256 Raznoterosti. ker je tukaj živel dolgo časa. A niso ga pokopali prav v Parizu, ampak v Montmorencvu, kakih 15 kilometrov od Pariza. Ker so pokopali tukaj še druge slavne Poljake — prognance, hodili so sem Poljaki radi spominjat se svojih pokojnikov. A hoteli so. naj počiva pesnik v domačih tleh. Zato so dvignili 28. junija njegovo krsto na Francoskem, in 4. julija je dospela v Krakov. Slovesnost je bila velikanska. V Krakov je došlo nad 80.000 tujcev, vencev so poklonili svežih 444, srebrnih 23 in celo tri zlate. Zastopana so bila vsa mesta in društva. Pa ne samo v Krakovu so tako slavili pesnika, ampak tudi drugodj po vsi Poljski. Vse se je radovalo in tudi svetlemu cesarju se je izrekla zahvala, da je dovolil to izredno domovinsko praznovanje. Naj hranijo tudi te vrstice spomin ljubezni poljskega naroda do tega svojega pesnika. Druga slika nam kaže Kremlj. Na najvišjem griču sredi Moskve se dviga poseben del mesta; ta je obzidan z visokim, do poldruge ure dolgim obzidjem, katero ima petero vrat: imenuje se ta del Kremlj. Kremlj je nekako mesto iz cerkva, samostanov in palač. Med 32 cerkvami kremeljskimi so najimenitnejše in najlepše: cerkev Marijinega Vnebovzetja, kjer se. venčajo ruski carji, nova cerkev Izveličarjeva in cerkev svetega Mihaela, v kateri imajo svoje grobove Ivan Veliki in mnogi drugi carji. Izmed samostanov je najslavnejši in najbogatejši stari Lavrin samostan. sedaj »Čudov« (čudežev). ki je bil ustanovljen že 1. 1365. Med palačami se odlikujejo: stara carska palača, kjer so prebivali prejšnji ruski vladarji, nova Aleksandrova palača in pa carska zakladnica, kjer se hranijo državne dragocenosti. Nad strehami cerkva in samostanov se pa vzdigujejo visoki zvoniki z velikanskimi zvonovi in veličastne kuplje. ki se s svojimi živo pobarvanimi strehami vidijo daleč na okoli. Med zvoniki je najvišji »Ivan Veliki«, ki meri 291 čevljev (87 «*.) in ima 22 zvonov; eden izmed teh tehta 140.000 funtov in buči čez Moskvo, kakor bi gromelo v daljavi. f Ivan Mažuranič. Največji hrvatski pesnik in nepozabni ban hrvatski Ivan Mažuranič je izdihnil svojo dušo dne 4. avgusta okoli 11. ure dopoldne. Hrvatski narod žaluje in ž njim žalujemo i drugi Slovani ob grobu pesnika »Cengič-age«. Ne moremo mu še danes postaviti v tem listu dostojnega spomenika, a postavimo ga v prihodnji številki. ..Matica Hrvatska" je imela dne 27. julija glavna skupščino pod predsednikom Tad. Smi-čiklasom. Dohodki: 25.571 gld. 76 kr. in prav toliki so stroški. Udov je za 1889. 1.: 7208. Popravki. Rade se vrinejo tiskovne pomote, dasi urednik skrbno pazi. V 7. štev. čitaj na str. 224 v »Naše si.«: mesto 13. julija 31. julija; m. rojena 1866 čitaj 1868. Narodno blago. Belokranjski pregovori in reki. (V Adlešicili nabral I. Š.) Dar dara gledi. Bližje so nedrije nego usta. Kar ni o piru, i ni po piru. Piruj ali miruj! Sita mačka ldvica, gladna tatica. Sita mačka ldvica, gladna sinaha tatica. Mačka je snaga pri hiši. Kadar mačka najbolj žmi, treba je lonec pokriti. Navada je lahka, odvada teška. Vsaka buča za svoj kdcenj drži. Vsak je pod svojim kriljakom gospod. Kar Bog da\ s tem v torbo. Kdor je dužen, je tužen. Pnmetku se i dete veseli. Gizdav berač nosi prazno torbo. Jezika ne bolijo noge. Na zlo je lahko naleteti. Vsaka trta ima svoje dete. Zabadava je človek, ako nima kriljaka. Par para išče. Vsako selo ima svoj glas. Drobna deca, suha toča. Kadar pamet dojde, sreča projde. Sto ljudi, sto čudi Bolje je sto ljudi nadčliti, nego jednega naprositi. Dobremu človeku teško para dobiti. Mladost liidost. Potreba je vsem draga. Dobro jutro nikija, z Bogom pamet! Pri šivilji ni svile kupovati. Kdor svoj govor zataji, sam sebe zataji. Kdor se na petek rodi, nikdar srečen ni. Kdor se utaplje, maha se lovi. Kada grmi, ondi i pada. Bol dojde z valom, a projde z lasom. Vse je bolje nego glad. Denar ima broj. Sem brez denarja, kakor Bog brez brata. Še Božjega groba neče nihče zabadava čuvati. Ni vsak moški, ki kriljak nosi. Lep glas se čuje daleko, a grd ioš tri put dalje. Kdor smolo v rokah nosi, se ga rok prime. Vsak lončar svoje lonce hvali. Gruden — malo uljuden. Domača gora — najbolj zelena. Trop je mati vinu. Nezvanemu gostu je za vrati mesto. Ki priklati, ta priplati. Pri grošu ni prijatelja ne brata. Gladna vrana ne pita site. Kdor gre s pametjo po svetu, daleko pride. Zaupan greh je najgorši. Levo v jamo — desno v ogenj. Z brano je teško po svetu hoditi. I brojeno ovco vuk odnese. Cena: Za celo leto 2 gld.; za pol leta 1 gld. Uredništvo in upravništvo je v Harijanišču. Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe. Tiskala »katoliška Tiskarna« v Ljubljani. BELOKRANJSKI PREGOVORI IN REKI. V Adlešičih nabral J. Š. Tiha voda obrove podjeda. I mrhunec je na svojem Jak. Izza panja lahko je streljati. Glad nima oči. Ki hodi po selu, dobi po čelu. Tat i vuk sta vsako dobo zrela. Ki ima kratke lase, se hitro počeše. Sestrine robače se i na plotu karajo. Kde se odjemlje, kup se ne dela. Konj mora pri jarmu stati. Kala ne hodi pit, kada imaš čiste vode. Prvega prosinca i zadnjega sušca je najhujša zima. Kada stelja (praprot) tri puti pozebe, onda je dobra letina. Bodeč — smrtni otec. Spomladi jih osem (dni) moči, a jeden (dan) suši, a v jeseni jeden moči, a jih osem suši. Dober nauk do smrti ne škodi. Ni ne glasa ne glasnika. Dota projde po potu, a žena ostane v kotu. Ki ni bolan, ni Bogu povoljen. Kakor delal, tako završil. Vsaka so usta na dobro odprta. Ptuje peči so mrzle. Vsak cigan svojega konja hvali. Nad medveda se ne gre s šilom. Kada mačke doma ni, so miši gospodarji. Sloga je od Boga. Kada grmi onda i pada. Došli so bedaki po zijake. Od povojca — do pokrovca. Na hvaljene jagode je treba male čajne. Veliko drvo ne more na en pot zgoreti. Teško hiši, kde ni po letu cedilca (da se mleko preceja), a po zimi palilca (ki prasca pali — torej kjer ni po letu mleka, po zimi masti). Kde se služi, tam se halja kroji. Gori je visoko, doli trdo. Trn se izza mlada špiči, da ne žabi na starost bosti. Dokler je čep pri sodu moker, vsak mi je boter; kada je čep suh, je vsakdo za me gluh. Vsaki naj na svojem mete, pa bo po vsem čisto. Ki šiva in para, ima dva kvara. Vsak berač zna zjutraj, kde bo zvečer spal. Bolje ikaj, nego nikaj. Burklje krevljo dobijo. Ki nima o sv. Filipu in Jakobu še za voz krme, ni gospodar svojemu blagu. Od enega vola nista dve koži. Sila silo goni. Šiba mašuje, pamet kraljuje. Laž ručkuje a ne večerja. POZIV. P. Ladislaus Hrovat, zaslužni slovenski jezikoslovec, profesor itd. ter P. Flo-rentin Hrovat, znani mladinski pisatelj in ljudskošolski učitelj, oba rojaka tuhinjska, pač zaslužita, da se jima postavi v rojstvenem kraju skromen spomenik, oziroma spominska plošča. Zato se podpisani odbor obrača do vseh čestilcev in prijateljev zaslužnih pokojnikov s prošnjo, da naj blagovolijo v ta namen po svoji volji in zmožnosti prispevati z denarnimi doneski, kateri naj se pošiljajo na naslov: Gdčna Pavlina Rusova, učiteljica v Zgor. Tuhinju, pošta Laze pri Kamniku. Imena darovalcev se bodo objavila po časopisih. Odbor za spominsko ploščo. 164 ki je sinkronistično urejena in pisana za izobražene, a ne za učene bralce. — Ob Tolstojevi smrti so se cule razne sodbe, Hauptmann ga imenuje „drugega Savonarolo", Paul Heuse naziva Tolstojev beg v samoto „pozo\ Maks Harden „teater", katol. literarni historik Rdolf Stein naziva Tolstojevo pisateljevanje zadnje dobe „erbarmliche Komodie". — 28. februarja je umrl pisatel Friderik Spielhagen. — Spisal je znane »Problematische Naturen", „Hammer und flmbos", „Sturmflut". Slovi kot zastopnik ..sodobnega romana" in se poteguje za „jaz-obliko" romana. — Kot kuriozum bodi omenjena Kari Mageva obdolžitev, da jeMaeterlinckprepisoval iz Heyseja. — Arno Id je podal v „Allgemeine Bucherkunde" izboren pripomoček za bibliografično zbiranje virov in gradiva za posamezne stroke. Delo sega do najnovejše dobe in j> v tem oziru edino svoje vrste. — Te dni se je igrala v ljubljanskem nemškem gledališču prvič, kar stoji Ljubljana, nemška premiera: Dr. Schoppla drama „Der Preis". Pisatelj obravnava „jury in nagrade" pri literarnih kon-kurencah satirično in raz-vozlja konflikt v genreu veseloigre s staro tehniko. Delo je propadlo. Francozi. G e o r g e Ohnetov historični ro-man„PourtuerBonaparte" kaže velik kompozitoričen in pripovedni talent. Leon Daudet rešuje v „LaMe-sentente" zakonski problem s pomočjo vere. — Georges de Porto-Ri-chejeva drama „Le vieil Homme" je sijajno uspela in velja Parizu za velik literaren dogodek, sujet je seveda pariški. — Talili a de analizira Balzaca, češ da izvira vse, kar je napisal, le iz njegove ničemurnosti in sovraštva proti demokratizmu. — Geigerjev roman „La Reine Amoureuse", ki obravnava sodobno snov ljubezni knje-ginje do nekega bibliotekarja, je vzbudil ostro polemiko pro in kontra. — Sicer pa med Francozi sedaj ni opaziti veliko resnega literarnega stremljenja. Zdi se, kakor bi francosko slovstvo, zlasti dramatika, bila le konkurečni boj za enodnevno slavo. Italijani. Novi Tartufarin roman „Eterne leggi" se vrši ob Adriji; ozadje so socialne razmere, okvir strastne erotične zmede, zrno razmerje med graščakom, kmeti in delavci. — Teresah „11 Cuore ed il Destino" je resignirano delo nadarjene pisateljice, ki se odčasadočasa znosi nad človeškim delovanjem in stremljenjem v satiričnih pointah. Gabrielle D'Annunzio piše „mistično dramo", „Sv. Se-bastijan", v kateri naj neka pariška baleteza igra naslovno vlogo. — Menda piše delo zato, da umiri svoje upnike in da mu ne bo treba sleči suknje Sardanapala. Snobizem, reklama in frivolnost so njegova sredstva; k temu štejemo tudiPasse-rinijevo „Dizionario D'flnnunziano", ki je nekaka enciklopedija vseh nenavadnih besed, figur in stilističnih apartnosti D'Annunzia. Angleži. Wellsov „The New Macchiavelli" je političen roman, ki ima za konfikt politično kariero poslanca DR.ANTE BAUER zagrebški škof-koadjutor in njegovo verolomno ljubezen. ~ Delo sicer ni povsem posrečeno, a je resen roman.