SI. s. V Trslu, v saboto t. fehruvarja 1882. Tefcaj VII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega drušlva za Primorsko. «V edinosti jo mol!« »EDINOST« iihaja vinko tabilo zjutraj; cena za vs-> Uto jo 4 glJ. 40 kr., za polu leta 2 jfld. 20 kr., za đ»itrt luta I gtd. 13 kr. - l' m u r.i l)iti frankir.iu. II ikonlm l.rnz pf»i)1»n,} vrodnostl min vr.riji. - /it :rili (r:t«ti-t vrtts n uruiiila in pisluti-) *• z-iMuiiijo »j t».»-». i.|bl — prav cono; pri kratkili oglasiti t. ilribiiiini Brkini »j pladnju za vsak) buiudo kr. Pot do večjega napredka in blagostanja. V zlalili Frkah v zgodovini Se bcr6 narodov Sini; Le od na*ega ni plasa, S prejšnjega nc zdanj'ga ixasa# Jenko. SlarejSii zgodovina nam ne pripoveduje o nikakem posebnem napredku našega naroda, ampak riše nam le krvave in druge boje, katere fo bili naši predniki za svoj obstanek. Nikakor tedaj nI Ćndno, ako se slovenski naro l še danes nc more ponašati z onim napredkom, s katerim se uže z davna ponašajo mnogi drugi narodi. In ko je narod slovenski po stoletnih krvavih bojih vendar se vsaj m:ilo oddalinol, poskušal jo nastop ti pot omike in prosvetljenja, ter si zadobiti mej drugimi omikanimi narodi vredno mesto, katero mu po prirojenih naravnih zmožnostih tudi pristuje. Ali glej, da se je le otresel prvega sovražnika —-stopil mu je na vrat drugi še hujši sovražnik: Nemec in ponemčeno plemstvo; ta dva sta vzela ubogega Slovenca v nepotrebno svoje varstvo« ter mu prepovedala, učiti sc v materinem jeziku in mu s tem zagradila pot do omike in Idago-stanja. Ali kakor jo slovenski narod sto in stoletja odbijal silne turške navale, ter pošiljal mulia-medove spognovalce s krvavimi glavami nazaj čez mejo, da oznanujejo svojim rojakom, kako Žilav in neukrotljiv narod živi na slovenskej zemlji — prav tako je pričal nemškim in po-nemčeniin njegovim stiskačem, da hoče k ljubu vsemu njihovemu pritiskovanju vendar živeti, napredovati in se pospeti do vseli človeških pravic, katere mu gredo po božjem in naravnem zakonu. In za kar se je ta ubogi, stiskani slovenski narod zavezal, to je tudi storil; bojeval se je ves čas neprestano s poštenim orožjem, ne hinavski, ampak z lica v lice, ter ostro, vendar pa dostojno tirjal svoje človečanske pravice, kn-terili si je tudi uže nekoliko pridobil. Ali ta pridobitev vendar še ni tolika, koli -koršna bi morala bili, da hi nam v povzdigo na častni sedež omike, napredka in blagostanja dostojno pripomogla, ker žalibog, tudi v novejšem času ne moremo zaznamovati še povoljnegi napredka v vseh točkah, za katere se borimo, temuč je Še vedno veliko pomanjkljivega, zaradi česar sc naša zgodovina nc piše še s zlatimi črkami. V slovenskih novinnh jo bilo večkrat čitati, da mi Slovenci ne tirjamo mnogo, namreč: uve-vedenje našega jezika v šole in urade, potein pak smo zadovoljni. Ali temu moramo odločno ugovarjati, ker tirjatev uvedenja našega materinega jezika v šolo in urade, je tirjatev tičoča s« le jodne strani, namreč: narodovega jezika-Ali zraven jezikovega praSanja imamo Slovenci še mnogo drugih: šolskih, kmetijskih, gospodarskih, kupčijskih in obrtnijskih prašanj, katere vse bode treba pošteno rešiti, ako nočemo tudi v tem delu narodnega našega živenja utonili v morje tujstva. Mnogokrat se tudi čila, da so tudi vladi samej jako težavne vse te naloge, katere bode mogoče jej le po časi in polagoma razrešiti. Na daljo nas zavračajo na lastno požrtvovalnost in trud, češ, vlada ne more vsega storiti; pomagaj si sam i Bog ti pomore. Ali tako govoričenje ni vselej na pravem mestu. Ako natančneje opazujemo narodno gibanje, njegovo prizadevanje in napredek — in ako nadalje opazujemo tudi gibanje vladino, to je: njena dela in stvorjenji napram podložnim: — ne moremo drugače, nego da ozbiljno kličemo vlado na pomoč, ker po vsem tem moramo spoznati, da za vse točke, katere Imamo v narodno socijajnem živenji še rešiti, sami smo preslabi. Ne bodem tajil, da nismo po našiti zmožnostih uže mnogo storili — in sicer toliko, da se nam v tej zadevi cel6 tujci čudijo — ali storili vendar nismo Se vsega, niti dovolj, in to vsled naše nemoči, nekaj tuli vsled tistega prokletoga egoizma, katerega, žalibog, tudi mi Slovenci nismo prosti. Klic slovenskih časnikov do slovenskih milijonarjev in tisočarjev, da bi v tej ali onoj zadevi kaj storili za svoj narod, bil je bob v steuo, in tako moramo žalostnim srcem zabelježiti grenko resnico, da v povzdigo naše svelo narodne stvari razen prostega ubogega kmeta, nema skoraj nikdo drug posebnih zaslug. Zgoraj sem omenil, da nas velikokrat zavračajo na lastno moč, kar pa v vseh slučijih nikakor opravičeno ni. Uže sto in stokrat je dokazano, da je slovenski narod priden in delalen narod. Ali žalibog, zraven njegove pridnosti in debilnosti mu manjka voditelja, kateri bi ga vodil po poti koristi, katero bi mu potem njegovo delo donašalo. In kodo hi narodu Idi tak voditelj? Tak voditelj, ali boljo rečeno voditeljica, bila hi mu modra in praktična postava, po ka-»erej naj bi on svoje živenje vravnal. Da bi se pa to v istini zgodilo, morala hi postava modro in za praktično rabo narejena biti, ter morala bi se tudi v dejanskem živenji spolnovati, ne tako, kakor so spolnuje tisti glasoviti g, kateri je za vse narode enako ustvarjen, a njegovo dobroto uživajo le »izvoljeni« Nemci. Naj mi kdo pove, kaj nam koristi ves hrup raznih postav, od katerih ubogi kmet druzega dobička nema, razen tega, da se največkrat na ta ali oni g. ujame, ter je potem kaznovan. Tukaj tedaj leži velika — največja krivda poprejšnje vlade, katere sad so bile preprostemu kmetovalcu popolnoma neumljive in brez koristne postave. Sedanja vlada si res mnogo prizadeva za izboljšanje vseh podvzelij, na katerih sloni bla-gostan drŽave, ali zaradi tega ne bodimo preveč popustljivi, katera napaka se nekaj časa sem pri nekaterih slovenskih domoljubih opazuje, ter k ljubu vsem dosedanjim vladinim prizadevanjem nikar nc govorimo, da ona ne moro tako hilro vsem ustreči, ampak neprenehoma tirjnjino svoje nam postavno priznane in zabilježene pravice; prav tako tudi njene pomoči, katero nam zvestim državljanom v opravičenih slučajih tudi odreči ne sme. Nedavno se je v vladinih krogih pretresalo prašanje, o dozdanjem sistemu, po katerem sc vladajo deželne občine, ali naj so bi ta sistem predrugačil. Nam se od neke strani stvar vidi sumljiva, in zato našim naro lniin poslancem Še o pravem Času prporočamo, naj se pri tem prašanj i odločno potegnejo za korist občin, kajti ui vse jedno, ako so občine pod strogim policijskim nadzorstvom nekih oblasti, ali so pa prosti gospodarji v svojoj hiši. Razvidno jo tedaj, da občinam treba večje in razširnejšo samouprave, ako hočemo res kedaj pričakati boljega sadu, katerega nam bi drevo proste občino rodilo. Slavna vlada ima te laj v tej zadevi pred seboj silno važno iu še ne Izpolnjeno nalogo, katera je tolike važnosti, da ni vse eno, kedaj in kako naj se ona reši. Vem, da so ne bo le manjkalo ugovarjalcev, kateri bodo po svoje trdili, da naše občine niso Še dovolj zrele za samoupravo, da se tedaj ne bi smelo Še Bog vo kakega sadu od njih pričakovati. Da, neovržna istina je to, a vendar le v slučaji, ako hi občine za sprejem večjo samoupravo prav uravnane ne bile. Gotovo je, da si nikakor ne smemo misliti pri tem tako občine, katera hi za svoje ravnanje nikomur odgovorna