280. fleuliKc.
v LjDDiionu * nedeljo 10. decemĐro wzz.
Leta U'.

Ixhal« vsak dan popoldao, Uvieaii n*d»l!o la prasnlk«.
Inseratl: do 9 petit vrst a 1 D. oJ 10—13 petif vrst A 1 D 50 t>, večji inseratl petit vrsta 2 D;   notice,   poslano. Izjave,   rekt^ne, preklicl   petit vrsti   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne pon-ulo; beseJi 75 •>. Popust le pri naročilih od U ob^av naprei. — Irueratni davek posebej.
Vprašanjem glede inscratov naj se orilo! i znam ka za odgovor.
UPtnTulštvo „SIov. Naroda" la »Jf-irsdtoi tiskara«** Kaaltova ti lica Št 5, prltllćoo. - Teltfon st. 304.
OradsUtvo „Slov. Mara i V* fti«ftov] otioa st  5,  I« nadsiropj«
T*U'*n sto 7. 34.
Dopisa 9pr*1«n<i >• »aiitiam i a »aloctvo Irankovaaa« **m~    Rokapissif »• nt   vrata.    fH
v Jugoslavlll vse dnl po Oln *•— v Inozemstvu navađAt «1*1 Oin 19 nedelje Din V23
PoStnlfia pla'an) v gotovini«
„Slovenski Narod- vtlja:               .    ,,V  J^Oil"i;i                 '   v inozen-.stTo 12 mc^ccev......        Dm   120—     Din   P4 —     Din  216 — 6         .             .......60—        ,       72             .     10S--3        .            .......S0—       .       r>v —       .       54 — 1........10-       .       12-       .       1S-
Pri morebitnem  povišrmju se im*  daljš.i  nnroćniun dophij.itl.
Novi   naročmki   naj   poiljcjo v prvi*  iMfo*riiiio veJuo    ~^^F"   P° na^arnlci.
Na    amo pismena n.iročtifl bre* posi.itve t!en.iria s? ne   morotno o.rirntf.
„Edinost" o Ijubljinskih vetitvah.
Tržaška »Edinost« je v Četrtek priobčila ta-le članek:
Mi snio si postavili pravilo, da se ne vtikamo v strankarska vrvenja v jugroslovenski državi. To pa ne le zato, ker srno državljani dnure države, ampak tuđi radi svojega lastnesa položaja kot del ski:pnosti. Če bi se rni vtiknli v strankarska vrvenja so-plemcnjnkov v sosedni državi, ne bi naša beseda nič koristila in bi kveeje-mu le prilivali olje v plrmen stran-karskih bojev. Večali bi zlo, ne ga pa manjkali.
Tega pravila se držimo m! do-sledno. O političnih dosrrdkih v Jugoslaviji poročamo le kot obvešce-valci in si ne prisvajamo naloge sod-nikov o proerranrri in ciliih strnnk. ki se boriio rred seboj. Tega pravila smo se držali tuđi povodom sedanjih oJ^ČInckih volitev v LfM^lfnm*. Nobene besede nismo napisali, ki bi očitovala, da Prtm je na srcu zrnaca te ali one strrnke. Za nns je odl^cMno dej-stvo. da so nnm soplemenjaki vsf.
Vendar hoćemo danes izpre^o-vorUi nekoliko besed — s;ne ira et studio — o občinsfnli vrlitvah v LjnHfrmi. Pili nas k temu pose^en razlog, ki pa ni v kakem zavzema-nju za to ali ono stranko, zl\ v na-sprotstvu napram kaki stranki, mar-več v izvestnh pojavih tekom volilne borbe, ki ka?cjo, da je vse politično življenje v Sloveniji nezdravo, boi-no, okuženo. Na rrisli sta nam posebno dva pojava: knko so se stranke in skupine rozvrstile, in pa metode, ki so se porabljale v tem silnem volil-nem boju.