— Noblesov „Chains" obravnava pod krinko ljubezen portugalskega kralja do amoureuse Gabu. — Kljub aktualni vsebini ne hlepi delo po frivolnih efektih, ampak rešuje problem psihološko. — Zelo hvalijo novele Pattersohnove, ki je postal namah slaven. Njegova moč tiči v risanju kmeta in narave, kar je pri Angležih redek dar. — James, slavni romanopisec, je s svojo dramo „The Saloon" propadel; mladenič, ki je odločen za vojaški stan, postane duhoven po poklicu, zato ga zavržejo starši in nevesta. Vzrok propada je najbrže revno dejanje in prevelike psihološke finese. — Ridgejeve „Light Refreshment" so povesti iz najnižjih slojev. Gorka ljubezen pisateljeva do teh trpinov, fini humor in umerjeno realistično slikanje označujejo delo. — Leta 1910. so izšle na Angleškem 10.804 knjige, od teh jih je v prvih izdajah zagledalo beli dan 2336, in sicer 1806 romanov ter 200 literarno-kritičnih del. Homunkulus. Belokranjski pregovori in reki. Bog ne daj s koli (vozom) na peč! Bog ti se ne daj zoholiti, niti iz oholije na niš dojti! Hrastov les nima brata. Kada je Božič vani, je vuzem v hiši. Kada je vuk v selu, ni dosti spanja. Kada mlade kite (veje) odganjajo, morajo stare odpasti. Kadi ni slog, tam ni Bog. Kaj je više (več) vredno od uši, dobro je digniti (pobrati). Kaj stojiš, ko da si došel soli prosit! Kako se gusla, tako se tanca. Ki k soboti delo špara, ni vreden, da je v njem para (kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri). Ki počasi hodi, daleko dojde. Ki se pozimi dobro hrani, se poleti lahko muham brani. Ki pita (vpraša): „češ li"?, ta ne da. Ki zadere, ta pobere. Kako je živel, tako je zaživel (končal). Gorja zanaščina, nego je samščina (ne zanašaj se na nikogar). Groš, kega človek doma dobi, naj ga poljubi. Lažec i tat se skupa pajdašijo. Na kumov plot se je grdo opreti (grdo je kumstvo zlorabljati). Ne moli se k onemu Bogu, ki ti pomoči neče! Ne pritiskaj se k mrzli peči! Od rana do mrkla (od jutra do noči). Pazi o veliki maši, s čim pojdeš veliko soboto k maši! (iz česa boš imel speči kruha, pogačo za „žegen" veliko so- soboto, t. j. pšenico spravi že o mlatvi). Pes on, ki je, i on, ki gleda (ničvreden je ta, ki je, pa potrebnemu ne da, da bi ž njim jedel). Pes pesa ni još ugriznil (kavka kavki ne izkljuje oči). Slaba ovca, ki svoje vune ne more nositi. Trn, ki kani bosti, izza rana dobro bode. V njem ni moža, kaj ni v buči soda. Več velja ranek, nego celi danek (rana ura, zlata ura). Voli se veselijo, kada krmo vozijo (ker takrat niso gladm), a ne kada vino. Vsakemu človeku je smrt za petami, a hajduku za vratom. Za zajčjim gnojem neče nič rasti (brez gnoja nič ne raste). Zetovlja streha kmalu procuri (na zeta se ne zanašaj dosti). V Adlešičih zapisal L Š- Belokranjski pregovori in reki. V Adlešičih zapisal J. Š. Bedast je, ki na tla pljune, pa pljunek poliže, Bolja i stara čižma, nego gola noga. Bolji so ranki, nego celi danki (rana ura, zlata ura). Brez ciganke ni gatanja (vedeževanja). Brez straha i vuk v loži ne živi (vsakdo je komu pod strahom). Česa imaš najviše (največ), tega je treba najbolj čuvati. Duge zaroke, gotova omržnja (po dolgi zaroki navadno ni poroke, ampak hudo sovraštvo). Gospodska služba je nastavljena, a ne zaglavljena. I jakemu volu jarem pukne. Kada je velika maša v kalu, je mala maša v prahu (če je o veliki maši obilo dežja, je o mali maši suša). Kako beže na Telovo s pahi, tako v jeseni s plahtami (če med telovsko procesijo začne deževati, da morajo bežati s pahi (cerkvenimi zastavami), bodo morali bežati v jeseni s plahtami (ruhami), na katerih sušijo kake pridelke, na pr. proso, fižol in dr. — Ta pregovor imajo na Preloki), Kakovo drvo, takov i sad. Kar je zasipano, naj se izmelje. Ki s pasi lega, z buhami vstane. Ki se ne povrne, ta ni božji (zveličan). Ne gleda se na psa, nego čij je (zaradi gospodarja se še psu prizanaša). Nečem si pred vrata trnja metati (sam sebi škodovati). Nesreča ne orje i ne seje, a zmerom zanje. Posojilo vračka gleda. Pošten račun, dug žitek. Pozna se, iz ke vode je sir. Sam — kaj okleščena lipa, Sto ljudi goni sto čudi. Štruklji po svetu porenejo (poženejo), žganci pa streho proderejo (rekel je skopuh, ki ne privošči svoji družini nič dobrega). Veži otca ali mater, samo dobro veži (kar delaš, delaj dobro). Vince — sredozimce (sv. Vincencij, 22. januarija, pade v sredo zime). Više je vreden lep glas nego svilen pas, Vsaki bo došel na svoje kolo, Zabadava i steblo, kada je ozeblo, Zagovori (obljube) so teški odgovori (ako se ne izpolnijo — obljuba stori dolg). Zajec gnoji, zajec i zanje (prim, za zajčjim gnojem ni kruha =r brez gnoja ni pridelka), Listnica uredništva. O Stanku Majcenu, našem sotrudniku, so prinesli časopisi dne 19, novembra notico: »G, Stanko Majcen, praporščak v rez. pri 27. pešpolku, je bil dne 30, oktobra zaradi izrednega junaštva odlikovan z veliko srebrno medaljo za hrabrost. Praporščak Majcen je od prvega dne našega vojskovanja na severnem bojišču ter je neprestano v bojni črti,« Popravek. Str, 375, v 2, opomnji prvega stolpca beri »s e s e reconciliare , , , « namesto »vere - . ,« Podpis pod to oceno se pravilno glasi: Ivan Grafenauer, — Na str, 350, je izostal nad »Dekletovo pesmijo« Joža Lovrenčiča skupni naslov: »Fragmenti iz Trentarskega študenta«, ©= 412 "ETOS x" šcpax', ix t' 6vo|ia;s* dai|j,6vis, cpfriasi ae to ačv |išvo;, ou§' iXs.ylps.ic, UotiM ts vy)7Tcdxov, xod L|i" a|j,|iopov, tj xdxa /J/pvj SsO soo;iai . . . Slika Jožefa Fuhricha (1800 — 1876) »Vizija konjeniškega boja v oblakih pred razdejanjem Jeruzalema« je v vsem tako jasna, da podrobnosti omenjati ni treba. Poročilo Tacitovo (Hist. V, 13): »Visae per caelum concurrere acies, rutilantia arma« je predmet slike. Na Fuhricha smemo biti Avstrijci ponosni. Naj-ljubeznivejši romantik je. Zato je zaslužil, da je c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk 1. 