OBVLADOVANJE TOBAKA IN ALKOHOLA V ZDRAVSTVENEM
DOMU LOGATEC
TOBACCO AND ALCOHOL CONTROL ACTIVITIES IN THE
LOGATEC HEALTH CENTRE
Jasna Čuk Rupnik1
Prispelo: 5. 10. 2009 - Sprejeto: 3. 2. 2010
Pregledni znanstveni ~lanek UDK 613.84
Izvleček
Za preventivo na področju tobaka in alkohola so odločilnega pomena ukrepi na ravni družine in lok^alne skupnosti. V članku so prikazane dejavnosti v Zdravstvenem domu Logatec ob takšnem razumevanju dejavnikov tveganja. Raziskava zajema pregled izsledkov ne^a^erih dejavnosti na področju tobaka in alkohola, posebej načrtovanih ^a preventivo v zadnjih tr^eh letih. Potrjuje, da si za to vsaj nekoliko prizadevajo vse službe zdravstvenega doma: otroški in šolski dispanzerji ter ambulante družinske medicine, in sicer v okviru specifičnih preventivnih dejavnostih iz progra^ma CINDI, v okviru posebnih dejavnosti za splošno populacijo in v okviru tistih, ki so oblikovane posebej za bolnike Centra za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog.
Ključne besede: tobak, alkohol, primarna in sekundarna preventiva, dejavnosti
Review article UDC 613.84
Abstract
Measures taken at the family and local (community levels play a key role in the prevention of tobacco and alcohol use. With this in mind, we present prevention activities conducted in the Logatec Health Centr^e. The study r^eviews the results of specific tobacco and alcohol use prevention activities car^ried out during the past th^ee yea^rs. They show that all Health Centre services have participated, at least to some extent, in the activities carried out in child and schoolchildren clinics, family practice clinics, within the CINDI prevention programme , in special programmes for general population and in activities designed especially for patients of the Centre for Illicit Drug Abuse Prevention and Therapy.
Key words: tobacco, alcohol, primary and secondary prevention, activities
1 Uvod
Tobak in alkohol sta drogi, ki družbi prinašata veliko breme. Izgube merimo s številom izgubljenih življenj in ekonomsko škodo kot posledico bolezni. Pomembno dejstvo, ki zadeva otroke in njihove starše, je pasivno kajenje. V Sloveniji se je delež anketirancev, ki imajo v gospodinjstvu otroke in hkrati v bivalnih prostorih redno kadijo, med letoma 2006 in 2008 pomembno zmanjšal. V letu 2006 je znašal 14 %, v letu 2008
pa se je skoraj prepolovil in znašal le še 8 % (1). Med mladimi v Sloveniji je po raziskavi ESPAD 2007 (European School survey Project on Alcohol and other Drugs) kajenje tobaka enako evropskemu povpre~ju. Delež dijakov, ki so kadili tobak v zadnjih 30 dneh pred anketiranjem, je bil 29 % (2).
V letu 2006 je zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu umrlo 674 oseb. Stopnja umrljivosti je bila 39,03 na 100.000 odraslih prebivalcev. Najpogostejši vzrok smrti je bila alkoholna bolezen
^Zdravstveni dom Logatec, Notranjska 2, 1370 Logatec Kontaktni naslov: e-pošta: cukovi@gmail.com
jeter (472 primerov). Prezgodaj, pred starostjo 65 let, je umrlo 420 oseb in izgubilo 4.730,0 let potencialnega življenja, kar je bilo v povprečju 11,3 leta na prezgodaj umrlo osebo (3).
Umrljivost, ki jo je v starostni skupini od 35-64 let mogoče pripisati tobaku, je bila 284 smrti na 100.000 prebivalcev pri moških in 47 na 100.000 prebivalcev pri ženskah. V glavnem je bila posledica raka (3). Med vsemi vzroki smrti v Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja umre okoli 40 % ljudi; veliko vlogo pa tu imata prav tobak in alkohol (4).
Tobak in alkohol sta problem tudi pri ljudeh, ki se zaradi zasvojenosti s heroinom zdravijo z opioidnimi zdravili (metadon, buprenor^in in dolgo delujoči mor^in). Njihova življenjska doba je brez zdravljenja z opioidnimi zdravili lahko zmanjšana skoraj za polovico glede na splošno populacijo (5). Vse bolj se vrstijo dokazi, da je v primerih resnejših zasvojenosti, še posebej pri bolnikih z dvojnimi diagnozami (zasvojenosti je pridružena še druga psihopatopoška motnja) potrebno doživljenjsko zdravljenje z dovolj visokimi odmerki opioidnih zdravil, ob tem pa osvojitev čim bolj zdravega sloga življenja, in sicer ne le brez prepovedanih drog, ampak nujno tudi brez tobaka in alkohola (6). Najnovejša strokovna odkritja raziskovalcev nakazujejo, da so bolezenska dogajanja pri zasvojenosti zopiati biološko in kemijsko povezana z bolezenskimi dogajanji pri sindromu odvisnosti od alkohola (SOA) (7,8). Vzrok smrtnosti je pri osebah, ki se odločajo za zdravljenje z opioidnimi zdravili do konca svojega življenja, v največji meri posledica kajenja tobaka (9).
