Dopisi. Iz Kostrivnice. Gospod urednik! Naš vrli župan neki že dalje časa tuhta, kako bi vsaj za eno leto «konfisciral« »Slov. Gospodarja«. In kdo bi mu zaineril kaj takega? Saj dopisi iz Kostrivnice odpirajo Ijudstvu oči ter mu kažejo našega junaka v pravcati podobi. Veste, da ga more zgrabiti »pravična« jeza, ko ljudje izvedo, kako skrbi za blagor cele občine. 0 vsaki priložnosti kvasi o »velikih« pravicah, katere vživa kot občinski predstojnik; hvali se na vse pretege, kako samo on razume posle občinskega župana, in kako zelo se poteguje za kmetsko ljudstvo — toda nihče mu prav ne verjame, eeš, lastna hvala smrdi. Še ni dolgo, ko se je hvalil, da bo po njegovem prizadevanju odslej namesto č. g. župnika občina pobirala denar za grobišče. Na njegovo komando prikoraka vsa Karžupnikova garda k občinski seji. Tukaj župan najprej pretoči nekaj mačkinjih solz, češ, kako ga v srce boli, da se mora za ljudslvo potegniti nasproti č. g. župniku, ki se bodo gotovo srdili na-nj. Ali č. g. župnik se oiso celo čisto nič jezili, pač pa so se od srca smijali, ko jim je c. kr. okr. glavarstvo poslalo njegovo zmedeno, v slabi nemščini spisano prošnjo. Okrajno glavarstvo je župana podučilo, da farno pokopališče leži na župnikovej zemlji, in ne na občinski, ter je ob enein versko, konfesijonalno, t. j. cerkveno blagoslovljeno. (iosp. predstojnik, rajše se brigajte za občinske ubožce, ki ne dobivajo skoraj nobene podpore za vašega malo slavnega župan-. stva, in za občinske ceste in še marsikatere druge prepotrebne naprave! Nedavno ste se hvalili, da ste v Kostrivnici le vi sposobni za župana, ki v četrtinki ure napišete to, kar bi kdo drngi celi dan skupaj krpal — resnica pa je, da vse vaše pisarije niso navadno vredne piškavega oreha, in so mnogokrat pisane v tako spačeni nemščini, da vara jih morajo oblastva vračevati, ker so nerazumljive. Slednjič vas svarimo, ne pošiljajte na to ali ono stran o neljubib vam osebah nepodpisanih pritožb — zakaj kdor se sramuje podpisati svoje ime, obsoja samega sebe. Od Dev. Marije v Puščavi. (Rojstn: dan presvetlega cesarja) smo lukaj prav veselo obhajali. Ko se je pomen tega dneva v šoli zbrani šolski mladini razložil, peljala se je s šolsko zastavo k slovesni sv. maši s Te Deum. Po končanej službi božji podali so se otroci v slovesnem sprevodu k načelniku krajn. šolskega sveta, g. Gassnerju, kjer so deklamovali, peli, ter se z jedjo in pijačo pogostili. Vse je bilo veselo in radostno, in gotovo bode la dan pri vseh navzočih v prijetnem spominu ostal. Končno so otroci še enkrat cesarsko pesem zapeli, g. Gassner pa jih je potem v kratkem govuru opominjal k lepeinu vedenju, k pridnosti in marljivemu šolskemu obiskovanju, na kar so se vrnili v lepem redu v šolske sobe, od koder so se odpustili vsak na svoj dom. Vsem prijateljem mladine, ki so s svojimi radovoljnimi doneski pripomogli k temu pogostenju, izreka se tem potora prisrčna zahvala, posebno pa g. Gassnerju, ki pri vsaki priliki kaže, da je prijatelj šole. Iz ŠIov. goric. (Potreba napisov, nova posojilnica, mlad samomorivec.) Opozarjamo slovenske rodoljube na ukaz <¦. kr. glavarja mariborskega, da bode odslej moral imeti vsak obrtnik, krčmar itd. na hiši napis. Skrbimo, da si vsak omisli slovenskega! — V 60. štev. »Mariboržanka« zopet udriha po — »fanatiškem« odboru posojilnice pri Mariji Snežni, ter oponaša prvemu denarničarju, g. J. Sveru, da je konkurzni trgovec, gosp. župnika