ne hilu, ampak prav nasprotno, a to lev lolikej meri, kolikor bi bilo za jeduo in drugo stranko prav in koristno, namreč: za občino in vlado. (Konec prihodnjič) Dopisi. ■k tržuške okolica .10. januvarja. Proklet i nesloga mej Slovani I to je uže marsikdo izustil; prokletstvo, katero vlada tudi mej našim ubogim malim narodičem. Da te vrstice pišem, potisuola mi je v roko pero potreba in le edini ta uzrok je, da moram neko stvar obelodaniti, kar sem radi miru zamolčeval mtiogo časa. Nahaja se v Trstu našega naroda stranka, katera posebno narodnost povdarja, a ima v svojem drobu gole sebične in osobne namene, Ta stranka gre časi tu in tam v tržaško okolico na kapljico dobrega vina, kakor pravi, a to ni pravi namen teh pustolovcev, ampak trudi se pri tacih prilikah, kolikor mogoče črniti narodni društvi »Edinosti in delahko polporno društvo«. Okoličani te ptičke uže poznajo, posebno njih vodjo. Mi priporočamo te ptičke narodnim okoličanom, naj jim peruti postrigo. K malu bodo volitve v mestni tržaški zbor; eden teli narodnjakov je uže opravljal službo irre-deuti za laški denar, in ako se mu še zahlišče srebrniki, gotovo bode agitlral za nasprotnika, tega smo gotovi. Žalostno je za naš narod v Trstu, da taki rovarji z narodnostjo na jeziku omadežujejo njegove svetinje. Proti poštenemu orožju seje lahko boriti, vse drugače je proti hinavstvu in zavratnomu napadu. Mi ne sovražimo nobenega odkritosrčnega nasprotnika in spoštujemo vsako narodnost, ali renegati in in-trlganti se nam gnjusijo, zato jih bomo bičali vedno i pred njimi svarili, kakor pred pokloni. Popotnik. Od Dragonje 06. januvarja. Za dežjem zašije svitlo solnce, a za grupo žalostjo prido vsaj nekoliko veselja. Še le teden dni je, da sino položili v hladni grob truplo nepozabljivega Škofa Jurja Dobrile. »Edinost« je uže povedal i, kako velikansk je bil pogreb, kajti tudi pokojnik je bil Istri pravi velikan na vse strani. Trst Šc nI videl toliko duhovnih gospodov pil nobenem pogrebu. Solzo so mi oblile lice, ko sem videl mej odlično mestno i vojaško gospodo stopati za rakvo priproste kmete i/. Ti-njiina, škofove rojake, v svojej revnej raševini. Mislil sem si, kako bistro glavo i kako plemenito srce je imel pokojnik, da seje iz priproste kočo tako visoko povzdignol! Pokojnik jo bil prav rodoljub, kajti on ni delal za svoj narod samo peresom i umom, nego tudi njegova moš-njica je bila povsod odprta, kder je bilo pomoči potreba, a tacili rodoljubov je mej nami malo. Da Iti južni Slovani imeli dosti mecenov kakoršenje bil presvitli Skof Dobrila, ki je daroval vtte svojemu rodu, gotovo hi nas ne tlačil tujec, bili bi uže zdavna svoji v svojej hiši. Večen mu spomin ! Potrte od prevelike žalosti nas je pa razveselil glas, daje imenovan zi okrajnega šolskega nadzornika v Kopru g. profesor Vekoslav Spinčič, rodom Hrvat Kastavec. Kdor zna, kako so zanemarjene slovenske i hrvatske Šole v Istri, gotovo sc bo radoval imenovanju g. Splnčiča, ki je značaj kakor stenec — kamen, mož vsestransko učen, mož, ki je dozorel na mnogej, gronkej poskušnji, mož, ki ljubi svoj narod od ziheli do groba. Teško delo ga čaka pri nas; zato rodoljubi, gladimo mu potl'J n-k. Iz llrcasovico 24. januvarja. Poročam Vam žalostno prigodbo, 15. dan t. m. jo Šel nek gozdni Čuvaj v Brezovici v krčmo s fantom L. K. Ko sta se prijatelja (!) bila napila, otideta zopet po cesti. Nekoliko časa pozneje pride glas, da leži zunaj gozdni čuvaj na smrt ranjen. Brž priskočijo ljudje, in prineso vsega krvavega iu omamljenega nazaj v krčmo. ') Doznat scin, da g. okrajni glavar koperski, g. vitaz Bosizio, ni Je izbral g. SpinCitia za nadzornika v svojem okraju. S tem je g glavar num Slovanom spolnil prvo i najsrčnejšo željo. Le tako naprej I '>IS' Glava mu je bila vsa razbita — in po sedmem dnevu jo dušo izdahnol. K milu potem sožan-darji hudodelca fantaliua zasačili in v zapor peljali. Kaj ne, lo je bilo prijateljstvo?! Uzrok krutoga dejanja mi še ni znan, pi gotovo človek, ki je rabil tako sredstvo, ni Imel več človeškega in moralnega sočut ja v sebi. Prelita kri upije v nebo in zahteva ostro kazeti 1 Oj naša mladež, kolaj te sreča pamet! 'i, CiorlAkrga 11. januvarja. (Šempeter dobi zlat i srebrn ktlth v dur. — Sempetrske ialje (pokopalilte) i gorilke. — Schon-pass ali Sempas Dodatki. — Krasotica comtesse de Nugcnt nec Patu tiči ni oblete strnite pede slo-tcnskcqa ufenčAa. — V Dalmaciji. — Furlanska grdoba). Te dni je lepi Šempeter pri Gorici za svojo cerkev dobil lep dar O. Baroggi, velcbogataš v Milanu, jej je podaril .'100 f. vreden nov zlat i srhrn kolih, mojstrsko delo. Vsa Čast darovatelju, i da bi ga tudi naši bogotaši posnemali. Bes bi potem nc bilo treba tako pogostem trkati na cesarjevo blagajnice; ke' lahko hi se marsikaj domd opravilo. A nekaterih mošnja je prtrdo zavezana. Kar je nekaj Časa, pokopavajo v šempetrskih žuljah (pokop dišči) tudi mrliče iz Gorice proti pokopnint od 50 f. Čudno, da nekaleri nočejo v ilovico goriškega novega pokopališča, kije pa zaistino krasno monumentalno delo, vredno velicega bogatega mesta. Naj pa povcin, da imajo v Gorici 'J poti do pogreba: za bogataše po mestu mimo palač, za uboge za mestom, mimo živinskega trga, l zgodilo se jn '28 nov. IBrtO, da, ko se je uboien sprevod hotel premikati po mestu, so policaji pot zaskočili i rechts um komandirali. Ubojd nema, ni živ ni mrtev, pokoji. — Nek Ne mec trdil mi jo včeraj, je da Schiinpiss (ime jiko narodno i lepe vasi pri Gorici, ki ima pridno bralno društvo Itd.) prav pisano, ne pa naš Šempas; stvar je — dovolite mi to svfihodo, dejal setn mu— vendar nekaj drugačna; kajti lahko vam prepis pokažem iz listin 10. i 17. stolet ja, kder stoji zapisano za i, 1580, avg,: Zidariz de san pas; 2'i avg. son pas itd. enkrat san pas, drugoč son pas, i celo son pass; za 1. 1590. 28 mar. san passio; 15. aprila: san pas, san passio; za I. I64G. bere so vprvo: sanpass »Mogočen — otresal je z glavo Nemec, a tako hencano po Tomaževo, kakor pravi Manconi o Italiji, uda se zmerom kesa, pa da se vendar nikda ne poboljša« Sempas — sv. Pas nli Bas (sus). Toraj proč se Sch/inpass, v grapo z ttel-passo. To velja tudi o «0/.lan», vasici pri Sera-pasu, ki jo gor. uradije pišejo ze : Ossegliam. Uže od 1. 1580. 21. jul. bero sc v omenjenej listini: B. Jacobus de «oslan». Prav jo tedaj, da sc čita sedaj na todišnjih vaških kažiplo« ščali za nemško i slov. stran oh enem u. pr. Solkan (nc več: Salcano), Sovodnje (ne več: Sa-vogna) — Duhovita grofinja de Nagent r. Pa-lacteini, toraj krasotica i/, visoke aristokracije v Gorici oblači uboge dečke i deklice. To dni je srečala v llaštclu lepega, pridnega a nekaj siromašno oblečenega fanta. Ustavi ga, nekaj se pogovarja z njim, ga odpelje sama v neko pro-dajalnico, l lu ga da koj preobleči v novo, zimsko obleko. Bravo! I fant ni še Nemec ui Lah, ampak je — kaj poročetc? Slovenec 1 Sporočili ste, da mislijo Dalmacijo s Ilr-cegovino zediniti. Nič ni bolj naravno. A kako, da je vse ropotalo zoper zedimbo Dalmacije s Hrvatsko nameravano 1. 