1912. izdalo obširen, sijajno opremljen življenjepis njegov,1 Knjiga se bere z velikim užitkom. Kaže, kako harmonično je bil izobražen umetnik Fiihrich, res ideal umetniške izobrazbe. Tudi slovenski slikarji novejše dobe (mislim dobo bratov Janeza in Jurija Šubica) se imajo Fiihrichu za mnogo zahvaliti. Slika »Laudon pri Kunersdorfu« od Sigmunda L' Allemand (roj. 1. 1840.) izredno dobro karakte-rizira najboljšega generala Marije Terezije. Ta slika je bila pogosto vzor in vzorec za slične monumentalne portrete vojaškega značaja, Svetovna vojna je pokazala, kaj je splošna brambna dolžnost. Tako prostovoljno brambno dolžnost nam kaže Defreggerjeva slika »Zadnji poziv«. Tirolec Frančišek Defregger (roj. 1. 1835.) je za sliko izvršil mnoge podrobne študije po naravi. Zato so v obrazih krasno izraženi tirolski ljudski tipi. Slika kot celota seveda ne vodi v duševne globine, vendar je jasno spričevalo marljive, splošno razumljive in poljudne umetnosti Defreggerjeve. jožef Qosfai Belokranjski pregovori in reki. V Adlešičih zapisal I. Š. Ako nebo pade, i zajec ne uide (človeku večkrat ne pomaga ne spretnost, ne zmožnost). Ki bi bil ja vedež, ne bi bil revež, Ki je prehiter, dobi po nosu. Ki ne zna za muko, naj si hižo zida. Koliko danov po Petrovem kukovača kukuje, toliko čednov po Miholju ni mraza, Komu Bog srečo da, mu je vsi svetci ne vzamejo, Kukovača ne projde (se ne izseli), dok ne vidi jačmenovega snopa na njivi- » Kukovača ne projde, dok se z jačmenom grla ne zaguti, 1 Josef Fiihrich, von Dr, Moriz Dreger, Textband 4". 17 Bogen mit 45 Illustr, Tafelband 45 X 36 cm, mit 60 Tafeln in Lichtdruck u. Heliogravure. Wien, Artaria & Co, 1 Allgemeine Kunstgeschichte, Malerei, str. 885, 52 Krsti vuka, ali ne krsti, on neče neg v ložo (prim.: vuka krsti, ali ne krsti, vseeno bo ovce klal, in: vuk promeni dlako, a čudi nikdar). Kakor visoko izraste po letu smrad, tako visoko bo zapal po zimi sneg. Neče pleva na gnoj (hudobnež ima srečo, ali: kopriva ne pozebe). Pasjo capo deni na mizo, ona neče, neg pod mizo. Stare konje je težko plesati učiti. Sv. Jurij donese vina, sv. Marko kruha (ako je na Jurijevo lepo, bo dosti vina, ako je na Markovo lepo, bo obrodila strn). V koprivo neče pukniti (prim.: neče strela v koprive). Ti si zasipal, ja bom izmlel. f Kordula Peregrina, To ime, ki je med katoličani eno najbolj zvočnih, so dne 6. februarja 1916 zapisali v knjigo tistih, ki jih ni več. Kordula Wohler se je rodila 17. junija 1845 kot hči protestantskega teologa dr. Wilhelma Wohlerja v Malchinu na Meklenburškem. V mladosti je bila tiha, zamišljena, talentirana in fantastična ter se je že zgodaj jela zanimati za naravo in religijo. Že zgodaj je za-hrepenela po notranjem verskem življenju in po večjem verskem udejstvovanju, nego ji ga je nudil pro-testantizem. V otroških letih so jo opozorile na katolicizem ljubke pripovesti Krištofa Šmida, o katerem je vedela, da je bil katoliški duhovnik. Dolgo sta vplivali na njeno mladostno mišljenje tudi deli grofice Hahn-Hahn »Maria Regina« in »Doralice«; to dvoje del ji je pokazalo katoliško Cerkev in njen nauk v popolnoma drugi luči, nego njeni protestantski učitelji in protestantske knjige. 4. aprila 1861 je prišla Kordula v Lud-wigslustu, kjer so bivali njeni predniki, prvič v katoliško cerkev in je prvič slišala katoliško pridigo. Istega leta je dobila od gospe nekega protestantskega duhovnika tudi knjigo Albana Stolza »Oče naš«. Bila je popolnoma očarana od vsebine in privlačne oblike, brala jo je vedno nanovo ter si skušala nabaviti še druga dela Albana Stolza, Vedno bolj in bolj je dvomila o resničnosti svojih verskih naziranj. Ko je potovala s svojimi starši v katoliške dežele, Bavarsko in Tirolsko, se je zelo veselila lepih in veličastnih cerkva, ki jih je videla, in gorečega verskega življenja, ki ga je opazovala med ljudstvom. Ko je na povratku prišla v Stuttgart, ji je bilo čudovito pri srcu: »Nobenega večernega in jutranjega zvonjenja kakor v katoliških pokrajinah; kako zelo pogrešam zvonov, ki sem jih v zadnjem času toliko slišala! Odkrito moram priznati, da se mi protestantski kraji zde pusti in prazni; nikjer križa, nikjer pobožnega znamenja ob potu, le tu in tam cerkven stolpič; in vsega tega je v katoliških pokrajinah v obilici!« Ker je hotela biti sama s seboj na jasnem, je Kordula pisala Albanu Stolzu pismo, v katerem mu je odkrila vse svoje duševne zmede; in tedaj se je razvila med tema tako različnima, pa vendar v nekaterih stvareh tako bližnjima dušama korespondenca, ki je kasneje, ko so zvedeli starši zanjo, izzvala težke boje. Na vse načine so jo poskušali pregovoriti; strahovali so jo in ji grozili, samo da bi ji omajali prepričanje. Toda junaška deklica je bila v srcu že zdavnaj katoliška in je bila oborožena proti vsem napadom. Boji so trajali leta in leta, toda zmagala je Kordula. Dne 10. julija 1870 je pristopila tudi po zunanje katoliški Cerkvi — bil je to njen najsrečnejši dan v življenju. Kordulin dnevnik, v katerega je vse to vestno zapisovala, in pisma, ki jih je prejela od Albana Stolza ter skrbno hranila, je freiburški profesor dr. Julius Maver zložil v harmonično knjigo (»Alban Stolz und Kordula W6hler«, Freiburg, Herder). Tu vidimo, kako je Alban Stolz, ta resni in cesto tako trpki mož, vodil dekleta, ki je bilo mehkega srca, pa krepke volje. Njegov »Deus providebit« — Bog bo poskrbel, Bog bo vse prav naredil — uči samotno bori-teljico, naj zaupa v božjo modrost, vsemoč in ljubezen. »Gotovost njegove ljube, močne molitve« jo tolaži in osrčuje, njegova globoka pobožnost jo uči, da vedno in povsod, tudi v najtrpkejšem samozatajevanju vdano, otroško in ponižno kliče: »Ecce ancilla Domini.