo znati. Zato
smo, da se pripravlamo na več-
nost, da bi bila ta večnost sreč-
na. Teh par let nam je zato da-
nih, da si v njih prislüžimo ali
da si küpimo nebesa. Dobro po-
rabimo čas, ki nam ga Bog v te
namen püšča. Ka dobroga opü-
stimo, zamüdimo, to je za vsik-
dar zamüjeno. Nabirajmo si kinče,
štere nam erja ne poje i moj
ne vniči.
     Koliko sv. meš se v novom
leti lehko vdeležimo! Koliko sv.
svestev prejmemo ! Koliko od-
püstkov dobimo! Koliko dobrih
del včinimo! Koliko križov i te-
žav mirno i vdano prenesemo!
— Koliko vsega toga dobroga
pa bo zamüdo tisti, ki žive brezi
skrbi i brezi pravoga razume-
vanja, zakaj je na sveti.
     Sklenimo, da ščemo delati
vse iz dobroga namena. Dober
namen davle našemi živlenji pra-
vo smer i pravo vrednost. Vse
naše živlenje mora biti nepoš-
tena slüžba boža.
Zahtevamo pravico tüdi za poledelsko
                                                 delavce.
     Delavstvo v raznih stro-
kah je od naše socialne za-
konodaje dobilo prece pra-
vic, tak uredbo od minimal-
nih mezd i drüge ugodnosti
iz socialnoga zavarovanja
itd. Ka pa naši poledelski de-
lavci? Ka so dobili? Dozdaj
jako malo, ali bole skoro
nikaj, izvzemši nekaj malih
ugodnosti pri prevozi zaslü-
ženoga žita. Uredba od mi-
nimalnih mezd vala samo za
ostale ročne delavce, za po-
ledelske pa ne.
     Znano je, da je naše
poledelstvo dozdaj bilo sa-
momi sebi prepüščeno. Nišče
ga ne brano, se zanimao za
nje i delao za zbolšanje nje-
govoga položaja. (Pokojni naš
velikan dr. Ivanócyi je po-
digno plačo poledelski de-
lavcom, da je to mogo vči-
niti i veleposestnik, on i drü-
gi dühovniki so se krepko po-
tegüveli za naše poledelske
delavce i je branili neštero-
krat proti krivicam. — Vr.)
Končno so delavci to spre-
vidili i so se, da bi mogli nü-
diti močen odpor proti kri-
vicam, zdrüžili v organizaciji
Zveze poljedelskih delavcev.
Zveza je že vnogo dosegla
za naše delavce. Svoje Člane
je pripelala že tak daleč,
da so povsod vpoštevani kak
enakovredni lüdje i ne več
kak lüdje drüge vrste, kak
se je to prle godilo.
     Zveza pol. delavcov bo
to zimo ustanovila 17 pod-
rüžnic: v Soboti, na Cankovi,
na Pertoči, v Rogašovcih,
Bodoncih, Kuzmi, pri Gradi,
v Šalovcih, Petrovcih, Peča-
rovcih, Križovcih, Seli, Bo-
gojini, Beltincih, Turnišči, Ho-
tizi i Lendavi. V to svrho
se bodo meseca januara i
februara 1939. vršila na vseh
zgoraj omenjenih mestih ve-
lika delavska spravišča. Spo-
red i čas zborovanj bo ZPD
sproti objavila v časopisih. Ta
Zborovanja bodo poučna, na
šterih se bodo delavcom dala
najnüjnejša navodila za živ-
lenje i delovanje za časa za-
poslitve v tüjini. ZPD bo
zvün teh spravišč priredila
tüdi tri dvodnevne tečaje za
delavske zavüpnike i voditele
v Soboti. Takši tečaji so nüj-
no potrebni, ar bodo delav-
ski zavüpniki i voditelje na
istih dobili potrebno znanje
v voditelskih poslaj i se na-
včili kak se more najbole i
najprimernej braniti delavske
interese v tüjini proti krivič-
nim delodajalcom.
     Zbor delavskih zavüp-
nikov i voditelov je na ses-
tanki ZPD v Soboti za pri-
šestno leto napravo sledeči
sklep: Najmenša dnevna pla-
ča mora biti Din 14 .— za
delavce od vštetoga 14 do
vštetoga 17 leta starosti, za
delavce od vštetoga 18 leta
naprej pa dnevni Din. 16.—
Akordno delo mora znašati
dnevne? 35% zaslüžka več
kak je dnevna plača. Po svet-
kaj i nedelaj se ne sme de-
lati. Dovoliti se mora izvr-
šavanje verskih dužnosti. Pre-
prečavati se mora širjenje
nečistosti med delavstvom.
Delavci morajo dobiti primer-
na i čista, higijenskim pred-
pisom odgovarjajoča stano-
vanja s postelami i to loče-
no po spoli, s kopelami i pri-
pravami za pranje perila itd.
Poleg toga dobro i primerno
hrano pa bolniško oskrbo,
kak tüdi razne drüge ugod-
nosti, ki jih po zdaj valanih
socialnih zakonih vživajo vsi
ostali ročni delavci.
      ZPD bo poskrbela, da
nieden palir, ki bi skleno po-
godbo pod cenejšimi pogoji,
kak je zgoraj navedeno, ne
bo dobio ne delavcov, ne
dovolenja za Vodstvo.
      Delavci! Pazite, ne po-
gajajte se z nikim na delo,
dokeč ZPD ne bo dala od
vsega toga točnih navodil v
časopisih.
      Uredba od minimalnih
mezd se mora raztegniti tüdi
na poledelsko delavstvo. ZPD
mora postati članica Delav-
ske zbornice v Ljubljani. Na-
še delavstvo mora dobiti pra-
vico zavarovanja proti ne-
srečam, boleznim, onemo-
glosti, starosti i smrti. Ne
bomo odnehali, dokeč vseh
teh pravic ne dosegnemo.
      ZPD žele vsem svojim
članom blagoslovleno i sreče
puno novo leto!
                                          Cena Novin doma,
če jih hodi najmenje 5 na sküpni naslov je 24 Din.
na leto; na posamezni naslov 30 Din. letno; za
inozemstvo mesečno 6 Din., z Marijinim Listom
letno 100 Din. i kalendar zraven brezplačno.
Strašna železniška nesreča v Romuniji.
      Na postaji Frakaceji v Ro-
muniji sta dva vlaka vdarila
vküp na samo božično noč, gda
je vnogo lüdi potüvalo na svoj
dom. Mrtvih je sto, ranjeníh
pa tristo.
Misijonski Pozdrav.
                                                                                Sacred Heart s Theologate,
                                                                                Shillong (Mawlai)
                                                                                      India — Assam.
J, M. J.          29. novembra 1938,
      Prečastiti gospod!
      Prihajam s tem listkom, da
Vam na kratko izrazim, ka Vam
bodo vsi drügi sinovi Slovenske
Krajine iz srca voščili: „Vesele
Božične svetke i srečno, milosti
puno novo letoˮ.
      Priporočite malomi Jezušeki
naše misijone i Indijo vso, da
bi v njej kimprle zaspala svetlost
naše sv. vere.         Cigan Ivan.
Nova meša v Beltincih.
      Na sam Božič je bila. Slüžo
jo je preč. g. Glavač Franc, bel-
tinski rojak, ljubljanske škofije
dühovnik, prefekt v zavodi sv.
Stanislava v Šentvidi pri Ljub-
ljani. Ar ljubljanska škofija ne
mela dovolenja, ka bi smela
štrtoletnike posvečüvati, se je
poslüžila stare njej dane pravice,
da sme posvečüvati njeni škof
za Božič i je Prezvišeni g. kne-
zoškof ljubljanski dr. Gregor Rož-
man za te Božič posveto 12 svo-
jih bogoslovcov za dühovnike,
med njimi tüdi našega rojaka g.
Glavača.
      Gospod novomešnik, kak
je skromen, tak je šteo meti
Skromno primicijo pri jaslicaj Je-
zušekovih na sam Božič. Brez
vse parade se je rodio boži Sin,
tak je šteo tüdi on brez vse zvü-
nešnje parade prikazati Vsemo-
gočnomi svoj prvi dar. Od do-
mače hiše se je vlekla duga pro-
cesija brez vse godbe v tihoj
molitvi v cerkev, kam je novo-
mešnika sprevodila dühovščina
iz župnišča. Novomešnika je vodo
pri prvoj svetoj meši g. Vadovič
Rudolf, beltinski plebanoš, svet-
nik, predgao njemi je g. Toma-
žič Ivan, prefekt zavoda v Št.
Vidi, dijakon je bio g. Škafar
Ivan kaplan pri sv. Jürji ob Ta-
bori, naš domačin iz Bratonec,
subdijakon je bio kolega novo-
mešnike, tüdi novomešnik, g. Vuk-
šinič Anton, iz Metlike, ceremo-
nij je bio g. Kremžar Marijan iz
Ljubljane, bogoslovec Petoga let-
aka, sin urednika Slovenca,
Kremžar Franca, bivšega poslan-
ca; navzoči so bili ešče pri no-
voj svetoj meši domačiva g. kap-
lana, Štukovnik i Cigler, g. Rous
črensovski kaplan, urednik No-
vin i Kolenko Ivan, bogoslovec
iz Črensovec.
     Beltinska prostorna cerkev
ne mogla sprejeti vsega vernoga
lüdstva, ki se je zbralo na te ve-
liki den. Novomešnik je pred
Najsvetejšim opravo prvo sveto
mešo, pod šterov je beltinska
cerkev poslüšala spevanje kak iz
dalnih nebes. Kak da bi se en
kotiček nebes priselo na zemlo
Silvestrovo pred no-
vim cerkvenim letom.
      Letos je sveti opat Silvester
izjemoma godoval tisti dan pred
prvo adventno nedeljo, pred no-
vim cerkvenim letom.
      „Incipit pars hiemalis bre-
viariiˮ ... Pa je res precej mrzlo,
skoraj zima, tisto jutro 26. nov.,
ko sem se peljal v Pont á Bucy
(Aisne) zdavat dva iz Filovec,
rojstne vasi mojega + očeta...
      S postaje sem telefoniral in
gospodarjev sin me je prišel is-
kat z novim autom v Tergnier.
      Počasi je deževalo: rorate.
Rosite nebesa Pravičnega, odpri
se zemljá in rodi Rešitelja. Kako
čüdovito lepe so vedno znova te
tisočletne prošnje.
      Gospodar, priseljenec iz
Belgije, „naturalizirani Francozˮ
in njegova družina so me spre-
jeli izredno prijazno. Tudi gos-
pod župnik so me tam čakali in
se niso veliko zanimali za moje
„papireˮ, tako so mi zaupali.
      Med mašo gospoda župnika
sem spovedoval. Potem smo šli
z več ko polurno zamüdo na
„meriˮ, pa se vendar mladi go-
spod župan niso nič hudovali;
bolj „važnega se je delalˮ občin-
ski sluga.
      V kakem vrstnem redu bo-
mo šli proti cerkvi? Da ne bi
predolgo čakali, sem se kar sam
postavil k nevesti, pa smo šli.
Kako so nas gledali prebivalci
majhne podeželske vasice: iz
oken, v gručah, posamezni; kako
se ona starka tam podviza ob
palici, da bi nas ja od bliže vi-
dela. Za hip dam dežnik snehi
in pritisnem gumb na fotograf-
skem aparatu.
      Sicer pa je radovednost va-
ščanov razumljiva tudi iz tega
razloga, ker je naš par bil prvi
v letu 1938!
      Ob vstopu v cerkev nas
pozdravlja latinska pesem v čast
svetemu Duhu; francoska orga-
nistka krasno poje in igra na
harmonij tudi med slovesno ma-
šo „pro sponsisˮ. Ministrantje
so sicer trije, vendar niti vsi sku-
paj ne zmorejo odgovorov; od-
govarja mi gospod župnik.
      Potem se pa seveda začne
gostija v posebej za to prirejeni
sobi. Prej še fotografiranje: jaz,
amater in poklicni fotograf Če-
hoslovak. Pri obedu pa imamo
tudi dva Poljaka, torej precej
pestra mednarodna drüžba.
      Določijo me za ceremonerja:
moram jih razporediti; mislim,
da nobeden ni zameril. Tudi go-
spod župnik so z nami. Je pač
gospodar iz Belgije, kjer je du-
hovnik v taki časti kot pri nas,
kar je v Franciji bolj izjema.
      Da harmonikar Toni ne bi
preveč trpel, je z lastnim motor-
jem šel po gramafon k eni iz-
seljenski družini. Vmes me izsel-
jenka Trezika lepo pozdravlja; v
dar mi izroči naše Novine, naj-
novejše številko.
      Zvečer gremo na „aperitifˮ
(majhen kozarček) v bližnjo fran-
cosko gostilnico. Ne dežuje več,
le oblačno je: lahko bi citiral
responzorij nočnice iz brevirja:
„v nočni prikazni sem videl na
oblakih neba Sina človekovega,
ki je prihajal; in dano mu je
kraljestvo in čast; in vsi narodi,
rodovi in jeziki mu bodo služili. ˮ
      Naš harmonikar je, kakor
navadno, izredno zabaven, v be-
sedi in dejanju: harmonike po-
loži na tla, sede nanjo in igra,
zelo dobro. Sosed mu krade iz
krožnika. To ni malenkost, ker
Toni ima izboren tek! Tudi go-
spodar se rad šali. Sneha preiz-
kuša, če gospodarjeva hčerka še
ni pozabila Slovenske jezikovne
vaje: „Kak si kaj?ˮ „Dobro!ˮ—
„Me kaj rada maš?ˮ „Jaˮ. Če bi
jo mladoženec to izpraševal, bi
bilo seveda bolj nerodno.
      Potem pa Toni prosi v do-
ber namen; darüjejo tudi Fran-
cozi in dva naša evangeličana.
      Francoski ponovim, kar
sem že v cerkvi po zdavanju po-
vedal: glavni namen zakona je
rojstvo otrok. Vesel sem, da sem
blagoslovil zakon v „belemˮ dé-
partementu, kjer je število roj-
stev večje kakor smrti. Še bolj
vesel, da je nova jugoslovenska
družina v službi tako lepe fran-
coske drüžine, ki ima 7 otrok!
Gospa se lepo zahvali; nato mi
pripovedüje o družinskih predni-
kih; vmes so bili ravnotake do-
ba Očetje in matere, ki so ro-
dile tudi poznejše višje cerkvene
dostojanstvenike.
      Nekako opolnoči se razha-
jámo: hodie sero clauditur nup-
tiarum solemnitas,čisto liturgično.
      Zunaj je lepa zvezdna noč
in velik mesečni krajec. „Creator
alme siderumˮ, dobri stvarnih
zvezd-svetnikov, zlasti „Morske
zvezde, najlepše; tako lepe, da
zdaj drugih niti ne gledamo: ce-
ssat suffragium sanctorum.
      Gospodarjeva družina mi je
določila lepo sobo za prenočišče.
Zakaj mi znova hodi na misel
stavek iz evangelija o zadnji sod-
bi, zadnjo pobinkoštno in prvo
adventno nedeljo: „gorje pa no-
sečim in doječim tiste dni?ˮ Ti-
ste razburkao dni, v katerih
apostol Pavel priporoča, naj tisti,
ki se poslužujejo tega sveta, ka-
kor ki se ga ne, ker podoba te-
ga svete prejde ...
      Nato pa tista Veličastna po-
doba: poslan je bil angel k De-
vici in spočela je od svetega
Duha in čudežno rodila.
      Zjutraj sem bil že naprav-
ljen, ko je gospodar potrkal na
vrata: „je ura že, da vstanemo
iz spánja.ˮ
      Ko grem proti cerkvi, „vi-
dim meglo, ki pokriva vso ze-
mljoˮ, da se komaj vidijo majhni
„griči, ki bi naj kapljali mleko
in med.ˮ Mlekaric imajo veliko
v tem kraju; morda tudi čebele.
