Edini slovenski dnevnik :: v Zedinjenih državah :: 1 Velja za vse leto... $3.00 & * Ima nad 8000 naročnikov. 9 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily ® :: in the United States :: & * & § Issued every day except f & ; Sundays aud Holidays : & TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, ^ " nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT NO. 211. — ŠTEV. 211. NEW YORK, SATURDAY, SEP TEMBER Ty 1912. — SOBOTA, 7. KIMOVCA, 191?. VOLUME XX. — LETNIK XX. Iz delavskega sveta. Predsedniška kampanja. 'Rooseveltnva stranka Strajk se razširil. Wilson hoče potovati. d te vilo strajkarjev v premogar-tkem okraja K ona w ha je po-skcčilo na 10,000. - Spet milica. STRAJK V BOSTONU. Demokratskega predsedniškega kandidata zadržujejo primarne volitve. Želi iti na zapad. ROOSEVELT V N. DAK. imenovala 0, Strausa, Državna konvencija progresivcev ga je imenovala pod nenavadnimi okolnostmi kandidatom. ZA GOVERNERJA. Hotelski uslužbenci so pustili de- V svojem govoru je ostro napadel Kandidirala sta Hotchkiss in lo. — Velik železniški strajk preti. — Za razsodišče. senatorja La Folleteja. — Debs in Seidel na delu. Charleston, W. Va.. ti. Kljub protestu urailnikov Min. htilV Sea Girt, N. J., 0. sept. — Guverner Wilson sr pripravlja na comptroller Prendergast. Strau-sova nominacija nepričakovana -o-- N. Y Syracuse, N. Y., 0. sept. — Oscar S. Straus, trgovski tajnik konvenciji progresiv. stranke gu veriicrskiiti kandidatom. Njegova rpt. — 1'nited W -rk.rs ■»! Amerika so o- agitarijsko potovanje, ki ga pri- P^d Rooaeveltovo administracijo, i danes unijski pn-tnogarji vede na zapad. Odpotovati name- j« bil imenovan danes na državni v |>r«>iuof;ar*ketJi okraju Kanawha rava din- Iti. septembra, napravil d"-lo. s «'-1111111- *■»• j.- povišalo število si je pa ta naert, da se wore de-štrajkarjev v tem kraju /a pri-janski udeležiti borbe za nouiina-! nominacija se je izvršila pod okol-l.lizno HUHM>. Vre Tisoč premo- eijo zveznega senatorja tekom pri- uostini, ki niso bile samo nepriča-j. dosp. lo dan»*s na /boro- mamili volitev v New Jersey. kovane, ampak naravnost drastie-ki j«' bilo Nklieano v /uak Pargo, N. !>.. G. sept. — Na poti ru*- ko bi se imelo vršiti gla- I a proti vojnemu pravu v skozi to zelo progresivno državo' so van je za kandidata eomptrolle-<*iv«k < ounlvu. Nekaj iiti- je napadal eol. Roosevelt svojega j ra Prendergasta in William H. • »Id.-Ikov osiain tu do koti- največjega sovražnika, sen. La } Hotchkissa, je predlagal James rova n ja. Folletteja. Progresivni seiiijioi i M^Gee Strausa guvernerskim Boston, Mav... anja. da bi ga podpirali Hitch- pil na platformo, da govori, je bil kissovi in Prendergast o vi pristaši, deležen burnih ovacij, Wilmington, Del.. 6. sept. — V tej državi se je vršil danes večer največji socialistični shod, kar j Chicago, 111.. G. sept. — Cliica-jih je še bilo. ko je govoril Emil! J<-' je zaznamoval danes najbolj garje v an j« prote Pa iu t ličnih ea zb beneev Tourruirie, ker so ditelj«-m ni posre iu od po •latiei železnic na jugozapailu. da se posvetujejo o mezdnem vprašanju. Posvetovali no se glede zahtev železniških uslu ž belice v. ki hočejo za 1"» od-Stotkov Višje plače; 12.<*»0 na-slavlj« iieem bi prišlo povišanje v prid. Val. Fitzpatrik podpredsednik omenjene organizacije, je rekel danes popoldne, da bo odrejen najbrže štrajk. ako železnice ne ugodijo stavljenim zahtevam. Mogoč* je. da bo predložen spor razsod išču. Strašna vročina v Chicagu. Po tridesetih letih našel svojo družino. Profesor Farmer z vseučilišča v Minnesoti je našel po 30 letih mater, sestre in brate. Seidel. podpredsedniški kandidat vroč dan v tem letu. Ob treh po socialistične stranke pred mnogo- j Poldne je kazal termometer 94 brojno množico. Med poslušalci stopinj. Velika vlaga je delala je bilo tudi več odličnih politi-1 vročino tem hujšo. Šele na večer kov starih strank. je postalo nekoliko hladneje. Vro- --! čina je povzročila več slučajev |solnčarice. Zaznamovati je dva ------Preiskava narodnih bank. smrtna slučaja. — Tudi nam v Washington, D. C., 6. sept. — New Yorku se ni treba pritoževa-Nova zapreka v slučaju družine Prometni komptrollcr je izdal da ! ti. Vročina je neznosna. WertZ. nes na red bo, da mu morajo vse i-- Chicago, 111.. G. sept. Nova narodne banke predložiti podrob-zapreka je nastala za družino j „„ bilanco in sicer s koncem 4. We rt z. ki se je dala inkorporirati septembra. \ Illinois, da pride v posest zapuščine Pavla NVejiz, ki znaša; *:m).imh),ihhi Deželno sodišče \ Indijanska poroka. Hamburgu, kjer bi se morala m- j Los Angeles, Cal., G. sept. s.ti razprava, je izjavilo, da v j Miss Alma Dorr, hčerka newyor-i d vokrilnik v zraku. Poročnika so Tri nove žrtve zrakoplovbe. j Monakovo, Bavarsko, 6. sept. -Pri vojaških vajah tukajšnje posadke je našel danes smrt vojaški zrakoplovee poročnik Steeger. — — J Hud veter je preobrnil njegov tem slueaju m kompetentno, ker Ukega kapitalista, je obiskala po-' potegnili strašno razmesarjenega je b,l U eriz 1 olandec u. bi torej S( stvo starišev svojega ženina Ko- izpod razvalin letalnega stroja, to/ba morala biti vložena v Am- j manu uuhell v Ganando, Ariz., da' London, Anglija, 6. sept. — Pri __'»i videla plese Moki-Indijaneev. poizkusuem poletu na letališču Pri tej priliki je neki stari indi- Stevenage sta danes smrtno po-Nesreča pri zgradbi novega ro- janski poglavar predlagal zaro-1 nesrečila kapitan Patrick Hamil-tovža. j čeiieema, naj se poročita po in- ton in poročnik Stewart. Vihar je Pri zgradbi novega rotov/a v ! dijanski šegi. Ženin se je peljal 60 vrgel letalni stroj iz- visočine 250 New Vorku se je pripetila včeraj milj daleč, da je preskrbel koruz- j čevljev. Oba častnika sta obležala velika nesreča. Vijak, z velikimi"« moko. ki je potrebna pri tem ' pri priči mrtva, granitom, je padel iz višine in po-j obredu. Ko sta zaročenca snetiia j iz te moke pripravljeno pogačo, I in po kopal pod seboj delavca Bernarda Sweeney, kojega je popolnoma J^* izjavil poglavar, da sta mož in zmečkal. Nekega drugega delavca žena. .Mladi parček pa s tem ni bi! pa je težko poškodoval. Prepelja-j zadovoljen ter se je dal Se po kali s.» »»a v Hudson bolnico. itoliškem obredu poročiti. Najbrž i je to prvi beli par. ki je bil po- Oenarje v staro domovino j ročen po segt Moki-Indijancev. Oče ženina je republikanski državni predsednik v Arizoni. 50 kron..........za $ 10.36 100 kron..........za 20.50 200 kron..........za 41.00 500 kron..........za 1000 kron..........za 204.00 5000 kron..........za 1018.00 Poitarin* j« vite ta pri teh ito t*h. Doma m nekasfcn« fvoU po polnoma izplačajo bras nutrji odbitka. Nai* denarne pofflj&tre izpili fraj« c. kr. poitni hranilni or*4 » 11 do 11 dneh. Denarje nam poslati Je Uixi«jt do $50.00 ▼ gotovini v pH poročenem ali refiitriranem pit večje muki po Domeett« Honey Order ali po Vov Torte Bank Draft Mrlič se smeje. 102.50 i Sherman, Tex., 5. sept. — Med balzami ran jem dozdevno mrtvega trupla Mrs. Swakawa Wehaa je ta skočila pokonci ter smehljaje pogledala na moža, ki jo je balza-miral. Došlemu zdravniku se je posrečilo ohraniti žensko še 6 ur pri življenju, nakar je res umrla. Konjska kuga v zapadnem Kansas. ; Topeka, Kans.. 6. sept. — V zapadnem Kansas se je polotila do sedaj še nepojasnena bolezen kakih 4000 konj in radi tega je prepovedano uvažati v Fort Riley in v vojaške reservacije tuje konje. Tam se nahaja namreč 1500 konj in mul. Na stotine farmerjev je v veliki zadregi, ker jim manjka potrebne priprege. "Vvtos copyright. by American Press Association. Woolworth Building in Metropolitan Life, nebotičnika v New Yorku, sta majhna v primeri z novim parnikom Hamburg-American parobrodne družbe "Imperator-jem". Woolworth poslopje je visoko 750 čevljev in Metropolitan Life 700, "Imperator" pa je dolg 900 čevljev. Woolworth-po-slopje je na levi strani slike. Slučaj gospe Szabo. j Revolucija v Mehiki. Zanimiva razkritja! Konzula pogrešajo, Našli so žensko, ki je imenovana j Nemško poslaništvo je v velikih skrbeh za konzula Weber j a, ki je na potovanju izginil. v znani oporoki "mati" ponesrečene gospe R. Szabo. GIBSON V ŠKRIPCIH. ima na razpolago tri priče, ki so opazovale nesrečo na vedi. Vesti iz Avstro-Ogrske. Cesar nekoliko obolel. Prehladil se je in vsled slabega vremena ne sme na prosto. — Straža v Tropavi ustreljena. —o— ZOPET VOHUNI. Na Ogrskem sta bila prijeta dva Rusa, osumljena vohunstva. — Poplave zahtevale žrtve. .1 i •• ! —0— Douglas, Ariz.. 6. sept. — Ne-1 Dunaj, Avstrija. 6. sept. — Ka- | znana je usoda nemškega konzula ! naznanjajo iz Išla, se je cesar Max VVeberja iz Ciudad Juarez, SLED V KAVARNI. Srečna obitelj bo praznovala na zahvalni dan slavlje, kojemu bo prisostvovala cela družina. -o- Po tridesetih letih združeni! Kot poglavje iz romana se glasi, a je vendar resnica. — Pred 30 | leti je prišla v Ameriko ogrska družina, z imenom Neiustadt. Nekaj dni pozneje se je izgubil devetletni sinček na cesti in oblast ga je izročila društvu za varstvo otrok. Vse poizvedovanje po star-| šib je ostalo brezuspešno. K -r se ; za dečka ni nihče oglasil, so ga izročili neki družini Farmer v Minnesoti. Tam je preživel mladi Oger svoja mlada leta in ker .ie bil zelo marljiv iu nadarjen, je hitro napredoval. Z 21 leti je bil že nadzornik ljudskih .šol v Minnesoti. Pozneje je bil poklican na državno vseučilišče, kjer je deloval do zadnjega časa. Seda.j je načelnik urada of Municipal Research v New Vorku. Profesor Farmer jt- vedno iskal svojo družino, a vsi poizkusi »o ostali brezuspešni, dokler mu slučaj ni pripomogel do uspeha. Pred enim tednom je obiskal profesor fariher nek banket v kavarni Houlevard. Tam je napeljal pogovor na dogodke pred 30 l * -1 i in slučaj je hotel, da njegov sosed ni le poznal družine, temveč tla je (bil celo daljni sorodnik. V Peeks-tkill. kamor se je profesor prihodnji dan peljal, je našel svojo sestro. prihodnji dan pa je objel svojo mater, ki je, telegrafično pozvana, prišla v Peekskill. Tudi drugi bratje in sestre so v Ameriki, katere so takoj obvestili o ču-i dovitem slučaju. Na zahvalni dan bo srečno združena družina praznovala v Cincinnati, kjer stanuje ena sestra, veliko slavje, kojega se vdeleži cela družina Nenstadt. BREZ SLEDU. Šerif Degraw v Orange County kritičnega položaja ob meji odide še več naših vojakov v nemirne kraje. — čez mejo. Preiskava v zadevi skrivnostne smrti gospe Russene Menschik-Szabo zelo hitro napreduje. Našli so osebo, ki igra v oporoki po-j nesrečene ženske ulogo 'matere', j Mex-- ki odšel preiskovat smrt Stanuje v Brooklynu in je poti j dveh nemških podanikov v Moc-stalnim policijskim nadzorstvom. Več privatnih detektivov straži še prj£ej dve osebi, ki sta osumljeni, da sta zapleteni v ta zagonetni slučaj. Distriktni pravdnik za Orange Skopljenje hudodelcev. Olympia, Wash., 6. sept. — \ r-hovno sodišče države Washington je razsodilo, da je zakon, ki določa skopljenje hudodelcev iz navade in takih, ki so zagrešili proti-naravna hudodelstva, ustavne veljave ter potrdilo razsodbo, glasom koje bodo izvršili operacije na nekem Petru Fielen iz Seattle. V razlogih se glasi, da so zdravniki mnenja, da je operacija povsem neopasna in brez bolečin. Radi tega je prišlo sodišče do prepričanja, da tozadevna določba ni niti kruta niti nečloveška. Fran Josip I. prehladil. Slabo vreme ne dopusti, da bi se izpreho-dil stari vladar na prostem. i — V vojaških in uradnih krogih tezuma. Izvedeli so, da Weber ni|v,ada ve]iko razburjenje radi do-i Pozna sv°je ljudi. v Nacozari. Nemški posla- godka. ki se je pripetil v Tropavi, j V nekem pismu se je newyorski nik v glavnem mestu se trudi do- v avstrijski Šleziji. Stražar tamoš- župan Gavnor izrazil, da je veči- grafter Strogo nadzorstvo radi kolere. Nesreča na poulični kari. Glenwood Springs, Gol. 6. sept. Tri može in eno deklieo je ubilo in vee ljudi poškodovalo, ko je danes neka poulična kara skočila iz tira. Na ostrem ovinku je hotel ' voznik zavreti, a zračna zavora Washington, D. CM 6. sept. je odpovedala in voz se je zadel v biti sled za izginulim konzulom. nje smodnišuice, prostak Heid. ; na mestnih svetovalcev Countv, Thomas C. Rogers, pri-j Tuscon, Ariz., 6. sept. — Radi M ponoči ustreljen. Dobil je strel jev, ker so prejemali denar od ča-čakuje od ne\worških oblasti na-1 kritičnega položaja ob mehikan- skozi prsa. Za storilcem ni nobe-j sopisnih stojnic. V pismu pravi daljnega dokazilnega materijala,'hki. ^ ^ P^P^U^o še ostalo nega sledu. ] župan nadalje, da ne more priča- da more pričeti s preiskavo. vojaštvo v Fort Huachuca na ta- Budimpešta, 6. sept. — V ko- kovati poštenosti in nepodkuplji- Willis Degraw, šerif tega okra- kojšen odhod jutri. Švadron ko- mitatu Esanad sta bila prijeta dva vosti od policistov, ako vedo ti, ja ie izvedel za tri priče ki so o- n.ie»ice se poda v Elgin ob Noga- Rusa. osumljena vohunstva. Ker j da dobiva večina mestnih sveto- pazovale nesrečo iz oddaljenosti'les železnici, drugi v Patagonijo, i so našli pri njih več važnih skic 200 do 300 čevljev. Te tri priče J gretji švadrgn pa na mejo blizu so ju vrgli v ječo so: Mrs. Nartley Brooks in Miss Vandene Brooks iz Greenwood ter James Fiuigan. Priče izjavljajo baje soglasno, da so zapazile nekak nemir v čolnu, nakar je gospa Szabo padla v vodo. Gibson je šele par trenutkov pozneje skočil v valove. Gibson je rekel šerifu po nezgodi, da se je nesreča pripetila radi lega, ker je hotela go Douglas, Ariz., kjer se je bati na-; _ Slabe razmere"vladajo v popada neke organizovane čete cow- j krajini reke Maros. ki je vsled ne-bovev. j pj-estanih nalivov prestopila ob- E1 Paso. Tt-x„ C. — Mehi-[ režje. Vi.soka voda je poplavila' kanski uporniki so prišli danes kraje in polja, prebivalstvo se na haja v veliki stiski. Vojaška pomoč je na poti. Tudi iz Bukovine prihajajo zjutraj čez mejo v Arizono, 15 milj zapaduo od El Paso, in skušali ukrasti konje 13 vojakom 4. , , ,r ... !u. H. kavulerijskega polka. Voja- ZtvSL^!'^ ^ valcev graft v obliki provizije za časopisne stojnice. V prihodnje bo župan pazil, da se bodo izdajale licence le po natančni preiskavi. Cena yožnja. Parmik od Austro-Alnericaza prog« ALICE Zdravniki javnega zdravstvenega varilO«tm zid. Ako bi se bil zid | -esar se ^ čoln prebrnil: Neka urada, ki preiskujejo priseljence, Podr1' bl Padel voz V globok P™', dama iz New Yorka pravi, da sta so dobili ukaz, da morajo s podvo-,paa- Gibson in Szabo že par dni preje jeno natančnostjo paziti na more- spa Szabo premeniti sedež, vsled j ki so jih pa zasačili pri kradnji inj ie utonilo, voda plovi seboj tnip- začeli streljati na vstaše. Štiri so la živine. j ustrelili, enega pa ujeli. M OortUmdt It, Hew York. ft. 1 HM »t ClftiT in, M. » bitne obolele na koleri. Predpisana je dvojna preiskava vseh ino-zemeev, dokler ne neha kolera v padla enkrat v vodo. Dunaj, Avstrija, 6. sept. — Vest o umoru gospe Szabo je vzbudila tukaj precej pozornosti, posebno Župan mesta Hamburga umrl. Dr. Johann Heinrich. Burebard, južni Sardiniji in v Beirutu, ter prvi župan mesta Hamburga, je_ radi tega, ker je njena družina tu-Siriji. nenadoma umrL Zadela ga je kap.'kaj dobro znana. Gospa Szabo je 't'- - " ...... "'" r..... bila obvestila svoje sestre in brate, da pride dne 27. avgusta s parnikom v Trst. Ker je ni bilo, so obvestili policijo, ki se je *nato obrnila na newyorike oblasti Bankir — goljuf. Veliko pozornost vzbuja v Parizu. da je bankir Brenndorf ogo- j ljufal svoje klijente, med temi duhovnike, častnike in male obrt-| nike. za četrt milijona frankov, i LAURA odpluje dne 25. septembra 1912. Vožnja lUie iz New Yorka do; Tr«U im Reke $35.00 Ljubljane 35.60 Zagreba 36.20 Vožnje listke je dobiti pri Fr. flakier, 82 Cortland Street, Nem .