« Medvedova pesem »Ave Marija«. O Medvedovi pesmi »Ave Marija« je napisal pesnik Ks. Meško v »Koledarju Družbe sv. Mohorja« za leto 1911., str. 89 (v Medvedovem nekrologu), da je morda njegova »Zdrava Marija« dala povod za to Medvedovo pesnitev. Pravi namreč sledeče: »Nekoč, menda v začetku 1. 1898., sem izročil »Družbi sv. Mohorja« nekaj pesmi; med temi tudi eno: »Ave Marija«, ki je izšla v »Koledarju« menda 1. 1899. s spremenjenim naslovom: »Zdrava Marija«. Tedanji tajnik č. g. Rozman je poslal moje pesmi skupno z drugimi Družbi vposlanimi v presojo gosp. Medvedu. Kmalu nato sem bral v »Dom in Svetu« Medvedovo: »Ave Marija«. Malo sem se čudil. Ne nameravam s tem trditi, da je Medved posnemal. Pri njegovi priznani samoniklosti in bogastvu misli mu tega ni bilo treba. A zdi se mi, da si smem šteti v zaslugo, če mu je dala impulz za njegovo lepo pesem moja, pesniško gotovo mnogo manj vredna.« — Meško pa se je v tem oziru zmotil. Medvedova »Ave Marija« je izšla v »Dom in Svetu« že 1. 1893. (str. 270). Zmota pa je nastala morda tako, da je Meško bral v »Dom in Svetu« 1. 1897. (str. 406) »Zdravo Marijo« nekega Viti g o j a, ki je Meškovi brezdvoma le slučajno res nekoliko podobna, in je mislil, da je Vitigoj — Medved. Bržkone je Meško poslal svoj rokopis Družbi že 1. 1897., ker je pesem natisnjena v Koledarju za 1. 1899., torej 1. 1898. Imena Vitigoj pa ni med psevdonimi Medvedovimi (A. K — i, Bistran, Filodem, Dolenjec, Zdeslav, L. V., Novljan, A. M., A. St., Stebor); tudi je pesem v dikciji vse preohlapna, premalo klena za Medveda. (Vitigoj je bil, menim, f ljublj. bogo-slovec Jak. Voljč. Ur.) S tem bodi pomota popravljena! Ivan Grafenauer. Razstava vojnih slik c. in kr. glavnega poročevalnega stana. Odkar se vzroki in cilji sedanje vojske jasne, so mnogi, ki so se bavili z bodočnostjo in napovedovali več stvari o prihodnjem razvoju umetnosti, bolj molčeči; čim jasnejši so namreč vzroki in cilji vojske, tem manj jasno je, kako bi ti mogli vplivati na umetnikovo 53 je v slednjem trepetu listja duša mojega otroka, ki tre-peče za menoj. Morda se mi je samo zdelo tako. Prejel pa sem pismo in v njem so bile zapisane skoraj iste besede. Vse verjamem. Resnično, da je bilo tako. ^ D , t ranče Bevk. Belokranjski pregovori in reki. V Adlešičih zapisal I. Š. Brez moške glave pri hiši je težko življenje, Človeku ni žal pravega (kar je po pravici), nego krivega (če se krivica godi). Da je na vučje i pasje (kakor bi hoteli volkovi in psi), bi bile pune drage mesa (ker bi volkovi in psi vso živino poklali, da jim človek ne brani). Ga varajo, kaj svetniki sv. Ilijo. (Svetniki v nebesih namreč, kakor pravi prazna vera, sv. Eliji nikdar n<3 povedo, kdaj je njegov god, ker bi sicer preveč streljal, t. j. treskal. Na Elijevo, 20. jul,, pravijo, da rado treska.) Jezik nima kosti (da bi ga ovirale v govorjenju). Kada dojde kukovača na suho (da še ni nič zelenega), onda ne bo zelja (tisto leto ne obrodi zelje). Kada leži sneg 99 dni, onda poginejo strni. Kada slive dva meseca cveto (v marcu in aprilu), takrat ne obrodijo (ker navadno pozebejo, ker prezgodaj cveto). Kada daleko grmi, je blizo godina (dež). Kaj vuk odnese, tega ni. Kam če suza (solza), nego na oko (kam se če obrniti sorodnik v sili, če ne na sorodnika). Mrazi se radi perejo (za mrazom rado dežuje). Neče Bog, nego po pravici (Bog pravico ljubi), Snaga je pol zdravlja i pol zadovoljnega življenja. So si (sovražni), kaj kosa i brus (osla), Sram za tram (dene, pravijo, ta, ki ga ni nič sram). Sušno leto tri močne hrani (v enem sušnem letu se pridela, kakor v treh mokrih). Težko njemu, ki z babami gospodari i s kravami vozi. i V tretje rado goni (gre rado). Vsaj še ne orjemo s kozami (vsaj še nismo tako ubogi), ! j Vsak po sebi svojo sodbo sodi (kakor njemu bolj ugaja). j Vsaka si duša raja želi. Vzemi na brusu loja! (Kjer nič ni, ni mogoče vzeti.) Uboštvo krati moštvo (uboštvo zapelje včasih tudi poštenega človeka do nepoštenega dejanja). — Ta pregovor sicer ni belokranjski, ker ga je povedal goriški begunec, vendar pa ga tu priobčim, ker ga še nisem slišal in tudi nikjer čital, da se ne izgubi. 168 Drobiž. Belokranjski pregovori in reki. V Adlešičih zapisal L Š. Debelka (turška) je do Vidova (15. junija) vsaki dan trikrat (nekateri pravijo pa sedemkrat) mrzlična, po Vidovu pa se ogreje i raste, t. j. do sv. Vida raste turšica le malo, ker je do tja navadno hladno, ker rabi turšica le gorkoto. Kada debelko tripot suša stisne, je najbolja,. Kada je malo presada (zelnili sadik), je dosti zelja (ker sadijo ljudje presad prav redko, in zato so glave lepše in debelejše). Kada je v jeseni dosti os, bo huda zima. Iz prvega piščeta je kapun. Kada projde lisica čez strnišče (t, j. kadar se po-žanjejo strni), je njena koža dobra. Luka puhe (polhe) zatuka (zabija) (o sv. Luki se poskrijejo polhi). Ni vsak kosec, ki koso nosi. Nimam žulja na jeziku (da ne bi mogel govoriti, kadar je treba). O križih (vnebohodu) dojde mali tovor muh, o binkoštih pa veliki tovor. Sladko je meso puhovo (polhovo), a krhko je drvo bukovo (na bukvi je nevarno loviti polhe, ker se bukovo drevo rado lomi). Sušeč