2 Izhodišča
Slovenija se je leta 1992 odločila za mešani javno-zasebni model izvajanja zdravstvene dejavnosti (10). Mreža javne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zagotavlja dostopnost vsem prebivalcem v okolju, kjer živijo. Osnovna zdravstvena dejavnost v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti obsega: izvajanje ukrepov in dejavnosti za varovanje, krepitev in ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni _ in izvajanje preventivnih programov in ukrepov pri otrocih, mladini, ženskah, zaposlenih in starostnikih ter drugih posebej ogroženih skupinah oziroma podskupinah, ki so posebej izpostavljene določenim zdravstvenim tveganjem (10).
Promocija zdravja je v Ottawski listini definirana kot »proces usposabljanja prebivalcev za samonadzor in izboljševanje njihovega zdravja« (11).
Za preventivno dejavnost so odločilnega pomena ukrepi na ravni družine in lokalne skupnosti, saj so vzročni dejavniki tveganja globoko zasidrani v socialni in kulturni družbeni okvir (12). Pod vplivom Ottawske listine se v državah članicah gibanja CINDI v praksi dejavnosti za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni in zdravstveno oskrbo združujejo na primarni ravni (12). Dejavnosti v okviru skupnosti sodijo med najpomembnejše pristope v strategiji obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni (12). Za vsako spremembo v življenju je potrebna motivacija. Gre za proces zbujanja človekove dejavnosti, da bi dosegli določene cilje (13). Je tudi eden vidnejših dejavnikov, ki uravnavajo človekovo učinkovitost pri pridobivanju znanja, razvijanju spretnosti, navad, novih stališč, pogledov in osebnostnih opredelitev (14). V prizadevanjih za stalno izboljševanje zdravja prebivalstva v občini smo si zaposleni v Zdravstvenem domu Logatec želeli ustvariti stvarno sliko o tem, v kolikšni meri se posvečamo preventivnim dejavnostim na dveh specifičnih področjih primarne in sekundarne preventive: na področju obvladanja tobaka in alkohola. Pregledali smo dejavnosti, ki smo jih na teh dveh področjih izvajali v obdobju zadnjih treh let.
3 Metode
3.1 Področje obvladovanja tobaka
3.1.1	V otroškem dispanz^erju smo analizo razširjenosti kajenja med starši otrok izvedli s pregledom zdravstvenih kartonov otrok in zapisov glede kajenja staršev. Ta zapis pri vsakem otroku beležimo v kartonu kot odgovor na vprašanje »Ali kdo v družini kadi«, ki ga pediatrinja dosledno zastavlja vsem staršem med enim od prvih obiskov z novorojenčkom. Podatke za analizo smo v letu 2006 zbrali iz zapisov v zdravstvenih kartonih otrok, ki so bili rojeni v letih 2003, 2004 in 2005 in so imeli v letu 2006 opredeljeno izbrano pediatrinjo v otroškem dispanzerju ZD Logatec. Torej so bili takrat v prvem, drugem in tretjem letu starosti. Vsak otrok je bil opredeljen glede na kadilski status očeta in mame, nekateri pa le po kadilskem statusu mame, kadar oče »ni bil znan«.
3.1.2	Analiza je zajemala udeležence delavnic CINDI »Da, opuščam kajenje«. Udeležence delavnic pridobivajo medicinske in patronažne sestre, zdravstveni tehniki in zdravnice družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja. Še posebej se zaposleni posvečamo motivaciji bolnikov ob obveznih
sistemati~nih preventivnih pregledih za odrasle med 35. in 70. letom starosti za mo{ke ter med 45. in 70. letom za ženske, dodatno pa {e z objavami o izvedbi delavnic na lokalnem TV programu. V izvedbo vsake delavnice je potrebno vklju~iti vsaj 15 bolnikov kadilcev. Ker med izvajanjem delavnic nekateri udeleženci program zapustijo, je {tevilo oseb, ki v programih ostanejo do konca, vsako leto praviloma manj{e od 15. Z raziskavo smo analizirali uspe{nost delavnic CINDI za odraslo populacijo v letih 2003-2005 po na~elu ugotavljanja uspe{nosti, ki ga program CINDI uporablja za lastno sledenje uspe{nosti; gre za delež oseb, ki ne kadijo ob koncu programa ter 6 mesecev in 1 leto po prenehanju delavnice.