1*0*1 ? Nek politik pisal je v svojej brošuri: «Na črvivih nogah stoji to prašanje; ker tudi narodnostni princip uo zahteva te zedimbo. Pač so Slovani i Dalmatinci po svojej veČini (vendar večini 1); a Hrvatje za to še niso; kor imajo svoje lastno narečje, ki ga Posavci ne uuiejo (Aj Nemec, kdo si to čital? Dop.) A beneški lev jo povsod oh morji globoke sledi vtisnol. Več od 40.000 je Italjauov i kdor hoče biti omikan, «ovoii Dantejev ali prav z i prav Goldoni — jev jezik. Stara pesem toraj: EDINOST. raji it;ilj:insk:i nego slovanska naj so naša primorja. Zdaj p.i utegne glede na Dalmacijo narodnostni princip obveljati, ki je bil nedavno ničen. Prosim, Črne bukve v roke: Nek furlanski fijakar natepaval je 30 lot staro, inrSavo I hro-nio kljnse, ki je bilo nekilnj kras preti kočijo grofa S.; zdaj v Palmo, zdaj v Gorico ali Trst. Saj ne more naprej, se mu je dejalo na cesti pognstoma, ali ne vi lik, daje konj star i hrom«. Nič ne do — odgovorjal je na take Interpelacije brezsrčnik — ki se ugreje, poleti kakor ptica. 1 res, kmalu je nesrečnega konja — starca ugrel z neusmiljeno obrnenin bidnikom. Te dni pritfpe furlanska grdoba nesiečnika zopet pred Pierisov most; kar se ubogo kljnse — nemara Živenja Bito — naenkrat z vozom vred zaleti v stran, da zvrne sebe, voz i neusmilneža skozi ^iroki vdor — pod most. To bi se bilo zgodilo, da niso te tragikomedije končali pristopiv?i ljudje, ker je konj po vsej sili bolel v vodo. Ta uhvatka je ubogoj stvari naposled vendar le pomagala do — konjederca! V črne bukve s furlansko spako. Mi pa ravnajmo človeški z ubogo živino 1 '£ ljubljanskega močvirja 27. januvarja. Davno uže ni bilo v dragej »Edinosti« od tod brati kakega poročila, morebiti uže mislijo č. g. bralci, tla jo dopisnik umrl, ali da se nam tu res vso prav po volji godi. Ni to, ni ono I Pač pa je mno«. Na Primorskem bi utegnolo to biti sredstvo, da so župani in občinski zastopi i/ svojo malomarnosti in zaspanosti probude. Iz Škofje Loke 29. januvarja. Stari ljudje ne pomnijo take zime; če bo to dobro za zemljo ali ne, ali morda pritisne bolj proti spomladi še mraz, to je še v božjih rokah. Po selskoj dolini, kder so plavži in tovarne za železo, zelo pogrešajo sneg prebivalci, ker ne morejo ni drv ni oglja po saneh z gor dovaževati. Ker je navada, da ljudje hodijo ob času suše za dež prosit in čo je mnogo dežja, za lepo vreme, napotilo je naše gorenje sosede, da plačujejo v Suši na Zalemlogu pri Materi božjej za maše, da bi Bog sneg poslal. Nekateri se temu smejajo, toda uže Krist je rekel, da vera pomaga. V našej pisanej Loki bomo imeli v kratkem volitve v mestni zastop, volilni imenik bode i tedne, od I. febrnvarja v mestne j hiši na razgled položen, da so lehko vsak prepriča, Če je vpisan nli ne. Volilci loške županije, požurite se, volitev je najvažniši dokaz politično zrelosti; občina, katera si izvoli narodni zastop, kaže, da je omikana; občina pa, katera si izbere ptuji zastop, ki ni naroden, ki le nemško kulturo vsi-luje svojim občanom, podobna je polju, po katerem so konjska kopita uničila sad in pridelek-Ločani, več narodne gorkoto nam je potreba, ogrejmo se za narodno stvar, kajti tudi ptujci, kateri zahajajo vsako leto mej nas, spoštovali nas bodo od leta do leta bolj, ko spoznajo našo značajnost, na katero mora vsak naroJ gledati. SotešČan. 1% koior*ke Ilokc. dne 15. januvarja. Od nekoliko časa sem obrača naša zemlja pozornost nase; živimo v teških okolinostih, preti krvava borba s Krivošjani, Ubijani in Orehovčani. Do danes nemamo nič novega, kar bi vam bilo v časnikarsko porabo, če pa se vprihodnje kaj pripeti, ne opustim vam objaviti. Desetega t. m. so bili vsi kneževi in glavarji na dogovoru pri cerkvi sv. Sergija nad Erceg-Novem (Castolnuovo) blizu kraja, kder so po-ginoli 4 žendarji, ter so ustanovili kolone (civilno stražo), luiti so v to stražo dali nad 20 ljudi, koliko drugi rodovi, to mi ni znano. Kar se tiče našega ljudstva, morem vam javiti, da je jako prepalo, da ne bi na njega udarili Kri-vošjani in Ubijani, in jaz sam nisem varen, ker moram hoditi v parohijo in v seli nočevati ali Bog bodi vsacemu v pomoči, tako tudi meni. Mi nismo bili dozdaj dopisniki velecenje-nega vašega lista, ali prilika in važnost njegova nam je dala povod, da se v njem javimo. Mnogo, premnogo je pitanj, katera bi se dala razpravljali, a najmilojša so nam ona, ki se nanašajo na vzajemno dobro i bratsko ljubezen mej nami i hratji Slovenci. Kadar mi motrimo književnost naših bratov Slovencev, ko nam dohajajo v roke njih novine, kakor je »Edinost« in v Ljubljani Izhajajoči »Slovenec«, vedno nas ta misel obhaja, i no moremo so dovoljno nadiviti plemenitosti njihovega bratskega pisanja 0 koristi, dobru in vzajemnosti na književnem 1 stvarnem polju. Čit ijoči članke, katere je spisal g. Jaromir Volkov o delu sv. Cirila i Metoda z dodatki o našem vzajemnem slovenskem pismu cirilice: običaje slovenske: Božič pri Srbih in običaje božičnih poslav od Fr. Hubada, ne moremo, da ne bi se veselili bratskega delovanja. Zadela nas je tudi v globoko dušo smrt vašega velikana, slovenskega naroda očeta, dr. Bleiweisa i solze so nam tekle po licu, ko smo čitali presunljiv nagrobni govor plemenitega g. L. Svetca, ki je uplakoval usodo i gu-bitek slovenskega naroda o smrti neumrloga 0četa domovine. S tužnim srcem, v solzah nad hladnim grobom, nad Bleivveisovim umrlim telesom je govornik našteval pokojnikove vrline plemenito, rodoljubno, nezaboravno. Jeli naša srpska književnost kaj storila i svoj dolg ot-dolžila proti temu vclicemu možu, to nam dozdaj ni znano. No, vsakako bi se dalo nadejati, da zaderski »Srpski list« to stori, ker je srpsko glasilo na Primorju, ki se nikoli ni otduljavalo: bratska ljubav ga veže, da to storf. Mi moremo to s pravico pričakovati od vsacega srpskega lisla toliko bolj, ker smo obvezani v vzajemnosti i bratskej ljubavi prama svojim bratom Slovencem. Eto, mi smo užo omenili, kako sc za nas naši bratje Slov-Mici lanimljajo, z i naso književnost, za naše srpske običaje, kakor n. pr. g. Fr. Hubad v svojem spisu o srpskih običajih. Ta bratski pisatelj nežali truda, da ne (d navajal primer »Vukovega Liječnika« »život Srba seljaka« iz dela čestitega pisca Milana Miliče-vića; glasovitega pisca Hogisiča i pesnika Mila linoviča. Vse to, kakor spis odličnega pisca, g. .Jaromira Volkova, o našem vzajemnem slovenskem pismu, cirilici, čini so toliko jasni, kolikor rodoljubni, da nas svečano poživljajo, naj več pazljivosti obračamo do svojih bratov Slovencev, kakor jo ti obračajo na nas; ker ako ima kaj plemenitega, mi cenimo, da je najple-ineniteje gojiti mejusobtio bratsko ljubav, katera se da le s tem doseči, da si podamo drug druženju bratske roke i poučimo o vzajemnih bratskih običajih, jeziku in književnosti. Vzgled nam jo dal plemeniti g. Fr. Hubad i drugi; mi Srbi tega bratskega potokaza ne sinemo pozabiti.*) V* llunaja 24. januvarja. (Akad. spolek. — Zvonomir. — G. K. Kramar. — »Slovenija* in lit. drultco. — Svečanost »Zore.