—.....------------, GLAB NARODA. 7. KIMOVCA. 1912. V slabem času. Bertram Atkero. Tfkom svojega sedemnajstletnega zakona je delal Mr. James Baxselt vsak dan v svoji pisarni. Kaj je bilo njegovo "opravilo", ni vedel nihče — niti sam se ni za-\fdal popolnoma jasno. Gotovo pa je, da ni vedela njegova žena o tem nie določnega. Njegovo opravilo s*- je vedno izpreminjalo. Nekoč je menila, da se peča s prodajanjem poljedelskega orodja, ki ga je imel v 44 komisiji"Komisija j»' bil izraz, ki ga Mrs. Bassett najbrže ni prav mnela. Uspehe njegovega delovanja je ona toliko bolj občutila, kf»r je bila primora-na omejiti gospodinjske izdatke od treh funtov sterlingov tedensko lf na dva. To se je zgodilo že v prvih letih zakona. Od tedaj so bila poljedelska orodja že davno zamenjana v časnikarsko agentu-ro. ki je le za kratek f-as povišala nj*-ne tedenske dohodke na sest funtov sterlingov. Ravno, ko se je navadila na boljše dohodke, se je nila časnikarska agentnra t mr. Basset t je pričel delo-nekem polju industrije, o e imela ona le malo pojma, e je z raz prodajanjem hi-atov. superfosfatov in drugih, je se glasečih kemičnih pripo-Očkov /h poljedelstvo. Uspeh pa bil tolik, da se je znižal teden-i dohodek na trideset šilingov. Nato je prišlo na vrsto izkoris-nje nekega patenta, kot je mrs. issett spoznala iz napol nerazu-Ijivega pripovedovanja svojega proga in znesek za gospodinj-vo se je povišal na tedenskih de-t funtov sterlingov. Predno pa je mrs. Bassett nekoliko priva-la velikanske hiše. v katero sta preselila, se je izkazalo, da pant sploh ni patent in znesek se znižal na prav minimalno svo- Poina bojazni in skrbi ga je opa-|njena od ne.sreče, obraz skrit v zovala in prišla do zaključka, ki blazine. je njen sum potrdil. Nekdo je potrkal na duri. V "Če bi imel petsto funtov. Ella | za5etkn zamolklo, nalahko. Ella ali če bi jih mogel kje dobiti, bi ui £u]a Trkanje je postajalo ved- jih mogel spremeniti tekom enega no močneje in nekdo je klical Tako mrs. Ella Bassett po sedemnajstih letih zakona vendar še ni mogla mirno zreti v bodoč- kreditu. Slednji? se je posrečilo soprogu izpeljati enega svojih načrtov. In na deset tisoč funtov glaseča se zavarovalnina dosedaj še ni bila izdana, dasi je mr. Bassett mislil še tako resno. meseca v desettisoč,'' je rekel ne- ujeno ime. kega večera. t "Ella, Ella! Pusti me notri, El- Ona je pogledala skozi okno, la!" čutila pa je. da je njegov pogled! £}] je gias njenega moža. Toda nost. Edino, kar je mogla posneti i uprt^ na njo. komaj ga-je bilo spoznati, tako se iz preteklosti, je bilo to.da je njen '^Škoda," je s težavo izgovo- je tresel in tako poln muke — in mož špekulant. To pa ne v navad-j rila- w .. (strahu se je glasil, nem smislu tega izraza, kajti nje-I Bil je to vzklik nepotrpežljivo- i Mehanično je Ella vstala in od-gov namen je bil sreča in bla^o-l^i- Toda n-ien Pog«in ostal tr~ ■ prla duri. Zunaj je slal bledega stanje njegove rodbine, vse dru- i den "i se oklenila. 1 i«-« njen soprog. V svitu svetilke go pa je bilo nekaj nepričakova-j "Je srečen slučaj, ki se prikaže na stopnjicah je videla, da se. mu nega. j le enkrat v življenju," je nadalje- ustnice tresejo. Postaral se je za Za Ello Bassett pa je bilo to "nepričakovano" neki nepojmljivi strah vzbujajoči nestvor, ki je z roparskim, moralnim namenom prežal v zasedi. Bala se ga je in . f?H sovražila. Ponoči je molila, da ' maj S,lsn0 ..........i.......j 1 "Ne nai le enkrat v življenju," je nadalje-I val nemoteno. "Veš mogoče ti, Ella, za koga. ki bi ta znesek po-I sodil?" Zmajala je z glavo. "Ne, Jim," je odgovorila ko- i*pr v n kat Peč dra tuji , - • . , j i t* nameravam izvedeti, da si bi jo previdnost varovala pred. , , ,. . • I^i i - . i i - morda ti od zneska za gospodinj- n-jim. Od sedemnajstega do d vaj- t ., . , . , ■ -i stvo devala prihranke na stran? s» tega lefa zakona se ]e branila! . . , - • • - proti temu - skrivoma, s plaho i vpra«l, napol prisiljeno smejoc zavestjo lastne krivde. K naP°! ^ramocen _ . . . ... , Ona se ]e naredila, kot da ni sli- 1 1*1 pomniti pa je, da je v teku Lj^ 0n vprašanje ponovil, tuga dolgega časa ostala trdna vide,a da je prišel v.as odlo. čitve med bojaznijo pred onim nepričakovanim in med zaupanjem do soojega soproga in njegovo spretnostjo. Z divjajočo hitrostjo so se križale v njej misli in spomini preživelega gorja so ji stali desetkrat pomnoženi pred očmi. Videti je bilo, kot bi gledala v bodočnost in hi videla nesrečo, ki jih čaka. Mi- kot do kone a prvih dvajset tednov. On pa ni nikdar jenjal govoriti o svojih namenih glede povišanja gospodinjskih dohodkov jn imel je polno, brezpogojno za-upanje do nje. "Porabi ves denar, ki ti ga dam," je bil njegov redni izrek. "Kajti od mene dobiš samo toliko. kolikor morem p^prrešati. (.'e ti dam malo. torej sam nekaj ma-jsliln je na svoje otroke, na svoje-lega pričakujem. Zavest, da ti mo->n sina in ],r.cre in vrtoglavo je ram dati vsak teden denarja, mi stopii ado odločitve, daje moč in mi pomaga tudi pri-j Njen SOprog je stal pred njo. dobiti ga. j "Xe nameravam izvedeti, da si Ze tri leta mu je bila nepokor- ra0rda ti od zneska za gospodinjila in je od zneska za gospodinj- Ltvo devala prihranke na stran?" ^tvo dajala redno malo vsotico na je ponovil v tretje, stran. ' S tem je pričela tedaj, ko je v svojo grozo izvedela, kako zelo je bil njen sin Rov enak svojemu o-četu. Rov je dokončal svojo se- Hotela se je jeziti nad njim. toda soprogov optimizem jo je nekoliko utolažil. "Oh, dim", je pričela in na čelu s« jf pokazala guba skrbi, "ne bom tarnala, toda. .." Dalje ni mogla. Mr. Bassett, s širokim svežim obrazom, je skočil h stola in ji bližajoč se ji, grozil v šali s prstom. "Ne govori, dete ne govori. Vem, kaj misliš in — imaš prav. Hotela si mi očitati, zakaj te nisem pripravil na izpremembe mojih dohodkov in s svojega stališča imaš popolnoma prav. Toda to nič ne de. Nikake tožbe. Nekega dne pridem domov in bodein vreden dvajsettisoč Sterlingov, mogoče še več. Imam namreč vse tako urejeno, Ellen, da sreča ne ino-1 re izostati. Imela bova cel kup denarja. Ti in pa otroci ga bodete pa rabili. Dobila boš voz, ložo, hišo. Svoje življenje bom pa zavaroval na desettisoč funtov sterlingov. Da. Odločilo pa se bo to vne-kaj tednih, nekaj dneh. Ravno sedaj pa sem primoran dati ti tako pičlo vsoto. NTe moreni dati več. Ti poznaš moje pravilo, da je toliko. kolikor morem pogrešati, žrtvujem za gospodinjstvo. Izdaj vse do zadnjega penyja, porabi kolikor mogoče dobro. Potrpi dva dni. Jaz vem. kaj govorim. Sedaj mi pa daj poljub in ne delaj si skrbi, sicer — sicer ti snamem glavo!" Nato jo je objel in za hip je bilo pozabljeno vf?e gorje. To pa je bilo pred leti in mr. Bassett a se je sreča še vedno ogibala. Stanovala sta še vedno kot. prej na neki oddaljeni cesti, toda njegova, dopustIjivost in optimizem sta mu še ostala zvesta. Vedno je bila omenjena rešitev vprašanje najkrajšega časa, vprašanje nekaterih dni. Tod tekom sedemnajstih let je minilo nebroj dni ki so pustili na krasnem obrazu mrs. Bassett očividne sledove in ki se niso dali nikdar več izbrisati. Nekoliko so pripomogli tudi otro-ei. štirje po številu. Podedovali so lepote svojih sta riše v in vsak je nosil v sebi očetov optimizem. Ta okoliščina pa je žalila skrbipolno mater bolj kot so se otroci tega zavedali. «N>, njen temperament je bil vse drugače ustvarjen kot p a oni njenega soproga, njegovega sina in njenih treh hčera. Imela je smisel za red, za stalnost. Kot že ves čas svojega zakona, tako si je tudi sedaj želela nekaj gotovosti jr gospodinjstvu, če bi bila še tako mala. Sovražila pa je iipremembe, ker se jih je bala. Nikdar ni mogla pozabiti onega groznega časa, ko ji je dajal njen soprog tri mesece tedensko dvajset funtov sterlingov, a je "slednjič bil nezmožen, vzdrževati jo, in je morala eel mesec živeti ob Gledala mu je v oči, v katerih je prežal izraz, ki ga ni videla še nikdar preje. Bilo je skoro sovraštvo. Ne, Jamfts," je rekla s slabim demnajsto leto in je že imel na- giasoirVj "ničesar nisem prihrani- men, stopiti na svojo roko v jav-jjat" no Življenje. Njegov tempera-1 groe ji je močno utripalo in roke so se tresle. merit je bil popolna kopija očetovega. Vendar pa je mrs. Bassett v njem pogrešala trdo, jekleno moč, ki jo je imel njegov oče, dasi se je pokazala le redko. Njeni prihranki so med tem na-rastli do vsote, katere se je skoro sama ustrašila. Znašala je skoro petsto funtov. In kolikorkrat je mrs. Bassett, čitala to število v svoji hranilni knjižici, se ji je zdelo strašno veliko. Skoro preveliko. Mogoče je njenemu soprogu, ker mu je teh petsto funtov manjkalo, izginila kako premoženje. Seveda je on smatral ten znesek kot porabljen — toda vendar: bilo ji je, kot bi bila zločinka. Videti je bilo, da je postal Roy resnejši in mirnejši. Resno se je držal službe, ki jo je dobil pri Staeevu, anktionarju in posredovalcu realilet. Že je nameravala mrs. Bassett priznati nekaj, ko je njen soprog prišel domov potrt, kot ga prej še ni nikdar videla. Prvič je sedaj o-pazila, da je postal star. truden in izdelan. Molče je povžil svoj obed. Ko so odšli otroci na vrt, je prižgal smodko in se pričel jeziti nad svojo usodo: "Desettisoč funtov bi dobil danes, ko bi imel le petsto funtov na razpolago!" je zaklical, kot je že večkrat tožil. Pri teh besedah je zardela njegova soproga, zavedajoč se lastne krivde. Vsled sočutja do samega sebe on tega ni opazil. "^Desettisoč na migljaj za bornih petsto. Vedno isto. Ce pride sreča, nismo na to pripravljeni." Njegova žena je jela omahovati. Ze je hoteia povedati o petsto funtih, ko jo je zadržal nek notranji glas. Kaj. ko bi bil ta način enak ostalim in T>i denar bil izgubljen za vedno? Prikrila je besede, več let. "Kaj je?" je vzkliknila. "Za Roy-a se gre. Pojdi doli." je rekel. "Roy!"' V hipu je bilo pozabljeno njeno gorje v hipni, nerazrešljivi omotici, ki jo je povzročil izgovor imena njenega sina. "Kaj se je zgodilo .'" "Pojdi doli." je dejal nestrpno njen soprog. Medtem ko je dirjala po stopnjicah. si je površno u-redila lase in planila v izbo, ki se je imenovala učilnica. Tam je sedel ob. mizi Rov, rumen kot vosek, z otrpnelim. napol blaznim pogledom. Njemu nasproti pa je tujec bobnal z nervoznimi prsti melodijo na mizno I se J*3 ploščo, kot bi hotel prikriti svojo zbeganost. Ella je spoznala v njem Stacey-ja. aktionarja in posredovalca realitet. šefa njenega sina. Tu nekaj ni bilo v redu. Nekaj zelo hudega se je pripetilo. Sla je k Rovu in mu položila roke na ramena. Ko se ga je mati dotaknila, se je izvil mladeniču iz ustnic zagoneten glas: napol vzdih, napol vzklik sramu. "Kaj se je zgodilo, mr. Stacev?" je vprašala lahno, ker ji je od tesnobe odpovedal svojem težkem osramočenju in j ueprenesijivem ponižanju sta po- [ trebovala oba. prvi matere, drugi I svoje soproge kot še nikdar preje. 1 Oledala je oba. Svojega soproga ob oknu. Razbita je bila nje-i gova ponosna zavest samega sebe; v se utopljen, samega sebe zaničujoč je imel glavo obrnjeno v stran Svojega sina. ki je še vedno ves otrpnjen sedel pri mizi. Nek mehak izraz se je blesketal v njenem ' očesu in preko njenih potez je šlo ; neko čarobno setlikanje. Vpraša-1 nje. na kateri strani je pravica, ! na kateri^krivica, je bilo med nji- ' tni hitro rešeno. Ono "nepričakovano" jih je zadelo, izvršilo svekje najhujše delo in je zopet odšlo. ! Sedaj ni preostajalo drugega, kot odpustiti ter življenje, podprto od izkušenj, znova pričeti. Približila se je soprogu. "Jim."' je šepetala, "sedaj je zopet vse dobro." "Rog mi odpusti, imenoval sem i te. . je zaklical obrnjen v stran ! "Zaslužim. . . zaslužim. . . " V njegovem obrazu je nekaj de- J lovalo in naenkrat je slišala glas i — jok moža. "Jim." ga je tolažila oplašena. "Nikar! Odpuščam ti!" Obe roki! je oklenila krog njegovega vratu. 1 Lahno, skoraj čast izkazujoč ji. j sklonil k njej in jo poljubil, i Moja žena!" je rekel. Tremi- j tek sta obstala v objemu, nato sta i se obrnila k svojemu zbeganemu sinu. Pretekla je preteklost, na njej se ni dalo ničesar izprem^niti. Ostala jim je pa bodočnost, upanja polna. In če se je Ella, po vzvišenem obojestranskem pojasnilu. ozrla v najnovejšo preteklost, se je pomešala v ta čut' hvaležnost za sedajnost. Društvene tiskovine! "i ★ ★ ★ ★ * * :. * * ♦ • ★ ■ -*- , * * * * * * * * * • * * . * * * * * * ***** + * * * + ★ * ★ * * * * * * * ■ * » *.. * * » = * .* r * * * * *.: * * * * * * * *. ;» * *>. * * * * ,* .* -A-♦ • * * ■ * * m T * * * + * * * * * * * * * * + * « * .c* * **** * * * * M * * t:«./.*; *i . * * + * * * ■ * * + *■ * ¥ * * * * ISOČE ^ * zahval ipna naša slovenska unijska tiskarna za lepe in najcenejše tiskovine od slovenskih društev po celi Ameriki. MILIJONE te tiskovin je že naredila naša tiskarna za Slovence po celi Ameriki. Pravila, pisemski papir;zdravniška.spričevala kuverte vseh mer in barv, sploh izdelujemo vse mogoče tiskovine po najnižjih cenah. Točna in vestna postrežba. Slovenci, naročajte svoje tiskovine v slovenski unijski tiskarni. Clevelandska Amerika, 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Vprašajte za cene naa, predno »e obrnete drugam in prihranili si bodere nekaj denarja. -:- -:- "Lažnjivka in tatica!" je zakričal mr. Bassett s plamenečimi j ne bilo treba obiskati vas danes, očmi in njegov glas je donel suro-! Tudi jaz imam otroke —in vem, vo od jeze. "Ti misliš, da jaz ne! kaka skrb je to." vem. Toda jaz dobro vera. Uradnik Fordham mi je zadnjič izdal. Toda obdrži. Ali sem v leti h naji-uppa zakona ravnal s teboj tako slabo, da mi nočeš zaupati te nizke svotice, ki si jo od gospodinjstva — svojim otrokom, meni u-kradla ! Vzdržal sera se, da bi te prosil zanjo. . . ti si mi ji odrekla. V kak namen pa misliš, da bi jo porabil ?" Od jeze in besnosti ni imel moči. da bi se vzdržal. "To je ... to je le za slučaj, če nas kaj zadene. Jim," je jecljala. "Meni se gnjusi biti brez penyja za silo. Bilo je določeno le slučaj slabega časa. Ti veš, da se nisva ozirala na bodočnost." "Jaz sem dotični. ki te varuje slabega časa!" je kričal mož. "In zadnjikrat te vprašam: Ali mi hočeš dati vsoto?" Gledala mu je naravnost v oči. "Ne," je odgovorila pogumno. "Nočem! Ti si špekulant... lt-inori me, ako hočeš. Kaj je na tem... Ranil si mi srce. Nisem lažnjivka, niti tatica!... Ljubila sem vedno tebe in otroke... Za vas sem to/ storila! Ne zase... Zgodilo se je za slučaj, da kdo od vas zboli." Zakrila si je z rokama obraz in je pričela jokati, kot še nikdar v svojem življenju. Kot iz daljave je slišala, da so se vrata zaprla in da jo je njen mož pustil samo. Jokajoč je ležala tu. Sedaj je imela plačilo za tisoče trenutkov strahu zadnjih treh let. Plačilo od ŽENSKE OBLEKE IZ KOŽ VELIKANSKIH KAČ. Ze več let trpijo ljudje na stari vročini, ki poleti pritiska. Letos speli trdo bojevati, je občutil pri so si izmjs]jit. londonske dame po-pogledu matere globok nemir. sebno obleko, in sicer obstoja ta Mrs. Bassett," je pričel ner-]iz kož velikanskih kač. Čevlji ki ao, "rars. Bassett.