gostač in krojaški pomočnik. O('govor: Sver je spoštovan od čč. duhovščine in slovenskih poštenjakov, ter nam ni znano o nikakem konkurzu, ker je še sedaj na svoje ime trgo ¦ vec; krojaški pomočnik pa ni, ampak — »mojster«, ker plačuje obrtno daeo. .lavkanje o pomoči iz Cmureka je prazno, ker Slovenci se na vsak naein hočemo otresti onih pijavie in si ustanoviti posebert slovenski denarni zavod, ki pa ni fanatiški sestavljen, ampak iina pravila drugih posojilnic. Ta zavod bode že obstal brez dopisunovih doneskov, za katere pa Slovenci ne maramo, ker so zraven »Judeževi groši". Da bi čisti dohodek pripadel k cerkvi, je brezpotrebno blebetanje. Menda bodo žo »kristjanski« ondotni učitelji cerkev podpirali, da ne bo potreba posojilnici čistega dobička jemati! Da pa dopisnik iz Velke, gosp. F. K., na vse pretege hvali učitelje pri Mariji Snežni, lahko umevamo, ker nam je znana prislovica: »Vsak berač svojo malho hvali», pa tudi ona: »Lastna hvala smrdi!« Sicer pa nemškutarjnm pri Mariji Snežni ni treba misliti, da pišejo dopise tamkaj duhovniki, nikakor ne! Bog živi vlč. duhovščino, vse narodne Slovence in mlado posojilnico! — V Ledinjaku so je obesil v gozdu 15-letni fant. Nikdo ni hotel na drevo, da bi vrv prerezal; zatorej so drevo posekali. Dajte šoli nazaj pravo versko podlago in pa šibo, in kaj tako groznega se ne bode po svetu tolikokrat zgodilo, kakor dandanes! —k— Iz Civkovic. (Z v o n i k; o b č i n s k e v o 1 i t v e.) Pred četiriini leti meseca junija je pogorelo pri nas 18 hiš. Takrat se je tudi vnela zvonikuva streha. Ako pridni ljudje ne bi lnli toliko branili, gotovo bi zgorela popolnoina. Vendar je bilo par slebričkov toliko pregoretih in sploh vsa streha tako stara, da je komisija izrekla, da mora farni zvonik dobiti novo streho. Kmetje so poslopja postavili v par mesecih, pri cerkvenih rečeh pa ne gre tako hitro — zaradi komisij. Toda lani jeseni je bilo dogotovljena zvonikova streha in letos je bil pobeljen zvonik, lako da zdaj labko rečemo: Zdaj je vse v redu, in zalivaliti mnramo č. g. špirituala Studeničkega, ki so kot zaslopnik patrona delo prevzeli in prav lopo dovršili. Sploh Bog plati vsem, ki so kaj pri- pomogli. — Dne 21. julija bi pri nas morale biti občinske volitve. Ker pa je zapisnik volilcev bil pomanjkl.jiv, odložilo je okrajno glavarstvo volitev in zaukazalo, da se naj iinenik spopolni in volitev postavno naznani. Pa glejle, naš občinski urad se je pritožil pri e. kr. nainestniji, da mu glavarstvo nagaja. Naš predstojnik jo zopet slepo zadel. Da on toliko kozličkov preobraea, ni vscga on kriv, ampak njegovi prijatelji. Ti ga šuntajo, da inora z i oko brez klešč seči v .ogenj po kostanje; in ako so opeče, potem se mu pa režijo za hrbtom. Morebiti Vam o teh prijateljih, ki posebno pri volitvah hočejo imeti prvo besedo, o priliki sporoeim. Od Sv. Andraža v Slov. gor. (Slavnost, letina.) Slavnost s petjem in gledališčno igro »Kje je meja?