* VenČek >»slovanskega pevskega društva.) »AkademiČki spolek« na Dunaji je izdal pred kratkem poročilo o svojem delovanji v bivšem letu.. Društvo je brojilo 102 visokošolcev, 11 častnih, 40 ustanovnih in 18 podpornih udov. Izmej visokošolcev jih je bilo 93 iz Češke, 48 iz Moravske, G iz Kranjske, 4 iz Štajarske, 3 iz Hrvatske, 1 iz Slavonije, 2 iz Galicije in 1 iz Primorske. Dohodkov je imelo društvo 122U gld. 13 kr., troškov 1179 gld. 51 kr. Knjižnica ima 4330 knjig. Časopisov ima društvo 138, izmej teh so slovenski, »Slovenski Narod«, »Edinost«, »Zvon«, »Kres«. V prošlem letu sta bila v odbor Izvoljena dva Slovenca, namreč gg. Babnik in Murko, za letos je v odbor izvoljen g. ŠuiterliČ. Odkar je vsled židovsko-teutonskih agitacij razpuščeno mejnarodno društvo »akad. Lese-halle«, v katerem jo bilo često nad 60 Slovencev vpisanih, pogovarjali so se slovanski visokošolc| večkrat, kako ustanoviti slovansko akademičko društvo. Bazgovori so bili brezuspešni. Nekaj Slovencev je vsled tega stopilo v »akad. spolek«, nekateri v rusko »Bukovino«. Ker ima »akad. spolek» užo odkar obstoji, namen združiti slovanske visokošolce, bilo bi najbolje, da slovanski dijaci podpirajo to društvo, ter s tem dejansko kažejo, da jim slovanska vzajemnost, o katerej tolikokrat govore, ni prazna fraza. Hrvatski vseučilišfinlki na Dunaji so po mnozih naporih vendar dosegli, da so se jim pravila za društvo »Zvonomir« potrdila. Dne 10. januvarja je društvo prvič zborovalo. Prav iz srca je želeti, da bi ono gojilo isto namere, ko »Velebit«, dokler so ga vodili razborni Hrvatje. Starčevićanski nazori so utopije ter hrvatskemu društveuemu in narodnemu razvoju zelo škodljivi. Zato jih hrvatski vseučiiiŠčniki ne goje več. »Slovenija« je izgubila z novim letom zelo marljivega člana g. S. Kramarja, kije imenovan od ministerstva poljedelstva za popotnega učitelja na Kranjskem ter ima prevzeli tudi ured. ništvo »Novic«. V »Sloveniji« je imel g. Kramar mnogo izvrstnih predavanj. Na božični večerje predaval v »Sloveniji« zadnjikrat. G. Kramar je bil mej osnovatelji agronomičnega odseka v »Sloveniji« ter je istemu začasno predsedoval. Imenovani odsek ima mnogo članov slovenskih dijakov na visokem poljedeljskem nčiiišči ter prav lepo doseza svojo svrho, če tudi no bobna na turškem bobnu o svojom delovanji. Ošaben član literarnega društva so je rogal sicer ob osnovanji imenovanega odseka tervsvojej oholosti rabil grdino »abcschiitzon« govoreč o Imenovanega odseka članih, a mi bi le čestitali, ko bi se literarno društvo moglo ponašati s tako lepim vedenjem i delovanjem, kakor agrono-mični odsek »Slovenije«. G. Kramar je bil prav vzor slovenskega vseučiliščnika: čisto rodoljubje ga je vodilo v vsem njegovem delovanji. Zato pa je vedno podpiral s6 vsemi svojimi močmi »Slovenijo«, v katerej je imel tehtovita predavanja, sodeloval je ko pevec in ob veselih tre-notkih vedr i svoje tovariše z dobrim humorjem. On jo vedno bil pristaš zdravega nazora, da na Dunaji ne gro cepiti slovenskih močij, daje znamenje nezdravega razvoja, ako so slovenski vi-sokošolci razdvojeni v dveh društvih , da se s tem cenijo gmotne i duševne sile, daje absurdno slišati, da imajo slovenski visokololci na Duniji n. pr. dve knjižnici! Ivo seje g. Kramar na Dunaji poslovil, spremljalo ga je lepo število »Slov.« družabnikov na kolodvor i po železnici ter peli so mu v slovo! Pred kratkem jo zborovala »Slovenija«. Vde-ležilo se je zbora veliko število slovenskih vse- *) Dopise iz »Kolorske boke« bomo radi sprejemali; drugi dopi« objavimo prihodnjič. Slovcnsko-italijanskcga Riječnika Slovenci nemarno. Uredn. učiliščnikov. Z velikim veseljem r,mo pozdravili gg. goste: vrlega Stefina Lnpajntta iz Ljubljane, g. na Iporočnika Milaica, mornarnice oficirja Dejaka, predsednika »Zvonimira« itd. Posebno nas je veselilo, da je vendar enkrat tudi mnogo udov »lit. društva-« sprevidelo, da je »Slovenijo« treba podpirati. Kajti izmej kacih 13 udov tega društva je vpisanih v »Slovenijo« skoraj uže večina. Da Id se slednjič enkrat vsi v »Slovenijo« vpisali in v njej v dobrem smislu delovali. G. Lapajne, ki je bil navdušeno pozdravljen ter jednoglasno za kučegazdo izvoljen, govoril je v krasnem govoru za slogo mej slovenskimi vseučiliščniki na Dunaji. »Lit. društvo« se je izcimilo v glavi človeka, ki pač ni imel pravega pojma o zadaći slovenskih vseučilišč-nikov v mesti kakor je Dunaj. Moralično iz-bacnen iz kroga slovenskih vseučeliščnikov, iskal je uezalovoljnežev — našel jih je prav skromno število. Ko je društvice ustanovil, skušal j« kolikor mogoče »Sloveniji« odtegnoti moči, posebno je prežal na novince, ki so prišli na Dunaj. Govornik pravi, da s tacim cepljenjem zgubljeva le značaj slovenskih vseučiiiščnikov, zato tudi vsak domoljub obžaluje ta razdvoj. Edini, ki se nad to žalostno prikaznijo veseli, je star renegat Dtschman, kakor je to g. L. sam slišal. Udje »lit. društva«! Sramujte se in zjedinitese zopet s h »Slovenijo«. — Pevci »Slov.« napro-šeni so od »Zore« (t. j. srbsko društvo), da sodelujejo pri svečanosti sv. Save. Slovansko pevsko društvo pa ima 14. sveč. drugi pustni venček v dvorani »zur Stadt Wien« (Josefstadt). Politični pregled. Notranje delale. Nj. Veličanstvo cesarica se je odpeljala 2. t. m. za nekoliko tednov na lov na Angleiko, V delegacijah je vlada zahtevala osem milijonov goldinarjev, da se upor v Hrcegovini zatre. Minister zunanjih zadev, grof Kalnokv je pri tej priliki govoril o uzrokih upora ter rekel, da ga nobena zunanja država ne podpira hvalil je vedenje ruskega carja, Črnegore in Srbije ter zagotovil, da vlada nema namena Soluna zasesti. 27. januvarja je obravnavala poslanska zbornica dosti važnih predmetov. NajvaŽniša je interpelacija dr. Voinjaka in tovarišev na gosp-naučnega ministra barona G'onrada o Čudnih razmerah ljudskih šol na Koroškem; glavne točke te interpelacije so te le: L Ali je njegovej ekscelenci znano, da za 120.000 Slovencev na Koroškem ni ne jedne slovenske ljudske šole in da od 157 na slovenskem Koroškem nastavljenih učiteljskih močij 53 ne zna prav nič slovenski, ostali pa v večini le nepopolno govoriti, a ne pisati? 2. Ali so nj. ekscelenci znani slabi nastopki tega poučevanja, katero zanemarja mateilni jezik, vsled tega zavira duševni razvoj in gojenje verskonravstvenega čuta ter zadržuje občno blagostanje? in 3. Ali je nj. ekscelenco volja, na to delati, da se ljudske šole tudi na slovenskem Koroškem oddajo svojemu pravemu namenu, označenemu v šolskej postavi in da se za ljudske šole na slovenskem Koroškem le taki učitelji in šolski nadzorniki nastavljajo, kateri znajo slovenski jezik popolnem pravilno govoriti in pisati ? Tudi g. Nalergoj je v tej seji prašal načelnika Železniškega odseka, kaj je s prošnjairi glede zveze Trsta z Budolfovo železnico. Baron Godci je odgovoril, da so o tej zadevi došle odseku tri prošnje, katerih vsaka priporoča drugačno črto. Zato mora odsek to stvar temeljito pretresti, predno mu je mogoče zbornici poročati. Zarad podpore zapuščenih rodovin v vojsko poklicanih reservistov so bile stavljene tri interpelacije. Grof IJohentcartje vprašal, boče li vlada podpirati iz dohodkov vojaške takse ubogo rodo-vine v vojsko poklicanih reservistov? Poljak TovarniČki: So li uže sestavljene komisije, ki iinago določati, komu naj se daje podpora In koliko? Gosp. Proser je hotel vedeti, ali se bo pri skli-cavanji leservistov kolikor mogoče prizanesljivo ravnalo in se je zaukazalo okrajnim gosposkam, naj pozvedo podpore potrebne družine ter jih naznanijo dotičnej komisiji. Gosp. vojni minister je takoj odgovoril na te interpelacije, zagotovil, da se bodo uboge družino podpirale iz doneskov vojaške takse, da so se temu potrebni zaukazi uže izdali; glede sklicavanja reservistov pa se ravna strogo po zakonu, ki določuje, da se imajo reservisti sklicavati po letih pričenši z najmlajšimi. Potem je prišel na vrsto zakonski načrt, ki zabranja hudobno poškodovanje zadolženih posestev, ki se je pa na Lienbadierjev nasvet vr-nol pravosodnjemu odseku, da predrugači tudi tiste paragrafe kazenskega zakona, ki se ne ujemajo s pričujočim načrtom, EDINOST. Nizalnjr so bil1 nekater.; volltrr: ^piminn vredno je, da je moral g. Nal*rgoj samega seb<> v delegacijo voliti, ker sta dva tržaška poslanca mandate odložila; g. Wittmana pa zarad bo-lebnosti ni bilo v seji. V finančnem mlnlsterstvn strokovnjaki pretresajo prašanje, ali bi se dovolilo, kakor mnogi žele, tudi v naših deželah pridelovanje tobaku. Vojni minister j« predložil državnemu zboru načrt zakona, po katerem se bo vsakoletno število novincev (rekrutov) na podlogi zadnjega številjenja ljudstva določalo. Aktivna vojska znaša o Času vojne 800.000 mož; od teh spada 464.580 na Cislajtanijo, 331.414 inoŽ na Ogrsko. Število letnih novincev bo torej v Cislajtanji zanaprej 5").923 za redno vojsko, in 5618 za nadomestno reservo. Baron Tauferer je v zadnjem zasedanju in-terpeliral pravosodnjega ministra ter povdarjal pravico nemSkega jezika v sodnijah na sloven-skej zemlji. 