^ verjemite|so deloma narejeni iz kož raznih kač. so stara stvar. Zadnje dni pa je par umetnikov v damski modni stroki izvršilo za elegantne dame drag kostum, ki obstoja iz sivo-modre kože velikanske kaa — cela večnost je minula, jet no visoke vsote, da je začela su- j Soba je bila temua. Osamljena že-miti, češ, da ve za njen prihranek. J na ni pazila na čas. Ležala je otrp- daj ne. V tem treuotku ne." Njen glas je opešal. Stacev je razumel in z nekaterimi besedami sočutja in obžalovanja je zapustil hišo. Ella Bassett je bila s svojim soprogom in svojim sinom sama. V / VA Z M za pošiljalce denarjev v staro domovino Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati aii drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati n^kaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, ^lvažujte to in vedno bodete dobro iti sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER 82 CORTLANDT ST., ===== NEW YORK, N. S0 Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. aiPUuLj*, i Wiiiiffilii v_ OLA8NABODA, 7. KIMOVCA, 1912. - pri senatorju. Ko sem bil še za tajnika *bo ime- Mal°več sramežljivosti * Vam je treba — to Vam svetujem, j Svojo prošnjo sklepate z besedami: "In neprestano bomo molili." I To je prav — molite Vam je tre-Mark Twain. |ba. Vaš udani —o— ' Mark Twain za Jamesa M. R., senatorja Zedi-Nie več nis^m za privatnega njenih držav, tajnika pn senatorju. Dva meseea [ <>Ta duhovita epistola me je o-sern bil popolnoma varen na tem: nemogocila med pobožnimi volil-mestu, potem pa je šlo rakovo pot cj >> — moja dela so se vračala in se.1 "Ampak da nastopi moja poli-razodtvala v svoji resnični podo- ti-.na smrt popolnoma zanesljivo, bi. Zdelo se mi je najpnkladnejše. me je zapeljal slab nagon, da sem da rtsigni/am na svoje mesto. To Vim izročil to spomenico častite pa s*- je zgodilo takole. Moj go- i družbe starešin, ki tvorijo mestni spodar j.- poslal nekoč na vse zgo-1 zast0p v San Frančišku, — spome-daj zjutraj pome, in ko sem brž n[co, ki prosi, da se pravica mest-vtihotapil še nekaj zlbbnosti v ne občine do vodnih zgradb v go- njegov veliki finančni govor, sem stopil pred njegove oči. Njegova renjem delu mesta zakonito uredi. Dejal sem Vam, da je to nad vse vuanjost ni obetala nič prida. O- j nevarna rei; naročil sem Vam, da __ ____ __ ____^____ vi at nira ni bila trdo zapeta, lasje .pišete mestnim očetom, pismo, ki tem predmetu nadaljna poročila, s«, bili razmršeni in v njegovem jSe liaj po možnosti izogiba vpra-|Če si jih želite in če bo poštni od mo vspeh, ker je kraj, kjer zapusti cesta Lassen-Meadows — tam, kjer obema indijanskima poglavarjema — Preprečeni osveti in Oblakojedu slekli kožo s glave — in ker je ta cesta od nekaterih za-željena, dočim se drugi vsled posebnih okolšein ogrevajo za nekaj drugega, ker vede mormonska cesta skozi Jawbone-Flat v Blucker in potem v Jug Handle, kjer zavije cesta na desno in pušča seveda tudi kraj na desni in ostane Dawsons na levi strani, kjer vodi vodi pot na levi mimo omenjenega Dawsonsa v Tomanavk, vsled cesar je pot cenejša in za vse, ki jo morejo doseči, laglje dostopna in ker obsega vse zaželjene cilje in donaša največjem« številu največ dobrot, kar me navdaja z upanjem. da bomo. Z veseljem vam bom od časa do časa pošiljal o obrazu so bila znamenja pritajenega viharja. Njegovi prsti so se kičevito oklepali zavoja pisem, in takoj sem vedel, da je pošja z bregov tihega oceana. Dejal je: •"Mislil s^m, da ste zaupanja vreden uradnik.'' Rekel sem: "Tako je gospod Dejal je: "Izročil sem Vam pismo svojih vol lice v iz države Ne vade, v katerem me prosijo za ustanovitev po-v Baldwinsraueku, in sem Vam Vedel, da odgovorim nanj —kar morete spretno, da prepričate prosilce o nepotrebnosti postnega urada v Baldwinsraueku." Kamen se mi je odvalil od srca. "C*e ni drugega, gospod senator. to sem opravil." "Da, da. to ste opravili. Naj Vam prečitaui odgovor — na Vašo bramoto: Washington, 24. nov. Gospodom Smith, Jones in tov. Cenjeni gospodje! Čemu za vraga Vam bo pošta v Baldwinsrauekuf Kaj bi z njo? sanja samega. Če imate še kaj ču- delek mi jih mogel sporočiti. ta v sebi, če imate še kapljico sramežljivosti, to pismo, ki ste ga po mojem naročilu napisali, jo mora zbuditi, če Vam zadone na ušesa besede vašega pisanja : Washington, 27. novembra. Stavnemu mestnemu zastopu itd. Cenjena oospoda! Juri Washington, slavni oče naše domovine je mrtev. Njegovo dolgo in sijajno življenje je — oli! — za vse čase sklenjeno. Vži-val je v naši domovini veliko spoštovanje in njegova predčasna smrt je spravila vso sosesko v globoko žalost. Umrl je štirinajstega decembra 179H. Mirno je odstopil s pozorišča svojih slavnih činov Vdani Vaš Mark Twain za Jamesa M. R., senatorja Zedi-njenih držav. "Kaj pravite o tem?" "Hm, ne vem. gospod senator. Ampak zdi se mi, da je pismo... dovolj dvoumno." "Dvo — poberite se iz hiše. U-ničen sem. Ti divjaki iz Humbold-ta mi nikdar ne odpuste, da sem trpinčil njih glave s tem pisanjem. Ob zaupanje metodistovske cerkve sem, naklonjenost mestnega zastopa ste mi snedli ---" "No, o tem ne govorim, ker sem se v pismih na to gospodo premilo izražal. Ampak z ljudmi najbolj obžalovan in najiskre- 12 B«ldwinsraueka. sem pa le do- nejše ljubljeni junak, kar je zemlja kdaj izročila smrti, in v takih časih govorite o vodnih zgradbah — kakšen je njegov delež v svetovni zgodovini? Kaj je slava ? Slava je slučaj. Sir Izak Newton je odkril, da jabolko pade na zemljo — zares, prav vsakdanje odkritje — od- l*i denarna pisma, namenjena v druge kraje ki bi šlo skozi Vaše nier-teee, najbrže ondi obtičala; to ve Me pač sami najboljše. To bi nas vst like. N Mlado jagnje, lepo, belo je za materjo hitelo. . . j v. te, če bi dospela pisma, bi kritje, ki ga je napravilo že na ,1-li itak n«* znali čitati; dalje pa milijone ljudi pred njim — ampak njegovi starš i in njegova žlahta so bili vplivni ljudje, in so toliko,časa obračali in obračali ta neznaten dogodek, da so iz njega pravilo v največje nepri- napravili čudovito reč, in — glej ! le ne dajte si praznih u-|— preprosti ljudje so začeli trobi-po\ za pošto v VaŠ»'iii kotu. Moč- ti v njegov dog in mahoma je mož no mi pri sreu Vaši najsvetejši j postal slaven. Ohranite si to misel interesi, in čutim, da bi bila vse to kot dragocen zaklad. 1» n« umna potrata. Veste, cesar Poezija, sladka poezija, kdo za-Vam je tr« ha. je lična jetnišnica j popade vse, kar nudiš človeštvu! — ličua in trdna jet nišnica in pa j šola. Ta zavoda Vam bosta v naj-j večji blagoslov in Vas bosta osrečila in zadovoljila. Zadevo vzamem takoj v roke. Vdani Vam Mark Twain za Jamesa W. K , senatorja Zedi-n j eni h držav. "Tako ste odgovorili na pismo. Ljudje mi sedaj pišejo, da me o-b» sijo na prvi koi, če se zopet pokažem v njih pokrajini, in trdno m m uverjen, da ne siiedo dane besede." "Ampak gospod senator, niti sanjalo se mi ni, da sem jim stopil na kurje oko. Le prepričati sem jih nameraval." "Pač, pač, prepričali ste jih prav zares, o tem ne dvomim. Tukaj je drug zgled... Izročil sem Vam prošnjo nekaterih gospodov iz Nevade, ki me prosijo za vložitev zakonskega načrta v kongresu, da se podele škofijski cerkvi luctodistov v državi Nevadi kor-poracijske pravice. Naročil sem Vam, da naglašate v odgovoru, da spada tak zakon pravzaprav v področje zakonodaje dotičue države, in da je z ozirom na šibkost verskega elementa v novi republiki nemara neoportunska podelitev korporaeijskih pravic. Kaj ste jim pisali f Washington, 24. Prečastitiui gospodom Johnu Halifaxu in tov. Cenjeni gospodje! S svojo špekulacijo se morate obrniti na zakonodajo svoje države — za vero se kongres ne briga. Ampak prav nič ne hitite; zakaj Vaše nekane niso čisto nič praktične v Vaši novi državi — v res- bro uredil zadevo, gospod senator!" "Poberite se iz hiše! In sicer za zmerom in za vse čase!" Ta poziv sem smatral za skrito namigavanje, da odpravi svoje zadeve tudi brez mene, pa sem re-signiral na svoje mesto. Nikoli več ne bom nobenemu parlamentarcu za privatnega tajnika. Pri tej sorti ljudi ne dočakaš hvaležnosti. Ničesar ne vedo. Vsled tega ne znajo niti oceniti našega dela. Medpotoma. niči smešno je. Ljudje pri Vas, ki imajo kaj vere, so preslabi v možganih, v morali, v pobožnosti — z eno besedo, skoro v vsem. Prav storite, če opustite Svojo namero — dosežete itak ničesar ne. Na Vašo družbo, četudi je opremljena s korpora-cijskitni pravicami, vendar ne morete izdati akcij — iu če bi jih tudi mogli, bi tičali v večnih zadregah. Ostale sekte bi jih dikrediti-rale, prodajale pod nominalno ceno in pognale Vašo družbo v kon-knrz. Prav tako bi delale, kakor z Vašimi srebrnimi rudniki — ves a vet bi prepričava le, da je vse le sleparija. Opuslite vse, kar bi u-tegnilo spraviti sveto stvar v sla- Pes pobere kos mesa z njim čez vodo se poda. . Vsled preprostosti, vsled elegance jezika in vsled odsotnosti nemoralnih tendenc smatram ti dve pesemci za prava bisera. Vsem možganom sta dostopni, primerni sta za vsak kraj — za polje, za otroško izbo, za delavnico. Pred vsem bi ju ne smel pogrešati noben mestni zastop. Častite fosil i je! Le še pišite, nič ni prijetnejšega od prijazne korespondence. Le še pišite — in če je v Vaši spomenici kakšna posebna želja, kar pogumno mi jo raztol-mačite. Vaše javkanje z veseljem poslušamo. Vdani vam Mark Twain za Jamesa M. R., senatorja Zedi-njenih držav. "Strašno pismo, ki me popolnoma uniči! Obupno!" "Ampak, gospod senator, zelo mi je žal. če Vam ni popolnoma po volji — ampak — ampak — zdi se mi, da se pismo spretno izogiba vprašanju o vodnih zgradbah." "Vraga če ga izogiba! Oh!... Ampak bodi. Ker je moja politična smrt neizogibna, naj bo popolna — naj bo poslednje Vaše delo, ki ga sedajle prečitam, konec vsega. Uničen sem. Slutnje so me obhajale, ko sem Vam izročil pismo iz Humboldta, v katerem me prosijo, da se preloži poštna cesta iz indijanskega dola v Shakespeare-< 'ap v smeri proti stari mormonski cesti. Ampak tedaj sem Vam dejal, da je vprašanje od sile kočljivo, in sem Vas svaril pred odkritim odgovorom — dejal sem Vam, da odgovorite dvoumno in da pustite prosilce v temi. Pa Vas je zmotila Vaša pogubna preprostost, da ste napisali tale nesrečni odgovor! Mislim, da si zamašite ušesa, če Vam ni otrpnila vsa sramežljivost : Washington, 30. novembra. Gospodom Perkinsu, Wagnerju in tov. m Cenjeni gospodje! Vprašanje indijanske ceste je zelo kočljivo, ampak če se ga lotimo s primerno spretnostjo in dvoumnostjo, ne dvomim, da doseže- Prvi razred. Nekoliko starika-| va eleganca. Bele čipke nad zele-i no baržunastimi naslanjali so bile j oprane že bogve kolikokrat. Rde-| (Terjava preproga na tleli je po-| teptana in zgrbavšČena kakor pa-| pirnate pravice slovenskega naroda. Najbolj ga še pihne štirio-1 glato ogledalo, vdelano v steno med spodnjima mrežama. V prvem razredu se vozijo največji bogataši, najviša gospoda in največji faloti; ta resnica je tako stara kakor prvi razred. Izprevodnik vstopi tiho kakor senca iz Elizija, salutira, preščip-ne vozni list. Ne zine nobene besedice, saj ne ve, kdo sedi pred njim: ali vpliven akcijonar ali višji železniški uradnik ali izkušen lump. Tudi mene je pozdravrl s tihim velespoštovanjem. Bržkotne me je imel za kakšnega milijonarja iz boljše hiše. Obhajali so me kaj prijetni občutki. Odšel je prav tako nemo, kakor se je bil pokazal. Pri jako širokem oknu je zdela orokavičena postarna dama. Okoli vratu ji je visela dolga zlata verižica; nanjo je bila pripeta pahljača. Rahlo je šumela svila ob vsakem gibu. Pogovarjala se je z rdečeličnim, sivolasim generalom, ki se mu je svetilo na prsih pet križcev in kolaju. Menila sta se o Benetkah. Nasproti mene je sedel elegantno oblečen možakar, podoben ra-ziranemu mopsu. Iz pogovora sem razvidel, da je hud nemški pesnik. Svoji ubogi žrtvi, zarjaveli devici s koketno napihnjenimi prsmi, je predaval o psihologiji spoznavanja in hvalil brezobziren naturalizem kot temelj in bistvo vse umetnosti in poezije. Onemogla žrtev se je melanholično smehljala in se krepčala s čokoladnimi biškoti. Poet je prihajal čimdalje tem bolj naturalističen. Gotovo je še tisti dan. zložil novo pesmico: Von des Esels Adel LTnd der Sau Triumph. Moril je s svojo modrostjo ves kupe. Na prvi postaji sem se preselil v oddelek drugega razreda. Ondi je bilo vse manj nobel; žamet je nadomeščalo črno usnje. Čipk ni bilo nobenih. v Tukaj sta se vozila samo dva popotnika, oče in mlada hčerka. Majhni tolsti starec je dremal kakor penzijoniran genij miru. Na rokah so se mu svetili prstani z diamanti, na ovratnici igla z debelim biserom, na velikem, pisano oblečenem trebuhu mu Je binglja-la težka zlata veriga. Naenkrat je jel smrčati kakor narkotiziran gorila. Zraven njega je sedela bujna, skoraj prebujna hči. Njen eksotični obraz se mi ni zdel napačen; roke in noge so bile majhne. Bilo ji je mendakomaj šestnajst let. Njen papa je vlekel dreto tako brutalno, kakor bi žagal same hrastove grče. Ona se mi je nasmehnila brez zadrege in iztegnila oblo roke, da bi zbudila smrcu-lja. "Pustite ga gospodična!" sem dejal tiho. "Dovolite mi — gospoda, ste ttijci?" "Iz Rusije. Peljava se v Italijo." Motril sem jo z večjim zanimanjem. Z malomarno, leno gracijo je premikala roke in me gledala kakor starega znanca. "Ruska Juda sva," je nadaljevala odpritosrČno. "Potujeva za zabavo. Rubelj ima povsod svojo moč." "Za zabavo," sem si mislil. "Krasna zabava, poslušati tako kanibalsko smrčenje." Stari Zid je žagal pravkar posebno trdo grčo. Zanimiva devojka mi je povedala še marsikaj, toda vedno je bil refren: "Povsod ima rubelj svojo moč." Medtem je njen oče malo odnehal in fagotiral raliljeje. Včasi je zacmakal, goltnil in mrmral: "4.2% srebrna renta 87.40... 87.60." Da bi obredel vse tri razrede, sem šel še v tretjega. V drugi vrsti klopi je sedela umazana družina. Videlo se je staršem in njih štirim otrokom, da potujejo že dolgo. Mati je česala razkuštrane lase svoje najstarejše, menda dvanajstletne hčerke. Najmlajši sin se je valjal po tleh. Očetu je neprenehoma igral blažen smeh na shujšanem obrazu. "Odkod pa prijatelj?" "Iz Avstralije." "Kaj ste uganjali tam?" "Tesaril sem, pa mizaril. Prihranil sem si nekaj." "In zdaj se vračate domov?" "Domov, po petnajstih letih," je potrdil in smejalo se mu je kar samo od sebe. "Vozimo se že več tednov." "Kako je v Avstraliji?" "He, tako. Nič posebnega. Slaba hrana. Nekatere stvari so strašno drage. Početkom sem stradal dosti." "Ali si v domovini ne bi bili mogli prislužiti in privarčevati tol.iko, kakor v tujini?" "Eh, že..., pa..." se je obotavljal in praskal za ušesi. "Veste, doma je človek ves drugačen ..." Pogledal je skozi okno. "Tam za tistim liribo msem doma." Zopet se je smehljal. Na prihodnji postaji je vstopila gospa z dvema hčerama in sinkom. Mali porednež me je pozdravil s tem, da mi je pokazal svoj cenjeni jezik. Večja hčerka je že nosila dolga krila. Malce ogorelo obličje ji je bilo čudovito pravilno; izmed gostih črnih trepelnic so se svetile čarobne, triumfalne sive oči. V tako krasotico se zaljubi človek mehkega srca, kakor bi pihnil. Gledala me je izzivalno in jedla bombone kakor vsakdanji kruh. Srce se mi je jelo tajati. Zamižal sem. Mati ponosne krasotice je menda mislila, da spim, in velela mlajši hčerki: "Herta, zo tu dih doh šnajen!" "Ih kon nit." "Jo varum den nit?" "Hob kajn Šnajctihl mit." "Zoktihl zogt mon in di pesni Krajze. Merk dir dos! Jec pist šon gros gnug. Šernst dih nit, du gorštigr Froc, one Zoktuh uma-tum claufn, vi dos libe Fih? Do host drvajln majns. Du, Gustl, loh nit zo gajstrajh, du Mistpup, du niksnucigr! Du gonen Tog mus mon zih ergrn. -Ver dir glajh hel-fn!" In jezna mati je dala porednemu Gustlnu klofuto za pokoro. Ob klasični nemščini hude gospe so se ohladili moji občutki in nič več se ni tajalo srce. "Zbogom gospod!" je dejal mizar iz Avstralije. "Tukaj moramo izstopiti. Smo že doma. Zdravi ostanite!" "Bog vam daj srečo tudi doma ! Zbogom !'' "Doma, doma!" so vzklikali o-troei." Nežno jih je vzdihal iz voza. Ta mož se mi je medpotoma zdel najzadovoljnejši človek, kolikor sem jih videl. Rado Murnik. ZA SAMO 1 DOLAR DOBI-VATE "GLAS NARODA" SKO ZI 4 MESECE VSAK DAN. LONG CUT Najboljši dolgo rezani tobak v 25. letih H ZA KAJENJE IN ŽVEČENJE TOBACCO Bogat, popoln, Čist okus od pričetka do konca H NAREJEN V NEW YORK NI NAJVEČJI ZAVITEK — TODA JE NAJBOLJŠA VRSTA Jamčeno, da je popolnoma »vež.