Videli smo, da so se drucr proti <*ruc:emii borili prisrnši iste politične ideje. Demokrat je bil v srditem boju proti demokratu. Na drugi strani pa sn se 7Ćrv7iU v zvezo prT<=taši str?nk ali strvj. ki rn^ajo n?Č skup-re^a med seboj. Kako nrihnfajn v eno vrsto n. pr. Slovenska liiidska stranka, ki že radi koristi vel'ke ve-čine svojih pristašev mora braniti načelo zasehrre lastnine, s komunist', ki sicer včasih govorilo, da je bil Kristus prvi korrmn'st, ki na po svojem programu in po svoj;h ciljih od-klanjrjo krščanske ideje, ki smatra-jo versko čuvstvovanje kot najveČio zanrrko svoiim stremljenjem in ki ornnčajo odnravo zasebne osebne lnsti kot k^rdinplno točko svojeea programa?! Fsto velia v večji ali p-n^i r-»cri za socirrlre ćernokrzte jrlec1e njih zveze z narodno katoliško stranko. In s komunisti? V vseh ev-
ropskih državah se je odpri ptoboko prepad med socializmoni in komunizmom. Prepad, ki se po vseh pojavih in zlasti po pisavi obojestranskih glasil zdi — neprcmostljiv.
Oporekalo se nam bo, da je bila ta zveza sklenjena le za določen, konkreten slučaj. Tuđi ta izgovor ne opravičuje dejstva. Ccprav je res, da je občinski zastop upravna in ne politična korporacija, je pa na drugi strani zopet res, da ima ta zastop reševati tuđi vprašanja, spričo kate-rih morajo stranke ali struje zasto-pati svoje kulturno naziranje in po-lifčno prcpričnnjc. Naj navedemo n. pr. vprašanje šolstva v občini. Tu morajo priti taki zavezniki v na-vskrižje med seboj, če se nočejo iz-ne veri ti svojim načelom, če nočejo zatajiti svojih ciljev! Pa je še nekaj dni£es:a tu vmes. Jugoslavija ima se-daj svojo vladno krizo in vse kaže, da utegne priti vlada, ki se bo opirala na drugačno razvrstitev strank. Mogel bi nastati Čuden položaj, da bi si stranke, ki so si zaveznice v ob-činskem svetu, s svojim strliščem napram novemu režimu stale nasproti kot najhujSe sovražnice! Ali bo tako stanje zdravo?
Socialisti nam utesmejo opore-knti. da so vstopili v to zvezo le z ozimv na l^knlne razmere brez vsa-ke Škode za svoja nnčela in svoj program. Tuđi ta izgovor ne veTja, ker mu jemlje veljavo zeodovina iste ju-ro^iovenske socinlne demrkrac'je. ^ofik^krat smo rri frza^ki Sbvenci povodom vo!itev vabili slovenske so-cialne demokrate, naj bi z ozirom na naše posebne Ickolne razmere In na korist obeh strani sodelovali z nami vsaj paralelno. Odklonili so vsako-krat z vso odločnostjo. Pa tuđi vs^-ko s^^ei^'anje na knlturnem polju so odklanfali nnra\Tiost trmnsto, na-trla^afoč, da nni ?e no svojem programu in svojih ciljih ne morejo sto-pati v stike z nobeno drugo stranko! In sedaj so stopili v Ljubljani v zvezo s stranko, ki so v navzkrižju z njo po vsem svojem političnem in kul-turnem naziranju!
Sedaj pa še k rretodam, kl so se porabljale povodom ljubljanskega volilnega boja. Le z žalostjo v srcu smo bili priče, ne le izbruhov stran-karske strasti, ampak tuđi gnusnih osebnih napadov. Fn tuđi nanadov na osebe, ki H jih radi njihovih nerpo-rečnih zaslug za napredek naroda in za javno blaginjo moral spoštovat; tuđi političen nasprotnik. Poglejmo le
n. pr. dr. Tavčarja. Mož je to, ki je z
vsem delovanjem dolgega svojega življenja globoko posegel v življenje naroda kot politik, kot literat, kot ljubljanski župan in kot dobrotnik vsega narodnega snovanja in *^e po-sebej nčeče se mladine. Tuđi Jz ust njegovih političnih nasnrotnikov sn.o večkrat čuli zatrdil">, da ga spostt'je-jo kr>t vel'kcga poštenjaka. In hre tc^a moža. s tnko minulnstjo, so v volilncm b^ju iz same stranknrske strasti vlnrili neusrriljcno no blatu! Poteci si Jahko mislmo, kako je le-telo blato na druge.
Rnvn^knr so nnm dnli Angloži, ki so politično in ustavno nni^rclL'j-ši nnmd na svetu, ?i.b?rn vzrrled, kako tre'a vojevati voli'no borbo. Nnd 15 m'lij^nov volP<~ev je hHo v volH-nem bntu fn vendnr brez tistih pofa-vov. knk^r smo li li vide!? v I.jpMia-ni. Dostojanstveno so bili borbo za svoia naziranja. Vodili so borbo v oblikah. dostojnih kulturncga in politično zrelega naroda.