3.1.3 V februarju in marcu 2005 smo izvedli raziskavo v okviru Centra za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (v nadaljevanju CPZOPD) o uživanju prepovedanih drog, tobaka in alkohola med bolniki, ki so se takrat zdravili z metadonom že ve~ kot leto dni. Teh je bilo 61 od 78 takrat vklju~enihi bolnikov (17 žensk in 44 mo{kih). Raziskavo smo izvedli na podlagi anketnega vpra{alnika, v katerem so bolniki odgovarjali na vpra{anje, ali so tobak in alkohol ter prepovedane droge in uspavala nazadnje jemali v zadnjem tednu, zadnjem mesecu, zadnji polovici leta, v zadnjem letu ali pa teh snovi niso jemali že ve~ kot eno leto, dve leti, tri leta, {tiri, pet let, že ve~ kot pet let ali pa sploh nikoli v življenju. Glede tobaka smo posebej spra{evali o želji po opustitvi kajenja in o že izvedenih poskusi opustitve kajenja. Raziskavo smo objavili v Zdravni{kem vestniku z naslovom »Abstinenca od prepovedanih drog, alkohola in tobaka pri zdravljenju z metadonom« (15). Ta ~lanek le povzema njene rezultate.
3.2 Področje obvladovanja alkohola
3.2.1 Na podro~ju uporabe alkohola smo v ZD izvedli raziskavo, ki je bila v drugi polovici leta 2007 osnovana kot vpra{alnik AUDIT za samooceno pitja alkohola, dopolnjen z informacijami o zdravem slogu življenja (* zapis je predstavljen v nadaljevanju). Uporabljeni test AUDIT (The Alcohol Use Disorders Identification Test) smo predstavili na strokovnem sestanku Psihiatri~ne klinike Ljubljana za podro~je alkohologije, za rutinsko delo z bolniki v ZD pa ga zdravnice uporabljajo od leta 2001. Število ob~anov, ki obiskujejo zdravnice v ZD Logatec, in so stari 19 let in ve~, je bilo 8.140 na dan 5. aprila 2007 (vir: dokumentacija ZD o opredeljenih osebah). V tri glavne ~akalnice (ena za vsako od dveh ambulant družinske medicine in v skupno ~akalnico
otro{kega in {olskega dispanzerja) smo postavili velike kartonaste {katle z nalepljenim besedilom:
* ALI V LOGATCU PRAV SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE?
V	prizadevanjih za zdravo življenje vam zaposleni v ZD Logatec nudimo pomoč na posameznih področjih ukrepanja:
1.	Obveščanje o zdravi prehrani z veliko sadja, zelenjave in rib ob čim manj sladkorja in živalskih maščob - organiziramo predavanja in tečaje hujšanja.
2.	Za preprečevanje žeje pitje 1-2 litra čiste vode na dan - sanitarna inšpekcija izvaja reden nadzor kakovosti pitne vode tudi z vzorčenjem vode v zd.
3.	Spodbujanje gibanja vsaj 1 uro na dan - organiziramo testiranja telesne zmogljivosti s hitro hojo.
4.	Obveščanje o škodljivosti kajenja - organiziramo občasna predavanja, vsak februar pa še tečaj za opuščanje kajenja.
5.	Obveščanje o škodljivostih alkohola - letos izvajamo dejavnost raziskovanja in posebnega ozaveščanja o pitju alkooholnih pijač.
Zato imate pred seboj vprašalnik AUDIT za samooceno o pitju alkooholnih pijač. Naša iskrena želja je, da bi ga v času od 1. 7. do 31. 12.2006 izpolnili kar VSI nad 15 let stari prebivalci naše občine. Lah^o jih odnesete domov in poskrbite, da čim več vprašalnikov, na katere bodo odgovorili tudi vaši sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, pristane v naši skrinjici.
V	začetku leta 2007bomo vaše odgovore računalniško obdelali in vas o o rezultatih raziskave v javnih medijih tudi obvestili.
Za vaše sodelovanje se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
Logatec, junij 2006 Zaposleni iz ZD Logatec
Ob nabiralnikih so bili na mize položeni listi; na eni strani je bilo natisnjeno gornje besedilo na drugi strani pa vpra{alnik AUDIT. Ta ima ob koncu zapisano to~kovno lestvico za samooceno o pitju alkohola. V razlagi to~kovne vrednosti testa AUDIT je zapisano, da »seštevek v vrednosti 8 točk ali več »odkriva osebo, pri kateri obstaja veliko tveganje za nastanek socialnih in zdravstvenih problemov zaradi rabe alkohola. Priporočljivo je opraviti natančnejšo diagnostiko. Višje vrednosti nakazujejo verjetnost odvisnosti od alkohola.« Tako so ljudje v ~akalnicah,
ki so želeli oceniti svoje navade glede pitja alkohola, lahko to ugotovili neposredno na podlagi izpolnjenega vprašalnika.