—Pazi na dntum'na pečati. NAPRODAJ POVSOD. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY A. J. KRASHOWITZ Oakford Ave., Richwood, W. Va. trgovina z mešanim blagom Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo tinih svežih in suhih klobas, gnjati in plečet. VSE JE PRIPRAVLJENO IN PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI. ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ki vas ze toliko časa do kosti glodajo, temveč podpirajte domačo obrt to je svojega rojaka. SVOJI hC SVOJIM! Rojaki! KULTURNI DOKUMENT IZ NEMČIJE. V inseratnem oddelku lista "'Berliner Lokalanzeiger" je bilo pred kratkim sledeče naznanilo: "Krvnik Kraut proda za 85 mark klado za morišče s potrdilom, da sta bili na tej kladi umorjeni dve osebi, potem krvniško sekiro, železne okovi z verigo, svojo fotografijo. Nakup je posebno primeren za gostilničarje." To naznanilo je pa višek pruske kulture. Za 85 mark se dobi torej tnalo, sekira, železne okove in povrh tega še slika one nežne duše! Zagovorniki smrtne kazni so zašli res v čedno družbo. Dragocen zaklad najden. Iz Petrograda poročajo, da sta dva kozaška dečka našla v neki vasi poltavske gubernije dragocene starinske zlate in srebrne predmete. Na lice mesta odposlana arheologična komisija je cenila najdene reči na 3 do 4 milijone frankov. Med drugimi najdenimi rečmi se nahaja 450 zlatih predmetov, ki tehtajo skupaj 25 kilogramov. 15 predmetov je iz srebra. Najdeni zaklad obstoja iz čaš, krožnikov, denarja, orožja, draguljev itd. in utegne biti iz 4. in 7. stoletja po Kristusu. Predmeti so vsi perzijsko in bizantinsko delo. i Razstrelba vročega železa. V Karanšebešu na Ogrskem je neki delavec polil vroče železne plošče z vodo, vsled česar je na-i stala eksplozija. Dva delavca sta bila ubita. Slovenci! Vrliničan i! Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je Občinska hranilnica na Vrhniki. Poslu]e še le tretje leto in se ji je zaupalo že nad en milijon sedemsto tisoč kron Hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletnih otrok in varovancev ter župniŠča cerkvcni denar. Vložon denar obrestuji po 4|°j0 brez vsakega odbitka. Za varnost denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba v ti hranilnici — tudi v sl«čaju vojske je popolnoma izključena. Denar pošiljajte po pošti ali Jiaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le Da Občinsko hra nilntco na Vrhniki in NE v kako drugo manj varno hranilnico ali posojilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, ne da bi se obiestovanje kaj prekinilo. Phon« 346. FRANK PETKOVSEK, Javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje Iganje te-ixvrstne smotke — patentov »na zdra vila. PRODAJA volne listke vseh »rekomor »kih črt. POŠILJA denar v star kraj saneslffvo ln poSteno UPRAVLJA vse ▼ notarski posel spadajoča dela. Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortland t S t.. New York. o« VU" " Vt>i'n VV11 M Vil'11 fjjtjjfliriiii "III , .......- ............. JU;... ■ .- ..... GLAS NARODA, 7. KIMOVCA,11912. ■ iH - ; : 'Jipp "3LAS NARODA" tSlovonlc- Dally-, Owned and published by the flov«nlo RubilsHlrig Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President JANJLO ?LE£KOt fcecreta'-* LOUIS BEN ED IK, Treasurer. pomniti, da velja to tmdi za inozemstvo — tudi za one naivne ljudi, ki mislijo, da je svoboda v j Dopisi. Waukegan, III. kmalu nato, pri stiku s prihodnjo tračnico, tudi delovati zavore na Samostojno j lokomotivi. Iznajditelj zatrjuje, Place of i iridre. -M o Itr^t, bori £Sty, X Y. J L f- of the corporation ai.d offk-ers S2 Cuniandt Majih* tan. Ne® Y >rk ta celo leto vel Cana^io. a list za Ameriko in naši deželi zato, da morejo pu- j društvo vitezov sv. Jurija v tem da &e bodo z uvedbo te Najdbe stiti doma ženo in otroke. mestu je sklenilo na svoji redni zmanj^ali obratni stroški na že- * * * mesečni seji dne 25. avgusta t. L, J ]eznjcaht ker ne bo treba drugih Sedaj je baje nek socialist, da popolnoma strinja z idejo, j siKnalov, in da bo eelo pri nepaz- član socialistične stranke, spisal ki se je sprožila v slovenskih ča- ijjvosti osobja in neugodnih vre- velikemu Teddvu platformo. No, sopisih. da se namreč ustanovi menskih razmerah nemogoče, da za socializem to ravno ni poklon. vseslovenska sirotišnica v Zdru- bi zadeia dva vlaka skupaj. * + * ženih državah Amerike. Društvo Komaj se ie izrekla država '.ie pripravljeno pomagati po svo-Ohio za novo ustavo v prid delav- moceh,' kakor hitro^bode izvo- po! u ta. lrto za m< m<»to Ne* York . pol let* u nic#'o New York Evropo za vsa . . •• ' " po! l-U . . . " " četrt |r?ta • . se čim prej uresniči, kar bo vsem Slovencem v korist in ponos. — POOSTRENI PREDPISI ZA IMENOVANJE REZERVNIH ČASTNIKOV. Vojno ministrstvo v Avstriji je rLAS NARODA' vzetcai nede! izliaja v-ak dan in praznikov. MOLAS NARODA" ("Voice 01 the People'-) enade^err da v, except Sacdavs and Holidays. Subscription yearly $3.00 zavo času tudi druge... >rtfMrr:*nta on airrcement 7. podpisa ia osobnoeti ee ne •eblagovoa pošiljati po — Dopbi bi 0stišQt-jO. 1 Denar na Money Oni Pri #prt'ini-mbi kraja naročnikov pr • - in:", da -e nam tadi prejšnje blvuMriče naznani, de. hitreje najdeno naslovnika. Dopisom »n po-iljatvaan naredite ta na- "GLAS NARODA" S2 Cortland t St., New YorkjCity. Telefon 4C»7 Cortlandt. Flagi®^ IV -i Jv.vlt^.^s^ j Novemberske volitve in delavstvo. Koncein tedna. ne1 M« nancn \v. «3.00 Stvu, že iz i a vi i a jo vodje velikih ^ tozadevni odbor. Obenem pa J-" tovarn za čevlje, da so prisiljeni ^Pe3hra d™stvo na vse 2M se umakniti iz države Ohio... Jednote, Zveze in samostojna, 4.r>0 Ohio ie postala za "business'" drustva> naJ podpirajo idejo, da.pred kratkim izdalo odlok, ki po- 2 50 Ji-' j 75 preradikalna... S slepoto so u- darjeni ti ljudje! Nikakor nočejo _ T i i ■ " j i i- Odbor društva vitezov sv. Ju uvideti, da je ta radikalizem zna- . menje modernega časa. in ta po-; n,1i1' . ,, ^ , . menja za Ohio samo majhen za- Springfield, 111. — Delavske eetek. .. Kam pa hočejo? Za dr- razmere so se vedno bolj slabe. Ohio sledijo v doglednem s/da-» ,ie dela*'° ™ rovl ,in ^ di drugi ne vsaki dan, tako da vedno čakamo na boljše čase, ki pa nočejo priti, ker se za delav- ca-trpina malokdo briga. Vseeno pa imamo včasih med seboj par veselih uric. Tako srno bili prav zidane volje na Labor Day, ko je 0 ! imelo društvo S. S. P. Z. svojo Vse dosedanje predsedniške veselico. Dasiravno je bil dan sil- volitve so se vršile v znamenju no vroč, se vendar nismo za to gotovih bojnih načel. Leta 180fi brigali, ker je bilo dosti mrzlega je izjemoma šlo le za en<> načelo, jeemenovea, da smo se mogli po- in sicer, ali naj se izpremeni dr- steno ohladiti. Omenim naj še, ž;.vni finančni sistem. Z izvolitvi- da je bilo veselo slišati sloven- jo McKinleya se je končala bor- j sko godbo, kajti nikdo si ni mi- ba v prid staremu sistemu in s slil, da se bodo tukajšnji sloven- t^m je bil tudi zasiguran nadalj- ski fantje v tako kratkem času ni razvoj dežele. naučili igrati tako ubrano, ker V tem ozira je letošnje leto ze-1 se učijo šele štiri mesece. Takoj, lo podobno letu lSf»6. Tudi letos ko so igrali prvi komad, so poka- se gre le za eno stvar in ta je:, zali, kaj da so. Dvorana je bila tarif. natlačeno polna in ob koncu je Vsled trga so letošnje volitve nastalo tako ploskanje, da ga ni volitve delavstva. " j bilo kmalu konca. V resnici za- Dcmokrati predlagajo, naj se | služijo največjo pohvalo in tudi uvede m esto zaščitne carine pro-! ».iih učitelj. Le tako naprej in v >:a trgovina. Taka izprememba kratkem času bomo imeli tukaj- bi direktno tangiraia našo indu- \ «nji Slovenci krasno godbo, kar >trijo. Predmeti, koje izdeluje se- bo velik napredek na narodnem daj amerikanska industrija, bi • polju. Kmalu bi pozabil, da smo v>i, d uvedbe proste trgovine pri- imeli tudi petje, ker je pevsko hinali i/, tujih dežel, kjer je delo društvo Prešeren zapelo par Iniški kan- veliko cenejše. ;krasnih slovenskih pesmi. Tudi ti odpustu iz je-arne" bolezni irse. bivši ledin kaznjenec. Streetu. Ne-?katerih ljudi ostruje predpise za imenovanje častnikov v rezervi. Odlok navaja, da veliko sedanjih častnikov ni takih, da l>i zadostili vsem zahtevam častniškega stanu. Kriva ni vzgoja enoletnih prostovoljcev, namreč to. ker se pri imenovanju rezervnih častnikov dovolj ne izbira. Odločiti mora pri imenovanju tudi osebnost in zato morajo častniki tudi izven službe z enoletnimi prostovoljci več občevati kakor dozdaj. Osebno se morajo prepričati o značaju in o mišljenju enoletnih prostovoljcev. Poveljniki in inštrukcijski častniki morajo kolikor mogoče strogo po-ro.čati. Ne zadošča za rezervnega častnika zgolj praktična izurjenost, marveč naj se tudi na to gleda, da aspirant ova zunanjost in obnašanje ne izpodkoplje njegove avtoritete. Pri izkušnjah naj se strožje klasificira. Časniški zbor se mora, ko sklepa o sposobnosti kakega aspirant a, ozirati na to, v kaki družbi da živi aspirant, da se pospeši stanovska zavest in u-gled rezervnih častnikov, naj častniki po poklicu občujejo tudi z neaktivnimi častniki. UGOTOVITEV AVSTRIJSKO-IT ALI J ANSKE DRŽAVNE MEJE. italističnega gla- r govori Roosevelt o bojni pogodbi z ljudje r;«-hote >pominjamo . /j.: i/ prejšnjih časov, pod uLkakimi okoluostmi aiiuK Jobt li urednik [•lovek mora da ga pusti ikoki at in za to- podpredsedniski S« idel je imel čire ktd : "Odkar se Roosevelt za tretji .bil prepričanje, da željeuih državljani tako veliko, kalno mislil/* * a najprej naznanila zadevi Panamske-:ito pa je tozadev-ntirala. Iz brip; na Z.'lil i! n varnega, usode- Tarifno vprašanje se tika tudi zaslužijo največjo pohvalo. Takih . k., in pomočnika, naseljevanja. Ako prodre načelo večerov si želimo še obilo! — S n". i>reje proste trgovine, store ljudje, ki Navzoči. se nameravajo naseliti, veliko bo-1 Weir City, Kans. — Vsem ro-I Ije. ako odidejo v kraje, kjer se Jakom, posebno pa znancem ši-bodo izdelovali predmeti za Ame- rom Amerike naznanjam, da se riko. kot pa da pridejo v Ame- je dne 19. avg. ponesrečil moj riko. , * brat. Oba sva šla zdrava in nič N. I obitno je. da so mezde v hudega sluteč na delo. Ob 11. uri Ameriki višje kot v katerikoli so me pa poklicali, naj grem hi-drugi deželi na svetu. To je tudi tro vem. Videl sem brata z zlom-, . . k. da so industrijski izdelki iJe»o nogo nad kolenom. Tudi iz-.iražji kot drugod. i pahnjena je bila v kolenu. Nje-Ako bi prihajalo tuje blago v ^ova sreča je, da je pri dveh pod-d. . -lo bi moral delavec ali pu- pornili društvih, ki ga podpirata stiti službo, ali se pa zadovoljiti s dolarji na teden. Obiskujejo - plačo, kakršna je v drugih de- tudi bratje in ga tolažijo. Tu . žr ah. imamo zoept lep vzgled, kako V amerikanskih tvoruicah dela i potrebna so podporna društva. ; 6.615,016 delavcev, iu sicer po; Kdor ni še zavarovan pri nobe-■ -t. i ju leta 1909. Sedaj je število : nem društvu, naj ne odlaša, da j veliko večje. Prosta trgovina bi ne bo prepozno. — Dela se tu še ' pot. mtakeni povzročila pravcato precej dobro, zasluži se pa bolj katastrofo. Kje naj najde ta slabo in veliko je brezposelnih, ki ■ možica dela . Vprašajte Wilso- čakajo na delo. — Fran Perme. net. ako vam more on to pojas-: " - 1 i zadnjih predsedniških vo-; Ka /.ne ZaOimiVOStl. lit vali je bilo krog 15.000,000 vo-j ilileev, nekako šestina vsega prebivalstva. Pri letošnjih volitvah pa bode glasovalo najmanj 5,000,000 dr-Ali je ho- žavljanov, ki so bili rojeni v ino-poizvedeti zemst\-u. Situacija je zelo resna, tiae javno Ako bodo glasovali za prosto trgovino, si bodo sami odpovedali -.užbe ali si pa pristrigli plače. HeraMa v So pa še drugi momenti, ki bodo odločevali pri volitvah. Demokratični kandidat je "učenjak", ki i NOVA IZNAJDBA ZA PREPRE-ČENJE ŽELEZNIŠKIH t NESREČ. \ m C: a*-k larm^r nam je a j bučo, katero sme ran. ne da bi se kaj ! .kl ™rz\ in ljubi Mongole, ki se ne morejo nikdar asimilirati amerikanske buča pozneje smo ampak hru- i mu narodu. V malem pomorskem pristanišču Watchet na Angleškem so nedavno strokovnjaki preizkušali iznajdbo. ki naj bi preprečila, da ne zadeneta dva vlaka skupaj. Najbolj karakterističen del iznajdbe je električna naprava na je učenjak , i i ■ . • - . . . , - . . ' ' lokomotivi, ki jo lmenuie lznaidi- ki prihaja iz Evrope . , • . r» . • * . 1-- , . i telj A. R. Angus iz Avstralije "električne možgane". S pomočjo te naprave določi lokomotiva ' sama popolnoma mehanično, ali ' * ' SodaJ J° ko morejo v ino- je progta in brez nevarnosti pro- I 1 '..••.t u ni-i a i,-, .^narja za Zf"mstvn rojem d^žavljani poka-, ga, po kateri vog ^e ni, se oglasi . ... J .. zati sv--- ---—* ' *■ * ' ' preganjanje tamosujih mestnih . razumov erjpv . 11 so namreč te- , . . . . , . daljno prigovarjanje pa bi bilo | odveč. Ojo sainoniklost in zrelo takoj parna piščal, ki, ako bi stro-ranje položaja. Vsako na-|jevodja preslišal ta signal, izpusti meljito pospravili blagajne. Ljudje, ki hočejo naenkrat iz-v«-sti vse reforme, ne pridejo nikdar do cilja. — Ali je mislil col. Roosevelt pri tem mogoče na progresivno stranko? • * * V Chicagu je bilo na en sam dan 10,000 govorov zoper gostil-nice. Boljše reklame si ne morejo želeti, in tako poceni! * * * Vse je cisto kot petrolej, samo tega še nismo izvedeli, koliko je dobila Standard Oil družba od onih stotisoč dolarjev nazaj. # * * Neko višje sodišče v državi New York je razsodilo, da je staviti moža na odgovor in ga kaznovati. ako je zapustil svojo ženo, tudi, če se je zgodilo to v naprava sama paro in pritegne j zavore. Poizkusi so se vršili na progi West Somerset Mineral Railway z dvema velikima loko- ZELO ZANIMIVA KNJIŽICA! 