je rekel svečanu: Da ja morem, bi naredil tako zimo, da bi zmrzniloi dete v materi in tele v kravi, pa ne pusti solnce (ki je že premočno). Ukral bi nos izmed oči (da ga more), Zatrl se bo s korenom i kocenom (popolnoma). Iz belokranjskega besednega zaklada. V Adlešičih zapisal I, Š. Bodavina, e, L, bodeč. brcikati, po malem brcati. čunišče, a, n. — čolnišče, kraj, kjer je privezan čoln. dihavina, e, f., dihanje. dremec, a, m., drem. flankiriti, flankirati. glavatica, e, f., glavnata salata. gnila, e, f., glina. grahar, a, m., dlesk. grejan, adj., pogret; grejano mleko. grižnja, e, f., grizenje. grmlje, n, n., grmovje. hajdenka, e, f., ajdovica. herav, adj., schief. hribanek, a, m,, hribček. izjedljiv, adj., izbirčen v jedi. kladivec, a, m., kladivce. kmetstvo, a, n., kmetijstvo, košče, a, n., kostje, n. coll. od kost. krtinje, a, n. coll, od krtina, kruhar, a, m., kdor kruh je; deca so samo kru-harji — samo jedo, a ne delajo, mrzava, e, f,, mržnja, nepodaten, adj,, neradodaren, nihalka, n, f,, die Schaukel. oddaten, adj., radodaren. odmariti, ne marati; on je jako odmaril — ne mara nič. oješiti, okisati. omeljati, imp. ad omleti, osoh, adj., suh; osoha jesen, osvojeglaviti, svojeglav postati. paramet, a, m., barometer. pišiviti, črviviti. podaten, adj., radodaren, pomrziti na koga, zamrziti, požir, a, m., 1. požiralnik (der Wasserschlund), 2. vrtinec (der Wasserwirbel), prebor, a, m,, prebiranje. preklonci, ev, m., prostor, kjer se zemlja preklomi. V istem pomenu rabi tudi izraz »prevalci«, ker se zemlja prevali — prevesi. pokrivati oči komu, sramoto delati. prešestnost, i. f., prešestvo. prezraka, e, f., prepih. priskočen, adj., flink, prodat, adj., prodan, razdrobiti, menjati (denar). raztruga, e, f., raztrga. regracija, e, f,, zabava, veselje (recreatio); to dete nam je za regracijo, sen, a, m,, senca, senoplet, a, m,, die Senfblatter. sivka, e, f., sivo proso. stanovec, a, m., visoka detelja, ki belo cvete in je podobna lucerni, starušljiv, adj., starikav, suhec, a, m., suho vreme. svetilo, a, n,, svečava. španica, e, f,, španska bolezen. tulinkati, po malem tuliti. vampav, adj., vampast. vetrnik, a, m., vetrih, der Dietrich. vest, adj., vešč. vis, a, m., višina; raste v vis, vlačen, adj.; kruh je vlačen, kadar se vleče, ker ni dosti pečen. volušina, e, f,, velik vol. vriščiti, vriskati, zabav, a, m,, zabava; s tem bodo imela deca svoj zabav, zakiseliti, okisati, zaklenjevati, zaklepati, zdravlje, a, n,, zdravje, zbežnik, a, m,, ubežnik, zmrakniti, zmračiti, zvon, a, m., zvonenje; prišel je domu o zvonu; ustal sem po zvonu, žabodernik, a, m,, žaboder. žrboleti, žuboreti. žužina, e, f., žužek. Golobača, e, f., neke vrste goba. To besedo' sem že priobčil v slovarčku I. zv. »Bisernic«. Da jo še enkrat priobčujem, napotilo me je to-le: naši goriški begunci iz Koblje glave pri Komnu so mi povedali, da pravijo tam našim gobam-jurčkoim »golombe«. Beseda bo gotovo iz italijanščine in to iz lat. columba. Ni li naša goba le skrajšana beseda iz golomba? 172 Leben, und das Wissen ist der Tod, (Kassandra.) 2. Manche g i n g e n nach L i c h t und stiirzten in t i e -fere Nacht nur, sicher im Dammerschein wandelt die Kindheit dahin, (Einem jungen Freunde,) 3, Wohl denen, die des Wissens Gut — nicht mit dem Herzen zahlen (Licht und Warme). 0 realnem »z a g r i n j a 1 u« pa govori Schiller v »W o r t e des Glaubens« in v »Das verschleierte Bild z u S a i s,«1 Prešernovo »zagrinjalo prihodnosti« kaže na Kasandrin motiv pri Schillerju in na tragiko epike v »Zagrnjeni podobi«, (Tako mladenča gledati je gnalo!) Sonet »0, Vrba« in »Popotnik pride« pa sta celotna, skupna v eni misli, ki jo je izrazil Schiller v gori navedenih citatih. Prešeren jo je izrazil po svoje v terminih »uka žeja«, »vera v sebe vzeta«, »Zvedrila se je noč, zija naproti življenja gnus« itd. Sodim, da je bilo nekaj rahle reminiscenčnosti iz Schillerja v Prešernu (Togenburg!), ki je pa bila podzavestna, Da je našel Prešeren isti miselni zaključek kakor Schiller, si tolmačim s tem: Prešeren je doživel v sebi podobno čuvstveno predstavo kakor Schiller, Eden in drugi je čuvstvoval v nekakem Rousseaujev-skem sentimentalizmu. (Prim. »Slovo od mlado1-s t i« in »Die Ideale«!) Jedro »spoznanja« seveda je doživel Prešeren realno' v sebi, dočim ga je Schiller le fiktivno, miselno. Odtod tudi vrednost umetnine enega in drugega: Prešeren, elementarno neposreden, pro-metejski, Schiller — pedagoškopatetičen, pigmejski! . ,, Dr. I. P. Belokranjski pregovori in reki. V Adlešičih zap. J, Š. Ako je na malo mašo lepo, potem bo dva meseca suho. Božični dež vzame rž (če je o Božiču južno in deževno vreme, poginejo rži). Črno po belem nikdar ne izgine (kar je zapisanega). Do tretjega se radi godi. Enega v jamo, drugega v slamo (pravijo, če se rodi v eni in isti hiši isti dan dete, ko je bilo drugo dete pokopano). I vuk v loži (hosti) ne živi brez straha (vsakdo je komu pod strahom). I žlice se v zdeli (skledi) zmešajo (tudi med najboljšimi in najmirnejšimi ljudmi pride včasih do nesloge). 