To so tišti žalostni pojavi, kl smo jih hoteli obsoditi fin ki ka/.cjo, kako bolno je politično življenje v Sloveniji. Treba je začeti z zdrav-ficnjem. Tc^ra de!a naj se lotijo vsi, ki so res blage volje! Stranke n?j le b/odo. Mnrajo biti. Potrebne so. K^jti brez p^litičnega in kulturnega diie-renciranja ni razvoja in naprcdka. Samo da to diferenciranje ne smo iti prednlcč, se ne sine prevreči v ne-zmiselno ccpljcnjc v strančice, struje in klike. Za zdravo politično življenje so potrebne velike stranke z jasno določenimi programi, ki b^do nast^pnle druga proti drugi z odpr-tim vizirjem, vso lofalnostjo in med-sebojnfm spo'tovnnjem! T'cr le tako je mo?no res lojnlno sr»dc!ovanje od stranke do stranke. ?cle pntem, ko bndo vse stranke, kraj vseh nol:t;č-nih in kulturnih razlik, v službi stvari skupnosti, potem šcle bodo imeli v Sloveniji res zdravo politično življenje.
PISMO IZ PRAGE.
PRORAČUNSKA RAZPRAVA. — ZAKON V POMOĆ URADNIKOM. — NEM$KA PARLAMENTARNA ZVEZA RA7HITA. — NEMŠKE PROTI-DRŽAVNE IZJAVE. — NARODNO GIBANJE NA MORAVSKEM.
8. decembra
Proračunska razprava v poslan-ski zbornici je bila končana po osem-dnevni debati, kakor je bilo proponi-rano, in sprejeti so bili finančni zakon, redni proračun in investicije za leto 1923. Debata je potekla v celoti povsem mirno, sele zaključni govor proračunskega poročevalca prof. đr. Srdinka so prekinjali s svojimi kriki ncmški socijalni demokratje in ko-munrsti. To je bila neka ka »overtura« k ekscesom, knterc so vprizorili nem-ški nacijonalcl pri neposredno sledečem glasovanju oh podporl nem'kih socijalnih demekratov. Njihov krik se je ra^legal po vsakem nesprrietem predlogu ?n me^nt ^e ?e z rarbijanjem rmltov, i>med k^terih «;ta dva n^pnlnoma unfčena. Proračun je bil sprejet tuđi v drugem čitanju in izročen v resitev senatu, ki bo razpravljal o njem v času od 12. do r7. decembra.
Na programu poslanske zbornice za predbozičnl čas so predvsem termtnirani znkoni, to so novele k zakonom, ki stop:jo Iz veljave 31. t. m. To so zlnsti predioge v ndpomoč bedi državnih uradn'kov fn nnvela k zrkonu o stavbnem gibanju. Po božicu pridejo na vrsto predlogc o sta-rostnem in invalidnem   zavarovanju
zakon v varstvo najemnikov, ki Izgubi svojo veljavo koncem aprila.
V nemškem političnem tabora je prišlo do pričakovanega razhoda »nemške parlamentarne zveze«. Ta-koj od njene ustanovitve dalje ni b;lo v n?ej enotnega nnziranja glede taktike. Nemske stranke vztrajajo pri srmoodločbi, s kntero raziimcio odtrmnfc ponemčenih delov od Ce-^koslovn^ke države, posebno od Ce-hov. S tem programom soeJašnjo sicer vse nemške stranke, tođa većina rem^kega p^litičnera tabora se za-veda neuspeSnosti tega cilja. Razsod-nejšim nemskim politikom je jnsno, da zimanja situacija ne nudi npanja na n'kak nagli preobrat. pred očml imajo pn tuđi važno defstvo, da no-tranja konsolidacija C. S. R. zelo ttspcSno nnnredTTfe. V zaključni seji je tziavil dr. Lodgman, da nemško nar??nnn!ni kluh izstopa iz zveze in ?! nndrzTMe nonolno samostojnost. Sprejet ni bil niti predlog. da bi se vršila konferenca predsednikov posa-me7n?h nemško - me?čnnsk?h skn-P'n, ker so se rudi ostali klub! izrekli za popolno svobodo svoje taktike.