14 sik. Cena 40ct. - 3* za $1.00 , mot i vama. Izpustili so obe loko- mativi na eni in tisti -progi, drugo proti drugi. Strojevodja sta skočila pravočasno z lokomotiv, pred-no bi se imela zadeti skupaj z vso močjo.Ko sta lokomotivi prevozili v progo vzidani napravi, se je o-glasila parna piščal, nakar sta stroja pričela voziti počasneje in se končno ustavila. Aparat je primeroma enostaven in obstoji iz večjega števila na progi med tračnicami vdelanih kontraktnih tračnic, ki so v zvezi z električno žico. V lokomotivo je vdelana neke vrste priprava, ki je v zvezi z malo baterijo in ki omogoči kontakt, kakpr hitro pride v zvezo s kontaktnimi tračnicami. Na ne-prosti progi prično potom te pri- Dobi se pri: BERT F. LAKNXJL, -t vi i. Treba si je tedaj za-j Oortlandt ftt^ N«w York, M. Y. ] prave parne piščalke žvižgati in Te dni se je sestala v Beljaku na Koroškem mednarodna komisija za ugotovitev avstrijsko-ita-lijanske meje. da nadaljuje svoje lani pričeto delo. Naloga komisije je, da se s kolikor mogoče natančno ugotovitvijo in preglednim zaznamovanjem državne meje za bodočnost kolikor mogoče izključi vsaka pomota. Komisija se bo najprej bavila z mejo na Koroškem in v deželah, ki so jej najbližje, na Primorskem in Tirolskem. Ker pa gre tu meja celo v višini 2000— 3000 metrov, bo tudi odvisno od vremenskih razmer, ali bo komisija mogla letos dokončati svoje delo ali ne. MESTA V AVSTRIJI Z NAD 50,000 PREBIVALCI. V Avstriji je po zadnjem ljudskem štetju 16 mestnih občin z nad 50,000 prebivalcev, in sicer: Dunaj 2,037.498 (leta 1900 le 1,674,957), od teh 1,726,955 z nemškim, 98,461 s češkim, 4,726 s poljskim, 1,432 z maloruskim. 1,118 s slovenskim občevalnim jezikom. Trst 229,510 (178,599), od teh 118,959 z italijanskim, 56,916 s slovenskim, 11,856 z nemškim, 2 40:-t s srbo-hrvatskim občevalnim jezikom. Praga (brez predmestij) 223 tisoč 741 (201,589), od teh 202 tisoč 67 s češkim in 18,753 z nemškim občevalnim jezikom. Lvov 206,113 (159,877), od teh 172,560 s poljskim, 21.780 z maloruskim in 5.922 z nemškim občevalnim jezikom. Gradec 151,781 (138,080), od teh 135.905 z nemškim in 1,050 s slovenskim jezikom. Krakov 151,886 (91,323). od teh 133,158 s poljskim, 4,817 z nemškim in 2,468 s češkim občevalnim jezikom. ^ Brno 125,737 (109.346), od teh 81.617 z nemškim in 41,143 s češkim občevalnim jezikom. Černovice 87,129 (67,622), od teh 41,360 z nemškim, 15,254 z maloruskim, 14,893 s poljskim in 13,440 z rumunskim občevalnim jezikom. V NOVI ZAVAROVALNI PREDMETI. V ruskem ministrstvu za notranje stvari leži sedaj načrt, katerega začetnik si je nadel kakor cilj veliko nalogo: zavarovanje kmetijstva proti slabim letinam. Talt? zavai'ovanje je za Rusijo, ki živi večjim delom od poljedelstva in v kateri niso slabe letine ravno redke, postalo življensko vprašanje, in toliko vlada, kakor tudi občinstvo simpatizujeta odkrito za tak načrt. Država bode podjetje celo podpirala gmotno, ako bi se izkazalo, da je pomoč potrebna; tako je nedavno rekel neki kompetentni zastopnik vla- de. Zdi se pa, da ne dobi podjetje nikake primerne financijelne podlage. V začetku so hoteli u-stanoviti podjetje s temeljno glavnico pol milijona rubljev, vendar bo bržkone vlada zahtevala en milijon rubljev. Za taki i znesek so že tudi podpisane večje svote in ustanovitelji bodo torej lahko ugodili vladi. Važno točko v njihovem programu tvori vprašanje boja proti slabim letinam. Družba ne bo le z izplačevanjem odškodnin obvarovala posamične zavarovalnice pred gmotnim poginom, marveč lioče s p oso je van jem denarja posamičnim kmetovalcem iti na roko, da ( racijonelneje ^spopolnijo gospo-1 darsko metodo in tako indirektno prispevati, da se čim bolj zmanjša možnost slabih letin. Nevarnost za dražbo bi tvorilo seveda več slabih letin, ki bi se vrstile zaporedoma. I] MADJAR O RAZMERAH NA HRVATSKEM. Dunajski list- "Die Zeit." je tej dni priobčil razgovor svojega po- j ročevalea z bivšim ogrskim mini- j strom grofom Aladarjem Zichy-I jem, ki je izjavil, da bo stroga razsodba v Jukičevem procesu na vsak način imela za posledico revizijo celega procesa. V nadalj-nem je menil bivši minister, da so vladna nasilstva na Hrvatskem v največjo škodo dobrim razmeram med Ogrsko in Hrvatsko in da ravno tako škodujejo ugledu avstro-ogrske države na bližnjem Balkanu. Grof Zichy je mnenja, da zboljšanje teh obupnih razmer popolnoma nemogoče, dokler bo na Hrvatskem vladal komisar. Treba bi pa bilo nasprotno, da bi bil čim prej imenovan nov ban, ki bi naj bil mož poštenjak, čistih rok, ki bi se mu ne moglo očitati, kakor se z vso pravico o Slovensko s= podp. društvo katoligko =® ZA ,B= Zcdlnjene države svete Barbare Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporir&no dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania ODBORNIKU Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box Ul, Forest City. Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERN'EL, Box 96 Willock. P L tajnik: IVAN TEI.BAN, Box 7o7. Fareat City. Pa. a. tajnik:: ŠTEFAN ZABRlC, B.?x 608, Conemaugh, p*. Blagajnik: MARTIN MUHI C, Box 637. Foreat City, Pa. NADZORNIKI: Predsednik nadiornega odbora: KAROL ZAL.AR, Box 647, Forest City L nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburg Pr EL nadzornik: FRANK SUNK, 60 Mill 8t.f Luzerne. Pa. OI. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — trd St., fto«k Springs, Wt» POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL. OBREGAR, Box 262. ColllnivilUi. 111. L nrrotnlk: MARTIN OBER2AN, Box 61, Mineral. Kim H- porotnik: ANDREJ SLAK, 7711 Isaler St., Cleveland. OM*- • VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave.. Cleveland. Okli. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Boa TtT ▼ fenat City, Pa. Društveno glasi'o: "GLAS NARODA" Pa. Društvene vesti za Greater New York, in okolici. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO : : PODPORNO DRUŠTVO : : za Greater New York In okolico v obsegu dvajsetih milj, s sedežem v New Yorku. j Ustanovljeno 17. decembra 1911. ODBOR: Predsednik: LUDOViK BENEDIK, 2401 Hughes St. j Ridgewood, N. ST. ''' Podpredsednik: JOSIP POGAČNIK, G6 Ten Eyck St. Brooklyn, N. Y. Prvi tajnik: VINKO ZEVNIK, 1DS2 Silver St. Ridgewood, N. T. Drugi tajnik: ALOJZIJ SKRABAR, 424 East 9th St. New York, N. Y. Blagajnik: FRAXK GIOYAXELLI, 923 Garden Avenue, Hobokf n, N. J. . . ; Nadzorniki: cita bivšemu banu dr. Tomasicu rVAN jxtihar. in sedanjemu komisarju Čuvaju, da sta zlorabljala svoji odlični mesti v to. da sta obogatela. Vsekakor pa je pred vsem treba zopet uvesti ustavo na Hrvatskem. 21 Webster St. Newark, N. PETER PETEK, 308 E. 6th St., New York, N. ALOJZIJ AXDOLfiEK, 1700 Pacific St. Brooklyn, N Seje se vrše vsako četrto soboto mesecu v Schuetzen - llall, 12 Saint t JUiCllO jša CAR FERDINAND RIH. O BOLGA- Bolgarski car Ferdinand, ki je "GLAS NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDTt. DRŽ. NAROČITE SE NANJ. NA PRODAJ DVE HARMO-NIKI. Ena, stara tri leta, z nemškimi glasovi, uglasbena po F. Lubasove m načinu, delana v starem kraju, je vredna in se proda za $30. Druga je popolnoma nova, slovenski glasovi iz starega kraja, delana pa tu in preuglasbena v nemške glasove, domače delo. j Vredna je $70 in se proda za $40. i Za obe se garantira, da sta brez vsake najmanjše napake in se po-^. šljeta kupcu tudi na gled. Za na- Marks Place (8. ulica) New York. N. Y. IZVANREDNA SEJA glavnega in veseličnega odbora se vrši v pojasnila naj se piše na: "Glas Naroda", Sa JViTrrSQUUWrr V10?Q1V S2 Cortlandt St., New York Citv. ponedeljek, dne 9. septembra 2191 ' v "Bethoven Hali" na i5. ulic (6-7—9) dne 15. avgusta slavil 25Ietni«#> blizu 3. Ave. v New Yorku in se svojega vladanja, je imel z nekim j prične točno ob 8. uri zvečer, ogrskim politikom pogovor, v ka-! Prihodnja seja bode dne 28. terem se je laskavo izrazil o na- SEPTEMBRA 1912. PriČetek toč-predku Bolgarske. Car je rekel: no ob 8. uri zvečer. Pri tej seji Kaj je bila Bolgarska pred 25 imamo rešiti več važnih točk, zato leti in kaj je danes! Evropa še naj se bratje in sestre blagovoljne pozna te lepe dpžele, pred ka-jjo polnoštevilno vdeležiti. tero mora vsak kulturen Evrope-j R0jaki in rojakinje, pristopite jee sneti klobuk. Bolgarski narod v na§ krogj ker edini namen na- PROSNJA. Podpisana prosiva rojake in sosede iz fare Preloka, občina Vinica v Belokrajini, da po svoji moči darujejo za križev pot pri sv. Antonu. Tukaj je že nabranih $150, katero svoto bodemo čez en mesec poslali v stari kraj skozi tvrdko Frank Sakser v New " v jitio ni uf;, cuuji naiucu na- \r 1 "I\ - , je jako nadarjen, delaven in tre- |5ega druStva je: podpirati drug VDm'°V1 1,aj V zen ter stoji na prvem mestu med drugega in gojiti slovensko na-, JeJ0 južnimi Slovani. Trideset let je rodno zavest in bratoljubje. Ge0- Cadonich, zadostovalo, da se je povspela Bolgarska do svoje dosedanje stopinje kulture in napredka ter da je zavzela častno mesto med evropskimi narodi. Car Ferdinand gleda s posebnim ponosom na svoje 25Ietno vladanje v pro-cvit bolgarskega naroda. Naše moč!" geslo je: "V slogi je.-i^- O. Box 37, Penn's Station, Pa. j ali p;L. na: Frank Balkovce, 5129 Dresden Alley, Pittsburgh, (6-0—9) pa. Veselice in izleti v letul912. . Petrolejski studenec v Moreni !seiico na Rumunskem, ki daja okolu 100 vagonov petroleja na dan, se je vnel. Ogenj se je razširil še na šest drugih studencev in šest re- „ „ , zervoarjev. Ena oseba je zgorela K°V ^ °Jrlc V B™oklyi\u dx^zm' v ognju, druge tri so bile ranje- sko zabav°; v sobot<>} 4. ja-, ne. Skoda je ogromna, vendar je pokrita z zavarovalnino. Društvo sv. Frančiška priredi kakor običajno vsako leto, tudi letos dne 31. decembra. Silvestrov, Kje je moj tast JOSIP HRENO- VEC? Doma je iz Zabič pri II. Bistrici in sedaj biva že 8 let v Zed. državah. Preteklo leto se je nahajal nekje v Texasu. Prosim -cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi gu naznani, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. — Joseph Škerlj, Box 339. Sheffield, Pa. (7-9—9) večer. Društvo sv. Jožefa priredi prvo Petrolejski studenec v ognju. jsobot<> P° Martinovem, t. j. 16.; novembra, običajno jesensko ve- Društvo Sv. Petra priredi na zahvalni dan, v četrtek, dne 28. novembra 1912 v prostorih bra- nuarja 1913 pa v Liederkranz I^em rojaka URBANA MIX- Zveza med Srbijo in Bulg-arijo? V petrogradskih diplomatičuih krogih se z vso gotovostjo trdi, da je bila dogovorjena in sklenjena med Srbijo in Bulgarijo defenzivna in ofenzivna pogodba za vse eventualitete na Balkanu. Ost pogodbe da je očito naperjena proti Turčiji. Kovacseva afera. Sodnijski zdravniki so izjavili, da je poslanec Julij Kovaes, ki se vsled atentata na grofa Tiszo v ogrski poslanski zbornici nahaja v preiskovalnem zaporu, storil svoje dejanje v. skrajnem razburjenju, tako, da ne nosi zanj nobene odgovornosti. Preiskovalni sodnik je nato odredil, da se Kovaes izpusti iz zapora. Državno pravdništvo je pa rekuriralo proti temu, zahtevajoč, da se izid zdravnikov prouči. Sodni senat v Budimpešti je sklenil, da mora poslanec Kovaes še nadalje o-stati v zaporu. Macoh. Dunajska "Neue Freie Presse" poroča iz Varšave, da je znani menih-morilec Macoh v jetnišnicii zblaznel. 1 Hali v Brooklynu 91etno veselico. Pevsko in dramatično društvo "Domovina" priredi v nedeljo, dne 22. sept. 1912 v Henry Walter's Emerald parku v Glendale, L. I. "Jesenski izlet". REGULARNA REPUBLIKANSKA STRANKA JE POSTAVILA SLEDEČA KANDIDATA: ZA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV WILLIAM HO-i WARD TAFTA, ZA PODPREDSEDNIKA JAMES SCHOOLCRAFT SHERMANA. STRANKA ZAGOTAVLJA NADALJNO PROSPER1TETO IN VAROVANJE USTAVE ZDRUŽENIH DRŽAV. VOLITVE SE VRŠE DNE 5. NOVEMBRA. GOR. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov naj mi ga naznani, ali pa naj se sem javi. Frank Kanček. Bx 44, Llovdell, Oembri < o.. Pa. (4.-7-9) Iščem svojega sina JANEZA GODI NA, kteri me je pred dvema leti zapustil v Walsenburg, Colo. Rad bi vedel, kje se nahaja sedaj, radi tega prosim cenjene rojake sirom Zjedinjenih držav, če kedo ve za njegov naslov, da mi ga pošlje ali najljubše mi pa je, da se sam javi. Jaz se sedaj nahajam v lastnem d (trnu ali v svojem stanovanju. Jolian Godina. Fort Smith, Ark., R. F. D. 3, Bx 150. __(4.-7.-9.) Velika zaloga vina In žganja. IVlaHja drill Prodaja belo po..............70c. gall o a Črno Tino po .............50c " Drofnik 4 galonc *a....................(ll.Cf Brinjeroc 12 stcklenic ta...............#12.00 4 gal. (sodček) Ka..................«16.9? Za obilno naročbo k priporoča MARIJA ORIUL, 5308 St. Clair Av«., IS. B., Cl*v«land, O \ ... ■W-- ' -' . :J pmm v A m* w* t"" jumwn ALAS NABODA, 7. KIMOVCA, 1912. "p ■■ mm ZLATA ZRNA Moško žensko j no za to tudi prav, Najvarnejša je pftsja vera. Sim. -Gregorčič. >ko vidi bolje v daljavo, navadno bolj ostro vid-kar je blizu. In tako je to je modra naredba | Najprej, najprej, dokler je dan, narave; tako -e mož in žena do-!da P1"*-' bo Pot >n tr"d končan. . . , , , ^ ™ i Fr. S. Clmp^rman. polnjujeta, da sta neka celota, lo- d\n: !V oko vidi Na primer, če svoja pota greš, tudi bolj v globoko, bo j v not raj- in pod)ost SVet.olilinko nost; r poznava bolj m loč,, kaj jejpod sre-a- krinko spoštljivo snemi klobuk pred njo, ee hočeš, da ti dobro bo. O. Zupan«"JC-. bistveno, kaj samo slučajno; skozi lupino takoreko«"* prodira do jedra. Jos Stritar. Modrost je dj-agotina draga, srebro, zlato je ne odvaga. Sim. Grei^'lf. Moštvo pogiblje v naših dneh na sveti, značaji bodo skoraj bele vrane, zatorej njemu čast, kdor se ne gane, ko viher bojni čuje prihrumeli. Joa Cimp«rman. Narodi boje bijejo krvave, zemljo oblastno z mečem si delijo, narodom z jeklom pišejo postave, ki v sužnih sponah žalostno med- lijo, krvavi lovor si vijo krog glave, pridobljen z jokom vdov in podr- * tijo, i brat z bratovo krvjo si piše dela, • da slava jim na veke bi živela. Joa. Stritar. Alkohol lil potomstvo. pijanost staršev zagrešila žalost- ino življenje 9000 bebcev. —o— . Cele strani bi zdravniki lehko Alkohol ;,e strup in sicer naj-1 napolnili s številkami, ki bi do jih v živ a člove- ! kazovala jasko in nepobitno, ka-ker ustvarja navidezno ve- ko 11(^lknje pijančevanje o<*Hov, pogubnejsi, kar stvo, selo in zadovoljivo razpoloženje j ^dov in pradedov na potomstvo, v človeku, v resnici pa škoduje m ^ proeentov vseh duševno bol-i vodi v propast. Zlasti je pa uživa- ]judi je [molo prednikp piv?e. vanje žganih pijač zaraditega ta- Nprv"oztii otroci, otroci, ki imajo ko škodljivo, ker učinkuje skraj- jhujše gorj« gledati prevaro ' Xar0(li' ki so na nizki stopili živeti ! kulture, so sicer res igrača v Dr Joa. Vožnje k. rokah duševno daleč jih nadkri-' : ljujočega mogotca ; ali to velja Najhujše je, da nesreča ednega i samo za dobo najnižjega kulturna i/.m odri drngih. Vsak sr- hoče negu stanja. Kadar se pa začenja-sam speči; drugače ne verjame, i jo narodi sami kretuti in kadar da ogenj žge. j začenjajo narodi sami upravljati Dr Fr. i^teia j s svojo usodo, fedaj se kaže jasno, ... ... 