Kovinski kokot vrh nizkega cer-
kvenega stolpiča parkrat nena-
vadno, skoraj strah vzbujajoče
zavzveni.
      Imam ključ od cerkve še
od prejšnjega dne. Zvonim „an-
gel Gospodovˮ, ki ga bomo od
zdaj naprej v duhu liturgije mo-
lili: „častitljivo vstanjenjeˮ je
1. januara 1939.
NOVINE
3
i mesto najšeo te den v beltin-
skoj cerkvi, tak lepo se je gla-
sila cele cerkve krasna pesem.
Med ženske glasove so krepko
vdarjali moški glasovi, spevalo
je vse, moški i ženske, dečki i
dekle pa še dečica je pokazala,
da je mela dobroga voditela pri
spevanji. Vsa čast g. Šprager Fer-
dinandi, šolskomi upraviteli kan-
tori, ki z tak priličnov rokov vodi
spevanje v beltinskoj cerkvi i je
to tak visiko podigno,  da njemi
tak nalehci ne najti para.
      Po evangeliji se je glasila
predga. Mladi kranjski dühovnik
je v našoj domačoj reči prešteo
evangelium. Kda smo z predga-
rovih vüst čüli evangelium v do-
mačoj reči: „Vu začetki je bila
Reč i Reč je bila pri Bogi...ˮ
ne smo mogli misliti, da ga je
rodila bela Ljubljana. Predgao
je v književnoj slovenščini tak
razumlivo, da ga je mogo vsaki
razmeti. Glavne misli njegove
predge so bile sledeče: Dvoje
rojstvo obhajamo dnes: Gospo-
da Jezuša v Bethlehemi i  rojstvo
dühovniškoga posvečenja. Jezuš
i njegov novo posvečeni dühov-
nik slavita svoj rojstni den, prvi
spomin svojega rojstva v štalici
drügi rojstvo svojega posvečenja,
rojstva za dühovniški stan. Jezuš
kaže dühovniki v svojem živlenji
pot, po šteroj more hoditi. Ta
pot je trojna: 1. pot molitve, 2.
pot dela, 3. pot trplenja. Jezuš
je molo, kak svedoči evangelium
ne samo pred važnimi dogodki
svojega živlenja, nego cele noči
je premolo den za dnevom. Do-
sta more moliti tüdi dühovnik.
Jezuš je v svojem- celom  živle-
nji delao za božo čast pa zveli-
čanje düš. Tak mora tüdi dü-
hovnik v celom živlenji iskati
samo božo čast i zveličanje düš.
Kajkoli se njemi naloži od višje
oblasti za dužnost, jo more vr-
šiti samo, v te namen: da odiči
Boga i reši düše. Trpeti mora
dühovnik, kak je trpo Jezuš od
svojega rojstva notri do smrti
v celom svojem živlenji. Od trü-
da osiveli i otrüjeni duhovniki
bi mogli svedočiti, ka je njiho-
vo celo živlenje ne bilo drugo,
kak sam eden veliki križ. Pa de-
lali so, čeravno so bili ošpotani,
čeravno so želi nezahvalnost
mesto hvale, čeravno so je ogri-
zavati za najbolše njihove na-
mene. Pa čeravno sam še mladi
dühovnik, vendar morem svedo-
čiti, da je naše živlenje križ.
Lani se je posveto moj prijateo,
hrvatski dühovnik, i naskori po
posvečüvanji je vmro. Vmirajoč je
obimno svojo dobro mater i njej
je pošepetno: Mati, borba je živ-
lenje. A to borbo, to trplenje
darüje dühovnik za rešenje düš
po zgledi božega slüžabnika
Antona Martina Slomšeka, ki
pridoč v Vuzenico na misijov, je
od župnika sprejeo križ v roke,
ga milo pogledno i srčno zamolo:
Križani Jezuš, daj mi teliko düš,
kelko stopajov sem napravo do
te fare i te cerkve. Tak prosi
tüdi ti, dragi novomešnik, svo-
jega Jezuša, naj ti poplača tvoje
stopnje v spovednico, v šolo,
na predganico, k mladini v drü-
štvo, k betežnikom s tem, da ti
da düše. Kak se je prikazala
zvezda nad bethlehemskov šta-
licov, tak se prikaže zvezda nad
rojstnov hišov novomešnika, pra-
vi kardinal monakovski, Fauiha-
ber. Zvezda v Bethlehem! je vo-
dila düše k Jezušeki, zvezda nad
rojstnov hišov novomešnika pa
odgaja namestnike Jezuši. Ta
zvezda je bila tvoja mati, dragi
novomešnik. Pomeni ta zvezda
dobro vzgojo. Molite za dühov-
nike, ki živejo za vas, poštüjte
je i to vse, stare, osivele od dela
ravnotak kak mlade i molite za
vse, posebno, če bi šteri zablo-
dili z dobre poti, kajti Gospo-
dovo posvečenje je na njih i
njihove roke majo oblast krüh i
vino spreminjati v Gospodovo
Telo i Krv, ki sta naše rešenje.
Kak se lomi hoštija, a je vendar
edenisti Kristuš, tak se tüdi pri
dühovniki, ki je človek, zna po-
kazati slabost, se zna kaj zlo-
miti. Ne sodite, nego molite.
Dobro odgajajte svojo dečico,
da po toj odgoji Jezušek znova
dobi svoje namestnike, kak je
dnes dobo v toj fari.
     Pri svetoj meši je novomeš-
nik prečisto svojo dobro mater,
—oče nema več,— i rod.Na konci
meše je blagoslovo dühovščino,
mater i rod pa vse vernike. Po
hvalodavanji se je podao na Žup-
nišče, kde je njemi i dühovščini
dao g. Vadovič svetnik prirediti
obed. Med obedom je prvi po-
zdravo novomešnika g. svetnik
Vadovič. Pozdravo ga kak svo-
jega farnika i njemi je želo, naj
hodi pot Kristušovo, da bo mogo
na konci svojega živlenja z tak
mirnim srcom spevati Te Deum,
kak je zdaj spevao pri začetki
svoje prve svete meše Veni san-
cte Spiritus — Pridi sveti Düh.
Zatem ga je pozdravo urednik
Novin i se njemi je toplo za-
hvalo za lübezen, z šterov je
bogato sodelüvao pri naših listaj,
Novinaj, Marijinom Listi i kalen-
dari Srca Jezušovoga, njemi je
želo uspeh na njegovo delo v
ljubljanskoj škofiji, ki je dobila
v njem pobožnoga i v znanosti
podkovanoga dühovnika i ga
je oproso, naj nosi v svojem
srci šče naprej Slovensko Kra-
jino i njene liste pa te podpira,
kak je dozdaj. Zatem ga je po-
zdravo g. predgar, Tomažič Ivan i
je povdaro njegove velike zaslü-
ge pri vodstvi društva: „Mladciˮ,
z šterim vodstvom je vcepo v
dijaška srca Kristušov navuk i
Kristušovo živlenje i ljubljanske
glmnazije dijaštvo se ravna po
navukaj boži po zaslügi g. Gla-
vača. Zato ga je doletela tüdi ta
velika čast, da je ešče prle, kak
je bio posvečen za dühovnika,
že dobio slüžbo v dijaškom za-
vodi, v šterom se šola blüzi 400
dijakov, da to šolsko mladino
vodi kak njihov prefekt. Za vse
tri govore se je g.novomešnik
toplo zahvalo i je povdarjao, da
se je bojao vsikdar g. svetnika
Vadoviča, a zato je li šo vsik-
dar k njim k spovedi, se je bo-
jao farofa, a zato je li šo vsik-
dar k gospodi svetniki, ki so ga
ovak tüdi podpirali. Zato se njim
zahvali, da so ga dobro vodili i
celoj beltinskoj fari, da je prišo
do svojega Cila. Ravno tak se
je zahvalo g. uredniki Novin,
ki so meli vsikdar Prijatelsko
srce za njega i g, Tomažiči,
kolegi.
      Po večernicaj, pri šteroj je
bila navzoča dühovščina z novo-
mešnikom, je ta poslala prezvi-
šenomi gospodi ljubljanskomi
knezoškofi udastne pozdrave,
štere je sestavo g. svetnik Va-
dovič i so je dühovniki podpisali.
Zatem so se zbrali dühovniki
pri rojstnoj hiši novomešnika
z rodom, šteroga je bilo okoli
šestdeset božično razpoloženje
z cerkve sa je preselilo v roj-
stno hišo, kje so navzoči gostje
pod vodstvom starivi znanivi
cerkvenivi pesmarici, Mariji
Tile spevali krasne božične pes-
 mi i tüdi lepe naše domače. Pred
svojim odhodom v začetki ve-
čerje so urednik Novin pozdra-
vili mater novomešnika, ki kak
vzgledna i verna tretjerednica je
v pobožnosti odgojila svojega
sina i ga tak pripelala v slüžbo
Gospodovo. Njena čast je velika,
zato je tüdi njeno veselje veliko,
kajti v svojem sini ne lübi samo
sad svojega tela, nego lübi tüdi
drügoga Kristuša, lübi samoga
Kristusa, ve je njeni sin, drügi
Kristuš. Žele njej, naj se včaka
sadov dela svojega sina novo-
mešnika i se zahvali njej i vsoj
hiši Glavačovoj za dar, šteroga je
poklonila Cerkvi v novomešniki.
                                   Vatikan posredüje med Polskov i
                                   Ukrajinov.
     Apoštolski nuncij v Pragi
msgr. Cortez je potüvao po Ga+
liciji iz vzroka, da prouči raz-
položenje med Polaki i Ukrajinci,
predvsem da se odpravijo upra-
vna nesoglasja med katoličan-
skimi cerkvami. Ukrajinske orga-
nizacije v Nemčiji, Italiji, Angliji
i na Češkom se močno giblejo
i delajo.
                                 Kakša morejo biti naša prosvetna
                                 drüštva.
      1. Ar so prosvetna drüštva
kak takša kotrige kat. akcije, to
je katoličanskoga delovanja, je
samoposebi razumlivo, da kotri-
ge prosvetnih drüštev morejo ži-
veti zgledno katoličansko živlenje.
Takšega živlenja pa brez bože
milošče ne mogoče živeti. Boža
milošča se pa deli samo i jedino
po svestvah i molitvi. Pravoga,
katoličanskoga prosvetnoga drü-
štva člani i članice bodo zato
gostokrat pristopali i pristopale k
svetoj spovedi i k svetomi ob-
hajili i goreče molili i molile.
      2.      Namen prosvetnih drü-
štev je poleg verske, düševne
poglobitve osvojitev znanosti, ki
je potrebna tistomi stani, šteri je
v prosvetnom drüštvi zastopan.
Kmečki stan gotovo ne potrebüje
takše izobrazbe kak akademski
stan, obrtniški pa tüdi drügo kak
kmečki. Je pa izobrazba, ki jo
vsaki član more dobiti, kakšemi
koli stani pripada i ta je dvojna.
Prva je omika. Naša starinska
kniga njej je dala ime: „obrisa-
nost“. Naslov njej je „Obrisani
Sloven med Mürov i Rabovˮ. Ta
obrisanost, ta omika nam pred-
pišüje držanje, oponašanje doma,
v cerkvi, na poti, pri deli, v lüc-
koj hiši, na uradi i povsod. Ta
obrisanost, ali omika je tüdi krš-
čanska jakost, ne samo navada
i svecka vlüdnost. I kak krščan-
ska jakost se mora gojiti v pro-
svetnih drüštvaj. Pokloniti se,
krščak zdignoti, klonkati, z
prstom v nosi ne rovati, ne se
reklati, ne škrofati, ne zijati, ne
se režati, ne se z siromaka nor-
častoga smejati itd. itd., to vse
se more vršiti kak jakostno delo
iz lübezni do bližnjega, ki ma
pravico kak jaz, da se držim do
njega pošteno. A če je potrebna
omika za občevanje z bližnjim,
keliko bole je potrebna ob drü-
gim verska izobrazba. Svetoga
živlenja i svetoznani vučenjak
vogrski škof, + dr, Prohaska
Otokar, je bio oprežen, da je v
Pešti negda držao dühovne vaje
za inteligenco, za velike gospo-
de, doktore zdravstva, doktore
prava, modroslovja, visoke urad-
nike. Med govorom jih je opitao:
Jeli, gospoda moja, vi radi čtete?
Vi ste gotovo čteli svetoznane
romane, modroslovne knige i
njim je pri tom naštevao naslo-
ve teh knig. Se zna, da so vsi
z zadovolnim obrazom priklu-
mavali, da so vse te knige čteli.
Nato je pa pita svetniški vuče-
njak: Kapa sveto Pismo ste čteli?
Obrazi poslüšalcov se zatemnijo
— predgar pa njim s Kristušo-
vov odločnostjov naznani potreb-
no karanje: sram vas bodi.
      Ka nam vala, če dobro zna-
mo spevati, deklamirati, če se
na odrih znamo prilično obračati,
katekizmuša pa ne vemo? Ka nam
vala, če prečtémo iz knižnice vse
knige, če pa nega v njej sv. Pis-
ma, a čeravno je, si ga v roke
ne vzememo? Kat, prosvetno
zadnji cilj in tu ni težko misliti
na to, saj je okoli cerkve poko-
pališče ... Ko bi le vedno to
Vodilo naše „misli, besede in de-
janja,ˮ ko s tem evangelijem za-
čenja in zaljučuje svoje „leto mi-
lostiˮ. Da ne bo pri maši pre-
več oracij, ali naj vzamem „pro
papaˮ ali „pro paceˮ ? Menda je
to zdaj precej slično od takrat,
ko je ta naš častitljivi starček
ponudil Bogu življenje za mir.
       Med mašo francoski pridi-
gam o trojnem prihodu Gospo-
dovem; prvi in zadnji je neod-
visen od nas; vmesni milostni
pa zavisi od naše svobodne volje.
Povejte to tudi „otokom, ki so
daleč,“ tistim, ki samotno blo-
dijo, obdani od morja svoje ošab-
nosti: Gospod bo prišel!
       V Pariz sem se vrnil to ne-
deljo že predpoldne. In nekam
sladko mi je bilo pri srcu. Kakor
da bi čutil mogočni vpliv moli-
tev, ki je to nedeljo, izseljensko,
pošiljal pred božji prestol „na-
rod doma — narodu na tujem.ˮ
       Oprosti, veliki prerok lzaja,
da izpustim nikalnico v tvojem
stavku in zapišem: „populus
meus-intellexit“: naš narod je
spoznal...            Camplin.
Poročilo duhovnika
                                                             poljedelskih izseljencev v
                                                             Franciji.
Z brzovlakom proti morju.
                                                                   Paris, gare du Nord.
     Aha, ga že poznam: vedno
čudno sramežljivo poveša oči,
kakor da se zaveda velike kri-
vde. Pa mogoče niti ni preveč
kriv. Sicer pa konkurira našemu
„Putnikˮ-u in pri tem morda
včasih še za kak desetak ogo-
ljufa izseljenca. So pa drugi tu
okoli, ki jih ne poznam in ki
moje izseljence goljufajo za sto-
take in včasih celo za tisočake.
Žali nisem policaj, da bi to mo-
gel preprečiti.
     Odhod. Rad odhajam iz
mesta, ker tu ni mnogo mojih
vernikov, le nekaj stotin vsega
skupaj. In še ti oziroma te vča-
sih doživljajo neverjetne drame
za temi zidovi: či bi to kamenje
moglo govoriti, kaj vse bi po-
vedalo o mnogih naših mestnih
služkinjah, strežnicah in soba-
ricah . . .