1 Poznam nekako devet tolmačenj te pesmi. Za svojo osebo pa se ne moiem znebiti vtisa, da je Schillerjeva misel v tej pesmi strašna absurdnost, če jo prenesem pojmovno v filozofijo. »Videti resnico (absolutno)« je Schillerju »biti večno žalosten« (auf ewig war seine Heiter-keit dahin), to bi se reklo: biti absolutno srečen = biti nesrečen! Še več! Kaj naj pomenijo pojmi »durch Schuld zur Wahrheit« v pravem zmislu? Ali da je mogoče z etično slabim doseči absolutno dobro? Še več! Ali je mogoče, da (Kantijancu!) prepove božanstvo (Gott, der hochste Gedanke, Wahrheit!) samo sebe? Nisem filozof! A iz teh pomislekov sodim logično: Schiller je snovnost historičnega Pavzanija pred kipom boginje Izis doživel v sebi strašno površno, da ne rečem, naravnost banalno vsakdanje! — Quod demonstrandum erat, — da je Prešeren večji človek in globlji mislec in bližji resnici, ki je lepota! Imaš na pragu dosti svojega smečja (smetja — smeti), tam pometaj! Kada je pred sv. Martinom leda po kalih (lužah), prihodnje leto ne bo črešenj. Kada so čaji po gorah, bo za tri dane godina (dež), ali pa bo nastala suša. Kaj je više (več) vredno od uši, dobro je pobrati in spraviti. Ki se ne spovrne, ni božji, Ki se po zimi dobro hrani, se po letu lahko muham brani. Laže, da bi lahko laži z rogljami (vilami) razmetal (kakor gnoj). Laže, kaj (kakor) pes skače. Mleko je svet izvleklo (je odgojilo človeški rod). Moj jezik naj stoji (prikrit — da se ne bo po mojem jeziku izvedelo). Morje zalivati (vodo nositi v morje), Oktober malo dober (oktobra je malo ugodnega vremena). Saj si nismo brašna razdelili (se nismo sprli ali skregali). Se smeje, kaj cigan belemu kruhu. Se brigam za njega, kaj za blato, ki mi od pete odpade. Sveti Lovrenec, voda mrzla, ko zdenec (Črnomelj). Vino če imeti čiste roke (ne sme biti mešano z vodoi). Vsaka beseda nima odgovora (ni treba, da bi človek na vsako besedo odgovarjal). Za Božiča na pot, za vuzem (veliko noč) v kot. Zadnja krava ne gre rada iz stale (če človek pri igri vse izgubi, se nazadnje sreča rada obrne — Črnomelj), Znam, komu se to broji (kam pes taco moli). Petdesetletnica smrti Janeza Ciglerja, Dne 11. mal. travna 1919 je minilo 50 let, kar je umrl pisatelj »Sreče v nesreči«. Ko je Janez Cigler umrl, mu ni posvetil noben slovenski časopis niti ene vrstice. Madež nehvaležnosti naj se izbriše ob prvi 50-letnici njegove smrti. Kakor je Valentin Vodnik po času prvi slovenski pesnik, tako je Janez Cigler prvi slovenski p o -vestničar. Rodil se je 7. velikega travna 1. 1792, v ljubljanskem Vodmatu. L. 1804. je vstopil v ljubljanske latinske šole in 1. 1815, je bil posvečen v mašnika. Kapla-noval je po raznih krajih, končno do 1, 1823, pri Sv. Petru v Ljubljani. Istega leta je postal Cigler župni upravitelj v Toplicah, L. 1825. je nameraval v družbi z Ign, Holzapfelnom in Ks. pl. Andriolijem pričeti z izdajo tednika »SI a vin j a«, toda policija je njih prošnjo odklonila.1 Iz Toplic je prišel na ljubljanski Grad, kjer je bil do 1, 1832. kot kaznilniški kurat. Istega leta je postal župnik v Višnji Gori, kjer je skoraj polovico svojega življenja — do svoje smrti — pastiroval, Leta 1865. je daroval na tihem zlato mašo. V Višnji Gori se začenja njegovo pravo književno delovanje. »Kranjska Čbelica«, »Novice«, »Drobtinice«, 1 Glej Grafenauer: »Zgodovina nov, slov. slovstva«, I,, str. 50. 310 Razno. f Branko Jeglič. — 5. septembra 1920 je umrl v Ljubljani mlad nadebuden dijak, sin višjega državnega pravdnika Andraža Jegliča. Rodil se je 17. febr. 1903 v Gorici in je par mesecev pred smrtjo maturiral na realki v Ljubljani. Postavljam mu ta skromen spomenik ne mogoče ker je kaj velepomembnega ustvaril, pač pa ker je bil mladenič poln idealov in navdušenja za delo in za vse dobro. Svojo pisateljsko kariero je komaj boječe nastopil in je bilo še popolnoma nejasno, v kateri smeri se bo razvil. Prva njegova tiskana stvar je izšla v »Jugoslaviji« 1. 1918 pod naslovom »Tragična povest srbskega dijaka«. Kot mlad gimnazijec je izdajal (in večinoma sam pisal) v Trstu literarno vadnico pod naslovom »Iskrice«, zadnje leto v realki pa v Ljubljani »Kres«. Bil je vodja literarnega krožka in nedvomno med svojimi tovariši najbolj razvit. Prvi njegov spis s pravim imenom je bil objavljen v »Slovencu« 1. 1919 »ob prvi obletnici Cankarjeve smrti«. V Dom in Svetu 1. 1920, št. 5./6., je izšla njegova pesem »Človek«. Sicer je pridno prevajal iz francoščine; nekatere reči so bile tudi natisnjene v »Slovencu« in je imel posebno tozadevno polno načrtov. Zanimala ga je poleg literature posebno muzika in zadnji čas pred smrtjo mi je večkrat pravil, kako se mu zdi, da je tu njegovo pravo polje, in da je našel iz svojega razmerja do nje celo vrsto pesniških motivov in slik, ki jih je skušal obdelati v verzih. Naj mu v spomin navedem vsaj odlomek enega teh poskusov pod naslovom »Klavir«: »A nisem bil sam pri igranju. Igralo je kot da tipke so zrastle do vsakega bitja v stvarstvu. Prišli ljudje so s svojimi trdimi zvoki, za njimi svetovi plujoči v temi kot ribe vesoljstva, mi ž njimi — atomi. In vranci poslanci večno živečih igrali, igrali so kot da še vedno deležni telesnega bili bi stvarstva ... In jaz naj bi bil, ki bi brzdal srdite igralce teh simfonij? — Vse je igralo, in tipke so bile kot hitri valovi ki vzdiga jih burja te pesmi mogočne. Klavir je dosledno igral sonate, v mogočnih akordih, nocturne, baUate, in do neba so vstajale slike svetovja izza akordov, in jaz sem jih videl in barval po svoje v pisanih barvah, jaz, ki sem strune ubiral. In strune nevidne zlile se bodo z menoj v prostranstvo kot morje, v dežele svobode akordov — in kdo se polastil bo mojih sonat?