3.2.2	Marca 2004 smo med bolniki, ki so se takrat v CPZOPD zdravili z metadonom (69 moških in 18 žensk), izvedli anketo o uživanju alkohola. V raziskavi so sodelovali vsi bolniki, ki so bili takrat vklju~eni v zdravljenje. Bolniki so poleg ocene svojega pitja po vprašalniku AUDIT, ki je sicer redno vklju~en v obravnavo zasvojenih s heroinom, odgovarjali na vprašalnik še tako, »kot vi mislite, da bi zase odgovarjal vaš o~e« oziroma »kot vi mislite, da bi zase odgovarjala vaša mama«. Iz teh ocen smo lahko posredno ocenili pitje alkohola tudi za starše, ~eprav v raziskavi niso sodelovali.
3.2.3	Raziskavo o razširjenosti pitja alkohola med bolniki v CPZOPD smo izvedli v februarju in marcu
leta 2005 pri ve~ kot eno leto vklju~enih bolnikih. Teh je bilo 61. Tudi izsledki tega dela raziskave, podobno kot izsledki pod to~ko 3.1.3 , so bili predstavljeni strokovni javnosti v okviru prispevka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Abstinenca od prepovedanih drog, alkohola in tobaka pri zdravljenju z metadonom« (15).
4 Rezultati
4.1 Področje obvladovanja tobaka
4.1.1	Na podlagi zdravstvenih kartotek otroškega dispanzerja smo junija leta 2006 med starši otrok, rojenih v letih 2003-2005, ugotovili slede~e število staršev kadilcev oziroma nekadilcev:
4.1.2	Raziskava o delavnic CINDI »Da, opuš~am kajenje« je dala naslednje rezultate:
Tabela 1. Število v pripadajočem letu rojenih otrok ter podatek o kajenju ali nekajenju njihovih staršev v
absolutnih številkah in v odstotkih. Table 1. Number of children born in the respective year^, and the data on smoking/ nonsmoking of their parents; absolute number and percentage.
Leto/year	Število otrok	Kadi mama	Kadi o~e	Kadita oba	Ne kadi nih~e
	no of children	mother smoker	father smoker	both smokers	nobody smokes
2003	96	4 (4,1 %)	25 (26 %)	7 (7,2 %)	60 (62,5 %)
2004	108	0 (0 %)	23 (21,3 %)	7 (6,4 %)	78 (72,2 %)
2005	124	4 (3,2 %)	32 (25,8 %)	5 (4 %)	76 (61,2 %)
Tabela 2. Število oseb, ki so v programih »Da, opuščam kajenje« vztrajale brez cigaret do konca delavnice,
pol leta in leto po koncu delavnice. Table 2. Number of individuals that remained in the programme »Yes, I'm giving up smoking« until the end of the workshop, after 6 months and after one year.
Leto/year
2003
2004
2005
Število udeležencev
No of clients
16
15
15
Vztrajali pri nekajenju do
konca
Delavnice
Did not smoke until the end of the course
3
4 8
Po 6. mesecu Po 1 letu
after 6 month 2 1 3
after 1 year 2 2
3
4.1.3 Med bolniki, ki so se v februarju in marcu leta 2005 v CPZOPD zdravili z metadonom že več kot leto dni, je kar 98 % vseh bolnikov kadilo tobak. Raziskava glede njihovega odnosa opustitve kajenja je pokazala, kakor sledi:
4.2 Področje obvladovanja alkohola
4.2.1 Iz anketnega vprašalnika AUDIT, ki smo ga ponudili bolnikom v treh čakalnicah ZD,smo dobili 180 ustrezno izpolnjenih anket. Od teh je 150 anket vsebovalo oceno 7 ali manj, 30 anketnih odgovorov (= 1/5 vseh anket) pa oceno 8 ali več. Populacija oseb, ki jim je bil v čakalnicah ZD ponujen vprašalnik AUDIT, je zajemala 8140 oseb, ki so imele v času anketiranja svojega izbranega osebnega zdravnika v ZD Logatec.