31. januvarja je pravosodnji minister nn njegovo interpelacijo odgovoril. Odgovor sicer nI bil po volji Tauffererju, pač pa slovenskim poslancem. h Hrcegotine dohajajo redka poročila. Po uredskih vestih stoji četovodja Davidovid z 450 možmi mej Fočo in Stolcem. Uporniki imajo Martinijeve puške in majhen top. Pri Bileku ima Osman beg Tanovič 200 mož, ki so slabo obroženi in imajo malo streliva. Pri Nevesinji stoji 650 moi, tudi slabo oboroženih, pod poveljstvom vojevoda Mihajla Vojniča. Pri Kamenu je 80 mož pod neznanim poveljnikom. V Bosni je vstaji središče v dolini Železnice, na juŽnej strani Serajeva; upornikov je okoli 1800. V Kri-vošji znaša število upornikov 1600, ki imajo dobre Martinijeve puške. Vseh upornikov skupaj je blizu 500i). Iz tega se vidi, da je največ upornikov v srednjej Hrcegovini tnej Črnogorsko mejo in Naretvo i da skušajo prodreti skoz južno Bosno do srbske meje, da bi odrezali Novi Pazar od Bosne. 24. januvarja je bil boj blizu Mostara, dva bataljona pešpolka Schmer-ling sta zadela na Nedreveških višinah na 500 vtaborjenih upornikov; dve kompaniji ste jih prijeli. UstaSi so bežali v mestu in se ustavili pri zidanem mosto, ki drži Čez Trebičko. Po deset minut trajajočem boju so vstaši zbežali in pustili 2DO mrtvih, 53 pa je bilo ujetih. Izmej vojakov je padel en častnik, C možje bilo težko, dva pa lahko ranjena. V 29. dan januvarja pa je bil boj na gorskem sedlu Rogoj blizu Sarajeva. Bilo je tukaj zbranih 100 upornikov, katere so pa vojaki zapodili. Stotnik genoralnega štaba Babič in stotnik Tychl sta bila težko ranjena, mrtev je en mož in eden ranjen; vstaši pa so zgubili pet mož. Vnanje države. Rusija jt s Turško sklenola pogodbo, po katerej bo zadnja plačevala vsako leto 10 milijonov frankov za odškodnino iz zadnje vojne. Garibaldi je na smrtnej postelji. Italijansk' kralj ga je šel obiskat. Boutoux-a, vodijo Liinderbanke, zaprli so zadnjo sredo v Parizu, pravijo, da zarad goljufno kride »Union generale«. Ministerstvo Gambeta, katero je Franciji zlato prihodnost obečalo, nagloma je padlo. Dve tretjini poslancev je zavrglo predloge o reformah. Gambetta ima Čas premišljevati, kako hitro se obrača kolo sreče l Novo ministerstvo je sestavil Fregcinet, Say jo prevzel ministerstvo llnanc, Ferry notranjih zadev. Vidi se, da bode bolj konservativno. V Atenah so prišli na slel zaroti na kraljevo živenje. Zarotniki, katerih so mnogo zaprli, hoteli so napasti kralja na železnici mej glavnim mestom in Pirejein. h Inkt dohajajo vedno bolj vznemirljiva poročila. Zasledili so veliko zaroto, katera dela na to, da se Irska od Angleške odtrga. Guiteau morilec predsednika severno-ame-rikanskih držav, Garflelda, bil je pri porotnej sodbi spoznan za krivega. Zvijača, da se je delal slaboumnega, i spodletela mu je torej. DOMAČE STVARI. Volitev v državni zbor v Trstu v drugem rairtdu izvrlila se je /. t. m. tako, kakor smo to uže poprej trdili. Oddalo se je 986 glasov. Izvoljen je bil gospod Josip Burgsialler t GI5 glasovi, njegov tekmec, g. dr. Bentgher, ki zastopa, kakor Burgstaller, tudi federalistična načela, dobil je 318 glasov; 14 glasov se je ra\-cepilo in U je bilo neveljavnih. Irredenta je dobila pet glasov in/akcijozna opozicija samo dva. Volitev je zanimljiva za tržaiko prebivalstvo, in bomo prihodnjič več o njej govorili. CesarJevlČ Rudoirje.daroval za grelne sobe v Trstu 100 gold. Skupaj se je letos nabralo v ta namen 1360 gold.- ] Oporoka škofa Oolirllr. Poroči se | nam, daje škof Dobrila zapustil ribiški prtan svojemu kaiiclerju, f. kanoniku in |lMniMB)B vikarju, dr. Šustu. Bonumomen! želeli bi temu vrlemu gospodu tudi mitro. Premoženja je zapustil okoli rAa.)0 gld. ki je namenjeno za semenišče za dečke; iz tega premoženja dobi škofov sluga ."Hm gld., škofovi sorodniki pa po 20(1 gld. na leto; služabniki in služabnice dobe poluletuo plačo. Književnemu društvu sv. Jeronima v Zagrebu je volil t'100 gld. Proračun za metlo Trsi za leto 18*2 kaže rednih dohodkov 3.528 1141 gld., rednih troskov 3.526.395 gll. Izvenrednih dohodkov 4.200 gld. Primanjkljaja se kaže vštevno z i/.gubo pri občnih založiščih I5S.1K1 gld. Tržaška razstava* Prav marljivo se zdaj zanjo dela. Te dni so se izvolili štirji novi odbori, ki imajo vsak 15. dan sejo. Delujejo zdaj ti li odbori: izvrševalni, finančni, tehnični, časnikarski, loterijski, upravni, občevalni, poljedelski in svečanostni. Razstava utegne vendar le pomenljivša biti, nego se nekaterim dozdeva. — V razstavi se priredi poseben oddelek za obrtnijo vzhodnjih narodov. Mnogo take robe pošlje orijentalski muzej na Dunaju, katerega podpredsednik grof Zlcliy je minoli teden tukaj bil. Odvetniška zbornica v Trstu ima 84 udov, predsednik jo dr. T. Itaicich. 56 odvetnikov biva v Trstu, 24 na Krasu in v Istri. Ne pomanjkuje tedaj nikakor našim pravdarjem — svetnikov in pomočnikov. Dobrodelnih društev in zavodov ima Trst tri in dvajset. Njih premoženje znaša dosti milijonov, in reči se mora, da se za uboge iu bolne mnogo dela. Sedaj se jo ustanovilo še eno društvo, »Societa di salvataggm, katerega udje se zavezujejo otevati ljudem živenje> vcllcih nevarnostih. Kmetijska družba v Trstu, ki ima zdaj 300 udov, imela je v nedeljo občni zbor, katerega se je vdeleževalo razen mnogih meščanov nekoliko zastopnikov drugih kmet. družb. Profesor Stosich je poročal o delovanju družbe v mlnolem letu. Dohodkov je Imela 3427 gld. 83 kr., trofkov 2587 gld. 46 kr. Dalje je omenil, kaj je storila zoper filoksero, ki se je prikazala pri sv. Križu; tudi, kako je skrbela za pospeševanje svilarstva, v polajšanje živinoreje in po-gozlovanje Krasa. G. Malalanu, kateri je na Opčinah z velikim požrtvovanjem 2 orala puste zemlje spremenil v travnik, dala se je nagrada 80 gld. Mi priznavamo, da se je kmet. družba, dasi jej pomanjkuje zvedenih in učenih mož,' zadnja leta v prospeh kmetijstva vrlo trudila« in marsikaj koristnega ustvarila. Pa prav tako odločno povdarjamo, da prave korenine in zaupanja v prebivalstvu ne dobi, dokler ostane vje \načaj ilključljivo italijanski. Kedo je poljedelec v okolici in na Primorskem? Kedo je vinogradar, sadjar, vrtnar in živinoreject Slovan. Zakaj torej ni skrbela kmet. družba, da se ljudstvo na kmetih v slovenskem jeziku podučuje? Zakaj ne izdaje, kakor kmet. družba v Gradci in v Gorici, gospodarskega Časnika v tem jeziku? Ker družba dobiva na leto po 1003 gld. podpore od minister-stva, in ker ima mnogo udov Slovanov, zahtevamo od nje pravico, enakopravnost. Slovenci kateri ste udje, ne molčite dalje, in tudi od našega državnega poslanca pričakujemo, da na visokem mestu svoj glas povzdigne. Tržaška čitalnica ima drugi občni zbor 12. febr. ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je: 1. Izbor predsednika in enega odbornika. 2. Dogovor gledć stanovanja. K 1. točki pristavljamo, da izvrstnemu rodoljubu g. dr. Mandiču iz privatnih razlogov ni bilo mogoče predsedništva prevzeti; en odbornik pa je iz odbora izstopil. Imenovanje G. Ivan Karabaič dosedanji koncepist, imenovan je c. k. okrajnim komisarjem ter ostane pri političnem okrajnem glavarstvu v Voloskem. Imenovanje. Ce?ar je imenoval podrav-natelja metereologičnega zavoda na Dunaju, g. Ferd. Osnaghija, ravnateljem trgovinske in nav-tične akademije v Trstu; podelil mu je h krati naslov iti značaj deželnega Šolskega nadzornika Prvo električno luč v Trstu smo videli tedni v velikej tovarni za stroje »Stabi-limento tecnico«. V dveh dvoranah, kder je bilo dosih dob 80 luči s plinom in petroljem, sveti sedaj le 5 električnih svetilnlc, pa veliki prostori so svittli kakor po dnevi. Da bi se k malu tudi v luki slabe plinove svetilnice nadomestile z električnimi. Občni zbor delalMkegra podpornega društva je bil dobro obiskan. V odbor so bili voljeni gg. V. Dolenc, predsednikom, J. Dolinar tajnikom, D. Schmidt, blagajnikom. Odborniki gg. M. Polič, Dr. F. Mandič, M. 2i-vic, F. Žitko, J. Gulln, A. Skabar, M. Katulan, M. Stare, St. Prelec, L. Hajn, J. Besek, A. Mau-rič, Namestnikom gg.: M. Kerže, M. Mlakar, A. Godeša F. Jeršek, V. Ster, B. Baša. Pro- gledovib em gg.: F.ScIuher, A. KerŠiČ, .1. Tosti. Več o zborovanju poročimo prihodnjič. Znanega Črnogorca Pera Matano-riča je ;;0, jan. obsodila tukajšnja 8>lnlj.» na 2 meseca zapora, ker se je k ljubu prepove,II vrnol bil v Avstrijo. kinoiijKkeea potujočega učitelja dobi tudi Istra. Namcstništvo v Trstu je uže to mesto razpisalo. Pluče bo učitelj imel, kakor smo uže omenili, 1000 gld., iu 50 i gld. dobj popotnine. Prosilci morajo imeti spričevalo, da so se izučili na katerej Kinclijskej šoli, in da so tmožni deželnih je\ikov. Tržašklb veteranov bal zadnjo sredo pri »Moiite verde« je bil zelo živahen; dvorana je bila prav okusno ozalšana in radovanje je bilo splošno. Rorlia Za slovanski Jezik pri c. k. uralnijah prihaja čedalje živahnejša. Starih birokratov se drži dosedanja navada, kakor železna košulja; le počasi in prisiljeni se umikajo o l-ločnim zahtevam naših poslancev, odvetnikov, županov in časnikov, kateri visoko drže narolno zastavo s paragrafom 19. deceinherske ustave, ki ukazuje c. k. uradom, naj z ljudstvom občujejo v domačem jeziku. Le pogumno naprej, borba je častna, in zmaga mora biti naša! O razmerah na Primorskem še spregovorimo. Za *narodnl dom* nabira v Trstu ude in doneske g. Sterle, oddelkni vodja tržaške trgovinske banke. Naj bi naši premožni gospodje v prav obilnem številu pristopili temu zelo potrebnemu društvu. Mi Slovenci res zelo pogrešamo pravega narodnega ognjišča, katero bi vezalo, družilo iu ogrevalo vse Slovence. Tako ognjišče Iti bil »Narodni dom*', ustanovimo ga tedaj, da s tem pokažemo, da v resnici ljubimo svoj dom in narod. — Društvo bo iinelo jutri, v nedeljo, ob 10. uri dopoludne občni zbor. Naj se ga tedaj vdeleži, kdor le more. — Doneske za »Narodni dom« prejema v Ljubljani g. dr. J. Staro, hišni posestnik na Marije Terezije cesti. f V Borovnici je — kakor se nam pišo — 31. dnč januvarja, umrl tamošnji župnik, gospod Anton Jugovic, porojen leta 18(16. v Starej Loki. Meseca avgusta lanjsko leto je praznoval sijajno svojo zlato mašo in tedaj so so ga v slavnih besedah spominall skoraj vsi slovenski listi. Bil je izobražen mož, miroljuben In dobrosrčen, da je večkrat samega sebo pozabil. V Borovnici je služboval 20 let ln tamošnji žup-Ijani so ga cenili visoko. Tudi po drugodi imajo vsi, ki so ga poznali, lepe spomine na tega moŽa-poštenjaka. Narodno našo stvar je vedno zagovarjal in bil nje u zvest podpornik do zadnjega svojega dne I - Pogreb, slovesni, je bil v petek dopoludne. Bodi inu časten spomin I ljubljanska trgovinska zbornica je na predlog g. dr. Poklukarja izrekla, da slovesno protestnje proti nezaupnici, katero sta izrekla zborniška poslanca dr. Scbaffer in A. Dreo v zadnjem deželnozborskein zasedanji sedanjej vladi, vzlasti deželnemu načelniku, g. Winklerjn; ona no pripoznava imenovanih dveh poslancev za svoja pooblaščenca, ter izreka sedanjej vladi in deželnemu načelniku, g. Win-klerju, popolno zaupanje. — To je moško postopanje I Podobo dr* Janeza Blelwelsa, viteza Trstenlškega, po katerej izda barveni odtisk g. Peregrin Kajzel, slika slovenski umetnik g. prof. Franke v Kranji. Matične knjige se razpošljejo družabnikom sredi tega meseca. Kuga lliej raki, kakor poročajo »Novice«, opazuje se nekaj Časa sem tudi v Krki. Polno mrtvih rakev je videti v Krki i ljudjo pravijo, da Izmrj6, ako bolezen ne odjenja. Nlovanska čitalnica se ju v Gradcu ustanovila. Z veseljem pozdravljamo to vest toliko bolj, ker tam živi na tisoče Slovencev, k| so dozdaj pogrešali narodnega ognjišča, ter so pogubljali. Vodniku v spominje priredilo društvo »Slovenija« na Dunaju včeraj v dvoranah »zur Stadt \Vicn« zabavni večer. Podplralna zaloga slovanskih vseučiiiščnikov v Gradcu je izdala poročilo o delovanju in stanji od 1. 187:2 do 1881, ki kaže, da se je 150 prosilcem izplačalo 2350 gld. podpore. To jo lepo i na čast odboru, ki tako lepo skrbi za uboge tovariše. Želimo temu društvu mnogo podpornikov. Poslano. Nevedoč čislanega imena gospoda dopisnika iz Planino 4. številki »Edinosti«, podpi-sanegaznamonjem:— si—»obračam se s tem potem do njega s priznavanjem, da je o noši »modernih dam« meni, kakor tudi marsikomu druzemu govoril iz srca — i{ dna srca. Želeti bi le bilo, da se omenjeni gospod dopisnik večkrat glasi se svojim spretnim peresom ior svari naše ženstvo pred estetičnim propadom. V Borovnici, dno 30. januvarja. J. K. Poslano') na »Posl ino« v ».SV«« br. g. županu J. P. na na Fojičici. Eno je. v »Sočo. so prt I ij iti, drugo pa nurati se. ».Sočo. res opere človeka, i mora se tudi sam drgnoli. Vi ste pa to opustili ,u začudenje, h o teč, da si. občinstvo ne zve, Uaku je stv;ir Pojasnila manjka o I Vase strani. Vi pravite .hi ste očiščeni bili; nam kaj tacepa ni znano. Kako pa, ko m nobene pravde bilo n:i o pritožbi od Strani občinarjev in na Vašo? Kna 'J omenjenih pritozeb lezi celo nerešena še pri vclesl c kr vi.šjej sodniji v Trstu pod štev. 20 VI/1 m Ako sle bili očiščeni, morali hi biti Vaši' pritožniki na kateri način kazneni! Kolikor vemo pa se to ni zgodilo. Prcl občinstvo pokli aui nemate ničesar, da žugate, povedali niste nič. Mi ni no i>Čemo hudobije, ampak le resnire. Mi moramo ostati pri tem, kar smo izrekli v prvem poslanem, ter želimo, da tudi si. občinstvu. ako hočete, pojasnila privoščite. Z llogom ! Brez jeze pisano Na VojlČici 26. januvarja 1882. __A. Z. in J. L. Zahvala. Podpisana izrek u hI. vodstvu c. k. Lloida, vete • ranskemu društvu in vsem, ki so blagovolili pogreb i mojega soproga Jerneja Gcrgi5-a se vdele/iti, najtoplejšo zahvalo, I'osebno pa se zahvaljuje si. podpornemu dekliškemu društvu, ki je blagovolilo podeliti nezasluženo podporo gold. za pogreb rujneega soproga. Pri ii». Ivanu, 3i. januarja i88j. Ivana vdova GergiE Tr2n'/«. Domači pridelki, — Fižol rudeči gl. II1/,, beli gl. 10'/,, zeleni gl. II-, boliinec gl. 12'/,, koks gl. 13*/*. kanarin gl. 12'/,, maslo gl. 8-1 do OG.