1 j fla so tudi oni mogotci in vladarji, Naj j, «'lov.'k najomtkanejsi na j ki ig-r;ljo vodilno vlogo, le otroci zemlji, naj se še tako hvalisa z ; RvojjJ dobe in d;l so njih dela bila »ac I —,----------posledica pri- duševnimi svojimi deli, tega j zakriti ne more, da ima trdo in sebično src*'. Kultura se mu je vLi-kakor razbeljeno železo, počasi ohladilo in mrtvo lilo srce! la v sr« ki se j* mu nar mogoča samo kol rodne evolucije. Mož blag se R PeruSek. Dr Iv. Tavfar. Naj le hrbet obrača svet i i zlobni, ni vse p ropal o za te. Pomagaj si in ne žaluj brez kon- ca; i po burnem t»-m vr«nnenu Hog- mi-1 lobni! ti zopet pošlje sol n ca Najlepšega se človek privadi in — 1 Trlnko pozno, vendar izpo-zna, svet po izgubi mu veljavo da. Jom. Cir.iperni.in. Mo/. cel na svojem mestu vsakdo bodi, preprost, visok zaseda sedež naj! -Mož pravi vedno v časti bo povso- di, ne stol možu, mož stolu &'t sijaj! •Sim. Oreg-orčlft. no slabo na potomstvo pivcev. Dostikrat, so pivci sploh nezmožni za spočetje, <"-e pa imajo otroke, tedaj so li že ob rojstvu slabotni in imajo razpoloženje za najrazličnejše bolezni. Hamburški zdravnik II. Simonds je kouštati-ral pri 60 procentih vseh pivcev, ki jih je raztelesil, da so jim manjkale semenske nitke in 5 procentov je bilo sploh neplodnih. vidovico, ali slabotno živčevje, ali so histerični, so imeli starši1, ki so jiezmerno pili. Nekateri zdravniki eelo trdijo, da so tudi filuhonemi otroci nedolžne žrtve staršev pivcev. Dcmne je prejskai potomstvo 10 starišev. ki so malo pili. Prišel je naslednjega zaključka: od o-irok, katerih starši so nezmerno pili. je umrlo takoj prve mesece po rojstvu 25, pohabljenih ali bolnih je bilo 22. telesno in duševno Na tisoče ljudi trdijo, da so jim Severova Zdravila pomagala! OH, MOJ HRBET! Koliko ljudi trpi vsled bolečin v hrbtu ali v straneh"? Koliko lined teh ve, kaj je dobro sanje t Kako jih zaneti? Najhitrejša olašba sledi nadrgnenju SEVEROVEGA GOTHARDSKEGA OLJA i Severa'« Goth&rd OiU Prežene bolečine. Jmejiega vedno pri roki. Pridobil si je se edinole vsled njegovo koristi. Cena 50 centov. davno i ni e Priporoča Tudi zene. ki pno alkoholne pila- ., , , , , . , n . i zdravih le deset; od otrok pa, ka- vsled tega zelo. Pri me 1 ' ce, trpe sečnem čiščenju nastopajo nered terih sta riši so bili zdrzni pri pi- , • • 1 11 1 1 - jaci, ie umrlo prve nu-sece po roi- nost 1 in ker alkohol spremeni o- 'V _ , , !. ., .. , * ., . „ , ■ - j . stvu ;>. pohabljenih ah bolnih ie eevje, zato ovira prav izdatno . \ . r, bilo (i. telesu oin duševno zdravili pa :"»0. Starši, ne prezrite 1«'h številk ! Kolikokrat ugovarjajo pivci, če naveliča. Janko K«*rsnik. Najlepši dan človeku Možje, kateri imajo vzvišeni poklic. bodi. je najbolj koristno zdravilo katero je bilo iznajdeno za okrajno zdravljenje nosnega katara. Upliva naravnost ,na slnzno mreno nosa in drugih zračnih prehodov. To mazilo uteši in olajša vnetje in vrne bolno, vneto mreno v zdravo stanje. Cena centov. bolezni, katerim smo mi podvrženi so \ čin^k zapeke in otrplih jeter in in kadar se te ozdravijo, druge bolezni, katerih se bile te vzrok, tudi izginejo. Nu ko nad oholi grad se v me podira, » ,« . ... , . , , , - poganjati se za njega korist in f „ . ko trudno s-- oko na vek zapira: ,, ^ , . ., , 'spočeti x. ,. , , , .. blaginjo; taki možje treba, da sol 1 Naljepsj dan eloveku —zadnji 1 Ni le govorica, da so otroci,! dobe otroci pivcev na pot v živ SEVEROVE KROGLJIGE ZA JETRA (SEVERAL LIVER PILLS) se lahko zanesete za učinke. Te pomagajo vrniti naravno delovanje jetram in črevam. Cena 25 centov. Prodajajo se v vseh lekarnah. Kadar vam lekarnar ponudi druge namesto Severove, ne vzemite jih. Za zdravniški svet pišite na dan. odlični v vsakem oziru, odlični po v pijanosti, slabiči, tem- Ijenje! Nedolžni olroei se morajo grozno dejstvo je. Pri ljud- pokoriti. Od dne spočetja. ... . . - svoji duševni zinozuosti in omiki, z nptn konce trapeeeea nemira, . . » . ... ' . . . odlični po svojem znacaiu, no življenja boj na veke ie končan, i . : ... 1 Kr c^^trin vsem svojem vedenju v delih, v govoru 111 v pisan. Naj mladina veruje mladosti ini upanju, saj upanje edino oživlja, osrečuje mladost. Kadar človeku i Joa Stritar. Mož, kateri hoče dospeti do vrhunca človeške učenosti in modro-prerano vcepimo nezaupanje, na-. ... . - . ,Rti. bode naj brez srca, ako noče pravimo ga neobcutnega za vse. / ^ , . , , _ f nit i neskončno nesrečen, kar ie lepo in dobro: lemljcmo , ... ) Jos. Stritar. 11111 vero, katera ga navdušuje, za-j temnimo mu luč, katera ga oživ-, Mq- V|i| nPomahno lje k cilju lja. skratka, zastrupimo mu zivlje-j v izberu poti s, sodnik ^ strog; I ne vda vabljenju se. ne vda nasi- skem štetju v Švici leta 1000 jcC devet mesecev, preden zagleda u-Bezzola štel tudi bebce, naštel jih bitje luč sveta, je že zapeče- jc 9000. Preiskoval jc to žalostno t,'na njegova brezupna usoda: do-,- W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IDWA dejstvo natančneje in se prepri- i vzet no je za bebavost, za raznovr-čal. da so bili do malega vsi ti re-tslnc bolezni, za zločin, zanj je za veži spočeti v pred pustu ali pa o , vso življenje nedostopen čist, času vinske trgatve. Nasprotno je f zdrav, srečen razvoj. Alkohol je pa dognal, da jc bilo v teh dveh {strahotna in krepka potrditev o-časih spočetih le majhno število nili resnih besed iz svetega pisma, zdravih otrok in da so bili v za-! da se grehe staršev maščujejo na četku poletja spočeti vsi drugi 1 otrocih še v tretjem in četrtem otroci. Dokazano je torej, da je rodu!" -.25 potop, zgodovinski roman. -20 i 2 zv. Hildegarda, Hi rl an da, nje. Pavi Pajk. Najskrivnostnejša med vsemi je ljubezen; in resnica jc med vsemi najsvetlejša, a povsod 11a dnu — grenčica. O. Zupan«"!?. Naj sreča pokopana v gomili ti leži, odsvit nje čarokrasni še v grobu ne bledi. I.u]iza »'psjak. iju. ne moti hvala ga in ne porog. Sim. Gregorčič. Mnšici ugaja svetla luč, leti k njej po večjo srečo nego je v navadnem večernem hladu, pa najde trpljenje in smrt. Joa. .tur«-ift. Načeloma nismo sovražniki predrznih ljudi — pa kaj bi počeli ž ! njimi? Pri nas ni prostora za nje. Naj tudi z ljubeznijo strast jc v Malo. prav majčkino razjezi ter dotiki,; se obenem prav zadovoljno named sabo sta vendar sila razliki, smehne zato. ker ga predrznost ni dregnila s komolcem — to je za ( nas. Se bolja jc seveda navidezna predrznost; plašljivo klečeplast-vo v rdečem revolucionarnem Joe. Cimpertnan. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sve ta in od veselja do veselja leta, • -tu- ^ . . , .. , plascu in z jakobinsko čepico na da smrtna žetev vsak dan bolj do- „, . . -11 glavi: tako se človeku uiti zgražati ni treba, ker ve pri čem da je, pa vkljub temu je zelo napreden j pred svetom in brez vsake škode. Iv. Cankar. zori. Znabiti. da kdor zdaj vesel prepeva. v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobenial bo: "Memento mori!" Fr. Prešeren. Na kreposti ozki brvi on oprede zmerom prvi kdor daje nauke drugu, da preliitro čez ne drvi. Ant. Medved. Na licu človeškem Na delo! delo je življenje brezdelje — v živem pa trohnenje. Sim. Gregorčič. Nagla v Godbah, v misli lena množica godi strastem. Iz dogodkov brez pomena plete govor dan za dnem. Ant. Medvod. knjig, = katere se dobe v zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. MOLITVENIKI: [ Zgodbe sv. pisma, stare in no- DUŠNA PAŠA, vezana $—.80 i ve 2aveze' vezane z zlato obrezo 1._ Zirovnik, narodne pesmi, ve- P0B02NI KRISTJAN, fino *ane' L' IL' IIL in W 2ne- vezano —.85 xck» T8ald P° —.50 SVETA URA, zlata obreza fi- Friderik Baraga, — .35 ,petrosini, znani N. de- George Stephenson, oče želez- j tektiv nic, Golobček in kanarček, Godčevski katekizem, —.20 ; Potovanje v Liliput, Grof Kadeč ki, —.20 , Poslednji Mehikanec, Grofica beračica, sto zvezkov 4.— 'Požiealec Hedvika, banditova neve^^ —-20 | Prayila ^8tojnosti> .ZU pred nevihto, —.20 • Prihajač, Hubad, pripovedke, I. in H. (Pregovori, prilike, reki, zvezek po Izdaj avec Islandski ribič i.— Pri Vrbčevem Grogi, Ijilet v Carigrad —.20 j p^ Evgen Savojaki, Izdajalca domonn«, »—.20 | prgt i>0jjj 20 turškim jarmom, ' !Pariški zlatar j pol litra Vipavca Podobe iz misijonskih dežel —.351 Punčika —.20 —.50 —.50; ZEMLJEVIDI: —.20 1 pri severnih Slovanih, —.35 pri telefonu, 1.- no vezana 1.20 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: SVETI R02NI VENEC, —.50 Andrej Hofer, VODITELJ V SREČNO VEC- Avstrijska ekspedicija, NOST, zlata obreza fino ve Avstrijski junaki, broš. Ivan Resnicoljub, Izanami, mala Japonka, Iridor, pobožni kmet, —.50! Jama nad Dobmso, Jaromil, Jazbec pred sodni jo, Jetnikovi otroci, Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 zvezkov po 1.— Kaj se je Makaru sanjalo —.20 veliki —.20 i Kako postanemo stari, —.30 | .Zemljevid —.20 Kako bo je pijanec izpreobr- mali Zmljevid Avstro - Ogrsko, mali Kranjske dežele. —.10 —.35 '—.10 zano VRTEC NEBEŠKI, ▼ platno vezano 1 — -.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slov. vezan —.25 Abecednik nemški —.25 Ahnov nemško angleški tolmač, —.50 Evangelij, vezan vezan Baron Trenk, Bele noči - - - , Belgrajski biser, Beneška vedeževalka, Beračeve skrivnosti, sto zvez kov, Beračica Boj za pravico, _*gQ Božični darovi, —.70 nil —.90 Kraljica Draga, —.20 Krištof Kolumb, —.20 Križem sveta —.15 —.20 6 — -.20 Krvava noč v Ljubljani, Lažnjivi Kljukec, Leban, sto beril, —.20 —.20 —.35 —.40 —.20 —.20 Ljubezen in maščevanje, 102 Domači zdravnik —.50 Nove kuharske bukve, vez. —.80 Nemščina brez učitelja —.50 Grundriss der slovenischen , . ,r ^ . Najčistejša ostajajo srca onih, zgodovina doticmkova. V oeen se',. , , 11- j ,. . , , , ki gredo v vednem delu 111 v ved- zrcah tihi mir kakor valovita raz-! . .. . ........ , , nem trpljenju »kozi življenje, lva--burjenost m vzburkanost njegove- , . . . .. . - , , ,-. , , i kor ogenj je trpljenje in delo, ki ara srca. V obraz je kakor z mo- ............, J 'ociscuje in ne trpi ob sebi ne rje. gočnim trdim dletom vkesano človeško trpljenje in gorje. Na obrazu spoznava misleč človek znake srčnih strasti, duševnih bojev, raz-jedajočih dvomov... ne nesnage. Svet je ogenj, sveto je delo, posvečeno je trpljenje! Fr. Ka. Metka Fr. K«. Mefiko ' Najboljših mož oči sijajna slava I obrača, vleče silno za seboj Narava nas uči ljubiti, ponosno dviga venčana se glava, ljubezen krotko potrpeti, samo ljudje, ljudje na sveti, uče nas kleti i vražiti. Fr. LevsUk. Spraehe, vezan Hitri račun ar, vezan —.40 Angleščina brez učitelja —.40 Mala pesmarica —.30 Angl. slov. in slov. angl. slovar Prva nemška vodnica Katekizem, veliki Pesmarica Glasbene Matice, fino vezana 1.25 Prva računica, . —.30 Slovar slovensko-nemški (Jane žič . Bartel) nova izdaja. Bucek v strahu, burka jBurska vojska, Car in tesar Cerkvica na skali, Cesar Pran Josip, 1.— i Človek in pol —.40 — .40 —.40 Črni bratje Ciganova o sveta, —.20 Ciganska Bfrota, 93 zvezkov 5.— —.20 —.25 —.20 zvezka, —.35 Mali vseznalec, —.15 Marija v zarji slave — 25 j Marija hči polkova, —.25 j Mir božji, —.301 Mladim srcem —-15 ' Mirko PoštenjakoviČ, Musolino — ; Na krivih potili, .20 jja jutrovem —.60 i Zemljevid Združenih držav, —.25 Zemljevid I^vrope vezan —.50; Zemljevid Gorenjske z novo bohinjsko in tržiško železnico, —.25 j Zemljevid celega sveta —.25 . Spilmanove pripoveetl: 2. " Maron, krščanski deček, —.15 3. " Marijina otroka, —.15 i 4. " Praški judek, —.15 5. " Ujetnik morskega roparja, —.20 Arumugam, sin indij- ko druge vse se klanjajo pred njo; s v®e te priklanjanje in praznovanje Slovar nemiko-slovenaki (Ja- otročje meni vidi se igranje. j nežič - Bartel) nova izda- Jos. Stritar, j j* 150 Cvetke, Cas je zlato, Darinka mala Crnogorka, Deteljica, življenje treh kranj. bratov —- 20 Dama s kameljami 1.— Deset let v peklu —.30 Doma in na tujem —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Dve povesti, —.20 Dve čndapolni pravljici, —.20 2.50 Erazem Pred jamski —.20 Evstahija, dobra hči —.20 Fabiola • —.35 Fra Diavolo, —.25 5.— —.20 —.35 —.20 —.70 —.35 —.20 —.30 —.35 —.35 —.20 —.20 —.20 1,— 1 — R Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojcg?. naravnega vina domačega pridelka. Cona belemu vinu je 45 centov gx-lona; ru-lečema ali črnemu vinu pa 35 ct. galona z posodo vred. Manjših naročil od 28 jralon ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico denarja v naprej in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila s« toplo pri po roe* posestnik vinograda FRANU STEFANICH, Jt. 7 box 124, Presno, Cal. Na preriji, * Naseljenci, Naselnikova hči, Naš dom 4 zv. Navihan ci Navodilo za spisovanje raznih pisem, —.75 Nedolžnost preganjana in po- veličana, —.20 Nezgoda na Palavanu, —.20 Nikolaj Zrinski —.20 Oče naš —.35 Občna zgodovina vsi zv. 2.— Ob tihih večerih, vez. —.80 O jetiki, —.15 Odkritje Amerike, —.60 Pavliha, . —J20 skega kneza, —.20 j 9. " Kraljičin nečak, —.20 10. " Zvesti sin, —.15 12. " Korejska brata, —.20 13 . '' Boj za pravico ^ —.20 15. " An gel j sužnjev, 1^. " Zlatokopi, —.20 17. " Prvič med Indijanei. —.20 18. " Preganjanje indijan- Rkih misijonarjev, —.>5 19. " Mlada mornarja, —.29 Zemljevidi: New York, Colora- J do, Illinois, Kansas, Montana, 0-hio, Pennsylvania in West Virgi-niia vsak 25c komad. OPOMBA: NaroČilom je prilo- I žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pit vseh teh cenah ž« vračunana. THE LACKAWANNA. Najpripravnejša železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE NajkrajSa pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton w j vt ,a,Prcm°g°*e okraje. Med New Yorkom in Buffalo voxl vsa^ei,snicri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicaeom iZ rapadom vsaki dan Štirje vlaki- Med New Yorkom, St. Louisom m jogozapadom, dnevai promet- Med lokalnimi točkami priroCen in pnnraven promet. Nadaljne informacije glede vol-njlh cen, odhoda in prihoda vlakov itd., ee dobe prt lokalnih aeentih ali pa pri fiecrge A. Cullen, prometal nadzornik pol. olkov 90 We»t Stre et, Now York. # ^ \ T "Veš Minka, jaz sem se zaročila z dr. ilrakom." j "Srčno li čestitam!" "No. tvoje veliko veselje se mi I zdi'nekako sumljivo." 44 Veselim se le, ker si mu rešila življenje. — Včeraj sem ga nam-I reč odslovila in radi tega se'je ho-I tel ustreliti." Kaj vse ga še čaka. • "" ' - ^ - - —----------------- •—-F GLAS NARODA, 7. KIMOVCA, 1912._ NA ZAKOTNEM GLEDALIŠČU. ZA SMEH IN KRATEK CAS. HUDOMUŠNEŽ. Zlati rudnik. Mlad može je kupil Ne odneha. | Ne razume. Občinski svetovalec Govedač 1 Gospa X.: Ali ima vaš mož tudi Mlad može ie kupil hišico ise ga je bil pri kosilu na čast kako Ahilovo peto? majhnim vrtom, kjer je hotel pri- jškofu tako nalezel, da je gredoč j Gospa Vprašajte! Najmanj delati vso zelenjavo, katero bi potreboval doma. Pričel je kopati domov obležal v cestnem jarku, dva tueata! I Na njegovo kričanje na pomoč je i prihitelo nekaj sosedov in so Tenkočutna, 'sočutno vprašali: i | — Kam naj jih pa nesemo, go-' spod svetovalec — v bolnišnico, i ali domov? ^ i — V restavracijo! je jecljali občinski svetovalec Govedač. H:-, v natrij : "Guspiea luna. ako izvedete danes kot kraljica1 tvojo uli>'_'o dobro, vam priboijšaiu v toliko, tla boste smeli vedno' igrati, kadar bo na odru kaj za jesti."« ir-i ♦ot^n I Zelo varno. T r govt c (agentu) : "Torej to imenujete varnostne vžigalice? Saj sploh ne gore!" Agent: "No. ali si morete misli-jti kaj bolj varnega?" Potegnil ga je. | vi- - i . : Višja instanca. — Zakaj pa uce vojake stati ; na eni nogi ' j Odvetnik (k kmetu, ko prihaja-i - Zato. da v bitki ne padejo j ta «hj višjega nadstropja okrož-j ako jim eno nogo odstrele. i"ega sodisea)Vldl™' dfl tuka«! ; ne opraviva ničesar. Treba bo iti j ! do višje instance!" ! j Kmet: "Ali imajo tudi pod j i streho kako kanclijo?" j Ni navajena. aa vrtu in bil zelo presenečen, ko je po polurnem delu našel zlatnik. S podvojenimi močmi je nadaljeval z delom. Crez nekaj časa je našel par srebrnikov, med njimi; tudi cel tolar. *Za Boga svetega!'! je vzkliknil, "to je pa zlat rud-' nik" * } Z vso silo je kopal naprej. ! Po obrazu mu je lil pot in že ga je pričel boieti križ. Tako ni mo-i glo iti dalje. Vzravnal se je in v j \ * istem trenutku je začutil, da je ; nekaj mrzlega zdrsnilo po njegovih bedrih. — Takoj je spoznal I drugim i otroci." resnico. V njegovem hlačnem že- • pu je bila velika luknja. "Zakaj me pa tako dolgo ča sa gledaš .' Pojdi ga in igraj se * Ne. me nič ni- veseli. "Na kaj pa čakaš.'" "Da boste vstali s sveže pobarvane klopi." Natančnež. Tast: Torej, moj ljubi zet. tukaj i Nenameravana kritika, ti izročam 20.000 K — doto moje Iz ^nwrtiw kritike: Glas naše hčere, ki je danes postala tvoja jmlacU; ^ v kričečem ua- žena. Ali mi obljubiš, da boš moji sprot 111 z "J eno majhno postavo. Srečen zakon. »to dolarjev in za util vašega dolž- e; i avno tonili- bi Dober odgovor. Potepuh: Kaj. beračil — jaz sem -e z bančnim ravnateljem pogaja i ia