     Tudi ti tovarniški dimniki
me preveč ne zanimajo: tudi tu
ni dosti mojih farnikov; še manj
kot za ponosnimi starinskimi in
modernimi vilami. Saj je razum-
ljivo, saj Francija niti svojim, ki
silijo v mesto, ne more ugoditi,
zato našim posebno zadnje čase
izredno težko da industrijske
papire.
      In je bolje tako: naj raje
delajo naši na grudi! Ne mislim
tu na male vrtiče okoli hiš, mi-
mo katerih ravnokar brzimo in
jih namakajo umetni pršilniki;
mislim na prava polja, ki smo
jih že srečali. Glej tam skupino
žensk z robci na glavi: to so
skoraj gotovo naše, saj jih v
mestu Francozi potem prepoz-
najo, da še nosijo robce. In to
z zanimanjem vzamejo na zna-
nje. Tam naprej pa kar s stroji
delajo, z najrazličnejšimi, ki jim
jaz niti imena ne vem. Bogata
je ta zemlja, bolj kakor redko
katera.
      Za hip sem se spomnil
ogromnega rudnega bogastva te
zemlje, ki ga iz njenih globin
tudi naši rudarji na severu in
vzhodu, spravljajo na sonce. Pa
o teh vam bodo drugi povedali.
      Moji poljedelci izseljenci:
koliko pisem sem že prečital o
njihovem znoju in žuljih, o skrom-
nem zaslužku in o krivičnih od-
tegljajih, o delu od rane zore
do poznega mraka, o sključenih
in izmučenih telesih, o spanju
samo par ur, o tolikih duševnih
bolečinah. Radosti pa menda ni
veliko. Skoraj vsakege sous-a
se drži kapljica njihove krvi...
      Kaj le žene teh 26.000 Ju-
goslovanov, kakor ugotavlja urad-
na francoska Statistika. Te stot-
inke tujcev med 2,600.000 ino-
zemcev v Franciji; poleg drugih
Slovanov, med njimi največ,
460.000, Poljakov, poleg Rusov
in Čehov. Kaj žene pred vsem
gotovo 15.000 Slovencev, med
njimi ogromna večina nas Prek-
murcev (saj jih jé celo letos pri
tako slabi konjunkturi, ko jih je
več 1.000 šlo v Nemčijo, ven-
darle Čez 1.000 prišlo iz Prek-
murja v Francijo!).
      In to je uradna statistika,
najbrž jih je celo več! Gotovo,
da je celo izven dvoma, da je
predvsem potreba, ki sili naše
ljudi v tujino. Pa bi menda le
bolj kazalo, da se najprej kolo-
nizirajo za to sposobni predeli
v domači državi sami in potem
šele za ostale dovoli odhod v
tujino.
      O drugih motivih izselje-
vanja raje ne razmišljam. Kako
krasen cerkveni stolp se vidi iz
vlakovega okna. Da, ti krasni,
vsi drugačni cerkveni stolpi, te
čudovito lepe cerkve in kated-
rale. Kako je z verskim življe-
njem mojih vernikov? Žalostno!
Res, da nekateri nekaj malega
razumejo francoščino in za silo
opravijo spoved pri francoskem
duhovniku, a to je le par pro-
centov. Obiskal sem jih sam do-
zdáj v 20 départementih, od teh
sem bil v nekaterih celo večkrat
Kje so pa drugi, saj so raztre-
seni gotovo v najmanj 50 dé-
partementih, saj sam imam na-
slove iz več kot 40 départemen-
tov! Prosim, ne pišite mi, da mi
pošiljate podporo, da sem v ve-
velikonočnem času obiskoval
naše izseljence, ker velikonočna
doba mojih izseljencev traja celo
leto in še ne bom vseh obiskal.
      In potujem skoraj vsako
nedeljo in to več 100 km daleč
od Pariza! Vprašajte me, če so
naši izseljenci, ki so po krstni
knjigi katoličani, to tudi v-praksi.
Ogromna večina gotovo, nekaj
celo vzornih. Bodimo pa odkriti
in si priznajmo, da jih je mno-
go tudi padlo v brezverstvo iz
najrazličnejših vzrokov, ne samo
radi nemoralnosti, ampak neka-
teri tudi iz gospodarskih prilik,
Pri svetoj meši na veličastnom, tabori Črensovcih;!. 1938. sept. 11. Na
sliki je skupina iz beltinske fare, ki predstavla sv. Cirila i Metoda, ki
sta pohodila naše okraje i zbirala našo mladino i jo vodila v Rim, gde
se je navčila i posvetila za dühovniški stan. Zato je tü zbrana tüdi mla-
dina okoli Cirila i Metoda. Dva maliva dečkeca v našoj narodnoj noši
 sta sina od dva brata novomešnika, g. Glavač Franca.
4
N O V I N E
1. januara 1939.
drüštvo mora svoje člane pod-
irati vu verskoj znanosti. Gde
toga ne dela, je gomila obraščena
z travov, pod njov pa prhne Kri-
stušov düh.
      3. Neizmerno važno je Vod-
stvo prosvetnih drüštev. To vod-
stvo mora biti živa podoba Kri-
stušovoga živlenja v düšaj. Ka
hasni, če navčim spevati, telo-
vaditi, v čistosti pa ne kažem
krištalnoga značaja? Ka vala, če
z cele moči organiziram i po-
vekšavam broj drüštev, ali teh
članov, če me vodi gizda? Ka mi
pomaga, če vöre i vöre posve-
tim društvam, sebe pa ne posve-
čüjem nego svoj düševni napre-
dek ešče omejüjem? Tü pri vod-
stvi se more voditeo živo zave-
dati važnosti Kristušovih reči:
„Ka vala človeki, če celi svet pri-
dobi, na düši pa škodo trpi?ˮ
      Kat prosvetna drüštva mo-
rajo katoličansko, Kristušovo živ-
lenje kazati vu vodstvi i članaj.
                                                               Visiko Odlikovanje
                                                               dr. Korošca.
     Nj. kr. Vis. knez namestnik
je blagovolo odlikovati dr. An-
tona Korošca, ministra n. r. z
redom Karadjordjeve zvezde 1.
stopnje.
                                                           Francija je dala odgovor
                                                           Italiji
na noto od odpovedi francosko-
italijanskoga sporazuma. Francija
najodločnej odklanja vsako misel
na kakšošte zmenjšanje svoje na-
selbinske posesti v Afriki na ko-
rist Italije.
Božična ofenziva vŠpaniji
     Francova vojska je ponovno
začnola z bojnov i ide naprej v
Katalonijo. Zavzela je več varašov.
   Predsednik ameriške
države Roosvelt
je v svojem božičnom govori
povdaro, da šče s svojimi so-
delavci delati tüdi v bodoče, da
prežene sovraštvo pa nevošče-
nost iz človečij src.
Veleposlanišva v Parizi
i Bukarešti.
Romunsko poslaništvo v
Parizi i francozko poslaništvo v
Bukarešti je podignjeno na ve-
leposlaništvo. To pomeni, ka si
je Romunija zebrala pot do Fran-
cije i Anglije. Posebno prijatel-
stvo med Romuijov i Francijov
je povdarjao tüdi romunski ve-
leposlanik Tatarescu, gda je
svoja poverilna pisma izročo
predsedniki francozke republike
Lebruni i gda je te na isti pri-
jatelski način odgovarjao Ta-
taresci.
Glasi iz Slovenske Krajine.
      Za misijonarko, č. s. Jug
Cirenejo na Japonskom sta
poslala brat ino sestra iz tüjine
200 Din. Penez smo potom mi-
sijonske hiše v Grobljaj poslali
naslovlenoj.
      Na podporo Novin nam je
poslao ob 25 letnici teh z lepim
pismom g. dr. Makso Peterlin,
kr. notar v Lendavi 500 Din. Bog
povrni za Pozdrav i dar.
      Devet let v posteli je
trpela strašen protin Halas
Jožefa žena, Ana, r. Lebar v
Črensovcih. Po dugom i mirnom
prenašanji betega je dober Bog
k sebi pozvao verno krščanico i
tretjerednice. Z velikov vdeležbov
smo jo zakopali 23. dec. Poleg
domačiva dva g. dühovnika sta
pokojno sprevodila tüdi g. Halaš
Daniel, polanski župnik, ki v po-
kojnoj žalüje svojo širino i vo-
diteo 3. reda Klekl Jožef. Naj
dober Jezušek obilno poplača
svojo mučenico, njene domače i
rod pa potolaži.
      V mladosti je zapüsto to
skuzno dolino Krampačov Zelko
Daniel mladi moški v Črensovcih.
Prehlado se je i po kratkom be-
tegüvanji vmro v sobočkoj bol-
nici. Odtec so ga spravili domo
i z velikov vdelebov zakopali 23.
dec. Dober Jezušek naj njemi pla-
ča vse dobro, njegove domače
pa v žalosti potrošta.
      „Murska Krajinaˮ ne bo
več izhajala. V božičnoj številki
javla list, da v novom leti za-
ednok ne bo izhajao. List je fi-
nancirao bivši poslanec g. Ben-
ko, ki drži za nepotrebno, da list
nadale gordrži i plačüje za njega
teške desetjezerke. Damo njemi
popolnoma prav.
      Za izseljensko številko
Novin Slov. Krajine so darü-
vali izseljenci na gostüvanji v
Pont á Buey 50 frankov. Bog
plačaj!
      Kakšo deklo šče meti
edna francoska gospa. Ured-
nika Novin prosi edna francoska
gospa, naj njej poskrbi takšo
deklo k njenoj deci, štera deklo
ne hodi za dečki. Ta prošnja kaže
na plemenito srce matere. Vüpa-
mo se, ka najdemo tüdi deklo
tak plemenito.
      Bogojina. Prosvetno drü-
štvo se najlepše zahvalüje našim
delavcom, šteri so se vrnili iz
Nemčije i poklonili podpore 6
mark.To so sledeči: Puhan Franc,
Puhan Jožef, Maučec Jožef, Ker-
man Janoš, Lopert Anton i Casar
Ivan. — Nasledüvanja vredno. —
Prosvetno drüštvo pridno delüje
i zvün predavanj i akademij, štero
je melo, se pripravla za svetek
novoga leta na Vombergerjevo
igro: „Vrnitevˮ — 8. jan. bo
melo po sv. meši lepo pre-
davanje prof. Močana v domi,
na štero vlüdno vabimo vse
članstvo, kak tüdi ostalo ob-
činstvo.
      Kobilje. Kak sva se preč.
g. Klekl Jožefi zahvalila, da so
priporačali najno prošnjo za pod-
poro, ar sva po nesreči ognja
preveč bila v siromaštvi vdarje-
ni, tak se tüdi narodomi po-
slanci, g. dr. Klari zahvaliva za
isto dobroto, ka so podpirali
najno prošnjo, ka sva dobila od"
kr. banske uprave 4500 Din.
podpore. — Požonec Peter i Jula.
      V. Polana. Na Štefanovo
so naša Šolska deca priredila
lepo božičnico v šoli. Razred je
bio nabito pun. Igre so se vde-
ležili tüdi naš novi g. župnik.
      Lepa polnočnice. >V. Po-
lani je neravno velka cerkev;
ob velkih svetkaj je skoro pre-
mala. Pri polnočnici je krasno
spevala cela cerkev — i ka je
polnočnico najlepšo napravilo:
Jezušek se je ne samo v štalici
narodo, nego v nad 300 srcih,
ki so na poziv g. župnika sto-
pili h sv. obhajili. Sv. obhajilo
pri polnočnici je najlepše Jezu-
šovo rojstvo.
      Polana dobi dnevnik „Slo-
venecˮ. G. dr. Klar je pred vo-
litvami obečao Polančarom, ki
so ga prosili, naj jim ráj „Slo-
vencaˮ plača kak da bi po kor-
teškoj navadi na vino dao — da
jim plača eden „Slovenecˮ. To
oblübo je gospod poslanec dr.
Klar tüdi spuno i je poslao 300
Din. g. župniki Halaši, ki naj na-
ročijo „Slovencaˮ. G. župnik
bodo „Slovencaˮ naročili na
župnijski urad, poštar Ivan de
ga pa noso k tistim hišam, ge
do ga ráj čteli. Polančari se g.
poslanci dr. Klari najlepše zah-
valimo za njuv plemeniti dar i
oblüblamo, da bomo vsikdar šli
v krščanskih vrstaj. Drügim ves-
nicam pa tüdi priporočamo, naj
si v vsakšo ves naročijo bar ed-
noga „Slovencaˮ, ki je eden od I
najbolših krščanskih časopisov
v vsoj Evropi.
      Novine so naraste me-
seca decembra za 21 komadov,
odpadno 1 komad. Čisti naras-
tek 20 komadov. — iz srca se
zahvalimo častivrednima slugama An-
toni Martini Slomšek! i Frideriki Ba-
ragi za pomoč, Prosimo jiva, naj na-
punita s svojim dühom slovenski na-
rod, njegove liste i je razširila. Sv.
Ciril i Metod naj njima sprosita čast
oltara, bodi naša stanovitna molitev.
Kobilje. Letošnje božične
svetke smo pri nas lepo preži-
veli. Že priprava na nje v ad-
venti je bila jako lepa. Najvekša
dobrota za nas je pač to, da
mamo med sebom dühovnika.
Za to dobroto se Bogi nemremo
zadosta zahvaliti. Kak srečni smo
bili, da smo v adventi lejko bili
pri vsakšoj zorjenici. Vsako zaj-
tro smo našo cerkvico napunili.
Adventne i Marijine pesmi so
povzdigavale lepoto bože slüžbe.
Kak dobro smo se počütili, da
nam je v tom mrzlom zimskom
vremeni ne trbelo iti v delešnji
Dobrovnik. — Naj bi svetke ešče
bole srečno i zadovolno obhajali,
sta nam naše Prosvetna drüštvo
i Fantovski odsek priredila na
sveti večer v šoli lepo „Božično
igro. Kaj takšega smo ešče na
Kobilji ne vidili. To je igra po-
sebne vrste, takzvana občestve-
na igra. Pri toj igri najmre so-
delujejo vsi, kak igralci tak gle-
dalci. Igra nam je prikazüvala
čüdovite dogodke Marijinoga
oznanenja, rojstva Gospodovoga,
betlehemske pastirce, tri modre
i dogodke, ki’ so bili v zvezi z
rojstvom Gospodovim, vmes smo
pa vsi gledalci prepevali božične
i Marijine pesmi. Igra je verske
vsebine, zato smo se od nje
dosta navčili. Vmes se je pri-
klato na oder eden vandraš, šte-
romi smo se od srca nasmejali,
gda nam je zaspevao od svoje
majolke. Vsi igralci so svoje vlo-
ge jako dobro igrali. Želemo,
naj bi kaj takšega pri nas več-
krat bilo. Samo to je žalostno,
da nemamo dvorane za to. Nuj-
no nam je potreben Prosvetni
dom. Ponovno se obračamo na
dobra Slovenska srca, naj nam
bar z malimi dari v to pomagajo.
      Bele zastave na bogo-
janskom volišči. Kak so naši i
Krščanskoga mišlenja sovražniki
zvedili za naš namen, da ščemo
meti belo zastavo na našem vo-
lišči, so se začeli prsiti: vej vam
mi že pokažemo belo zastavo,
150 nas bo proti Korošcovoj kr-
ščanskoj stranki za komuniste. A
reč njim je zamrla v čobaj, kda
so vidli junaško korakati naše
može i dečke na volišče. Cela
Bogojina, cela Bükovnica, celi
Ivanci so glasali samo na dr. Ko-
rošcova listo, nieden proti. K na-
sprotnoj strani je šlo samo 12
nepremišlene mladine iz Filovec,
štero pa tüdi pričaküjemo, da se
strezni i pride v naš tabor. Tak
so si tri občini: Bogojina, Bü-
kovnica, Ivanci zaslüžite belo
zastavo. Živele!