4.2.2	Marca leta 2004 je med bolniki, ki so se takrat v CPZOPD zdravili z metadonom, ocena njihovega uživanja alkohola z izpolnjevanjem vprašalnika AUDIT znašala 8 ali več točk pri več kot eni četrtini bolnikov (26 %). Med njihovimi starši je oceno 8 ali več dobilo 46 % očetov in 19 % mater. Iz družinskih anamnez smo dobili tudi podatke o tem, koliko očetov in/ali mater je v času anketiranja sicer abstiniralo, so pa zaradi alkohola že imeli hude težave v preteklosti in se zaradi njih tudi uspešno zdravili. Ko smo te osebe prišteli v skupino tistih, ki so v času anketiranja dosegali oceno 8 ali več, pa je bil delež vseh očetov s problemi zaradi pitja alkohola kar 64 %, delež mater pa po enaki oceni kar 23 %.
4.2.3	Med 61 osebami, ki so se v februarju in marcu leta 2005 zdravile z metadonom že več kot leto dni, jih
Tabela 3. Število bolnikov, ki so se v letu 2005 zdravili z metadonom glede njihovega odnosa do opustitve kajenja tobaka.
Table 3. Number of patients treated in 2005 with methadone and their attitude towards giving up smoking.
še nikoli poskušal/a opustiti kajenja never tried to give up smoking
začasno že prenehal/a kaditi did not smoke temporarily
bo prenehal/a kaditi v naslednjem letu will give up smoking next year
še ne bo nehal/a kaditi will not give up smoking
43 bolnikov/patients 13 bolnikov/patients 23 bolnikov/patients 32 bolnikov/patients
Tabela 4. Število in odstotni delež odgovorov glede na točke AUDIT do 7 ter 8 ali več.
Table 4. The number and the percentage of answers by AUDIT points of less than 7 and mor^e than 8.
Starost v letih / age in years
Število točk AUDIT / No of AUDIT points
do 7 /up tol 7 v / in % 8 in več/8 and more v / in %
Do 15 let	5	100 %	0	
16 do 20 let	24	63 %	14	37 %
21 do 30 let	37	79 %	10	21 %
31 do 40 let	48	96 %	2	4 %
51 do 60 let	7	78,5 %	1	12,5 %
61 in več let	4	80 %	1	20 %
dvanajst (19 %) v zadnjem letu ni pilo nič alkohola. Nekateri alkohola niso pili že nekaj let (4 osebe so alkohol pile nazadnje pred ve~ kot letom dni, 2 osebi pred ve~ kot štirimi leti in 5 oseb pred ve~ kot petimi leti), eno dekle pa sploh še nikoli v življenju ni pilo alkohola.
5 Razpravlajnje
5.1 Področje obvladovanja tobaka
V raziskavi nismo zajeli preventivnih dejavnosti, ki jih že pri nose~nicah izvajajo medicinske sestre babice in ginekolog v okviru dejavnosti ginekološkega dispanzerja. Ob prvem obisku pri otrokovi starosti en mesec za~nemo izvajati dejavnosti za obvladovanje uporabe tobaka med mladimi starši v otroškem dispanzerju. Vsem staršem postavi pediatrinja vprašanje »Ali kdo v družini kadi« in ob zapisu odgovorov v otrokov zdravstveni karton s spodbudno naklonjenostjo sprejme nikalno izjavo staršev. O nekajenju se pohvalno izrazi še posebej v primeru, ~e novorojen~ka spremljajo starejši sorojenci. Če pa starši (ali vsaj eden od njiju) kadijo, poskuša nevsiljivo dodati kratek nasvet za opuš~anje kajenja. Po na~elu dobre prakse za spodbujanje opuš~anja nezdravih oblik vedenja s pristopom »aktivno poslušanje, razumevanje in sprejemanje« poda nekaj smiselnih informacij glede obvladovanja kajenja. Opozori jih na nevarnosti aktivnega in pasivnega kajenja (16). Starše kadilce povabi v delavnice CINDI »Da, opuš~am kajenje« v organizaciji ZD in jih seznani z drugimi oblikami pomo~i pri opuš~anju kajenja (drugi programi, knjige, avdio-programi, nikotinski obliži, zdravila) (16).
Naše ugotovitve kažejo, da je živelo v družinah brez toba~nega dima približno 2/3 predšolskih otrok v starosti 1.- 3. leta, kar odgovarja statisti~nim navedbam o deležu kadilcev med odraslimi državljani Slovenije (17). Nismo pa ugotavljali deleža otrok s starši kadilci, ki kadijo tudi v bivalnih prostorih, ta je leta 2006 v Soveniji znašal 14 % (1). Pri kratkih nasvetih mladim staršem ob prvem mesecu otrokove starosti v zadnjih letih že opažamo pogostejše izjave staršev kadilcev, da kadijo »zunaj«, ne pa v bivalnih prostorih. To opažanje se ujema z nižanjem deleža staršev, ki so v bivalnih prostorih leta 2008 kadili le še v 8 % (1). Vsako drugo leto zaposleni v Zdravstvenem domu pospešeno spodbujamo kadilce, da pristopijo k akciji Svetovne zdravstvene organizacije »Opusti in zmagaj«. Osebje ZD deluje preventivno tudi z nasveti
v lokalnih javnih ob~ilih ob dnevu boja proti kajenju in drugih priložnostih.