«, kojo je priredilo naše bralno društvo v nedeljo 5. avgusta, obnesla se je jako dobro. Razun ninogobrojne množico domačega Ijudstva videl si še lepo štovilo east. gostov, v kojih so bili zastopani narodnjaki iz osem župnij. Pri gledališčni igri izrševali so domači igralci svoje uloge jako spretno in v občno odobravanje. Prepričali smo se zopet, da kmečko Ijudstvo lepo in veselo pesem in kratkočasno, podučljivo gledališčno igro visoko ceni. Društvo pa na ta način bolj živahno deluje in si po vstopnini zboljšuje svoje gmotno stanje. — Letino imamo letos precej slabo; neugodno vreme in dolga suša sla mnogo škodovali. Poljski pridelki so se in se bodo slabo obnesli. Več upanja nani pa daje sadno drevje. Slive sicer niso bogato obrodile, a jablane so jako obložene. Tolkle bodemo iraeli dovolj; želeti bi bilo le še kupcev, da se spravi ostalo sadje v denar. Iz Celja. (Dijaška kuhinja) šteje koncem VIII. društvenega šolskega leta šestnajst pokroviteljev in sicer: g. Mihael Vošnjak, državni in deželni poslanec, g. .lurij Detiček, c. kr. notar v Celju, č. g. Davorin Škrbec, vikarij v Konjicah, g. J. Šepic, trgovec v Konjicah, g. dr. Josip Scrnec, odvetnik in dež. posl. v Celju, č. g. .losip Žehetj, župnik v Mozirju, č. g. Anton Dvoršak, f bivši župnik v Št. Vidu, g. Peter Majdič, lastnik par nega mlina v Hpodnji Hudinji, č. g. Jurij Bezenšok, župnik v Čadramu, mil. g. Franc Ogradi, opat v Celju, gospa Manja Bratanič, posestnica v Celju, sl. posojilnioe: Celje, Zalec, Šoštanj, Mozirje in sl. okrajni zastop v Gornjemgradu. V osmem društvenem šolskem letu 1893/94 so darovali drugi podporniki in dobrolniki in sicer: C. g. Ferdo Jahn, župnik v Št. Petru v Savinjski dolini. volilo Marije Divjak 10 gld., g. Lovro Baš, c. kr. notar v Celju 5 gld., č. g. Anton Balon, f bivši župnik Vmnski 5 gld., č. g. Karol Gajšek, častni kanonik in dekan na Duberni 3 gld., e. g. Radoslav Marzidovšek, e. in kr. vojni kaplan v Trstu 5 gkl., č. g. Peter Skubala, župnik pri Vel. Nedelji 10 gld., č. g. Al. Arzenšek, kaplan na Ponikvi 2 gld., Konjiška kaplanija 1 gld. 50 kr., č. g. Ivan Košar, župnik v Galieiji 3 gld., g. Gabriel Kukovič, oskrbnik v Lepoglavi 3 gld., g. Fr. K. Fridrich, \eleposestnik v Mirazanu 2 gld., č. g. Vincenc Plaskan, župnik v Zibiki 5 gld., g. dr. Franjo Rozina, odv. konc. v Olju 1 gld., č. g. Matija Freee, župnik pri Belih vodah 5 gld., č. g. Valenl.in Mikuš, kaplan v Št. Juriju na j. ž. 5 gld., g. piofesor Maks l'leteišnik v Ljubljani 5 gld., gospa Ivanka Zi ek v Celju 2 gld., č. g. Alojz Šijanec, župnik v Negovi 2 gld.. vi Hokorodni g Iv. grof Nugent 10 gld., č. g. Josip Atoneder, kaluhel v C.elju 2 gld., slavna posojilnica v Celju 300 gld., g. Fr. Kksel, ufiiliilj v Rajhenburgu o priliki svatbe v spošlovanej rudbini g. nadueitelja Trainšeka na predlog- gospe Ožbičovo iz Zagreba nabranih 8 gld. 60 kr., slavna posojilnica v Vitanju 15 gld., 6. g. Andr. Podhostnik, župnik v Dramljah 5 gld., slavna posojilnica v Konjicah 25 gld., g. Ludovik Selander, umir. kr. fin. uradnik v Celju 15 gld., g. M. Vodušek, geomeLer v Ptuju 2 gld. 50 kr., g. Norberl Zanier, veletržec v Št. Pavlu 5 gld., slavni okrajni odbor v Gornjemgradu 50 gl. g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah 5 gld., g. dr. Urban Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici 5 gld., č. g. Mih. Korošec, župnik v Loki 3 gld., č. g. Vilib. Venedig, župnik v Središču 2 gld., g. Mihael Ogorevc, trgovec v Ko ¦ njicah 5 gld., č. g. Anton Kolar, kaplan v Marenbergu 1 gld., gspdč. Ema Razlag, učit. v Ljutomeru 1 gld., č. g. Peter Erjavec, župnik v Trbovljah 5 gld., č. g. Ant. Fischer, župnik na Dolu 2 gld., g. J. Janežič, tovarnar v Grižah 2 gld., g. Tomo Canjkar, c. kr. okrajni sodnik v Sevnici 2 gld., č. g. dr. Jos. Muršec v Gradcu 10 gld., č. g. Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru 1 gld., g. dr. Friderik Babnik, odvetnik v Celju 5 gld. (Dalje prih)