      Novine so 8 stranske.
Vsaki mesec bi vam bar ednok
radi dali, dragi naročniki, osem-
stranske Novine s slikami do
rok. Če mo to mogli včiniti, od
vas zavisi. Če de število naroč-
nikov naraščalo i če de se na-
ročnina redno plačüvala, bo šlo.
Od vas jedino je odvisno dragi
naročniki.
      Prvo številko Novin po-
šlemo pa še drügo vsem na-
ročnikom. Ki nešče biti naroč-
nik, naj zapiše na prvo gor: ne
sprejmem i se podpiše. Ki pa
prvo sprejme, je postao celoletni
naročniki i pri drügoj številki je
že dužen en del naročnine pla-
čati. Čeke dobite z Novinami.
Pomislite, ka se Poštnina proti
mora plačüvati. Če ví z naroč-
ninov odlašate, pokažite nam ti-
sto vretino, z štere naj jemlemo
peneze, da bomo mesto vas pla-
čüvali Poštnino, papir i tiskar-
ske stroške. Če pa ne vete za
takšo vretino — mi ne vemo za
njo — te pa mejte teliko do-
brohotnosti, ka plača včasi kak
dobite to številko nekaj naroč-
nine, če pa morete, plačajte na-
prej vse.
      Rakičan. Po dukšem bete-
güvanji so nas za večno zapüs-
tili i se odselili k večnomi plač-
niki Celec Franc, oča predsed-
nika občine Sobota i okolice g.
Celec Ferdoja. Pokojni so doži-
veli 73 leta i so bili povsedi jako
prilübleni i vse jih je rado melo
      Tam v sinji dalji nekdo
pase stotine ovac; tudi sopotniki
radovedno gledajo skozi okno;
morda je to celo naš izseljenec
pastir.
      Brzijo mimo nas prostrani
gozdovi, ferme s pašniki in polji,
hribi in ravnine, prelepi gradovi
so še lepši v pomlajeni soncu;
asfaltne ceste so polne autov in
koles, le malo pešcev je videti.
      Bolj počasi vam moram
sekirati, drugače ne boste mo-
gli užiti; tudi vlak vozi bolj po-
časi, ker progo popravljajo. Ko-
maj smo prišli skoz tunel, že
smo zopet v tunelu? Ne, to so sa-
mo oboki. ki držijo cesto, ki se
vije nad železniško progo. Sploh
se to mnogokrat ponavlja: ceste
se križajo, ena vrli druge, želez-
niške in druge. Glej, glej, ta
vlak nas bo pa prehitel, vozi v
isti smeri kakor naš; to tudi ni
nič težkega, saj je tirov več kot
dva, vzporedno.
      Utrudil sem se že in vi z
mano vred, da bi gledali to pro-
strano zemljo; tudi vročina je
jako silna, da je nujno potrebno,
da zagrnemo okna. Zdaj lažje
opažüjem sopotnike. Gospodična
pred mano je banano: nehote mi
pogled uide na francosko zem-
ljo v številnih kolonijah. Kakor
sem prej gledal zemljo v resnici,
tako jo zdaj gledam v duhu. Za-
prem oči in gledam v duhu do-
movino: saj je tako čudno po-
dobna, samo bogata ni tako,
vendar je boljša, ker je naša. In
bo tudi bogateje rodila, ko jo
bomo tako gojiti z vsemi mo-
dernimi sredstvi, kakor jo tu go-
jijo. — Samo začeti bo treba
enkrat !
      Vročina je nekoliko prene-
hala, zopet lahko odpremo okno.
Ogromna reklama „champagne“
prijetno sili v oči. Pred želez-
niško zatvornico se je morala
ustaviti cela dolga vrsta vozil;
najbolj zanimiv je tisti velik voz
z dvema ogromnima kolesoma.
      Zopet stezice in potočki,
vijugaste reke in ravni široki
kanali, kmalu bomo ob morju.
Za hip se še ozrem v sopotnike
in skušam prodreti v njihovo
notranjost, zasledili poteze po-
tomcev svetih prednikov; na nji-
hov proprium sanctorum sespom-
nim: Devica Orleanska, mala
Trezika, arški župnik, ki jih
menda najdeš tudi v najmanjši
francoski cerkvici. In naš svet-
nik je med njimi hodil, škof
Martin, čigar telo počiva v „vrtu
Francijeˮ v Tourraine, v sláv-
nom Tours. Na njihovega sve-
tega kralja mislim, saj je letos
slovesno obhajana 300 letnica,
odkar jih je pod posebno Mari-
jino varstvo izročil, ves narod.
Torej se ne boste čüdili, če je
vera in narodnost tu zelo zve-
zana, saj menda tudi v vsaki
francoski cerkvi najdete njihovo
državno zastavo ali pri oltarju
ali Vsaj ob plošči v spomin tis-
tih, ki so padli za domovino.
Marija Vnebozeta je njih patrona.
Svoje prednike res  spoštüjejo,
saj se vozimo mimo krasno ure-
jenih pokopališč. Gotovo se moji
izseljenci pri tem tudi kaj nau-
čijo, saj jim o tem večkrat go-
vorim in pišem.
      Nikdar ne bom pozabil
francoskega duhovnika, ki mi je
ponosno citiral pregovor, da ima
vsak človek dve domovini: pra-
vo domovino in Francijo, do-
movino svobode. Podoba je, da
te besede niso semo prazen zvok.
Drugi francoski duhovnik mi je
izjavil, naj ne sodim Francije
krivo, da je preveč brezverna,
ker vstaja nova mladina iz joci-
stičnih in jacističnih družin, ki
jih navadno sam škof blagosla-
vlja. Tudi to kaže, da se ures-
ničuje. Oboje doži vijajo vsaj ne-
kateri naši izseljenci, sejavka,
simbol Francije, seje v njih du-
še zlato pšenico, ki bo dozorela
prej ali slej in objela rdeč kriš,
kakor to kaže znak jocistov.
      Ob morju smo, na zapadu;
les extrèmes se touchent, skraj-
nosti se stikajo; gotovo bo ved-
no snujoči francoski genij veliko
govoril pri rešavanju sodobnih
problemov !
      Že smo ob morju, ki tvori
večino naravne francoske držav-
ne meje, čigar zalivski tok zelo
vpliva, da je tükajšnja klima tako
zelo ugodna. Vidimo ne samo
majhne čolne, ampak tudi preko-
oceanske ladje in ogromne žer-
jave, ki prenašajo bremena. Si-
cer pa megla zakriva morje, ne-
kje nedaleč se sliši brnenje zra-
koplova, če niste vrtoglavi, bi
tudi mi za hip poleteli nekam v
Privid bodočnosti.
      Paris, leta 194... Telefon
zvoni, hitro pograbim slušalo:
„Qui, c’est Ia maison catholique
Yougoslave.“ Dober dan ! Pri-
hodnjo nedeljo pa res ne mo-
rem priti, ker imamo zelo važen
sestanek vseh zastopnikov in de-
partementov, kjer naši delajo.
Tudi gospod kaplan, žal, ne more
priti, ker bo celo predaval na
omenjenem sestanku, saj razu-
mete. Gospod tajnik, prosim, bo-
ste še pismeno sporočili, da pri-
hodnjo nedeljo ne morem v x...
      Obisk žurnalista: Ali bi mi
hoteli kaj povedati, da bi poro-
čal za izseljensko številko na-
šega dnevnika?
      O, Seveda, zelo rad. Glejte,
hvala Bogu so se naše razmere
zelo ugodno spremenile, imamo
svoj dom, ki nam ga je domo-
vina najela. Doma so namreč
spoznali, da je popolnoma pra-
vično, da tudi oni včasih kaj
pošljejo, zdaj so nam res kar
najemnino za celo leto.
      Pa tudi naša izseljenska
družba si je zelo opomogla, ker
se je frank popravil, oziroma so
delavske plače zvišane in to za-
devna pogodba je obojestransko
ratificirana.
      Sedaj imamo za največjo
silo že vse: knjižnico, kamor
redno prihajajo ne samo vsak
važen domači tisk, ampak tudi
francoski. Imamo učitelja za fran-
coščine, ki potuje po večjih na-
selbinah naših izseljencev in ima
jezikovne tečaje, da naš delavec
razume vsaj v glavnem svojega
poslodajalca. Imamo lepo čital-
                                                                                   Naš v Franciji.
Včasi na konja sede, včasi na harmoniko). A oboje se njemi pripravi.
1. Januara 1939.
NOVINE
5
ka se je tüdi dokazalo pri nji-
hovom sprevodi na sam Božič,
gde jih je sprevodilo k zadnjemi
počitki vnožino naroda. Svojo
deco so vzgojili v pravoj krščan-
skoj lübeznosti i so bili Povsedi
prvi zagovoriteo krščanske misli.
Kak takši so znali vnogim i vno-
gim dati dosta dobroga tanača i
jih je tüdi vse rado bogalo. Dragi
Franc, počivajte sladek sen pod
domačov grüdicov. G. predsed-
niki i njegovoj drüžini kak tüdi
obema sinoma izražamo naše
sožalje.
      Premestitev. G. Novak
Vilko profesor na Sobočkov gim-
naziji, je na lastne prošnjo pre-
meščen v Kranj. Želemo njemi,
naj se dobro počüti na lepom
Gorenjskom.
      G. Škafar: Družba sv.
Mohorja in Slovenska Krajina.
Te naslov nosi razprava, štero
je pisao naš rojak, g. Škafar
Ivan, kaplan, z Bratonec. Kni-
žnico je izdala Drüžba sv. Mo-
hora v Celji. V toj razpravi lepo
dokaže g. Škafar veliko borbo
+ dr. Ivanocyja „za knige Mo-
horskeˮ i z ednim, kak so rav-
no kat duhovniki širili te knige.
Ka tiskarna v Celji ne znala pra-
vilno tiskati naslova sobočkoga
vogrskoga, Slovence povogršča-
jočega društva, ne vzeme knižici
vrednosti. Jo toplo priporačamo.
Dobi se v Celji pri drüžbi sv.
Mohora.
      Dražba kožühovine v
Ljubljani bo 23. januara 1939. v
prostorih Ljubljanskoga velesej-
ma. Dražbo, i to že 27-to, pri-
reja lovsko-prodajna organizacija
„Divja kožaˮ, ki ma direktne zve-
ze z inozemskimi odjemalci. Na-
men te organizacije je, da po-
more lovcom do kim ugodnej-
šega vnovčenja lovskoga plena.
Plen pa mora biti dobro pri-
pravlen, to je, da so kože dobro
i pravilno posüšene na zraki, ne
na peči. Kože se mora prle dob-
ro očistiti i napeti. Dobro blago
pošilajte, na naslov,: „Divja ko-
žaˮ, Ljubljana — Velesejem.
      Blagoslovleno Novo leto
želejo od Maloga Jezušeka :
Prosvetno drüstvo, Fantovski od-
sek i Dekliški krožek, Bogojina,
sestram i bratom pa prijatelom
doma i v tüjini; Sidonija Kancer,
Tešanovci, z Francije, uredniki,
Slov. Krajini, rojstnoj vesi, v šte-
roj je puno veselja, ona pa v
gingavoj mladosti v bridkosti
more jesti krüh v tüjini; Žalik
Štefan, Villers le Tilleuil, Hanc
Roza, Gugneville, z Črensovec,
uredniki, voditeli Marijine drü-
žbe, drüžbenicam, Slov. Krajini,
uredniki pošle, tüdi podobico
Maloga Jezušeka, za štero se te
srčno zahvalijo; Zver Martin, Za-
mostje, Gomboc Jožef, Tešanovci,
Krčmar Etelka, uredniki, Raščan
Vince, Desslig, z Trnja, uredniki,
dühovnikom črensovske fare i
vesi Trnje, Zalaj Rudolf, Dese-
llng, urednki i dühovnikom grač-
ke fare, Hajdinjak Alojz, Villiers,
Horvat Viktor i lena, Verona, St.
Paul, Režonja J. Arnes-en-Brav,
Horvat Marika, Trezika, Lujzek,
iz Lipovec v Franciji, uredniki,
domačim, sosedom, rodbini i
celoj beltinskoj fari, Mesarič Bara,
Francija, svojim domačim, se-
stram, bratom, nevesti, rodi, bo-
gojanskoj fari z g. Haoko Jože-
fom župnikom, Morsič Frančiska,
z Francije, gračkoj fari z dühov-
niki rojstnoj vesi Kruplivnik i
starišom, brati, celoj rodbini, so-
sedom, prijatelicam i vsem znan-
com. — Iz orožniške podčastni-
ške šole v Sremskoj Kamenici:
narednika Molan Ivan i Krasna
Karol, podnarednik: Papič Joško,
Zdolšek Karol, Kracun Ludvik,
Jagodič Vinko i Koprivnjak Ig-
nac, vsi. Murske Sobočke orož-
niške čete, vsem čtevcom Novin.
Žlebič Jožef, Sapač Karol, Ritu-
per Štefan, Gomboc Štefan, Si-
mon Karol, Kerec Jožef, Casar
 Štefan i Sena Marija, Matos Jo-
žef, Preininger Adalbert, Morščiš
Franc, Grebenar Julija, Benko
Janoš vsi na Avellenedi, Buenos
Aires, Argentina.
 G. urednik, kaj pravite?
     Vi veste, da je človeku
dolgčas na vlaku in vesel pri-
jetne družbe. Pred kratkim
se mi predstavita dva gospo-
da iz Hrvaške. Kakor hitro
sta zvedela, da sem Prek-
murec, sta se začela nena-
vadno zanimati za naše go-
spodarske, verske in žalost
politične razmere. Moram
priznati, da sta o verskih in
gospodarskih razmerah pri
nas bila dobro poučena. Raz-
govor je tekel prav zanimivo,
dokler ni prišla vmes politi-
ka! In sedaj? Hotela sta me
prepričati, da Prekmurje bolj
spada k Hrvaški kakor k
Sloveniji... Dokazi?
     Tri sta mi našteia.
     1. Svoj čas je naš kraj
spadal v cerkvenem oziru
pod Zagrebške škofijo. Torej!
     To sem priznal, ker je
zgodovinsko dejstvo a jima
dokazal ter več ali manj ju
tudi prepričal, da danes prav
nič ne drži.
     2. Medžimurje in Prek-
murje (Muraköz és Vendvi-
dék) sta dolgo spadali pod
Madžarsko. Obe pokrajini sta
imeli med seboj živahno tr-
govino zlasti s tobakom in
živino.
     Ni bilo težko ovreči ta
argument.
     3. Rekla sta — prosim,
     ne smejte se preveč —
     da prekmurščina izhaja
     iz medžimurščine oziro-
     ma iz hrvaškega jezika in
     da je zato do 1. 1919.
     bila bolj slična hrvaščini
     kakor slovenščini. Da bi
     to svojo trditev podprla,
     sta mi začela naštevati
     pristne hrvaške besede,
     ki jih res slovenščina ni-
     ma pri nas pa so v rabi
     od nekdaj. Tako n. pr.
     vuk, duže, pun, škola,
     reč, i, što, pitati, stvori-
     teo ... v Lendavi da sta
     baje videla napis: brijač.
        Moramo priznati, da
     je to naziranje splošno
     na Hrvaškem. Da jim
     torej še to izpodbijemo,
     bi po mojem bilo dobro
     vse take besede zamen-
jati s slovenskimi. Seveda sa-
mo v tisku je to mogoče, ker
narod bo še naprej rabil te
kakor rabi druge tujke, n. pr.
nemške in madžarske.
     Danes po 19 letih Sloven-
ske šole se ta zamenjava prav
lehko naredi ne da bi s tem
trpelo narečje.