Za šolsko populacijo posebnih analiz nismo opravili. Je pa vprašanje »Ali kadiš« del pregleda otrok tako v preventivi kot v kurativi. Tudi dejavnosti v šolskem dispanzerju so usmerjene v spodbujanje nekajenja. Mladim bolnicam in bolnikom šolska zdravnica in pediatrinja ob obi~ajnih kurativnih pregledih ciljano zastavljata vprašanja o kajenju in dajeta priložnostne kratke nasvete. Tudi v preventivna predavanja osnovnošolcev je vklju~ena tematika kajenja, ki jo obravnava diplomirana medicinska sestra. Najve~ja od osnovnih šol v ob~ini Logatec sodi med 40 % osnovnih šol, ki so sodelovale v programu IVZ »Spodbujajmo nekajenje« (18). Osebje ZD sodeluje tudi pri dejavnostih LAS (Lokalne akcijske skupine) na podro~ju spodbujanja nekajenja. V ambulantah družinske medicine se zdravnice prav tako poslužujejo »kratkih nasvetov« glede kajenja, a lastnih raziskav o u~inkovitosti »kratkih nasvetov« nismo izvajali. Spodbujamo pa prizadevanja vseh zaposlenih tudi v smeri teh dejavnosti. Delavnice za opuš~anje kajenja dosegajo v vseh letih uspešnost eno leto po zaklju~ku od 10 pa do najve~ 20 % eno leto po zaklju~ku. Če bi ob dejstvu, da je število sodelujo~ih oseb premajhno za zanesljivejše vrednotenje uspešnosti v odstotkih, vseeno izra~unali uspešnost po posameznih delavnicah, bi uspešno opustitev 1 leto po zaklju~ku delavnice ocenili s 13 % v letu 2003, s 15 % v letu 2004 in z 20 % v letu 2005. Uspešnost v delavnicah CINDI pomeni, da takšen delež udeležencev delavnic za opuš~anje kajenja 1 leto po zaklju~ku delavnice še vedno ne kadi. V zadnjih letih opažamo manjše zanimanje za delavnice, po drugi strani pa med ob~ani že ve~je poznavanje »drugih« možnosti za pomo~ pri opuš~anju kajenja. Zato nas dejstvo, da z delavnicami v glavnem ne dosegamo 20 % abstinence od tobaka leto dni po zaklju~ku delavnic, ne ~udi. (16) Menimo namre~, da je slabši uspeh naših delavnic, kot jih predvideva sam program »Da, opuš~am kajenje«, deloma tudi posledica dejstva, da se je delež kadilcev v Sloveniji danes glede na prejšnja leta še dodatno zmanjšal (5). Med kadilci ostajajo torej le še tisti, ki so manj pripravljeni na sodelovanje pri opuš~anju. Delež zaposlenih v Sloveniji, ki so navajali redno kajenje v delovnih prostorih, se je s 34 % leta 2006 zmanjšal na manj kot 18 % v letu 2008 (1). Glede obvladovanja problematike kajenja smo zaposleni lahko našim bolnikom tudi dober zgled, saj je delež kadilcev med vsemi zaposlenimi že od leta 2005 pod 10 % (vir: interne ocene v našem ZD).
5.2 Podro~je obvladovanja alkohola
Delo v otroškem dispanzerju ponuja mnogo dobrih priložnosti za ozaveščanje mladih staršev o vprašanjih v zvezi z alkoholom. Pregledi otroka v prvih mesecih in pogovori o dojenju ali o uporabi stekleničke so kot nalašč za obravnavo navad pitja alkoholnih pijač. Nova posebej dobra priložnost je sistematični pregled otroka v 5. letu, v katerega je vključen tudi pregled holesterola. Natančna navodila o zdravem slogu življenja v smislu gibanja in prehrane zajemajo tudi količina in navade pitja alkohola. Ob tem starši občasno »mimogrede« iz rok pediatrinje prejmejo tudi vprašalnik AUDIT za samooceno pitja alkohola, glede na družinsko situacijo pa »mimogrede« tudi navedbo možnih pomoči za obvladovanje morebitnih težav z alkoholom. Sledijo dejavnosti šolskega dispanzerja, ki vključujejo nasvete o obvladovanju alkohola že v preventivnih dejavnostih. Zgodnjih kratkih nasvetov šolske zdravnice so deležni mladi tudi ob številnih priložnostih, ko zbolijo ali se poškodujejo, in še posebej, ko zaradi bolezni ali poškodbe izostanejo od pouka in potrebujejo opravičilo.