—, česplje gl. 13. Žito. — Pšenica in koruza po trdnih cenah z nagibom, da Še poskočijo. — Denes velja ruska pšenica gl. 12'/, do 12'/,. koruza valaška gl. 8'/. na postaji. Les — kakor zadnjič. Dunajska borza dne J. februvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih 74 gld, 70 kr. Enotni drl. dolg v srebru . . 70 « 15 ■ Zlata renta.......93 « 80 « 1800 državni zajoin .... 181 ■ 50 « Delnico narodne banke . . . 824 « — « Kreditne delnico.....312 « — ■ London 10 lir sterlin . ... 129 « 20 « Napoleoni................9 « 05 « G. kr. cekini...... . 5 < 02 ■ 100 državnih mark.....58 « 00 . Promcssc „Bodenkredit", d gld. I 50, srečkanjtj 15. fubr, dobitek gld 50 000. Veliki loterija zadnji dan pustu, aroeku po 50 kr. Sredkanja 31. febr. Glavni dobiUik 1000 ceklMV v zlatu. Velika driavna loterija v korist d ruš Iva >rudo-čega križa« na Dunaju z 12.066 dobitki. Srečkanjo 9. marca, gluvni dobitki 60 000, 20.000, 10.000 gld. Srečka atane gld. 2. So proti poštn, povzetju pošilja tudi na deželo. AIcKsanUro Levi, monjavnica, via S. Spiridioue, Trut. 4(J PacfllnHi Piazza S. Giovanni N. 4 sc • U. UdddlUllI, p0;«asti, si. občinstvu naznaniti, da jc od 20. t. m. odprl veliko zalogo žepnih In drugih ur; pri njemu se izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni. ('20—10) GUSTAV TASSINI iliijikovcz so je preselil v via Mudoniiliia N. 8. Prevzame vsako naročilo v avgji stroki za 25 oditotkov cenejle od drugih! (3J-11J •J Za spise pod to rubriko je uredništvo Je toliko odgovorno, kolikor mu dotiini zakon veleva. Uredn. EDINOST. Občne znam zaloga čevljarskega blaga in usnja EDUARD-A RENZEL vla S. Antoni« nuovo lik. gosp. Marini k C." obstoječa Že nad ,TO let naznanja »l. občinstvu, da ima vedno, veliko Število Izdelkov vsake vrsta za gospode in gospo. Dobroto iu izvrstno pa- rantirajo n«5tnvilni kupci, ktere si je pridobil zadnja letu Naročila na mero, in tudi popru ve se Izvršujejo v kratkem ča«u.| C&i-10j ARTDR FAZZINI, Trat, Plavža (nsermn K. 4. trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki. Zaloga razne vrsle lak-o, kemičnih izdelkov, barvnih tvari*, esenc velika izbirka, mineralnih vod itd. Pri vsem najniže cene! (2C-7) Zlatar JANEZ RISEGARI Via S. Sebaitlano N. 4, I. naditrop. zraven štacune z munufakturJm blagom Fratelli Ta* oh t to, (;>0-10) Eru vzame vsako delo v zlatu, srebru In juvelnh, ukor tudi popravo tuk.> robe po nisoki ceni. Naročila »o oskrbe tudi v drugi) kraje natančno. Jožef Pross mojster mehanike ima zalogo Šivalnih Krojev in primernih Sivank itd. Sprejme vsake vrsti' popravo pri strojih, in Izvršuj« natančno dela svoji- stroke. Naročila iz dežele su spn-jeitmjo za zmerno ceno. Trst - Pio;11 Rnsario - Trs/. (20-10) Anion Tippel tovarna čevljarskega blaga, via Cavana N. 11. v Trstu. Naročila sc tečno izvršujejo. (20—8) O. «J a.sohi na cesti v Istra (pri sv. Jakobu), Trst C. k. 7.111 o k a «tttmllk.u. Prodaja en £ro» & dotail. Sniodik za lov, 7.11 mine, zamožnarje-astnik dovoljenega skladišča za (liimmlt. Naročila se Izvršujejo natančno v katero bodi deželo. V mestu Jih sprejema Mu n r.111 & C. prodajalec cvetlic na velikem trgu. 1'aluzzo Modello. (26—11) Staerk & O. Zaloga obleko za gospode „AUa C3itt& di Roma" Skladišče angleške in francoske robe, Trst, vin al Teatro it. 4. (20-12) Fran jo Jereb, trgovec j Jožef Waidi Riccardo Dinelli vla taiial«' K. 1. Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov iz mramorjn in alabastra. Tovarna kleja iz mavca za prilepljenje, prodaja na drobno in veliko. (UO-8) Pozlatarska dela in poprave se sprejemajo v Corsia Stadion AV. tO in vla Cldoza Nr. 24 pri Petru Jazbetz. Vsa priprava za pregrinjala na oknah in ogledala po cenah proti vsakej konkurenci. (30—11) Vittorio Steinbach optiker, strokovnjak za naočnike v ehra-njenjc o5i. Trst. — Via Ponterosso. — Trst. 10-10 Smolnjakova voda kemikarja in lekarja ORESTA BALDO presega gotovo vsako drugo zdravilo pri slabosti in boleznih pral pri Jetlki I naduhi in sploh pri boleznih dihal in čistil. Kazen tega sc ta voda posebno priporoča kakor gotovo sredstvo zn razkuženje in obvarovanje epidemitnih bolezni. Ta smcljnakova voda naj se zahteva s podpisom pripravitelja. steklenica velja 60 kr. Glavna zaloga: lekarna lKoiidolini Kiborgo i3. Prodaja se v vseh tržaških lekarnah, drugih &v-atrljaklh in inostranskfh. MM Proti poštnemu povzetju sc pošilja vsem gospodom lekarničarjem kamor koli brez odloga po odbitih odstotkih. 12-8 z manu fakturi m blagom, suknom, tkanino napravljeno obleka, iu vzlasti r popolno zalogo robe za kočije, z' hordami, traki, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste. Trst, via s. Oiaeomo [Riborgo) Ghiaccera U. 638 2. (20--17) Novost v Trstu. Najnoveji dar za gospć. Nenavadno okusni izdelki slonokoščeni, primerni za darila k božiču in novemu letu. Priporočam svojo bogato zalogo muzikalnega orodja, ter sprejemam male in velike poprave piikal In orodja na strune, zadnjega tudi najfinejše vrste. Naročila na deželo sc oskrbujejo ločno in vestno s poštnim povzetjem, po najnižih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat, «»yi«yl. Corsia Stadion Nr. 10. (tik gostilnice • Leon d'oro«.) (12—8) f Pravj Prava natorna poreika vina iz zaloge LU/GI GHERSINA v Poreču. V sodcih 30 i u 60 litrov v rabo in pri-ličnost družin brezplačno na dom postavljena. Teran & 36 soldov liter Piantadela 26 * « Refošk butelja gl r5o. Zastopstvo v Trstu Corsia Stadion N. 10. wm (10-8) ( Teran J Piants J Refolk J z J m Cors Giuseppe Fumis slikar in dekorater sprejema vsake vrste naročila tapeciranja s papirjem in dekoriranja sob. NaroČila sc sprejemajo v «Caf6 volti di Chiozza,« Trst. (12—8) iszszns^ P. T. Počastim se, Vam naznaniti, da E som pri svojej sedaj povečanej g fabriki za vrvi napravil oddelek za mlkankje in grdešanje konopnine in prediva. Mo»očo ml jo tedaj, Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-nopnino za Čevljarje, mazzoni, maratello, predivo in konopnino v kopali po najnižjih cenah. Nadejajoč se Vaših čestilih naročil z odličnim spoštovanjem L. Perita 12—0 fabrikant vrvarskega l)laga. •* szsJ5 Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, jo odločno najboljšo zdravilo zoper protin in revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, •trpnele ude iu kite Itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču • z zraven stoječi« mnenjem; 1 steklenica 50 kr., pravega prodaje I u razpošilja samo lekarna pri »samorogu« J. pi. Trnkoczyja na mostnem trgu št. 4 v Ljubljani. (10-a) ANGELO DELPIN zaloga pohištva, ogledal in podob. Od 24, avgusta, povečano skladišče. Via del Tor rente H. 30—32. ta gledališčem vArmonia«. Prodaja proti gotovi plači po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno. Pri plačilih na obroke 10% priklade. Poddružuioa za cerkvo sv. Antona, hISa Dlana. Na deželo z vročbo na dom. (->0-0) Bolezen v grlu, kašelj, hripavost, zguba glasu, nahod, angino, gripo. itd. ozdravljajo naglo iu popolnoma premirani hlepčki Prendini (pripravljeni iz kasije in galuna] SO letna raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsacega druzega zdravila te vrste. Varovati se je treba ponarejenih. Ozirati se je vedno na napis 1'aMltfle 1'reiitlinl i paziti da vsak hlepček nosi ime iznajdatelja PRENDINI. Prodajajo sc v Trstu v lekarnici PRENDINI in vseh drugih lekarnicah po SlOkr. škatljica, zunaj eolne poteze po 40 kr. in sc tudi dobivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah. (-0—o) krojač za gospode. Zaloga novoletne robe. Nuj niše cene. Dobra natančna postrežba. Corso A. HO, Trst. (20-t») LA FILIALE dolin BANCA UNION TRIESTE a' oecapa di tutte le operailont di Banea • dl Cambiovalute. a) Accetta rersamenti in cnnto rnrrente: Ahbuonando 1' interesse annuo /er Napoleoni con iiri-avvlmuli SO (jior. 8 » > > > 40 » 3<0 » > • .Im-ai 3V« > 1 > 0 »" »i per Banconote »VJ' con nwavrlao di 5 (ilor. a /, t • > > 12 » t • > 20 3V > a 4 irn-rti flim 4 1 tt H.'i rni-si 11*4.1 GudMnno il'H'interMi« aunu-ntato le let Ur.