     (Opomba. Zgoraj navedene reči, ki
kažejo na horvaščino, se najdejo tüdi
na Štajarskom i so tam kak pri nas
tüdi, čiste Slovenske. Keliko slovenskih
reči pa majo Hrvatje. Vr)
                                                                    Prekosnice.
                                                                   Cigan pa pokora.
     Cigan se je spovedavao. Za
vse svoje greje je dobo petdeset
očenašov za pokoro. Pa se je
hapo handlati. „Ej, gospon ple-
banoš, to de ga preveč, pede-
sét očanašov!ˮ Spovednik je pa
cigana nagnao. Te je šče naprej
pravo: „Gospon plebanoš, že
vütro toga vidli, ka de ga preveč!ˮ
     Drügo zajtro je cigan po-
čakao plebanoša, pa njemi želo:
„Dobro jütro, gospod plebanoš,
dobro jütro!ˮ „Dobro jütro Cigan,
ka bi rad?ˮ
     Cigan: „Dobro jütro, gos-
pod plebanoš!ˮ
     Župnik: „Si že pravo dobro
jütro, dele guči, ka bi rad!ˮ
     Cigan: „Dobro jütro, gos-
pod plebanoš!ˮ
     Župnik: „Oj, ti nesnaga ci-
ganska, boš se norca delao z
mene. Čakaj, te že navčim s tov
palicov poštenjaˮ.
     Cigan: „Naj henjajo s touv
palicov. San ga jes že včera
pravo, ka ga je petdestkrat pre-
več, kakšteč ga je lepo. Jes san
ga samo trikrat dobro jütro
pravo, pa bi mi ga gospod skoro
namazali s palicov, pa gospod
Bog bi ga znankar trnok čemerni
bilij, či bi ga jes pedesetkrat
molo očanaš!ˮ
  FRITZ ŠTEFAN,
                                                        mehaničar
                                                v Lendavi, Kolodvorska u. 5
                                                želi vsem svojim odjemalcem,
                                                küpcom i prijateljem
                                                VESELO NOVO LETO
Lutar Blaž, krojač
                                                                  Beltinci
žele vsem svojim naročnikom,
odjemalcom i poznancom
VESELO NOVO LETO.
Naznanjam, da sem preselio de-
lavnico št. 23. Mam gotovo blago
vse vrste moške i ženske i delam
tüdi po meri, ar mam blago zalogi.
BLAŽENO VESELO
NOVO LETO ŽELE
                                                           Matjašec Janez
                                                           trgovec i lastnik kina
                                                           Lendava,
svojim odjemalcom i gostom
  Bohar Adam
                                                                mesar
                                                              Lendavá,
svojim odjemalcom
                                                                  Rous Josip
                                                                  mesar i trg. z živino
                                                                  Beltinci
svojim odjemalcom i prodajalcom
                                                    PRIMARIJ
Dr. MIRKO HOUŠKA
                                               specijalist za notranje bolezni
se je preselil k bolnici
v Soboti, Kolodvorska u. 3
   !! RÖNTGEN !!
nico, pevsko sobo in oder: tu
se zbirajo naši iz Pariza in oko-
lice vsak večer.
      Kar pa je menda najbolj
glavno: imamo v istem poslopju
svojo solidno gostilno in preno-
čišča in to po najnižji ceni, ve-
likomi celo zastonj, če je res-
nična potreba.
      Tudi gospoda kaplana sem
dobil in oba tako za silo zma-
güje va ogromno delo; potujeva
skoraj vsako nedeljo, včasih oba,
eden pa prav gotovo in nadalju-
jeva z obiski, ki smo jih siste-
matično začeli pred... leti. Du-
hovni tovariš je izredna pomoč
v vsakem oziru.
      Da ne pozabim: v naši dvo-
rani lahko predvajamo tudi fil-
me, najraje gledajo tiste iz do-
movine. Tudi potovalne knjižnice
vedno več dobrega naredijo.
Lahko bi vam pokazal cele kupe
tozadevnih pisem.
      Mogoče vas bo končno za-
nimalo, da beležimo veliko kon-
verzij: ravno te dni sem pogojno
krstil bivšo protestantko. V ka-
toliško jo je privedlo pridiga za
časa sestanka v ... včeraj se mi
je javil  za sprejem celo eden
pravoslavni. Tega drvarja (bü-
cheron) pa je ganila sveta maša
v staroslovenščini, kakor jo o-
pravljamo v naši kapelici slo-
vanskih svetnikov s posebnim
dovoljenjem Rima.
      To bi bilo v grobih obri-
ši najvažnejše, drugič kaj več.
Müdi se mi na hišni obisk k
enemu brezvercu; upam, da ga
bom z Božjo pomočjo povrnil.
      „Najlepša hvala, gospod
duhovnik. Poštovanje!ˮ
                                                                                  Opravičilo.
      Prosim bodite popolnoma
brez strahu, dozdaj iz pravo-
slavja še ni bilo konverzij, iz
protestantizma pa le par slučajev.
      Niti lastne pisarne še ni-
mam, kaj šele kar dom. Sam z
veliko težavo odgovarjam na šte-
vilno pošto: dozdaj sem odpo-
slal precej čez 400 pisem, ne
vštevši uradnih, ki jih dva dni
vsak teden rešujem na našem
izseljenskem odposlanstvu. Spre-
jel sem seveda več pisem, kakor
odposlal. Obiskov sam nimam
časa delati, takih malih, pač pa
jih sprejemam, kmalu po obedu
in pozno zvečer, navadno do pol-
noči, povprečno vsak drug dan,
menda pa še več. Zato pa mo-
rem po obedu, če ni preveč dela,
Vsaj za pol ure zaspati, ker zjut-
raj je treba že ob 5 uri vstati,
drugače bodo častite francoske
sestre iz četrt ure oddaljene žen-
ske jetnišnice brez inaše; Fran-
cozi, tudi duhovniki, namreč ne-
radi zgodaj vstajajo.
      Tudi spovedujem večkrat
naše izseljence v bližnji cerkvi
svetega Ambrozija. Sicer pa naši
izseljenci navadno pridejo v Pa-
riz le za nujne uradne opravke,
za drugo pa niti časa niti denarja
nimajo. Radi silnega padca fran-
ka zelo silijo v Nemčijo.
      Tudi otroke težko hranijo
v Franciji, ker v tem slučaju ali
sploh, ali pa vsaj zelo težko do-
bijo službo; zato otroke večino-
ma pošiljajo v domovino.
      V domovino malo potüjejo,
ker je pač drago; le redki, na-
vadno taki, ki v mestu oziroma
bolje služijo, za kak mesec po
mnogih letih pogledajo v domo-
vino. Večinoma pa gojijo le pis-
mene zveze razen redkih izjem,
ki so presekali vse vezi z rojst-
nim krajem.
      Nekateri, zelo redki, veči-
noma dijaki z nekaj šolami, ali
sicer drugače talentirani, čitajo
francoske liste. Večinoma imajo
naročen tisk iz domovine: na-
božne mesečnike, Izseljenski vest-
nik; Domoljub in Slovenski go-
spodar, Slovenec, Domovino in
v Belgiji izhajajoči Glas izse-
ljenc+v, ki se v zadnjem času
posebej tiska za Slovence in po-
sebej za Hrvate.
       Precej jih tudi čita v Parizu
izhajajoče „Jugoslovenske pariš-
ke Novineˮ in „ Jugopresˮ, gla-
sili „Jugoslovanske zajednice v
Francijiˮ oziroma „Jugoslovanske
kolonije v Francijiˮ, kjer jih je
ne vem koliko organiziranih. Ra-
zen tega sem še videl med svojimi
izseljenci včasih kak izvod „Glas
jugoslovenskih iseljenikaˮ, gla-
silo „Zveze jugoslovanskih de-
lavcev „Kraljevič Andrejˮ, kjer
jih je tudi nekaj včlanjenih. Tudi
v francoskih sindikatih so mnogi
organizirani. Prekmurski izsel-
jenci posebej smo organizirani v
„Družbi sv. Rafaela za Sloven-
sko Krajinoˮ in pretežna večina
čitamo in smo naročniki njenega
glasila „Novine Slovenske Kra-
jine"; še bolj je razširjen prek-
murski „Marijin list. Med prek-
murske protestantske izseljence
Prihaja ne vem koliko izvodov
Murske krajine in »Düševni list".
       In končno zadnje opravi-
čilo; to so bežni vtisi iz dela
med našimi izseljenci, največ pis-
meno, mnogo pa s potovanj po
srednji in največ severni Franciji
(v goratih predelih: n. pr. Can-
tal in ob Španski, Italijanski, Švi-
carski in južni nemški meji še
nisem bil), to pa samo eno po-
mlad, zato je sad še nezrel.
                                                                                                                                                                                   Camplin.
Dobroslav:
Ko župnik moli brevir.
     Mladi, debelasti župnik sedi
v pisarni ob mizi in moli brevir.
Pravkar se je bil vrnil iz cerkve,
kjer je opravil sveto daritev.
Njegova usta tiho šepečejo la-
tinske molitve za se in vse svoje
farnike: za te,ki se pehajo pod
domačimi strehami in one, ki jih
je borba za krüh razgnala po
svetu.
     Miren, dobrodušen izraz
mu počiva na obrazu, njegove
vedre oči gledajo z dobro voljo
na svet in njegovo zamotano ži-
vljenje.
     Skozi okno, ki ga zakriva
zelena mreža, v katerih brnijo
ujeti komarji in brenčijo muhe,
silijo glasovi ropotajočih kol in
glasno se pogovarjajočih ljudi,
letečih po cesti. Pred njim na
mizi ležijo najnovejši listi in knji-
ge, črnilnik, ravnilo, peresnik in
                                                                                                                          Naša v Franciji varje ovčico. Daj Jezu-
                                                                                                                          šek, da do vse naše dekline tak nedužne
                                                                                                                          v Franciji; kak je ta ovčica.
SREČNO NOVO LETO
želi
Tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv
                                                                                        JOS. BENKO -M. SOBOTA
     Telefon št. 8.
6
NOVINE
1 .januara 1939
„Narodno sodiščeˮ.
      Po celoj rdečoj Španiji de-
lüjejo tak zvana „narodna so-
diščaˮ (tribunal popular). Tü ne-
ga fiškališov ka bi obtoženca za-
govarjali ; nega vučenj sodnikov,
šteri poznajo zakon i po njem
sodijo; nega milosti ali malij ka-
zni: što stopi pred to sodišče, je
več obsojeni, več naprej zna ka
ga čaka: krugla. Predsednik tak-
šega sodišča je navadno kakši
razbojnik, šteroga so rdeči püs-
tili na slobodo. Pomagajo njemi
ešče drügi nej bouši od njega.
      Francoski novinar Henri
Flassch, ki je bio navzoči pri
ednom zasedanji pri takšem so-
dišči v Madridi, nam etak opisüje
to sodišče:
      „Zvün predsednika i dvej
ženski ka poleg njega sedita, ga
sestavla ešče desét drügij sodni-
kov, vsi brezi osetora i koléra, z
neobritev bradov i z znamenji
nesnage na obrazi, na rokaj ina
obleki. Nešterni so oblečeni v
gvant, zmerjeni za drügo telo,
štero že gvišno v tom časi gnilí
za cintorskim plotom. Tožilec je
eden dečko z zasükanimi ro-
kavami.
      »Predsednik odpre zaseda-
nje z sledečimi rečmi:
      —        Tou sodišče je edna
trdnjava za lüstvo. Mij ne nüca-
na sodnikov, šteri so samo do-
sta penez slüžili, delali pa malo.
Tü lüstvo sodi. Nej nam trbej
znati prava. Ne nücamo zakona.
Dobro znamo, ka je potrebno da
se vniči fašizem, (rdeči zovejo
fašizem vse, ka je nej komunis-
tično).
      „Lüstvo kriči na vse grlo:
„Živijo !ˮ i „na smrtiˮ To je glas
obsodbe za tiste, ki majo biti
sojeni: eden rezervni oficir, ka-
pitan i pet civilov.
      „Predsednik z težkočov po-
méri lüstvo. Po tom se začne
spitavanje obtožencov. Vse ide z
naglicov, ka nebi časa gübili:
Najduže trpi ispitavanje kapi-
tana: šest minot. Nato dva sve-
doka svedočita proti obtoženci i
predsednik ga pita:
      —  Ste vij znali za revolucijo?
      —  Nej.
      —        Svedoki pravijo, ka ste
znali. Lüstvo ne laže. Šče več,
vi ste pred revolucijov poslali vö
z Madrida vašo ženo i edno hčer,
štera je pred par dnevi bila strel-
jena v Leridi . . .
      Obtoženec zašepeče, gda
začüje ime svojega deteta.
      —        Zakaj me spominjate na
mojo hčer ? Zadosta je več toga
mantranja!
      —  Zato, ka morebiti nevejte,
ka je vaša hči bila streljena pred
par dnevi . . .
      Lüstvo se smeje na ves
glas i obtoženci se vsedejo.
      Gda so prve obsojenec pri-
pelali na cintor sv. lzidora, so
komunisti zapazili, ka so po zmoti
pripelali ž njimi tüdi ednoga, ka
nej bio na smrt obsojeni.
      —        Ka naj napravijo ž njim?
— a že nikak zakriči:
      —        Ka mo ga tou vlekli na-
zaj v „Carcel Modelslˮ... i so
ga strelili z drügimi vred.
      V tom časi je stopila pred
isto sodišče drüga sküpina ob-
tožencov. Zrak v dvorani je za-
düšeni kak v štali; pod je ves
posejani z smrdečimi čikami i
ves moker od vnogoga plüvanja.
      Med novimi obtoženci se
nahaja edna gospa, z vse raz-
trgani gvantom; je iz plemenite
rodbine i je z svojimi penezi
zdržavala eden dečinji Vrtec za
siromaško deco v vulici de
Rosario.
      „Predsednik bi rad poka-
zao, ka nema mejkoga srca niti
proti ženskam, proti plemičom
pa šče posebno nej:
      —        Oj, ftičica, tij si tüdi
prišla v zanko? Tou sam že ča-
kao. Narod je dugo časa bio
žrtev plemenitašov (Lüstvo plo-
ska). Zdaj moreš meti malo po-
trplenja, gospodična, zdaj mij
ravnamo.
      „Ženski ka sedita poleg sod-
nika, dvej vlačügi, šterima se
samo po obleki pozna, ka spa-
dala k ženskomi spoli, se zado-
volno režita. Niednoj ne pride na
misel, či so mogoče tüdi njena
deca nej bila vzgojena v vrtci,
šteroga je ta ženska zdržavala.
Pa či bi se glij spomnila ?...
      Pristopi edna oborožena
dekla, edna od tistij, ka komaj
čakajo, ka bi se maščüvale nad
svojimi dobrotniki. Toži nesreč-
nih, ka ma doma v hiži slike
grofov i drügij plemičov.
      Med lüstvom se čüje neza-
dovolno mrmranje.
      Stopi naprej eden bolševik
i šče obtoženo zagovarjati, pravi
ka je njeni mož pred dvema dne-
voma bio streljeni, i kelko je
ona sama zdavala na vrtec si-
romaške dece.
      Lüstvo za odgovor začne
füčkati i larmati,
      Nesrečnica, gda čüje usodo
svojega moža, omedlej. Nato na-
stane tišina med lüstvom; sodi-
šče jo šče obsoditi na vozo. Ali
v tom časi se gospa zdigne i se
začne glasno smejati.
      Pamet se njoj je zmešala.
      —        Kama k vra... jo pa
zdaj denemo; ka iho žnjov? —
se spitavlejo sodniki.
      —        Naj ide z drügimi! —
se oglasi nekši.moški.