  • '-e. mu odvrne mati. "je seveda vedno največja kamela." ZAČASNI UDOVEC. Lepa prilika. — Kaj bi — mož je pa le naš poslanec, da malo takih. Ali se še spominjaš, da je enkrat v državnem zboru govoril nepretrgoma celih 14 ur? — Kaj ne bi — saj v teli štirinajstih letih, kar je oženjen, ni smel nikoli ziniti nobene besede. Poročnik: "He. narednik, koliko je pa še do Kamnika?" "14 kilometrov v zraku, gospod poročnik." "No. morda bo pa v.udar najti kako bližnico." Razlika mišljenja. Ona: To še ni noben dokaz lju- On: Gospodična — jaz Vas lju- he/.ni. Jaz tudi cele noči ne morem bim; e.-b- noči ne morem zaspati, zaspati, ker mislim na neplačane ker moram vedno na vas misliti. račune moje modistinje. VSE OB PRAVEM ČASU. Po svoje. Ona: "Janko, le odkritosrčen bodi! Brez mojega denarja bi ne sede] tukaj v kopališču ob moji strani." On: "Prav imaš! A brez svojega denarja bi tudi ti ne se4ela tu ob moji strani." Umevno. — Čudno, kako postane nekateri človek nervozen, če sliši o-tročje vekanje. Jaz tega ne razumem. = Jaz pa! — Tako"? Kako pa to, meni se zdi. da ste bili časih velik prijatelj otrok. = Časih že, ali ko sem se lani ženil, mi je neka bivša ljubica pri-j nesla otroka pred cerkvena vra-! ta in od takrat postanem ves uer-1 vojen, če slišim le od daleč otročje vekanje. **Kaj pa poreče tvoja žena k temu neredu?" 'Prav nič! Rekla bo le, da je ta nered moj red!" Nevarnost na gorah. Gospod: "Vidite, milostiva. v onem jezeru sem se tudi jaz nekoč ponesrečil." Dama: "Kako pač?" Gospod: "To je šlo zelo hitro: ona je padla v vodo, jaz sem jo rešil in sedaj sva že osem let poročena." V gostilni. "Ali hočete kaj obedovati, go-"Tako torej! Na dan najine sPod Slamnik?" srebrne poroke prideš tako pozno-. 4! bi bil vesel ter živel solidno, dočakaš še zlate poroke!" "Kaj? Še petindvajset let!" ja. sem namreč silno nervozen in vsaka malenkost me vznemirja." Galanten hudodelec. j Hudodelec (par »minut pred smrtjo k rablju): "Ravnokar slišim, da bo to stota smrtna obsod- Nasprotje. — Kaj pa svojega psa tako ne-usmilieno. pretepaš? * —Vrag mi je strgal pobotnico.; ba, katero izvršite. Dovolite mi, da sem društvu za varstvo živali [da vam prav srčno čestitam k te-plačal članarino. mu jubileju." V ZRCALU ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA. "Glejte, milostiva, kadar se mi tako-le smehljate, si vedno mislim: Vi bi me morali enkrat obiskati!" "Kaj si pa mislite, gospodi" , "Oprostite, jaz sem namreč zobozdravnik!" "Prepozno bomo prišli, draga ženka. Saj bi se bila lahko že preje počesala." j "Ne. Imela sem opravka v mestu." "No med tem časom bi lahko Nežka počesala tvoje lase!" Noče umreti. Davkar: Erar nič ne odneha, njemu je treba vse do zadnjega fieka plačati. Kmetič: Kako so rekli — erar? Kaj ta še živi ? Že moj stari oče so imeli ž njim težave, mojega o-četa je trpinčil, a zdaj bi rad še mene preganjal? V morski kopeli _- -—-—- LU-- Jugaslovanska nn -lil Katol. Jednota ——-m Lil- ---lil Ictrrrporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ORADNIKli FrMlMMlnlk : IVAN OSIUi, CTe.ry W»y or fox r.7 Urnddork. Fr >'tx]pt*<)«n]nlk: IVAN PRIMOŽIČ. Eveleth, Mlnn. Ml. IlUvnl Irtjnlk: G KO. BROZICII. Kly, Mlnn , Hox 424 I'umoJnl taji.Ik. MIIIM I. MRAVINEC, Cm .h«. Neb.. »o. IS BUcuJnlk: IVAN C()l'2K, Ely. Minn . Bo* IjS. Oaupptk: FRANK MEDOSH, Chicago, 111. »42* K«ln« Ar*. vrhovni zdravnik: l*r- MARTIN J. rvmc, Joilet ,111. No .ClUcmo at. NADZORNIKI: AL<018 KO RT ELI C!. BalMJ, OOTO . Box « « M lil A KI' KI,< »I'l'CtlAlt, Camulet. MUli. 115 - 7lh Rt riJKR 81'EHAR, KansaJ* City, Kuna. 422 No «th Bt. PCROrNlKU I VA N KKKZIflNIK, Burdtr.*. Pe , H"x U> FRANK , Minn , Ilox 71R MARTIN KOCHKVAlt Pueblo, Colo.. 1219 Ell«r A»«. Vil ili«l ni] (k IiIuhJiiUii Jednote. J*4ontloo clnaiUo: "Hi.AH NARODA". GLAflNARODA, 7. KIMOVCA, J.912. — - ^ ~ — - " mobil dirjal naprej, še le v bližini j ne objel kot prvega < eha. ki ga je bika je hitrost vožnje zmanjšal, srečal na svojem potovanju. Pri-da bi v polževi naglici vozil mirnoj šedši v Prago, jc Leger ves" ra- živali. V tem irenutku se je žival »plašila. se iztrgata svojpmu gospodarju iz rok ter je skočila proti avtomobilu. Gospodje, ki so sedeli v avtomobilu, so takoj spo- dost en pripovedoval t«i svoj življaj. znali nevarnost, ki jim preti in so )o y kovm-niei aIi pa pri šahtu. hodlsi nakorCne^oli viste izdelujem ti j (]0. popravljam po najnižjih ccnah, * deU trpeinc in zanesljivo. V popravo xar-e sljivo vsakdo pošlje. Uit sem te i»ad lt j IŠČEM DELO. !c7ukaj \ l"m pojIu in sed? v SVO)eir lastnem domu. V popraven viainciv Dobro izurjeni kovač iščem de- kranjske kakor v*e druge harmonike U C0MPAGN1E GENERALE TRANSATL ANTIQUE. na drugi strani hitro poskakali na cesto, ne da bi avtomobil ustavili. V tem trenutku je napravil bik velik skok in že je bil na avtomobilu, ki je počasi vozil po cesti dalje. Kmet se je nyjprvo po strahu zopej pomiril, je dirjal za avtomobilom.' za njim so bežali tudi presenečeni potniki. Ker pa hik nežna voditi avtomobila, je ta zavozil kmalu v cestni jarek in Kdor izmed rojakov zna za takoj delo, naj mi blagovoli sporočiti' na sledeči naslov: John Logar, Box 355. Depue, 111. j (5-7—9) RABIMO od 50 du 75 gozdarjev za delati različna dela, kakor swampiiti. bik je padel v velikem krogu na žagati in goniti konje. Plača je bližnjo njivo, kjer je obstal ne sa- na mesec in hrana. Plača je jmn dobro ohranjen, ampak tudi z vsaki dan. tudi ako je slabo vre-zdravo kožo. Žival se jc dala po me, da je nemogoče delati. Delo Umu dogodku od svojega gospo- je stalno skozi eelo zimo. Ogla-darja zopet mirno vjeti. Avtoino- site se pri: I bil. ki ludi ni bil nič poškodovan, j so potegnili s pomočjo par volov iz jarka. Ktnetič je gnal bika naprej in jt» govoril sam seboj : "'•'ej. glej — sedaj bi se še celo Chicago Lumbering Co., (6-9—9) Manistique, Mich. NA PRODAJ. Radi odhoda v staro domovino i NOVICE IZ. STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Nesreča. rouogu. N» ie 17. avgi I/ Skoeijaua pri Mo »reča se je pripetila >ta. Župuikova kuha lea Ana Lehkovee. doma i/. < 'crk-nice. j« splezala po lestvi popol-hie okiok šest* ure ua kakih pet netrov visoko drevo, tla bi lešui-*e obirala. Kar ji spodrsne, pade ta tla in ostane na mestu mrtva. Sploh sti, leti 1911 in 1912 pri las bogati na nezgodah, revni na iobrotah. Devet jih je umrlo od t a p i zadetih. Kn deček se je uto-»i] \ Radulji. Neki vdove«* je pa-lel ra/ črešnje in se j(- ubil. Dva »ta s«- /adusila. Neka ženska v so lu, kjer j«* imela suhe češplje opravljene. Sod j«' bil pokoncu po->iav|jeu. Hotela je z roko doseči ••spije. Ker pa ni mogla, j«' zlezla ' gornjim telesom skozi večjo >dprtino v sod. a ni mogla več lazaj in se j«* tako zadušila. Dru-ti mladi zakonski mož je izdihnil ivojo dušo pod težkim vozom, ki ■e je nanj prevrnil. Dva sta umrla »d strupenega pika. Neko žensko e pičil gad, nekega posestnika pa • korpijori. Vrhutega j«* slrehi ubi-a starejšo žensko. Nesreča res »ikoli tit' počiva, posebno pri n is Morilka svojih otrok. Nesrečna uati, ki je na Bledu zaklala svoje »trnke, se nahaja sedaj v preiska-.i pri deželnem sodišču v Ljubla-iiščti \ Ha«lovljiei so bili la je duševno popoln Ljubljani pa so drugač nja. Znano je. da j«* ina nesrečne morilke umrla v bluz da pogori ves parnik. Gasilne akcije s<> se udeležile domači mornarji. na pomoč pa sta prišli in prav izdatno pripomogli, da so ogenj zadušili ruska vojna topui-čarka "Done«-" in grška kraljeva , jadrnic;« • • AmphitritePri ga-.šenju sta se ponesrečila en mor* i na r*" Iieopolisa " in en gasilec. < ib,-i sfa odpeljali nezavestna v bolnišnico. Skoda približno cen jena znaša čez lOO.(HM) kron. Umrl je v Trstu po dolgi mučni b«.|ezui poduradnik Južne železnici- Josip Košir. Mož je bil zvest narodnjak in povsod zelo priljubljen. Odlikovanje. Namestništ vo v Trstu je podelilo častno kolajno za -M»letno službovanje ribiškemu na«lzorniku v Trstu Petru Lorini-ju in /.a 2-»letno uspešno delo\a-nje pri požarni hrambi Petru Vu-gi v Kanalu. Tarifne konference v Trstu. V i < iji. rrstu se seslanejo zastopniki jio-| morskih prometnih družb h kon ferenci, na kateri se bodo določili novi tarifi za Jadransko-neinški promet. Pomiloščen je Peter Jakumin i/ Kubeda. ki je bil obsojen pred ;.adujo tržaško poroto smrt na vislicah. Jakumiiiu s«> je spremenila suiifna kazen \ moj bikec rad z avtomobilom vo- prodam za nizko ceno svoj dobro zil v mesto!" urejeni saloon. Prodam samo sa * loon, ali pa tudi s poslopjem KOROŠKO. vred. Najboljša prilika za S!o- venca ali Hrvata. Za natančnejša Ogenj v tovarni za milo. V to- j pojasill,a obrnite se na lastnika: varni Kainerjevi za milo v Beljaku j«- razletel kotel vsled prena-j pet ost i para. Y strojnici se je raz-i širil nenadoma ogenj, ki jc pretil. I da uniči eelo tovarno. Posrečilo; se je domačim delavcem in gasilcem. d; dušili. Kljub (emu pa je napravil ogenj precejšnjo škodo in ročil veliko razburjenja. Predrzen napad v kolodvorski restavraciji v Beljaku. IVed ne-■ lavnem je napadel v kolodvorski restavraciji v Beljaku hlapec Andrej Kluschnig plačilno natakarico Slekovce. Zagrabil jo j«4 za vrat in ji hot«d odtrgati torbico, v kateri je imela denar. Bila sta slučajno sama v lokalu. Slekov-čeva je klicala na poiuoe, nakar so prihiteli uslužbenci. Ko jih je napadalce zagledal, je pobegnil, toda i;a cesti, ne daleč od restavracije, Kii ga v je I i in izročili poli- JoJin Ivanich, 1306 Jcffei'son St., Gary, Ind. (24-S 8x 2x v t) POTREBUJE SE DELAVCE pri vseh delih v strojarni za pod-so ogenj pravočasno za- piate. Znanja ni potreba. Dobra plača in stalno delo skozi celo le-povz- Nizka najemnina za oženjene. Pridite takoj! Proctor, Ellison & Co., (5-8—9-9) Elkland, Pa račucim po delu kakor^no kdo ^ihte^« *3rex nadaljnib. vprašanj. K)KN WENZEL 1017 E- 62nd5tv. Cl^eleai O oglas; Velika izbera slovenskih grafofonskih plošč in vseh vrst grafofonov. Istotako tudi ur, verižic in najrazličnejše zlatnine in srebrninine. Pišite po cenik, ki Vam ga pošljemo zastonj in poštnine oprost! A. J. TERBOVEC & CO. 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. Hamburg-American line, iFrancuskfl pcirobrodn« Direktna črta do Havre, Pariza, ovice, inomosta in PoAtni Ek*pro- c»»~-«»U j „ot LA PROVENCE" /LK SAVOIE" "LA L JIC^AINE' na drm rtiaka am dr«rlimka am dva rliakr Liu bit An-. na č«liri .ii.lrm PoAtnlJparntkt »o,; "CHICAGO" "LA TOURANE" "ROCHAMBEAU" "NIAGARA" OlavB« agenoija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Cheaebroath Ralldinf Parnik i odplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanii^a Itev. 57 ;Nortb River in ob sobotih pa iz pristanišč* 84 North River, N. Y. t FRANCE J 2.sept. 1!H2*LA LORA1NK okt. 1H12 'LA PROVENCE in. sept. 1912 f FRANCE 10. o M. 1912 *LA SAVOIE 2U. sept. 11)12cLA PROVENCE 17 okt. 1012 roxHNA Pi-ovixaa 4 Y EAVM: Parnik i ROCHAMBEAU odpl. z pom. št. f»7 dne 14. s« pt. «d» p. Parnik LA TOCRA1NE odpl. s pom. št. o7 28. sejit. ob :! popol. Parnik "CHICAGO odpl. s pomola št. 57 dne 21. sept. ol» 'A. popol. Parnik 'CAROLINE odpl. s pomola št. 84 dne 28. sept. ob popol. Ftratki r zve*a» zs<»am»v«Bi imam 10 i»* vi|ak» Parniki z križem iinnjo po štiri vijaka ! ze-} RAZNOTEROSTI. Zlati Leger. Louis Leger (Le- ii. I ime ina Ki umrla v j«- bala. da >ei zblazneli in ie /aklal i. |)o-\i ver- ni Iz Ji j.- po n a. N' »polno do v 1 j i« m ko > m) ra' Burja go-mirno in priinsla vprašali, ga je pri-«• ii blcfb . s p pa p«iroča o to«"*ah in pe-ono^pori. r;ivnotako i ŠTAJERSKO. Novi avstrijski patrijet. i/ Ptuja poročajo, da je dobil taniošnji protesiautski \ikar. doma v i-aj-Ini. neki Winkelmaiin. avstrijsko državljanstvo. Utonila je v nekem potoku poleg St. Petra v Snv. dolini dveletna hčerkica posestnice Marije Ko-fuh. fb.teh, j,- iti čez brv k materi u;i polje, pa je padla pri tem v vodo in je utonila. Iz Maribora. Nemci namerava-.j«i zgraditi lilizu Ruške koče na Pohorju svojo lastno kočo "St. H«*ini ichshutte". Pravijo, da soj jim uspehi, kater«- je dosegla Ru ška koča, že neprijetni. Iz Celja. Na Zgornji HudinjH pri < VIju j.. dalje časa "Zdra-I \il" ljudi inki osebenkar Franc Hrovat. Obiskoval je bolnike in jim dajal svoja ".čudotvorna" i V-«lravibi. Sedaj j>o mu pa «>blasti prišle n;i sl«*e res najstrožje gleda 1% na prste. 'Bik v avtomobilu. Smešen do-Ilrvaške- god«*k se j«> pripetil pre«i dnevi tiee cc4i., na okrajni cesti.med Gradcem j n j znani francoski učenjak, je velik prijatelj Slovanov. Kot tak >e je udeležil tudi vsesokolskega zleta in o«lkritja spomenika Frančišku Palackemu v Pragi. Ko se je peljal v Prago, je na postaji Ža- tec na Češkem zahteval sprevod-dosmrtno ie- -i i . .. » , [ ink o«! njega vozni listek, da ga j preščipne. Leger mu je dal karto. Ko je sprevodnik videl, da je vozli listek iz Pariza, se je^spomnil. la bi bil potnik morda Louis Leger ( morebiti ga je videl kje na sliki i ter radostno vskliknil : "Ali. to ste Vi, naš zlati prijatelj, gospo« 1 Louis Leger!*' Leger je ANGLEŠČINA. Mi poučujemo že peto leto an ' gteŠčino potom dopisovanja. Do j bri uspehi. Lahka metoda. Učite! se doma. Pouk lahko traja šest ; ■r ' mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka. Slovenska Korcspondenčna Šola, 1380 E. 40th St., Cleveland, O. Prejšnji naslov: fill9 St. Clair Ave.. S. B. 10 NAZNANItO." Rojakom v Ncwburgh, O., na : znan jam, ol3?.e udnSnoa z* primerne cone; n - f>r«-k<.>sljiva kuhinja in poatre/ t>a. Opremljeni so z vnetni mod«rnimi aparati. Odhod Iz, New York«: 1 VICTORIA LUTSE — odpl. ?ept. 1-». 11. do p. PRESIDENT GRANT—odpl. lsFPpt. 11. do pol. 1 Ct>E VELASI) - odpl, 5. Bopt, 1 o«lrol. , PATVICIA - odpl. ('. sept. popol. j Vozijo tudi v Sredozemsko morje Pametno dela oni, ki v/amf "a v^^lnvalra MATIJA SKENDER, m I o v e ii m k I n o t b r I ji p r h v d t« I k za Ameriko in ntari kraj 5227 Butler St., Pitt.burab. Ta. Prejema in izdeluje: tožbe, polnomoči. »ojaSke pro":nje, kupne in prodame, uguvorp in vso drusre n*»tari*Ue in p r a v -dniške pn=le. Za pri rlelu oško^lov.me iztirja dobro odškorlr i m. fe ne Dravurasno nanj obrnete. N*a »idniji v Pittabunchu ima 5tKH> jamčevir.e za irotovoat in natanOno delovanie %-fieh bvo-ih notarskih poslov. Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York City. tMparne: PhiUiJ. plm, Boston, PittshnTf, Chlcax«, St. I.oiti*, San Francisco. POTREBUJE SE delavce za izdelovanje dog. Max Fischer, 2.">S Lewis Kt., Memphis, Term _(6—8 v d) _ Vj% vsebino tnjih oglMf- « ar«dnilt"tf IŠČE SK može xa delo v tovarnah in Pri nakladanju ter skladanju lesa. Stalno delo skozi celo leto. Naslov : I. Stephenson Co. Trustee«, (16—5 v d) Wclla, Mich. oft .*"* Jot 'fir »o; hi s- v :• o O ša § -:";* -:*:■-:*:- •:*■> & 0 © Prodajam tudi gropho- ^f phone od $13.50 do -$J00.00 in S prejemam razne stvari v popra- @ vilo ter jamčim za dobro delo. j @ Nadalje pobiram tudi naroeni-! ® no za list "Glas Naroda". Rojaki, podpirajte svojega do- ! ^ mačina. ne fia tujca ali celo kri- ! ^ bil t;iko ginjen vsled tega iskrene- vonosca! {»ozdrava železni- Joseph Marinčič, Pre Sedaj je čas da kupite farmo. Želimo da kupite farmo v onem letnem fasu ko se morete naJ-boljge preprif^ati. kaj In kako more na dotiOni zemlji rnsti M(wa a vel. s ta je to najboljši čas. ker v tem mesecu dozore različne vr-st* žita. kot pšenica, rz, ječmen, in koruza, dor'im se proso In ajda jlejrse razvijat... V avgustu dozori tudi nadje: maline. z^'Mlnje VI te 11. save. Avgusta BO v najboljši rasti krompir in drufce rastline z pomoljt irt v.