« Frst. Belokranjski pregovpri ia reki, Drugi plot vidiš, kako je zapleten, a svojega ne vidiš (drugih slabosti in napake vidiš, svojih nečeš). Glada ni viditi. Izmerjeno je hitro pojedeno (kar človek kupuje za hrano, n. pr. zrnje, ki se meri, ne zaleže veliko). Kada je štrena enkrat zmešana, se več ne zravna. Kada je o mladem mesecu sv. Jurij, onda ni krme. Kako da Bog pravo, tako da Bog zdravo (kakor je Bog dal zapovedi, tako da zdravje njim, ki jih izpolnjujejo, ali pa bolezen njim, ki jih prelamljajo.) - Kako pravo, tako zdravo (kakor delaš prav, tako si tudi zdrav). Ki grdo gleda, još grje misli. Mama je mama, makar je vale iz plota. Mlinarju uha (ušesa) meljejo (povedo, kako se melje). Mati je mati, makar je iz plota spletena. Mučeča (tiha) voda obrove podjeda, Ni tata brez domačega (tata išči med domačimi, katerim so vse razmere znane). Niso niš složni, kaj ni kozji rogi v torbi. Pes ne bo kuje (kuzle) ugrizel. S prazno roko je teško gospodariti. Samo valj (valjar, s katerim se valja po njivi) je debel od dela (delo človeka ne debeli). Slaba je halja (suknja), ki je samo za eno leto. Teško je tuje oče krpati. Vsaki ima prožene prste za vzeti, a sfrknjene za dati (vsakdo raje jemlje, kakor daje). Vsaki sebi krumpir lupi (vsaki zase). V Adlešičih zapisal I. Š. Jurij Japelj. V knjigi »Sveto pismo stariga testamenta. Modrostne bukve« (prestavil Jožef Škrinar), Ljubljana 1798, ki je last g. Joško Steleta v Kamniku, je zapisano z Japljevo roko to-le: »Hic licet in proprio fructus non creverit horto, causa tamen coepti prima laboris ego. Jure igitur nostro succensum lumine lumen porrigo, ceu, fidei pignora Sancta meae. Georgius Japel, Can, et dom. presbvt. Director.« Frst Popravki: V štev. 7./8„ str. 152: Peter Sič, 5. kit., 3 verz,: jarek, ne žarek. — Str. 194, 2. kol., 9, vr.: P e r d a n z! mesto Perdauz! — Str. 195, 1. kolona, 4. vrsta: breast mesto breat. Ifred7 48 ročno izvedenih umetnin. Denar, izdan za taka dela, je vsaj tako dobro naložen, kakor če kupujete zlatnino in srebrnino. Ljudje, ki so prišli čez noč do denarja, tudi pri nas kupujejo slike in druge umetnine, toda kje? Konstaliral sem na svoje začudenje celo vrsto naravnost smešnih slučajev: ali pri kakem Nemcu ali Cehu (če je res Čeh, je še vprašanje); izdaja se pogosto denar kar pavšalno naprej na naročilo nečesa, o čemer nihče ne ve, kakšno bo; in kakšno je, o tem priča marsikaka pisarna in marsikako stanovanje bančnega uradnika. Kupujejo se sicer tudi dela domačih umetnikov, toda radi varnosti (ker si kupovalec domišlja, da se na umetnost ne razume, mesto da bi se prepustil vodstvu zdravega instinkta) pri prekupcih, ki takim kupcem po mastnih cenah odrinejo to, pri čemer so se sami vrezali, itd. Kdaj bo prišel čas, da bo šel tudi naš človek na razstavo in tam kupil, ali k umetniku v atelje in tam kupil in naročil. Za onega, ki nima zadostnih sredstev pa bo grafika tisto sredstvo, s katerim se bo tudi on lahko umetniško enakovredno obdal z izvirnimi umetninami. prsj. RAZNO. Belokranjski pregovori in reki. V Adleši- čih zapisal I. Š. , Ako je na Martinje lepo, bo za tri dana grdo. Ako si ti iz mesa (da te n. pr. ne zebe), nisem ni ja iz lesa (da me ne bi zeblo). Bolje je žlica meda, nego lopata blata. Do Petrova moči, po Petrovem suši (do sv. Petra je navadno mokro vreme, po sv. Petru pa nastane navadno suho vreme). Dobremu se je škoda zameriti (ker ti ne bo potem več dobrote delil), a zločestemu se ne sme (ker se ga je treba bati, da ti bo škodoval). Greh je, svoje pustiti i kaj tujega vzeti. Iz lesnike je lahko još prav dobro drvo i dober sad (iz hudobnega otroka postane še lahko dober človek). Je priliznjen, da se mu oči smejejo. Kada hiša zgori, je kasno braniti. Kada je dosti prve repe (ki se seje po turšici), takrat ni druge (v jeseni). Kada kukovača još po Petrovem kukuje, ne bo dobro leto. Kada so potresi, je lepo vreme. Kako si ki postre, tako i spi. Kako znešeno, tako i razstrešeno. Kakovo je poletje, iakova bo i zima. Kamor si je prste zabol, tam naj jih ima (kakor si je postlal, tako naj; leži). Ki dobi ovco, neka dobi i vuno ž njom (kjer je krava, naj bo še tele). Kos — odpal it nos! (pravijo kosu, če le preveč popeva). Krt ruje i ruje, dok ne dobi po glavi (vsaka hudobija se preje ali kasneje kaznuje). Med vsakim zrnjem se najdejo pleve. Mravunec nosi vse po malem, pak si nanosi celi kup. Mu je dobro, kaj bobregu v laju. Mu je dobro, kaj molju v bobu. Na čelu ni nikomur zapisano, kdo je i kakov. Na nagovor je 6dgovor. Ogenj brez podmeta (tudi: brez pod-puha, brez podtika) ne gori rad (malo se zgcJi brez podpihovanja). Poštenje i pamet, to je življenje na svetu. Složni imajo boljo južino v petek, nego nesložni na Božič. Tako je gizdava, da ne bi svojega oka pobrala (če bi ji izpalo, ker bi jo bilo sram, se pripogniti). Tretji mraz se rad pere (če je bil že tri dni zaporedoma mraz, potem rado dežuje). Vsaki človek mora biti dvakrat v življenju pastir, kot dete in ko je star (za pastirje se porabljajo navadno deca in stari ljudje). * Vuk izza mlada kolje. ¦ Vukova koža je vsako dobo zrela. Vzemi, kjer hočeš, če ne iz oka, pa iz boka (če te kdo vidi, ali pa ne — po poštenem ali krivičnem potu). Za pasjim zglavljem ni mesa (še pes si mora hrano zaslužiti; če bo samo ležal, je ni vreden).