      Predsednik odobrava i pol
vöre za tem so jo strelili z drü-
gimi vred.
      Eden od rablov se krohoče
z zverinskim veseljom:
      —        Tak smo njoj šče edno
dobroto včinoli. Nora kak je bila,
ka vraga bi delala na sveti
brez moža...
      —       Lepa je bila — pristavi
drügi.
      Tej gospodje majo jako ten-
ko kožo.
      —       Tou zato ka naše svin-
čenke raj notri idejo.
      I so se vračali s cintora
spevajoč komunistično medna-
rodno pesem.          Bukovski.
Pismo g. kr. notara,
gda nam je poslao 500
     Prečastiti g. župnik!
     Pred 25 leti ste podčasn-
iško tujo upravo začeli izdajati
»Novine* in z njimi buditi prek-
murske Slovence ter jih bodriti
k zvestobi do njih materne be-
sede in poglobitvi verskega živ-
ljenja. — Ta čin ostane v zgo-
dovini Slovencev za vedno za-
pisan z zlatimi črkami! Koliko so
potem „Novineˮ v 25 letih do-
dr. Maksa Peterlina,
Din. podpore za Novine.
brega napravile— kdo bi mogel
vse to našteti?
     K temu krasnemu dejanju
in jubileju sprejmite, prečastiti
gospod župnik, tudi od mene
najiskrenejše častitke z željo, da
boste v trdnem zdravju lepe us-
pehe nadaljevali še 25 let in na-
prej — z božjim blagoslovom!
     — Najlepša Zahvala za kra-
sne čestitke. Urednik.
Slab tisk — naša pogibelj.
      Ko je pred petstotimi leti
Gutenberg (Guttenberg) izumil
kako se lahko tiskajo knjige, ni
nihče slutil, kakšno moč bo imel
tisk — ta Gutenbergov izum.
Nihče ni mogel zamisliti, da bi
s tem postala najmočnejša sila,
katera bo zapovedavala narodom
in državam, z eno besedo: da
bo postala prava veleposest v
svetu, ali to se je tudi uresničilo.
Kljub temu, da ni nihče mogel v
sebi zamisliti, da se bo nekaj
takega dogodilo, da je tisk naj-
močnejša sila, močnejša od to-
pov in pušk. In ne samo to: nego
tudi to, da. ni v današnji moder-
ni tehniki niti enega sredstva, da
bi se s tiskom moglo boriti.
      Dandanes ljudje največ či-
tajo in iščejo časopise, a to ne
samo učenjaki in meščani, am-
pak tudi najprostejši kmet in de-
lavec, tudi on išče v njih nekaj
novega. Tako se tudi dogodi, ali
zakaj (čemu) bi časopis izšel, če
nebi prinesel novice. Včasih se
tudi dogodi, da je v teh novicah
nekaj laži, ali tisti, kateri take
laži čita, ne ve; nego misli, da
je to prava resnica.
      Ako ljudje čez nekoliko
časa zvedo, da je ono bila laž,
vseeno še nadalje čitajo takšen
Časopis. Zakaj? Zato, ker si ni-
so Svestvi, pa .mislijo, da je to
samo pomotoma'lažno napisano,
a nevedo, da so to hoteli sami
uredniki teh časopisov, da bi od
tega imeli same koristi*
      Oni so poštenost zakopali
med denar, na Boga so pozabili,
a za dušo niti ne marajo in tako
za njih in nič svetejšega razen
denarja.
      Mnogi bodo vprašali: ja —
pa dali časopisi lažejo? Dragi
čitatelj! Vsi časopisi ne lažejo,
ali jih je večji del na žalost, ka-
terim so izdajatelji ljudje mate-
rijalisti in brezbošci, pa sigurno,
da potem časopisi pišejo tako
kakršnega mišlenja so njihovi
lastniku
      Mi hvala Bogu imamo do -
sti dobrih in pošteni časopisov.
To so v prvi vrsti naše res do-
mače »Novine Slov. Krajine* in
drugi. Vsak zaveden Slovenec,
katoličan, pa bil to kmet ali me-
ščan, treba, da kupuje in da čita
samo takšne časopise, za katere
zna, kdo jih izdaja in r urejüje in
da pri tem ne pomaga tuje po-
kvarjene časopise, ki se nažalost
med narodom razširjajo kotna-
lezljiva bolezen, za katere niti ne
zna, kdo jih izdaja, niti kakšnega
düha so, pa mu še za njegov
denar lažejo in pišejo kakše-
koli zamazane, katere se več-
krat protiviji največjim svetinjam.
      Slučajno sem dobil v roke
eno številko »Glas omladine* od
1. 1937., pisan na hrvaškem je-
zika kjer oni držé, da je Jezus
Kristus bil največji revolucijonar
i sodobni komunis; in to je, ka-
kor mu je ime — list za mla-
dino. In, ker nam je znano, da
takšne in slične stvari čita naša
„sodobna mladina, potem se
S nam ni treba čuditi, da nam je
vsak dan vse to slabše in, da
se še lahko nadejamo mnogo
slabšega, a to bo za sigurno
prišlo, ako ga sami ne zabrani-
mo, ker slabost (zlo) ne gre od
ljudi, ako ljudje ne gredo od
(zla) slabosti.
       Klin se s klinorn izbije, pravi
pregovor. Tako se tudi pokvar-
jen tisk mora odstraniti iz na-
roda samo z dobrim tiskom. Ako
to storimo, potem lahko z ve-
seljem gledamo v bodočnost.
Ako bomo delali, kot smo de-
lali do sedaj, zla usoda ne bo
mimošla, ker pokvarjen tisk kvari
one, kateri ga čitajo.
       A kjer je narod pokvarjen
in odtujen veri in domovini, tam
je pogibeli neizogibna.
                                                                                       Rous Franc,
                                                                                       Ždrelac — Filovci.
                                                             16 letni dečke rešo smrti
                                                             svojo mater.
     V Zenici v Bosni je delav-
ka Bencun Jovanka zavolo siro-
maštva i nesrečnoga zakona sko-
čila v vodo Bosno, da bi se vto-
pila. K sreči se je v tam časi
müdio na bregi Bosne njeni 16
letni sin. Kak je ovarao svojo
mater v valovaj Bosne, je skočo
za njov i jo je rešo. Mati je spra-
vlena v bolnico.
S sekiro v razsekala moža.
     V djakovskoj okroglini v
vesi Kraljani je 30 letna žena
Nifa s sekirov razsekala svojega
85 let staroga moža Zeča Zeko,
gda je te spao.
                                                                   Mrtev oživo.
     Eden starejši kmet blüzi
Belovara je ležao že preci časa
na bolniškoj posteli. Pred nikel-
ko dnevi pa je vmro. Domači so
ga položili na mrtveči oder, ge
se je zbiralo dosta verestoval-
cov, šteri so prišli tolažit do-
mače i svojo žejo. Kda so pa
proti zajtri začnoli spevati ko-
kotje, se je mrtvec naednok zdi-
gno i začüdeno gledao okoli
sebe. Verestovalci so zbegnoli iz
hiše, samo dva sta ostala notri.
Kmet je stano, se vseo poleg
drügij i ž njimi, kda je prepri-
čao, ka žive, začno piti na ve-
selje, ka je oživo.
                                                              Nesreče k Božiči
                                                              v Ameriki.
     V Ameriki se je za bo-
žične svetke predosta aotoˮ
mobilskih nesreč pripetilo. V
teh nesrečaj je živlenje zgü-
bilo 263 lüdi. So bili ti na
smrt pripravleni?,
pivnik. Ob njih pepelnik z ogor-
ski cigaret in vžigalic. V kotu na
desni belo pogrnjena postelj, ob
njej nočna omarica z majhno
budilko, ki proti jutru zna rada
zaspati, da ne bi pretrgala mir-
nega spanja mladega župnika.
Na levi ždi zagrnjena polica s
knjigami, v kotu med obema ok-
noma stoji hrastov omarek z žup-
nijskimi knigami, pregrhjen z ve
zenim belim prtičem, na njem
so razvrščeni molitveniki z veli-
kimi in debelimi črkami, pisane
podobice in kipec Matere božje.
Steno nad posteljo krasi lepa
velika podoba: Jezus, v tihoti
oljčnih gajev in siju blede me-
sečne, na Oljski gori v pogovoru
s svojim Očetom. Mehko občutje
zajame slehernega glédalca ob
pogledu na njo.
      Z levico si župnik podpira
glavo, prsti se mu od časa do
časa zagrebejo v črne, goste lase,
kakor bi hoteli pregnati vsiljive
misli. Z desnico zdaj pa zdaj obr-
ne list in predene trak v brevirju.
      Zunaj zori sveže in rosnato
jutro, prepredeno z rahlo meglico,
v svetel poletni dan.
      Na rdeči strehi v bližini,
kjer ravno dozidavajo dimnik,
žvižga glasno zidar napev neke
pesmi, da jasno odmeva in pla-
va po zraku. Nova hiša s prija-
znimi okni raste med gredami.
Mlad, podjeten gospodar se bo
vselil vanjo. Hiše postajajo tesne,
ljudje prihajajo na svet, doraš-
čajo in se razhajajo v svet, kjer
potepejo svoje mladostne moči.
In se vračajo: eni z majhnim
zaslužkom in zapravljenim zdrav-
jem, drugi z nemim razočaranjem
in boječim korakom, tretji z upa-
njem v duši na lepše življenje,
četrti z zasmehom do vsega, kar
jim je bilo svetega: kakor je ko-
ga zagrabilo življenje in ga po
svoje ugnetlo. Kdor le more, zi-
da in si ustvarja lastno ognjišče.
Nove, bele hiše, z rdečimi stre-
hami in zelenimi polknicami ra-
stejo med trhlimi ter očrnelimi
kočarili.
      Tedaj nekdo rahlo potrka.
      —       Naprej, — se oglasi žup-
nik, ne da bi okrenil glavo.
      Dveri se tiho odpro. Pri-
kaže se sključena postava poš-
tara ženice. Plaho pripre dveri
za Sabo, tiho pozdravi in obsta-
ne ob njih.
      Župnik dvigne oči od bre-
virja:
      —        No, kaj bo dobrega,
mati?
      S strahom in tresočo roko
izvleče iz žepa robček in odvije
iz njega črnoobrobljeno pismo.
S trepetajočo roko mu izroči
pismo:
      —       Tole pismo sem prejela
iz Francije, če bi bili tako dobri,
da bi mi ga prebrati. Bog moj
dragi, če mi je pa zdaj tudi An-
čka umrla, kaj si hočem sama
na svetu! Kako naj živim na tis-
tem malem gruntecu brez zemlje?
      Ustnice ji trepečejo in s silo
prikriva bol, toliko, da se ji ne
usujejo solze porazoranem licu.
      Pozorno sledi potezam na
župnikovem obrazu in gleda na
njegove oči, ki so pobirale be-
sedo za besedo in usta poltiho
mrmrale nerazumljive francoske
besede. Rahel nasmeh je spre-
jel župnikov obraz.
      —       Nič žalostnega ni, mati.
Ančkina gospa piše, da je vrla
in delavna. Razume se na vsako
delo v kuhinji in na njivah in
blagruje vas, da ste vzgojili tako
dobro hčer. Pri njej je v dobrem
mestu, ter se ni treba bati za
njo, ker rada hodi k maši, če je
čas, tudi ob delavnike.
      Vzdih sproščenja se ji je
'javil iz prsi.
      —        Jaz pa sem mislila, da,
Bog me Varuj . . .
      —        Se je pripetila kaka ne-
sreča, — je smejé se dopolnil
župnik. — Zaradi Črnega roba,
je-li? Najbrž je kdo od domačih
umrl, pa Žalujejo.
      —        A, Vidite, — se je do-
mislila, — pred tednom je Ančka
pisala, da se je preseli! na oni
svet stari očé, ki so ga vsi radi
imeli.
      —        Vas bi pa skoraj stra-
hovi lovili, — se šengari župnik.
      —  Veste, človek si le misli.
      Zavila je pismo v robček.
      —        Bog jim lepo plati, ker
so bili tak dobri, da so mi po-
vedali, — ga je pogledal zdaj
z vedrimi očmi in s čilim kora-
kom stopila do duri, jih odprla
in že drsela po stopnicah.
      Vstat je in se nekoliko spre-
hodi!. Njegovo telo se je rahlo
pozibavalo pri tem. Viden na-
smeh mu je zaigral na obrazu.
      Pa zaškriplejo težke vežne
duri in težki koraki Odmevajo
po cementnem hodniku.
      Suhljata ženica Skromno
vstopi in tiho pozdravi:
      —Hvaljen bodi Jezus Kristus.
— Na vse veke — ji je od-
zdravo
      Zagledal je pismo v njenih
rokah.
      —        Prinašale v pismu kake
franke ali marke? ji je stopil
nesproti.
      —       Ti se vam, veste, redko
prikažejo odkod. Samo pozdrave
in lepe .obljübe nam po večini
pošilajo.
      Izročila mu je pismo.
      —        Oba, iz Nemčije je. Vaš
mož je lani odišel tja.
      Površno je preletel z očmi
obe napisani strani. Tedaj je že-
nica s strahom opazila, da je
župniku nenadoma izginil na-
smeh z obraza. — še enkrat je
začel brati od kraja Počasi, od
besede do besede, kakor bi ho-
tel ujeti pretrgane misel.
      —        Hja, — je vzdihnil ob
koncu in čelo se mu je nagrban-
čilo. Mar ji naj pove vso golo
resnico ali naj olepša vsebino
tega pisma. Vedel je, da je mla-
da sirota s peterimi drobnimi
otroci in šesti je že tudi na potu.
Ve, da stežka sproti zadelava
luknje, ki jih napravijo davki,
odplačevanje posojila, drva, pet-
rolej, sol, kvas in še druge drob-
narije, katere pa s časom ven-
darle izdolbejo občutne luknje
na gruntu. Vedel je, da stežka
1.januara 1939.
NOVINE
7
Stric iz Argentine. 
      Namesto denarja se poši-
ljajo lahko tudi novice. Pa naj
jih pošljem nekaj za Božič in za 
novo leto. Samo ko bi vam člo-
vek mogel poslati malo vročine.
Bilo bi prav vam in nam... Pa
kljub temu, da nas to južno soln-
ce kar žge in nas je pred enim
mesecom že tudi kuhalo, je bila
Prejšnji teden grda slana, ki je
po nekod vse ožgala.
      Po nekod pravim. Zakaj
drügod sem pa videl tak lep
krompir, da bi se mu pečen piš-
čanec že sedaj smeja, čeprav v
zemlji še nič nima, ker je šele
v cvetju.
      Krompir je lep, pa tudi
drugače letina po nekod izborno
kaže. Toda pravijo, da se spet
obeta tisto, kateremu nekateri
rečejo „grizaˮ. Prav grdo bo ta
kriza ujedla ne le kmeta, temveč
tudi delavca, če bo res tako,
kot pravijo. Europa je namreč
vse svoje „raufkamreˮ napolnila
z mesom in sedaj, ko se že ne
pripravlja več tako na vojsko,
pa niso več lačni argentinskega
mesa, tudi kož in volne za vo-
jaške čevlje in suknje ne rabijo
in tudi komisa je manj treba.
To se pravi po učeno: argentin-
ski izvoz katastrofalno pada. Če
se pa ne izvaža, pa tudi denar
ne pride v deželo in ne teče
med ljudi in to je pa tista vražja
„griza, ki je iz „prazne skledeˮ.
      Buenos Aires pa kljub ta-
kim strahovom uganja svoje hu-
domušnosti. Bivši župan si je
hotel postaviti lep spomenik. Po-
stavili so namreč 80 m visok
obelisk na primerni točki mesta.