> In cir.-n-lazione »-..n f, k ioni l (li pr>>avvUo ilnl li novembri o. c. nu^ll« con 12 Ri<ll<- eon 24 glumi dal 2ft 110-Vtiiulirti a. c. I!V BA1VCO OIIIO abbunando II 3% Interesso annuo sino qua-lunque sonnna; prelevazionl sinoa liorlnl 20 0U0 a vista verso cheque; Importi maggiori preavviso avanti la Itorsa. — Confcrma dei versammiti iu aiiposito libretto. ContoKKin partnttii versamenti fatti a (pialsiasl ora d' ulBcio la rnhita del medesimo giorno. Anmuiup pel proprl eoren* tlMtl V incasso di Cambiale jicr Trie ste, Pienna e Biulapest, rilaseia lom astrgni per (nieste niti me Sinite, ed accnrda Inro la facolta di oloiailel* lni*e (ffetti jiresso lasuti cossa Irnncod' »Kiil NpcHn per ONNI. b) S'tnraricu deH'actjtiistt) e della r milita di elTettl pubbllcl, valute udivise, nonehe deli' incasso d'assegni, cambinli e coupons, verso '/a7o dl provlgf»ione. c) aecorda ai suoi comnittenli In facolta di depc-sitare ejfetti di ijualsiasi s/er.ie e ne cura gratis l'incasso dei coupons alta scadema, La Filiale della Banca Union (Mozlono Mercl) s' incarica deli' ac-quisto c clella vendita di merci in commissionc, accorda sovvcnzioui cd apre erediti sopra mer-canzie ad essa conscpnatc, oppura polizze di carico o Warrants. ROČNI MLINI sliskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesalke in oevi iz železa, Plinovi motori OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema. Deset njih se rabi v TRSTU. Železne cevi. Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna, Stavbeni slroji. SCHNAĐL A G. v Trsi ti via Carintia 17. 23—3 Velutina po bismutu najboljši prah, obrazu in rokam dati poprcjŠno nužnost ili mehkoto. Velika cle^aiitiua šluitlja 11. 2. — Vročica soldov 40. Trojen izleček kolonjske vode napravljen po najnovejših iznajdbah izdelovalcev na Laškem, Vrancoskem, Nemškem iu Angleškem. Velika stekleuica soldov 60. Tinktura „Merville" Neprimerljivo sredstvo, lasom In brkam vrnoti lepo svetlo črnost. • Steklenica v elegantnem zavitku gl 1.50 Prodajalcem se ponuja velik dobiček. Zaloga v Trstu pri: Artur Migllorinl, dišavar in lo-karnićar, via Majollca N. 11, L nadstr. Drugi pro-dalcl, lekarne: (J. Zanetti, G. 11. Foraboschi, P. ltocca A. Suttlna, t'. Slocovich, G. D Rovls. V Gorici: G. B. Pontoni, Cristofoluttl. F^đJru.-Braz-zanovlch. (20-D) Ozdrav\j ei\j e bolezni Žclodca in nižjega trebuha, kolike, krčov gastrične mrzlice, in i/.hajajočc od slabega zraka, hemoroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo Fran-eove estoiiee, priredjenepo O. lkIee«»ll, lekarju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu. Gosp O. I*leeolI, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne Frnneovo eeeitee. Slednjo po-šiljatcv sem u/.e mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. — V Fianoni litra avg, 1881, S spoštovanjem Anton Vlaiič, župnik — kanonik. „ 20—5 Tu jc na mestu: »Čast zaslugam!« Večkrat sem rabil Vašo odlično Fraiuaovo onoiico, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal — V Kcrsanu, Istra, 27. jun. 1881. S spoštovanjem: Anton Lupetina, župnik — dekan. Prosim, blagovolite mi zopet 1 j steklenic FVnn-cio ve e**eiiee poslali. Mislim, da jc to edino mojemu Želodcu primerno zdravilo, Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zholišanje. — Kamnje pošta Čcrnica, 2. dec. 1881. Josip Sovdat, župnik. Dr, V, Grubissich 12-8 zdravnik via Lazzaretto vecchio Nr. 2Q. nad. II Ure posvetovanja: Od 11 ure do P2 predp. in od 3 do 4 popold. Nove mehove piHalnike ognja vsake velikosti in raznega kroja, tudi okrogle podobe, izdeluje podpisani — za polovico cenej še kiikor dunajske in dru^e tovarne, h krati najboljše in trpež-nejše. Ceniki brezplačno in poštnine prosti. Priporočam sc za naročila Slnllja Kupan 3—3 v Kropi na Gorenskem (Oberkrain) ■Bolestni I»r*, želodca, sapnika, požeto jetiko, plttino in mehnrjevo prehlajenje, naduho, kalelj nervozni in pasji itd. ozdravljajo hlepčki iz s m. o 1 e katere napravija P. PRENDINI lckarniiJar v Trstu. Velika denašnja raba izdelkov iz smole me jc nagnola, da sem napravil pravi iileček iz norveške smole, ki je boljši o.I onega, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlepčki imajo enako moč glede vode in smole, icmljo sc dosti lažje, lažje se prcbavljajo in so dosti ceneje od onih. Za obrambo ponarejanja jc na vsakem hlcpčlui vtisneno na enej strani ime narcjalca PRENDINI i na drugej strani beseda Catrame. Prodajajo sc v TRSTU v lekarnici PRENDINI v škatljicah po -iO kr. in sc dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsacega kraja. (20-5) The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo 0 eden goldinar, 0 dobi se Originalni Singer—jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene PoroStvo ko «laje /.a pel lel, puiluk na Uoiiiu brezplačno. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke za Singer je ve šivalne stroje komad 3 kr. in t u ca t 30 kr. (12—7) Vinska klet istrskega in tržaškega društva, Janez Anton Marini, — via della Fonderia št. 16O5-4. — Prava istrska vina: Refoik, izvrsten, v butcljah d gld......1.20 Teran, posebno fin « ......— ,ao «iin a ...... —.36 u m bel « » .....— ,40 Počcnši od polu vedre brezplačno na dom. Španska vina: Malaga doux noir I876. - Muškat 1876. - Lagrimai bianc doux 1876. — Xerxia blanc sec 1876. Qualites sp6oiales: Malvoiae, vin doux I871. — Oporlo, vin doux 1871. — Madere, vin sec 1874, v sodcih po 1, 2, 4, 7. litrov, fl^" Naročila sc sprejemajo v Rostilnici, via Ac-quedotto Nr. 10, in v ošteriji via del Tintore Nr. 1. Malaga-grozdje v Skrinjicah po 3'/„ 5 in 10 kilo. Sur Conches — Choise — Sur Choise. (10--5) Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dfjna pomoč iu ui treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovitu inoč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrutniŠe le lodčne bob-stl. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemo-rojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležuostih, zoper beli tok, božjust, zoper srcopok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tuui pred vsako boleznijo. Produjejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in poSlljatve pa edino v lekarnici \\risUtfoletti v Gorici, t> Trstu v lekarni C. Zanttti i (J. It. Koris. Fna steklenica stane 3U novcev. (10-10) Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj In odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ. Tisk. F. HUALA v Trstu.