^e vrste sočivja. Prepozno je že da bi vide]) . kako rnM« trava in detelja na naSih bujnih spnožetlh, ker je prva košnja ze pri kraju Videli pa bodete polne svisli in kupe sena. kate-resa niso mo^li spraviti v prenapolnjene svisli. — Povedli vas bomo v okolico Ashlanda. pokazali vam bomo farme, seznanili vas borno a vaslnu rojaki, ki .so že tam naseljeni in z amerikanskiml fartnerji ki žive v tel, krajih že deset, 15 ali no Iet. Vprašajte jih, kar želite da spoznate gospodarske razmere v teli krajih in ako vam bo Se vse po volji, kar boste videli in f uli, potern kupite farmo. Sigurni pa srno da boste tam kupili zemljo, ko boste zvedeli vse, kar vas je zanimalo" Mnoci odidejo pogleda t farme v druge kraje preje predno pridejo sem. kupijo pa tu in ne drugj«. Kar je najboljgi dokaz, da so zemlja in gospodarske razmere krog Ashlanda veliko boljše kot drugod ker bi si.er ljudje ne kupovali tukaj zenflje. Ako torej nameravate ku piti farmo, ali sedaj ali pozneje, pišite nam po vzorce našega glasila •Coods Colonist". Pošljemo vam jih brezplačno ter vam Jih bomo po-šiljah vedno, kakor hitro izide nova številka. Ta list vas seznani z gospodarskimi razmerami v teh krajih, kar bo velike koristi za vas ka-iar se enkrat naselite v teh krajih. ' 1 he James W. Good Company, Ashland, Wis. ga m Ogrskega. Kar s*- ne mor»- v.- nič drugega reči. trlinstatfuom, kateri bi lahko imel kakor da s«* IkmIo h«dj zahtevala tudi slabe posledice. Nek kmetic bela vina in fino grozdje, črno pa j^ual po omenjeni cesti na vrvi! manj. mladega bika. kateremu, ker ni Velik požar na Lloydovem par- bil hud, ni zavezal oči, kakor je ! niku "Leopolis", Dne 11». avg_ jc to drugače v navadi. Kar pa tudi i/brulinil v tržaškem pristanišču tako dobrosrčnega hika lahko i na Lh»ydovem pomolu požar »m spravi v jezo. to je avtomobil. — Lloydovem parniku "Lenpolis". Tudi ta bikec se je povspel kvi-i Požar je uničil v kratkem času ko je slišal pihanje 'huphiip'i vse prostor«' prvega in razreda in vso opravo drugega bližajočega v prvih ravno avtomobila. Ako-1 je kmet vsled previdnosti; Nenavadna bolezen. Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadnih bolezni, vzroka teh se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsili znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled* kakega nereda prebave. Za-more nastati radi bolezni v želod-u, jetrali ali črevesih. slabi krvi ali slabili živcev: Take osebe večkrat poskušajo razne zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. To kar one potrebujejo j«' t" znano zdravilo, ktero vpliva na vse pnbavne organe, IZČISTI CELO TELO IN KREPI CELO TELO, NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO. To :-.dravilo. ktero morejo rabiti vsi člani družili® in ktero vi morete rabiti v vsili slučajih, če s slabo počutite, je dobro poznano TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO. To naravno zdravilo, ktc-o je nan-jmo i/ grenkih zelišč, ir rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč nerednostih prebavnih organov, kteri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabit pri BOLEZNIH ŽELODCA IN ČREVES, ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI IN NERV0ZN0STI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKIH IN KRČIH, VZDIGAVANJU IN K0VCANJU in pri vseh takih boleznih, pri ktčrih je znak bolezni, izguba teka in slabost. ELIXIR. BITTER-WINE V LEKARNAH. razredih. Bila je velika nevarnost.dajal znamenja, vendar je avto- ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Delo prve vrst«, C«no nl7,k« F. KERŽE CO. 3616 S. LAWNOAIB AV«„ CHICAHO IU. ^LOTENSKE CENIEJ6 POŠILJAMO ZASTOFJ, JOSEPH i (333-1339 SO. tSHlANO AVE., I jO - 1S &&&&&&& TRINER, CHICAGO, ILL, B ^ iffc @ © © & & & & e & © m m © & & B & Cr ^ m m m ® & iVe & m O m B te B m ^ & b b b m © & * m m & ** J "J * .......... ...... QLAfi NARODA. 7. KIMOVCA, 19iz. Slov. Delavska Podporna Zvoza Vstanovljena dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Pennsylvania, s sedežem v CONEMAUGH, Pa. GLAVNI URADNIKI: PTMBMlnlk: MIHAEL ROVANSEK. R. F. D. No 1. Conem««»» Podprelašče* pobirati naročnino za Glag Naroda ✓ * in izdavati pravoveljavn* potr- ! Cf&S* , i dila, ter ga rojakom toplo pripo- V i/ \/i jročamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. POZOR ROJAKI! KDOR VIDI, KUPI. V jednem samem tednu, zadnjem v juliju, so kupili sledeči rojaki zemljišča: Joe Taucher, Kock Springs, Vyo., Louis Li-par, Rock Springs, Wvo., George Ruj • pe, Iron wood, Mich., Anton Sterk, Iron wood, Mich., Mike Krulej, Castle Gate, Utah, Frank i in John Fik. Rock Springs, Wvo. ! Ali ni to zadosten dokaz za do-ibroto zemlje, kraja in podnebja? Ce želi« živeti med svojimi rojaki in biti kdaj v resnici samostojen, piši ali pa naravnost pridi v i Chicago, 111., tam pokliči številko telefonu Lawndale 744!», pa pride kdo po te. Plačamo vožnjo na 40 i kupljenih akrov. Pridi saiu in poglej in se ne daj vabiti v kra-jje, kateri niso za-te, ali pa med j ljudi, kateri so tujci. Iščemo sa- :-: Zadnji dnevi Pompeja. Z(JOl>OVI>SKI «OMA%. Angleški spisal: Lord Lytton-Bulwer Zli "GLAS NARODA" p r e v c I CJ. POTWATO. INavodilo kako se postane državljan Zjed. držav je dobiti povravljeno za pet centov. Uprsvništvo "Glas Naroda". Fa.su se mi j« posrečilo i z -najti pravo AlpentinUtu-ro in Pomado proti izparia- . , , , . - - nju in za raat Iaa. kakorsne se ie..3knn fro iti In dolgi lažje reaniS-no poi.olnoma zrastejo In m bodo Teč Upadali, ter ne niveli. Ravno tako možkim v 6. tednta km ni brki popoln-jm* 4ih.e take ljudi. — A mož je bogat — in pod krinko zbrane pobožnosti je potomec starih egipčanskih kraljev zasmehoval brezsmiselno glumačenje nekdaj tako po- Ako se je kakemu našemu naročniku Pratika sa letošnje leto zgubila ali raztrgala, naj nam piše karto iu mi mu jo pošljemo "Glas Naroda." moja dolžnost j.-, da varujem bogataše. — Kaj pa mislite o novi i '^nibnega skrivnostnega češčeuja .»dgovor čakate.'" veri. ki ima. kakor slišim, tudi v Poni pe ju nekaj pristašev.' — Govori da obožujejo nekega židovskega boga. — Kristusa."' "To so 1.- sanjači!" je rekel Clodius. "Niti enega uglednejše-fi moža nimajo med seboj. Pripadniki t«- veri- so sami reveži in ne vedlieži." "Ka1«-r.- j.- ireba pribiti na ki i/.." je jezno vzkliknil Pansa. " Tajijo .lupit ra iu Venero! Na/arenee je le drugo ime za bogotaj-«-<•. Naj le dobiiii enega v roke!" Nato je nastal v pregovoru premor. Le godbo je bilo slišati... < loduju je pa kmalu jelo presedati to molčanje. Pričel je zopet vabiti (ilauka. naj prične vadljati. To j. proii|»e z dni;cl-no Indianapolis. W. Va., v Selšček; I T,ul" v Gašper Oeepek RED STAR LINE. Piovltba mwd rsiew Yorkom In Antworpom Redoa tedenska isti a potom poštnih paraikov i brzooarniki na dva vijaka. je od-kaj Sko i jo loko; ri osi ji Steinberger iz Conemautrli, Pa., v Ilirsko Bistri j Calumet. Mich., v Brinje; Albert aturiialijah. lneseea «leeeinbra. "V tvoji navzočnosti ne umre postati igra nevarna, ^ ni i 1 Clodius. ki se je hotel laskati edilu. " Počiikiijuio koue;i i»bt*tla." je rekel (ilaukus. ki se ni nit rad • m 1 loč i I /.a ijrro. i lodius pa le nerad udal v to. Sužnji so medtem prinesli na mizo preti vsakega uosla vrč vina. "Poskusi enkrat tega 1 "Ni posebno star. predelno I.ostand kot nas v^. | iz Milwaukee, Wis.. v Železno ' Zelo dober je. |»- pripomnil Pansa. "le inal Ind.. v Vipavo; iz Milwaukee. Wis.. v Sehon- st"iu: Stefan in Ivka Jankovič iz Chicago, III., v Petrin je; Ivan LAPLAND 18.69* tot F2NLANL 12.185 ton Dobi) sem iz mo pridnih rok. Sto dolarjev ta- WashinKtona . . J zasvo.iezdra- kaj na vsakih 40 akrov, ostalo vila s.-rialno - . . . ' številko, k te- mesečno po 10 dolarjev. Ne boš so z d r a vila kesal, kakor se ne kesujo tisti, ?™niin ko-iki so že letos naseljeni, ker bodo i,aeli že s Prvim Pridelkom zemljo plačano. Ne zdiliuj nad draginjo in odiranjem, če si lahko pomagaš. Torej pridi, ali pa piši prej na lastnike: Krže Mladič Land Co.. 2616 S. Lawndale Avenue, Chicago, III. RAZGLAS GOZDARJEM. Stalno delo dobi za dalj časa 1000 mož. Delati drva po $1.10 od Corda. Oozd je lep iu v ravnini. To velja samo gozdarjem. IVlo je od Cleveland Cliffs Iron Co. Lumber Department, Marquette. Mich. Za pojasnila pišite na naslov: Tony Zuidaršic, R timely Valley, Rumely, Mich. _(17-»—16-9) DELO DOBI 60 mož za delati drva. Cozd je v ravnini v Potato Creek. Plača od kvarta ali klaftre $1.20. Izurjeni drvarji lahko zaslužijo od $2.50 do $:j na dan. Potreboval bodem tudi nekaj mož na "silit", plača je $1.50 in prosta hrana. Hrana stane 60e i:a dan. Pisma se pošiljajo na: Louis Kraitz. Box !>.">. Port Alleghanv, Pa. Ji) McKean Co. 12.1H5 tor VAL»I^kl>VND " 018 ion naj co: Fran Knez iz Cleveland. O., v Stan°ei Pittsburgh. Pa., v Se-Vič: Manda Platiša z družino ^ I "ozeue x Rok Lesar iz Venona. Pa. ZEELAND 12185 ton. v liloke; Ivan Božič iz Kratk« in udobna pot *.a potniKe> Avennjo, oa Ujcmno, niovenako, HrvaUa I Pa., v Trnovo; Martin Mali iz !®*niika «vexa v Belo cerkev; Jos. \ enona. in Oalictjo, kajti med Antwerpom in iaQena"anirt)i dei«'»mi |e dvojna direktna i veža jedila ter postavila/iu Josipiua Kramar z družino iz . | Milwaukee, Wis., v Solčane: Jo-r.e,lolla'. Pa~ v r,t'10 ^»'kev : .Jos. Pos«bno se se atrbi u udoboost pouinui mco*ro7i*. lreiti raarao oo«u»n Straus iz \ enona. Pa., v Graho- malih kabin sa 2. 4, 6 in b potniko*" Za nadajjoe lnforaiacije, cen« in ▼ošme l.atae oorniti «« i« na< a Le/.bijea." je rekel Salust proti Pansi.Lip Kajgelj iz Milwaukee. Wis., v je odvrnil (ilaukus: "vemlar ga je ogenj j Kj.alIj . Reza Piskernik z družino VO: Allt.w" FatU1' ™ Trinidad. Colo., v St. Peter; Anton Rado- ejo Hotter je. p- |iripouiuii i'a usa. "le malo prevee ima okus po smoli. "Nismo st- izvolili kralja zabave." j«- vzkliknil Salust. S «i j ur; ne pot r« Wujeino. j.- rek«! »ilaukus. "Ali niso vaši o.-, i j.- pris.gli. da ne bodo nikdar več slu šal i kralja.' Ali hočemo b:li manj pi<>s»i kot si> bili vaši očetje' Poslušajmo rajše pesem, ki sem jo zložil včeraj. Pioskml j« \ roki m godri >o jtričeli peli iu igrali grško pes'm, k"j»- živahni uapev s«» \si občudovali. Po koneaiiem predavanju s» j«- prieela vnovič /ribava. "Pesem ima č i.si o jotiični značaj." je rekel Clodius. "A glej! S. • 1 a j mi j" padlo nekaj v glavo! Pijmo na zdravje Jone!" "Jon^ Ime je gršktt. je rekel (ilaukus. "Z veseljem pijem na njeno zdravje. Kdo pa je ta Jone?" "Ako bi ne bil prišel ravnokar \ Pompej. bi zaslužil, da te bi-lamo radi tt nevednosti." je pripomnil Lepidus. "Kdor ne pozna »'one. ne pozna največje krasot.- tega mesta." Res j. i/.vaurediio lepa. je dejal Pansa. "In kakšen glas ima''' "Skoro t * i rekel, da st- reil i s samimi jeziki slavcev." je rekel ('lodius. Po\ ejle mi v«-ndar, " je prosil Cilaukus. "Bodem tor- j ja/ gttvoril." je pričel ('lodius. ".Jone je tujka. k: ji prišla pred kratkim < asom v Pomp- j. Poje kot Salo in igra na vs. instrument*'. Očarljivo j.- krasna. Njena hiša je najpopolnejši.. k;;r iih moreš videti v Pompeju. Zelo je bogata in tudi radodarna. 1'orej skrlie njeni Ijuhimei. da ima lepe dohodke." je rekel (ibiukus, "in lahkti zasluženi denar gre tudi lahko iz žepa." "Njeni ljubimci.' — T kapljo; Marko Crungel iz Sunny Side, I tali. Črnomelj; Gertru-da Kreutzmayer iz Brooklyn, N. V., v Kočevje; Angela Kuševič iz Lackawanna. N. Y., v Staro goro; Fran in Ana Svetlin iz Spokane. Wash., v Zagreb; Margareta Skender iz Warren. Ark., v Škrat; Josip in Ana Baučar iz Brooklyn. N. Y.. v Delnice; Hi ja. Rebič z družino iz Newburgh. N. V., v Generalski stol; Ivan Tro-ha iz Moon Run. Pa., v Vrhniko; Ana Grgurič z družino iz Tyrone, Pa., v lvai^lovac; Ana Eržen iz U. S. v Škofjo loko; Marko Gegorie iz Williamsburg, Pa., v Zatubic; Stefan Huttar z družino iz Ely. Minn., v Semič; Ivan Molek iz Tyles Springs. 111., v Slanino vas; Fran Stupar. Anton Krese-vič in Josip Kresevič iz Garrett. Pa., v Re« :ico; Raymond Giaco-nclli z družino iz Sheboygan, Wis., v Trst; Anton Mramor iz Burner, W. Va., v Cerknico; Iv. Mlakar iz Burner. W. Va.. v Stari trg; Fran Brnar iz Burner, W. Va.. v Ilirsko Bistrico; van in Fran Starič iz Sheboygan, j Wis., v Trebelno. Vsi gori omenjeni potniki soj kupili parobrodne listke pri tvrd-j ki Frank Sakser. «2 Cortlandt i St., New York, N. V. t* Bioaflwaj >EW YOPK <44 S^ate Street BOSTON. MASS.. 70S 2nd A»t.,"l 5EATTLE, WASH. 1319 Walnut Str««*.* PHII ADELPH1A P*.. STAR Uir^K. BREZPLAČNA POJASNILA NASELJENCEM. Našelnik, ki misli, fla je bil ! osleparjen ali ki je bil okraden j ali oropan, napaden in ranjen, za peljau pri iskanju dela, opehar-i j»n pri nakupu zemljišča ali hiše, pri vloženju, pošiljanju in menja-1 nju denarja, ali ogoljufan po ka-j kem notarju, pravniku, agentu i vožnih ali železniških listov, eks-| presmanu, v kakem hotelu ali naj kak drugi način oškodovan, dobi i v tej državni pisarni sveta in po-1 moči. Ravnotako posredujemo1 vsakemu zasluženo plačo, ako j isto sam ne more dobiti. Dela sicer ne posreduje urad, Anton pli vsakemu naselniku da napota '»306 "F** StTMi.N. w WASHINGTON. D. C 21» St. CbarU« Stmt. MFWOPIF.AN«! > N W. c or. WohiagtoD & LaSa' CtlltAOli. ILl.. 300 IacuI S*r*ot ST. LOUIS. MO L 2Jo Mcl>viiao( An WINNIPEG, MAN- S A N FRAfTcJsCO*!cAi_ 1121 So. 3rd Street. MINNEAPOLIS. MIN - _ 31 Ho.pitmT Street. ! MONTREAL, OOFi VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I Vsak potnik, kteri potuje »kozi New York bodisi r stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI 8L0VENSK0-HRVAT8KI M O T E L, AUGUST BACH, .45 Washington St., .. N« York, Corner Cedar St. Na razpolago «o vedno žist« ;»obe in dobra domač« hrana po nizkih cenah. A v »ts-o« Auifrikanska črt* . preje bratje Cosullch | naipripra»neiš2 In fiaicen»]ša parobrodna Črta ^a SUvence m Hrvat* je ravno uganka. Jone ima le eno j Prnetič iz Burner, W. Va.. v Ilir-!^° zanesljivih posredovalnic in ko: Previč krepostna je. t eli Pompej leži pred njenimi noga-|sko Bistrico: Fran Mcling in l.ii.a vendar •uma niti enega ljubimca. Niti oinožiti se noče." jlojzij Humor iz Burner W Va ' radaj navedeni novi paro- Colo., in okolici naznanjamo, da qe za tamošnjo okolico naš zastopnik g. LOUIS COSTELLO, Salida, Colo., Xovi parnik na dva »ijaka 'Maitha shikotoisr- S^sgiiiarna vožrvfa med New Yorkom, Trstom in KeSs&. Cene voznih listov iz tiew Torka za UL razred m TESTA.................................. LJUBLJANE Sodražico; Peter Govednik iz naročnino za Glas Naroda in na- J ročila za knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo^j Upravnigtvo Glas Naroda. / brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAUBA, MABTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA. KAISEB VRANC JOSEF I. Phelps Bros. & Co. - •«5.00 - 86.60 3&0C 36-2C 86.2« REKE..., ZAGBJBBA..,............................ KARLOVO A ................. Sa Mariha Waahl^i ^' ^M tU IL RAZRED do TRSTA ali REKE: Martha Washing *65.00. drugi «60 do $66. Gen.Agents, 2~Waahmgton Street, NEW YORK.