Družinskim zdravnicam smo na internih strokovnih sestankih ponudili vprašalnik AUDIT. Rutinske uporabe sicer ni doživel, vendar pa zdravnice pravijo, da jim je »nekajkrat pri ozaveščanju bolnikov o pretiranem pitju alkohola vendarle prišel prav«.
V	nabiralnikih vsake od treh čakalnic je bilo po 60 pravilno in v celoti izpolnjenih vprašalnikov. V vsakem nabiralniku pa je bilo še več kot deset izpolnjenih listov, ki pa so v razdelkih za starost ali spol imeli oznake, kot so »dojenček, dvospolnik, 6 mesecev, ^« in jih zato pri obdelavi podatkov nismo upoštevali, kljub temu, da so bili sami vprašalniki ustrezno izpolnjeni. Žal nismo pregledali, ali je večina teh sodila v skupino vprašalnikov z odgovori do 7 točk ali 8 in več točk.
V	okrilju ZD že preko deset let uspešno deluje tudi Klub zdravljenih alkoholikov. Zadnja leta sta vsak teden dejavni dve skupini. Vodita ju terapevt in terapevtka iz Psihiatrične bolnišnice Idrija.
Na področju obvladovanja alkohola menimo, da za samooceno o pitju alkohola vprašalnike AUDIT še premalo uporabljamo, zato nameravamo dejavnosti za ozaveščanje občanov tudi z uporabo teh vprašalnikov še okrepiti.
Raziskava je pokazala, da je bil v naši anketi delež tistih odgovorov, ki nakazujejo morebitne težave s pitjem alkohola - torej AUDIT »nad 7 točk« (to je 8 točk ali več ) - večji od 20 % pri populaciji v starostni skupini nad 60 let (20 % vseh odgovorov), še večji v starostni skupini 21-30 let (21,3 % vseh odgovorov)
in največji v starostni skupini 16-20 let (kar 36,8 % vseh odgovorov). Morda to sovpada z dejstvom, da je problematika prekomernega pitja v Sloveniji bolj izražena med mladimi in med starejšimi. Po zadnji raziskavi ESPAD 2007 so glede na evropsko povpre~je slovenski dijaki nekoliko pogosteje uživali alkohol (87 %) in bili pijani (43 %) v zadnjih 12 mesecih. Tudi ocenjena povprečna količina alkoholne pijače, popite v zadnjem dnevu pitja, je bila nekoliko nad evropskim povprečjem (4,5 cl 100 % alkohola) (2).
V	šestih mesecih anketiranja smo opazili, da je veliko bolnikov nosilo vprašalnike AUDIT tudi domov, niso pa izpolnjenih vrnili v ZD. Razdelili smo tako precej več vprašalnikov, kot jih je bilo nato vrnjenih v nabiralnike. Poleg tega je bila tudi vsebina sporočila, ki ga je prinašal vprašalnik v nagovoru občanom, namenoma naravnana širše peventivno tudi glede drugih področij skrbi za zdravje (hrana, gibanje, sproščanje). V Sloveniji smo namreč ugotovili dokaj slabo seznanjenost prebivalstva z glavnimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Zato je po mnenju raziskovalcev z zdravstvenovzgojnimi kampanjami nujno potrebno izboljšati znanje populacije tako o dejavnikih tveganja in zgodnjih znakih bolezni kot tudi o zdravem življenjskem slogu nasploh (19).
V	CPZOPD je vsako leto delež kadilcev tobaka med bolniki, ki se zdravijo z opioidnimi zdravili, kar 96-98 %. V letu 2006 so 4 bolniki uspešno prenehali kaditi, čeprav je bilo tistih, ki so v raziskavi leta 2005 načrtovali opustitev kajenja »že v roku enega leta«, kar 23. Tu vidimo dobro priložnost za še intenzivnejše delo v smeri opuščanja kajenja. Žal smo program CINDI »Da, opuščam kajenje« zaradi kadrovskih zmožnosti izvajali v ZD ob četrtkih zvečer šele od 20 h dalje. Bolnikom iz CPZOPD smo udeležbo ponudili, a se ga (med drugim tudi zaradi oddaljenosti bivališča in slabih prometnih zvez (razen dveh oseb)) niso mogli udeleževati.
Zaklju~ek
Uspešna preventiva in krepitev zdravja sta najpomembnejša dejavnika pri zmanjševanju bremen zaradi prezgodnje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti (7).