Tam je morda najprometnejši
vozelj mesta. Komaj leto je ta
obelisk pričal o mogočnosti mo-
derne tehnike. Nato je pa me-
njal smer svoje „pridigeˮ in se-
daj govori o „minljivosti tega
svetaˮ. Neki dan je na dokaj
nevljuden način poslal naučen
pozdrav na vrveče ljudske mno-
žice in sedaj so revežu dali že-
lezen oklep ... Doberšen del
burk gre sedaj na račun obeliska
in župana, ki ga je dal postaviti,
ne da bi imel za gradbo odo-
brene račune... Sedaj se ta mož
müdi v Europi, pa pravijo, da
se mu nič ne mudi nazaj. Obe-
lisk bodo pa najbrže podrli.
      Tukajšnji športniki so z za-
nimanjem sledili nastopom jugo-
slovanskih prvakov v tenisu: Pun-
čeca in Palade, ki sta se izkazala
za svetovne mojstre. Odnesla sta
zmage nad najboljšimi tukajšnji-
mi prvaki. Seveda so tudi naši
rojaki z zanimanjom sledili tri-
umfu naših rojakov, ki sta doma
iz Medžimurja in sta prišla sem
na poziv tukajšnjih športnikov.
      6. nov. se je vršila nadvse
lepo uspela šolska prireditev. Z
njo je naša šola spet pridobila
novih prijateljev. Tako, da lahko
z veseljem ugotovimo, da delo
slovenskih šolskih sester rodi
prav lepe sadove.
      Seveda imamo tudi vedno
kako cerkveno slovesnost. Naši
kristjani nam kaj bolj številno
pridejo skupaj le, kadar je kaj
več šundra. Drugače gredo vsak
v svojo bližnjo cerkev — Seveda
če kam gredo!
      To nedeljo bomo imeli pa
prav posebno slovesnost, ki se
je izredno veselimo. Slišali bo-
mo namreč potrkavanje. Samo ti
šmentani zvonovi nam delajo
skrbi. Obešeni so kar tako, kot
da bi viseli v meglah. Nič poda
ni pod njimi. Saj pravim, da ne
vedo, zakaj imajo zvonove. Kot
tista gospodinja, ki je krompir
samo kuhala. Peči ga pa ni znala.
V Lurdu bomo potrkavali, če
Bog da.
      In tudi prvo sveto obhajilo
bomo imeli 18, decembra.
      Čudno kaj. Za božič.Pa je
tukaj tak običaj. Saj se tudi Ma-
rijin mesec s šmarnično pobož-
nost vrši sedaj (od 8. nov. do
8. dec.). Tudi šolsko leto se
konča sedaj.
      Še ena novica. Tale stric
bi pa tudi nekaj denarja lahko
poslal. Pa je čüdna ta zgodba.
Te dni je umrl Jure Autoche, ki
je zapustil 8 milj. pesov. Bil je...
berač. Ne vem, če je vse boga-
stvo zbral s prosjačenjem.
      Tudi med našimi rojaki iz
Slov. Krajine je vsakršnih novic.
      Z velkim veseljem je bila
sprejeta vest o veličastnih sloves-
nostih, ki jih je Slovenska Kra-
jina doživela. Tako smo se na-
vdušili, da smo se namenili tudi
proslaviti 20 letnico Jugoslavije.
Kot najprimernejši dan smo si
izbrali 21 januar. Ta dan dopol-
dne bo nova maša, ki jo bo za-
pel Vladimir Zmet, iz salez. dru-
žbe. Popoldne bomo imeli pa
še zunanjo slovesnost z zboro-
vanjem.
      Zanimivo bo za javnost
tudi to, da so se razgibali tukaj
tudi evangeličanci. Je pa z nji-
hovo službo božjo neprilika, ker
pastor ne zna nič slovensko gu-
čati. Je namreč Madžar. 19. okt.
so imeli pri Celecu tudi prireditev.
      Naš zbor ima pa vedno
priliko, da pokaže, kaj zna.
Prav lepo so nam zapeli oni dan
v Novi Pompeji.
      Prav posebno pa so se po-
stavili avežanedski pevci na ve-
liki prireditvi 11. sept., kjer so
zapeli pred velikansko nabito
dvorano. Med poslušalci je bilo
mnogo izobražencev. Večina ob-
činstva so bili tukajšni domačini.
      Še mnogo lepih božičnih
pozdravov vsem čitalcem Novin
in vsem tistim, ki se zanimate
za svoje v tujini.
      B. Aires, 18. nov. 1938.
                                                                                                                                                                 Hladnik Janez.
  Gospodarstvo.
                                                        Skrb za Sadno drevje v jeseni
                                                        in pozimi.
     Ne samo spomladi in poleti,
tudi preko jeseni in zime je naše
sadno drevje izpostavljeno raz-
nim škodljivcem iti še prav po-
sebno vremenskim neprilikam.
Da ne bi naš kmet od vsega
tega utrpel prevelikih škod na
sadnem drevju, mora tudi jeseni
in preko zime skrbeti za Sadno
drevje.
     Kaj vse pa mora pravočas-
no opraviti v svojem sadovnjaku?
     Zgodaj jeseni mora kmeto-
valec pobeliti vsa debla sadnega
drevja, predvsem debla jablan in
hrušk. Zakaj pa mora beliti sad-
no drevje? Mnogo kmetovalcev
niti ne ve, ampak beli zato, ker
to dela njegov sosed. Še več
njih pa se za to delo niti ne
zanima.
     Belenje sadnega drevja ima
trojni pomen z belenjem se uniči-
jo vsi škodljivci rastlin in njihove
zalege, ki prezimujejo za skorjo
sadnega drevja, zavaruje se z
belenjem sadno drevje  pred po-
škodbami po zajcu, z belenjem
pa se tudi naredi okoli dneš-
nega debla apnena skorja, ki
varuje drevje pred pozebo in
izžarevanjem topline.
      Belenje sadnega drevja se
mora zvršiti ob suhem vremenu.
Belilo se mora posušiti, da ga
dež ne spere. Da bo belijo bolj
leplivo in da bo zajcu bolj
smrdelo, se mora pomešali z
novico, krvjo in kravjekom, dobro
pa je primešati belilu ludineko
liko arborina. Sadno drevje se
obeh do pričetka vej, veje pa
se tudi lahko obeh, dokler se
jih s tal doseže.
      Kmetovalci, ako niste še
obelili vašega drevja, izkoristite
za to delo takoj še prvi suhi dan
letošnje lepe jeseni.
      Pred zajcem se zaščiti dre-
vje tudi za napravo ograje okoli
sadovnjaka in ovitjem drevja z
slamo, s koruznico, ali pa se ga
zavaruje z količki ali žičnimi
mrežami. Še je čas, da opravite
ta dela v sadnem vrtu. Preglejte
Vaše ograje okoli vrtov, ali ni-
majo odprtin, skozi katere bi
lahko prišel zajec. Drevje pa
prav nisko do zemlje ovijte z
slamo ali koruznico. Ne pozabite
pa spomladi to slamo in koruz-
nico sežgati, da tako uničite ra-
zen mrčes in škodljivce, ki so v
njih našli zimsko pribežališče.
Če jih ne bodete uničili, se bodo
spomladi zopet vrnili na Sadno
drevje !
      Še enkrat pred zimo pre-
glejte, ali je mlado Sadno drevje
dobro privezano h kolu, da ga
ne bi zlomil veter ali pa porušil
sneg. Mlada sadna drevesca, na
katerih je ostalo še listje, pa več-
krat stresite, da isto odpade pred
snegom. Mlade vejice, na kate-
rih je ostalo listje, zelo rad po-
vrni sneg, katerega se na takih ve-
jah nabere več kot pa na vejicah,
kjer ni listja. Sploh pa je z mla-
dega drevja potrebno ves sneg
posebno pa še prvi mokri sneg
otresati, da se mlado šibko drevje
pod veliko snežno težo ne po-
lomi. Res je težko iti pozimi od
tople peči v mrzel sneg, ali vi
radi tega ne smete pozabiti in
opustiti otresanja snega z mla-
dega drevja.
      Dobro je, če se v jeseni
pred snegom mlado drevje oko-
plje. Z okopavanjem se zemlja
okoli drevja zrahlja in prezrači.
V prekopani zemlji pa vsled
mraza poginejo vsi škodljivci,
kateri v jeseni zlezejo tja iz dre-
vja, da prezimijo v gornji plasti
zemlje in spomladi na novo prič-
no svoje škodonosno delo na
drevju.
     Na starejšem drevju pa Od-
stranite še pred snegom vse po-
lomljene veje, da ne bi sneg še
dalje lomil vej in napravil še
večjih ran na drevesnih deblih.
Vse ostalo obrezovanje drevja pa
naj se izvrši šele spomladi, v
času ko minejo nevarnosti pozeb.
     Ako Vam še čas dopušča,
ne pozabite ne gnojenje Vaših
sadonosnikov. Po vseh sadov-
njakih razvozite gnojnico ali pa
raztrosile dobro dozorel gnoj
po vsem, z sadnim drevjem za-
sajenem zemljišču. Dobro je v
širini okoli drevesa, kjer bije kap
krone, izkopati ali zaorati eno
brazdo, pod to gnojiti drevesu in
brazdo zopet z rušo navzgor
zaravnati. Gnojenje v razdalji ka-
kor bije kap krone, se priporoča
zato, ker ravno v oni razdalji
imajo glavne korenine drevesa
največ tankih korenin, ki sesajo
drevesno hrano iz zemlje.
     Tako zavarovani in oskrb-
ljeni sadovnjaki bodo dobro pre-
zimili. Vsak kmetovalec, ki je v
jeseni poskrbel za svoj sadov-
njak, bo lahko, če le ne bo pre-
hude zime, z gotovostjo priča-
koval lepega cvetja na drevju in
obilnega zdravega sadja.
SREČNO NOVO LETO
želi vsen svojim odje-
malcem in znancem tvrdke
ŠTIVAN ERNEST M. SOBOTA
NA GLAVNEMITRGU
                                                  Največja izbira šivalnih strojev vsakevrste in za vsa-
                                                  ko ceno, radio aparati, gramafoni, plošče, otročji
                                                  vozički, pisalni stroji in kolesa.
Najnižje cene !                Mali mesečni obroki !
                                                        Zahvala.
     Ob bridki izgubi našega nad vse dobroga
 i nepozablenoga očo, staroga očo, gospoda
CELEC FRANCA
                                                                             posestnika v Rakičani
se vsem iskreno zahvaljüjemo, ki so tolažili pokojnoga
v časi njihovoga betega, nam izražati svoje sožalje,
kak tüdi vsem darovalcom krasnih vencov i korin. Po-
sebno zahvalo smo dužni povedati čč. dühovščini i g.
kanton za genlivi Obred, domačim gasilcom, sobočkoj
mestnoj godbi i vsem, ki so pokojnoga prišli škropit i
jih sprevodili k zadnjemi počitki. Vsem se šče ednok
najiskrenejše Zahvaljüjemo. _
                                                                                                                                  Rakičan, dne 25. dec. 1938 Žalüjoča drüžina Celec
oblači male, na sebe ona niti j
ne misli, kake krpe že kje iztak-
ne in vrže nasé. Počasi je sicer
kapljalo iz tüjine, sproti pa je le
bilo. Mar naj ji sedaj še razbije
to zadnje upanje?
       Nemirno si je prižgal ciga-
reto, globoko potegnil,  otrnil
ogorek in položil cigareto na
rob pepelnika.
       V nestrpnem pričaküvanju
je čakala besede iz njegovih ust.
Župnik pa je izbiral primerne
izraze.
       —        Gospod piše, da je va-
šemu možu nekaj slabo prišlo
pa so ga poslali v bolnico. Piše,
da ni nič nevarnega, to mine.
Morda se je preveč gnal z de-
lom. Gospod in gospa ga obi-
ščeta vsak dan.
       Ni pa povedal, da mu je
stroj odrezal peto, ko so kosili
pšenico in je nastopilo nevarno
zastrupljenje krvi. Da pa je sicer
izven smrtne nevarnosti. Župni-
kovo sočütno srce ni moglo za-
sekavati s temi vestmi novih ran
mladi siroti.
       Pa vendar so se skalile
njene oči, ustnice so ji zadrhtele,
grenke solze so ji namočile lice.
       —        Bog moj dragi, še pred
tednom je pisal, da je zdrav in
v dobrem mestu. Sedaj nas je
pa Bog poljubil s to nesrečo, —
je zasipala vsa v solzah.
      Župniku je bilo težko, ka-
kor bi mu kdo zadrgnil vrv okoli
vratu. Z mehkim glasom je dejal:
      —         Pomirite se, vse se bo
dobro izteklo. Vdajte se v voljo
božjo, saj Bog, ki ve za vse, ve
tudi to.
      —        Mar je za to šel v Nem-
čijo, da bo nosil denar v bol-
nice? — je dejala med solzami:
— Poglejte, gospod župnik, si-
rota sem, sedaj pa še ta nesreča.
Druge bogatini, ki imajo doma
vsega v izobilju pa pišejo, da
imajo dobra mesta, malo delajo,
denarja na zadovolé. In mislite,
da take bogatine doleti kaka ne-
sreča? Ne nas siromake; se še
ne izkopamo do dobra iz ene,
že padamo v drugo — hujšo.
      —        Mislite, če se jih ne do-
takne nobena vidna nesreča, da
so ti v resnici tudi srečni in za-
dovoljni? Saj ne veste po kakih
poteh so si nagrabili denarja.
In morda jih črv nemirne vesti
huje gloda in preganja, kakor
vas zunanje nesreče. Svetujem
vam, imejte zaupanje v Boga:
kdor njemu zaupa, mu vedno
pomaga. Ni govoril naučeno, iz
srca so mu privrele te besede.
Izkušnja in življenje sta mu to
potrdila. Naj se spolni božja volja.
      —       Nekak se že prerinemo
naprej, dokler ne dorastejo mali,
da si začno sami služiti kruh.
      Te zadnje besede, ki so jih
izgovorila usta te trpeče sirote,
so imele docela drugo večjo vred-
nost, kakor iste besede, ki jih
izgovorijo usta v udobju živečega
bogatina. Popolna vdanost za
sprejem vsakega križa je izraže-
na v njih.
      —       Jaz bom pisal gospo-
darja naj dobro skrbi zanj je
pretrgal tišino župnik.
      —        Pa zbogom, — je še
rekla med vratmi in si s pred-
pasnikom obrisala rosne oči.
Njeni koraki so opotekaje se za-
mirali po pesku.
      Globok vzdih se mu je iz-
vil iz prsi. Pogled mu je obvi-
sel na podobi Jezušovi, ki v du-
hu doživlja na getzemanskem
vrtu vso grozoto svojega trplje-
nja, prosi Očeta, naj mu ga od-
vzame, če je mogoče, vendar naj
se zgodi Očetova volja . . .
      —       Vlij jim vero in trdnega
upanja, da ne omagajo v težkih
preizkušnjah, — je prosilo nje-
govo srce.
      Nemirno je hodil po sobi
od okna do dver, od dver do
okna, da je škripalo v podu.
      Zopet trkanje.
      Moški starejših let je vsto-
pil s klobükom v roki.
      —        Na mašo bi rad dal, —
je kar začel.
      —  Za koga?
      —        Za srečen zakon v Fran-
ciji. Mariča je poslala.
      —        Torej se je Mariča le
tam omožila !! Kaj ni imela do-
ma izbire?
      —        Piše, da je mož dober
in bogat, čemu bi hodila na naše
siromaštvo, ko nam je tako pre-
tesno doma, je veselo razlagal
možak.
      —        To so ženske! Obesijo
se na prvega moškega, ki jim
pokaže količkaj sladek obraz,
četudi se morda komaj sporazu-
mevata v jeziku. Nekaj mi je pi-
sala, da ste ji vi doma branili.