V ZD Logatec smo s svojimi dejavnostmi želeli raziskati in prikazati učinkovite rešitve na področju preprečevanja bolezni in krepitve zdravja še posebej v luči uporabe tobaka in alkohola. Po pregledu dela na področju preprečevanja bolezni, povezanih z uporabo tobaka in alkohola, smo z
dejavnostmi v ZD Logatec v veliki meri zadovoljni. Menimo, da je paleta možnosti, ki jih na tem podro~ju lahko razvijajo zdravstveni domovi v Sloveniji, velika, da pa jo lahko v naslednih letih {e dodatno razvijemo. Prepre~evanje bolezni, ki so posledica uživanja tobaka in alkohola, moramo zdravstveni delavci izvajati v obliki primarne pa tudi sekundarne preventive (20).
Zahvala
Za pomo~ pri izvajanju anketiranja se iskreno
zahvaljujem sodelavkam Fani Selan, Miheli Logar,
Barbari O{tir in Katarini Hodnik, za ra~unalni{ko
obdelavo gradiva pa Jo{ku Petkov{ku.
Literatura
1.	Koprivnikar H. Izpostavljenost tobačnemu dimu in kadilske navade polnoletne populacije RS v letih 2006 in 2008. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja RS, 2009.
2.	In{titut za varovanje zdravja RS. Podatkovne zbirke - zdravstveni statistični podatki. Pridobljeno julija 2009 s spletne strani www. espad.org/espad-reports.
3.	In{titut za varovanje zdravja RS. Podatkovne zbirke - zdravstveni statistični podatki. Pridobljeno 10. decembra 2009 s spletne strani http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=1823.
4.	Zdravstveni statistični letopis: Slovenija. 2006. Ljubljana, In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2008: 83-120.
5.	Stenbaka M, Leifman A, Romelsjo A. Mortality among abusers in Stockholm: a longitudinal study. Heroin Add Rel Clin Probl 2007; 9(3): 41-50.
6.	Maremmani I, Shinderman MS. Alcohol, benzodiazepines and other drugs use in heroin addicts treated with methadone. Polyabuse or undermedication? Heroin Add Rel Clin Probl 1999; 1(2):7-13.
7.	Ulmer A, Mueller M, Frietsch B. Dihyrdocodeine treatment of alcohol addicts with previous opiate addiction - Case report: Heroin Add Rel Clin Probl 2007; 9(2): 55-64.
8.	Pacini M, Mellini A, Attilia ML, Ceccanti M, Maremmani I. Alcohol abuse in heroin addicts: an unfolding metabolic destiny. Heroin Add Rel Clin Probl 2005; 7(1): 31-8.
9.	McLellan AT, Lewis DC, O'Brien CP, Kleber HD. Drug dependence, a chronic medical illness: implications for treatment, insurance and outcomes evaluations. JAMA 2000; 284: 1689-95.
10.	Predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Pridobljeno julija 2009 s spletne strani www.mz.gov.si.
11.	Ottawa Charter for Health Promotion. Ottawa: WHO, Health and Welfare Canada, Canadian Public Health Association; 1986.
12.	Strategija za preprečevanje kroničnih bolezni v Evropi. Dejavnosti na področju javnega zdravja: vizija CINDI. Ljubljana: CINDI Slovenija, 2006.
13.	Victor HM, Batten J. Mojster motiviranja: skrivnosti navdihujočega vodenja. Bled: Vernar consulting; 1998.
14.	Gabrijelčič J. Od kakovosti k odličnosti po poti organizacijskega razvoja. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995: 88-93.
15.	čuk Rupnik J. Abstinenca od prepovedanih drog, alkohola in tobaka pri zdravljenju z metadonom. Zdrav Vestn 2008; 77:433-9.
16.	CINDI Slovenija. Da, opu{čam kajenje. Ljubljana: Zdravstveni dom Ljubljana, 2000.
17.	Zaletel Kragelj L. Kajenje med odraslimi prebivalci Slovenije. Opustimo kajenje: Vita 2004; 5: 3-5.
18.	Latkovič B, Čuk J, Guid N, Breznikar B, Stergar E, Bevc Stankovič M, Pucelj V. Spodbujajmo nekajenje! priročnik za učiteljica in učitelje v osnovnih {olah. Ljubljana: Dru{tvo pljučnih bolnikov Slovenije, In{titut za varovanje zdravja RS, 2000.
19.	Žalar A. Ocena seznanjenosti prebivalcev Slovenije z dejavniki tveganja nastanka bolezni srca in žilja. Obzor Zdr N. 2009; 43(2): 95-101.
20.	Odziv družbe na probleme alkohola in drugih drog. Priročnik za strokovnjake v osnovni zdravtveni dejavnosti z navodili za izvajalce. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja RS, 1995.