      —        Zakaj pa ni tistega vzela,
ki je bil nam po volji -- se je
trmasto branil.
      —        Veste oča, mlademu srcu
je težko predpisovati pot, po ka-
teri naj hodi. Ste sedaj kaj na
boljšem, ko jo morda nikdar več
ne bodo videle vaše oči?
      Brez odmeva je utonilo to
vprašanje. Možaku je le bilo
težko, ko je tako globoko zajel
sapo. Ali kaj!
      Poslovil se je, ko je opra-
vil z župnikom.
      —        Ne samo mladost in
sveže moči, tudi naša kri se po-
razgublja v tujini. Dekleta tonejo
v morju tujine. Na svojo doma-
čo besedo pozabljajo, njih otroci
bodo komaj vedeli, da mati ni
francoskega rodu in naslednje
pokolenje že docela zabriše sled
o tem. Zdrav in krepak rod pa
le raste ... je rojilo župniku
po glavi.
      Domislil se je, da že ni
zajtrkoval. Vzel je pod pazduho
katekizem in biblijo. Ura bo
kmalu osem, treba bo vstopiti v
šolo. Že je nameril svoje korake
proti durim, jih odprl in na pra-
gu je stala ženska srednjih let
      —        Naj ne zamerijo, če jih
zadržujem. Pa jim moram po-
vedati, da jih Tila dá lepo po-
zdraviti. Vsikdar se rada spomni
njih in domače cerkve.
8
NOVINE
1. januara 1939.
      Pozdrav izseljenskomi dü-
hovniki g. Camplini na sestanki v
Voves. Govorila je Matko Micika
iz Odranec. Pozdravleni, pozd-
ravleni, prečastiti naš gospod
dühovnik, v tüjino za nas pre-
stavleni, od naših src pozdrav-
leni. Prečastiti g. dühovnik! Po
dugom časi smo se vendar vča-
kali denešnjega dneva, da vidi-
mo vas pred nami. Vi ste pastir
nas razstepenih ovčic v tüjini.
Zato vas, dragi g. dühovnik,
Sprimemo z velikim veseljom, ár
ste vi boži namestnik i naš vod-
nik na poti živlenja. Zdaj vas
pa, Prečastiti gospod dühovnik,
pozdravimo v imeni Jezušovom
vsi, ki smo se tü zbrali i vas
med tri rožice postavimo. Prva
rožica je Marija, ki vas neizmer-
no lübi, drüga rožica je Jezuš
mili, ki vam bo pomagao v vsa-
koj sili i tretja rožica je angeo
z nebes, ki vam je za varivača
dani i z nebes na zemlo poslani.
Prečastiti naš g. dühovnik, vsi
smo vás tak težko pričaküvali,
da smo očistili naše düše i se
zdrüžili z Bogom. Bog je naše
vse: naše bogastvo i sreča. On
se ponižava do nas v svetoj ho-
štiji da bi se njemi s kem vek-
šim zavüpanjom približavali v
svetom obhajili, kde nam deli
svoje milosti. Brez milosti nam
je nebo zaprto, a Bog nam jo
deli po Mariji. Poslühni Marija
goreče dühovnikove prošnje i je
skleni v svoje srce. Dragi naš
g. dühovnik, zdaj vam podam te
rožice, štere sam v püšlec zavila
i je bom v vaše roke zavila. Po-
zdravleni bodite s temi rožicami,
kde Bog se Slavi, ž njim bodite
tüdi ví.
      Rajsar Štefan, Demnitz. Ve-
lečastiti g. uredniki Jaz vas tüdi
prosim zá par vrstic v Novinaj i
najprle vas z srca pozdravlam
ino vam želem Zdravo i veselo
 od maloga Jezuša blagoslovleno
novo leto. Naj vas te mali Je-
zušek obdrži pri moči ešče
vnogo let, da bi nam vrejü-
vali i nas troštali s temi le-
pimi krščanskimi listi, šteri
so nam trno potrebni eti v
tüjini. Nadale vam naznanjam
da nas je eti bilo na celo leto
12 delavcov po moškov i po de-
keo i naročnik sam samo jes bio
na Novine. Pa dekle sam večkrat
nagovarjo, ka naj bi si naročile
bar eden Marijin List, ino so mi
samo vsigdar pravle, ka na to
nemajo penez, pa   nemajo  časa
čteti, čeravno je bilo dosta časa.
Zdaj od 12 nas je li ostalo 3
moški i edna ženska i edna dekla,
te so k nam prišle zdaj. Tak nas
je zdaj prek zime 5 tü pa nej je
ranč tak slabo mesto eti, ka se
zatok da zaslüžiti, čeravno zdaj
v zimi dosta nej. Ali nam pride
palik leto, ka mo slüžili. Prosim
vas, da mi nadale pošilate No-
vine i Marijin List tü coj v no-
vom leti. Tüdi ostali štirje vas
z srca pozdravlajo ino vam že-
lejo vse to kak jaz. Pozdravlam
mojo ženo z najnov malov de-
cov ino jim želem vesele božič-
ne svetke ino od mladorojenoga
Jezuša, njegove matere D. Marije
blagoslovleno i veselo novo leto.
Ficko Marija tüdi pošila pozdrave i
žele veselo novo leto do svoje de-
čice i do svojij roditelov, bratov
kak i Sukič Franc do svoji rodi-
telov i brata. Mi vsi trije od Grada
pozdravimo gračke dühovnike i
celo Gračko faro i vse znance
ino jim Želemo vesele božične
svetke i od mladorojenoga Je-
zuša, njegove matere D. Marije
blagoslovleno novo leto. Pripo-
ročamo se vam v molitve. Ficko
Alujz od sv. Sebeščana i Lajn-
šček Mariška z Noršinec, vsaki
posebi pošilata do svojij rodite-
lov, sester ino bratov i do svoje
vesi i znancov. Pozdravita je i
jim želeta vesele božične svetke,
blagoslovleno i veselo novo leto.
     Karol Marija i Ivan Kolenko,
Corbie iz G. Bistrice. Vu imeni
Jezuša i Marije vas najlepše po-
zdravla, pa vam želeva srečne
i vesele božične svetke i ve-
selo blagoslovleno novo leto.
Želeva vam, da bi se še nešte-
tokrat včakali teh veselih dne-
vov v obilnem zdravji i šče tak
z Boga pomočjov nadale skrbeli
za svoje rastepene ovce po tü-
jini. Novine i Marijin list redno
vdablava pa kalendar sva tüdi
dobila, za vse se vam toplo za-
hvalüjeva. Prosiva, pošilajte nama
ešče nadale tak. Peneze sva po-
slala za naročnino, če pride šteri
dinar više, tisto naj bo na čast
sv. Antoni za sirote.
Pošta.
      Pozvek Jožef, a Back Grinvitz.
Letošnja naročnina plačana po širiteli
iz Vidonec. Kozel Franc, Večeslavci
36. Sprejeli za Kozel Marijo v Franciji
50 din. po nakaznici. Iz Francije spre-
jeli naročnino od sledečih: Husar
Viljem á Alemont 5075 din., Balažek
Štefan á Trotte 79 75 din., Ferko Marta
á Chemindt 108.75 din., Casar Štefan,
Lunnville, 22.98 din. prosimo odgovor,
dali mate novi naslov, na nakaznici.
Tratnjek Jožef, ferme Monthoury 62 25
din., Ambruš Kalman á Saincaize 18
din., Ošlaj Magdalena, rue de Paris
123.25 din., Lopert Giza, Bourborg
137.75 din,, Zakojč Ivan, St. Peau, de
Cermers 65.25 din, Balažic Ana, La
Chenilére 43.50 din., Režonja J. á Arnes
18 din., Bobnec Vika á Grande Bag-
neuse 65.25 din., Grah Terezija á Bar-
lière 21.75 din., Horvat Marija á Artíges
58 din., Serdt Alojz a Banoais 75 din.
Č. s. Pavla. Verneuil. Pozdrav izro-
čimo, še žive. Molitve se pa vršijo;
„Za vse grešnike in greániceˮ, pred
vsem pa za sebe grešnika.
                                                                    Hranilnica in posojilnica
                                                                    v Bogojini,
žele vsem svojim članom i vlagatelom
srečno i milosti puno
NOVO LETO.
Priporoča tüdi vlagatelom, da vložijo
svoje prihranke pri njej, ar so vloge
pri našem zavodi vsaki čas izplačlive!
O tom se tüdi vsaki že osvedočo v toj
najvekšoj stiski, štera je že mimo nas.
VESELO NOVO LETO
         želi vsem svojim odje-
         malcem in prijateljem
RADIO NEMEC
                                                                                                                            M. SOBOTA
— Prva Prekmurska radiodelavnica. —
M1NERVA - ORION - SACHSEN WERK •
SIERA aparati z dvoletnim jamstvom.
    2500.- Din.
rabite, da zaslüžite
    1000.- Din.
                                                   mesečno doma
                                                   Pišite: „ANOSˮ Maribor
BLAŽENO VESELO
NOVO LETO ŽELE
                                                          Žagar Ivan
                                                          trgovec
                                                          Črensovci,
                                                          svojim odjemalcom
                                                          Kramar Ivan
                                                          trgovec
                                                          Črensovci,
                                                          svojim odjemalcom
Žerdin Martin
      trgovec
      Žižki,
svojim odjemalcom
 BLAŽENO VESELO NOVO LETO ŽELE
                                                                   Weiss Žiga
                                                                   Prodajalna gotovih moških
                                                                   oblek,
                                                                  Murska Sobota,
                                                                  svojim küpcom i poznancom
                                                                            L. Frim
                                                                      trgovina z železninov,
                                                                      Murska Sobota,
                                                                      svojim odjemalcom
Faflik Alojz, Hotel Central,
                                                       Murska Sobota,
                                                       svojim gostom, prijatelom i poznancom
KMEČKA POSOJILNICA
                                             Murska Sobota,
                                             svojim vlagatelom i poznancom
                                                            Brata Brumen
                                                            trgovina z mešanim blagom
                                                            Murska Sobota,
                                                            svojim küpcom i poznancom
                                                                          Novak Sidonija
                                                                          slaščičarna
                                                                          Murska Sobota,
                                                                          svojim odjemalcom i poznancom
                                                                 Hahn Šamuel
                                                                 trgovina z mešanim blagom,
                                                                 Murska Sobota,
                                                                 svojim odjemalcom, prijatelom
                                                                 i poznancom
                                                              Brumen Joško
                                                              „Pekoˮ čevlji
                                                              Murska Sobota,
                                                              svojim küpcom i poznancom
                                                                 Kukel Karol
                                                                 modno krojaštvo,
                                                                 Murska Sobota,
                                                                 svojim odjemalcom, prijatelom
                                                                 i ooznancom
                                                                           Kemény Marko
                                                                           mesarija.
                                                                      Murska Sobota,
                                                                      svojim odjemalcom, prijatelom
                                                                      i poznancom
                                                                        Cör Ana
                                                                 trgovina z usnjem i čevlj.
                                                                 potrebščinami
                                                               Murska Sobota,
                                                               svojim odjemalcom i poznancom
                                                                 Pollak Rudolf
                                                                 trgovina z mešanim blagom
                                                                 Murska 'Sobota,
                                                                 svojim odjemalcom, prijatelom
                                                                 i poznancom
                                                              Dittrich Franjo
                                                              urar, draguljar i optik
                                                              Murska Sobota,
                                                              svojim odjemalcom i poznancom
                                                                              Žökš Ernő
                                                                      plačilni natakar pri hotel „Slon“
                                                                      (Bac)
                                                                      Murska Sobota,
                                                                      svojim prijatelom i poznancom
                                                             Kalman Pavel
                                                             krojač
                                                        Dol. Lendava,
                                                        svojim odjemalcom, prijatelom
                                                        i poznancom
  Pekarna Leonhard
 •    
                                                        Dol. Lendava
                                                        svojim küpcom i poznancom
                                                                                 Deutsch Aladar
                                                                                 gostilna
                                                                              Dol. Lendava,
                                                                              svojim gostom i prijatelom
                                                         Weissenstern I.
                                                         trgovina
                                                      Dol Lendava,
                                                      svojim küpcom i poznancom
                                                     Dobošič Jožef
                                                     brivec
                                                      Dol. Lendava,
                                                      svojim gostom
    Kardoš gostilna
Dol. Lendava,
svojim gostom i prijatelom
                                                             Némethy Štefan
                                                             trgovina z mešanim blagom
                                                                 Dol. Lendava,
svojim küpcom i poznancom
                                                                       Kutassi Eugen
                                                                       strojno mizarstvo
                                                                       Bogojina,
svojim poznancom i odjemalcom
                                                                           Maučec Ivan
                                                                           gostilničar i trgovec
                                                                           Ižakovci,
svojim gostom i odjemalcom
                                                                                      Bauer Samuel
                                                                                      gostilničar
                                                                                      Črensovci,
                                                                                      svojim gostom
                                                                     Škoberne Franc
                                                                     gostilničar
                                                                        Črensovci,
                                                                        svojim gostim
                                                           Kocet Ivan
                                                           trgovec
                                                           Črensovci,
                                                           svojim odjemalcom
                                                                   Klepec Karel
                                                                   trgovec
                                                                 Črensovci,
                                                                 svojim odjemalcom
                                                         Žerdin Kazimir
                                                         trgovec
                                                         Črensovci,
                                                         svojim odjemalcem
       —        Res? — se je rahlo na-
smehnil župnik. — Domov še
ne pride?
       —        Tako hitro še ne. Saj je
v dobro mesto prišla: svojo so-
bo ima — tečno hrano, kar do-
ma redki imajo.
       —        Pa jo pozdravite, kadar
ji boste odpisali, — ji je še na-
ročal, ko je zapirala dveri za sabo.
       Stopil je v kuhinjo. Sestra
mu je nalila čaja: nekam pre-
hlajenega se počüti. Komaj par-
krat srkne, vstopi moški z ob-
raščeni obrazom, s klobükom
v roki.
       —        Prosim lepo, častiti go-
spod, če bi šli na spoved na
Kapco.
       —        Na Kapco? Zakaj pa ne
greste k farni cerkvi, — se je
okrenil župnik do njega.
       —        Je Predaleč in njih si
vsak želi.
       —  Ne govorite neumnosti,
—  ga je ostro preseka! župnik.
—  Pa grem, če je res takasila,
otroci bodo že počakali v šoli,
—  je dejal Čez čas, navidez trdo,
a v resnici takoj pripravljen.
      Trenutek nato je drdral po
cesti koleselj, na njem je sede!
župnik z Najsvetejšim v rokah,
blagoslavlja! ljudi, ki so delali
po njivah ali bili na potu, ki so
posekali in se pobožno križali.
      Župnik hiti, da pripravi
trudnega zemeljskega romarja na
odločilno srečanje z Bogom on-
stran groba, nato bo hitel v šolo
k malim, da jim bo vlival krš-
čanske resnice in vero v žejne
düšice, jih pripravlja! na pot v
življenje. Morda jih vse čaka
romanje v svet in z njim bridko
in grenko spoznanje. Potem mu
bodo domači zopet prinašali
pisma: vesela, napolnjena s srečo
in upanjem, žalostna, nasuta z
nesrečami in razočaranji . . .
      Zunaj pa sije sonce, ros-
nate jutro zori v poletni dan.
Vrabel se ščebetajoče prepirajo
na malini, lastovice Živahno cvr-
kečejo nad strehami in polji,
ljudje na njivah pohitevajo z
delom.
      Le cerkev in Župnišče ču-
vala nad vsemi, ki so doma in
ki jih je tesna zemlja raztepla
na vse štiri kraje sveta.
      Le Bog in duhovniki
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo.                    Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava.                       Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.