Ođlnčffni moment za razpad zveze so tvorili nedavni shodi nemško -nacijonalne    in    nemško - socijalne
stranke, na katerih se je ustanovilo »bojno udruženje« in se je razglasilo za cilj vscncm?ke politike uničenj«? Čsl. države, ki je po njihovom mnenju edini prcdpogoj za zboljšanjc situacije čeških Neniccv. \ tem smislu se je izrazil tuđi vodja ncmskili nacijo-nnlcev in posebej celera ^bnjevne^a udruženja« dr. Lodgman. ki je v parlamentu naravnost označ'l vc!ci7dajo za nnivisjn narodno do!/n;">st Ncm-ccv. Ta očitm. prijava prot'dr"'avnc politike je vplivala zelo neugodno na one umenere nenske stranke, kate-re so izprcvidcle, da m^re sladiti protidržavnemu nastopanju nem^kih strank s strani čeških strank samo odločno odklonilcn odcrovor na vse poskupe za česko-nem^ko zbližanje. Ncmrki agrarci, kršćanski socij:'lcl in zlasti mala toda vplivna skunina nemskih svobcd^m'selnih demekratov (to so ponajveč ^idjc) vidijo v I7javah predstavnikov 7>bojnega udruženja« skrajno netaktični na-stop, ki odkriva prave nemške cilje, in se zato zavedajo, da se na tak način samo otežkoča pozicija teh nem-ških strank, ki zasledujejo isto, toda na zvit in zastrt način.       . ^ v^.
Pravi vzrok odhođa radikalniri' strank je spoznanje, da zveza v svoji celoti ne bi mogla izvrsevati Lodg-, manove politke in da bi politika zve-; ze mogla biti samo kompromisna-i Radik. stranke so hotele dobiti pro-j ste roke in govori se tuđi o tem, da! so si hotele razdeliti vloge. To ja] analogični slučaj, kakor oni, v kate-i rem je dr. Medinger iz taktičn'h raz-l logov izstopil iz stranke nemskih na-j cijonalcev, da bi mu članstvo v njel! ne škodovalo v evropski javnosti, j posebej v Društvu narodov, kot eks-j ponentu tako izrazito protidržavnqr stranke.
Varal bi se pa, k3or M cfomne-' val, da se je nemska pozicija po razbit ju zveze poslabšala, ka.i ti ne sme-mo pozabiti, da se ncmSke stranke pri naeijonalnih zadevah in intere-sih zopet vselej snidejo. To stanje pa ne bo trajalo dolgo. kajti že sedaj se išče oblika za novo sodclovanje. Češke stranke so prepričane, da ni nikakega povoda, da bi se mokrio misliti na nagli preobrat nemskih političnih strank napram parlamentarni večini in zlasti napram državi sami, radi tega so se postavile na čakajoče stal'Šče. \rodilni možfe v Čeških koa-ličnih strankah, katerih složno sode-lovanje je mnogo pomagalo, da se je razdvojil nemški tabor, so prepričani, da do kakega pogajanja z Nemci v smislu    njihovih    zahtev sploh ne
Milica Janković:
Zapirki v nagliei.
(Iz knjige *Tež1ui leta*.) (Konec.)
— Res je dober — rekla Je ona. Pri š-1 je, da poberc volno. Tiplje po blazi-rali ter vpraša: Kaj je to? — Volna. — Ne, to ni volna, to je bombaž — pravi on. — Ne vem. kako se pri vas imenuje to, — sem rekla jaz. — Kaj pa je to — vprnša udarjajoČ z roko po slamnjačah polnih volne. — Saj vidite sami. — To je slama — pravi on. Tu bombaž. tu sla-rra, volne ni. Z Bsgom. —Z Bogom — pravim jaz in ne verujem. Tresem se vsa, da se povrn? in se mi naroga za mojo lahkovernost.
Drugega dne greva sestra In jaz kopat se. Da se zdravim vsaj dokler robujem. Bog, kolike krasote! Cvelo je sa Ino drevje in okrasilo kopališče ka-1 or n?vesto, slavci pojejo neko pesem, ki je tako lepa kakor pesem o svobodi.
Pred kopališčem dobiva starega rnoza s sivo brado. Zelo je podoben Tol-stemu — seveda samo po zunajnosti
Zaposlen je. Izna§a mokre rogove, da se suše.
—  Kopalo se oni. morate poČakat!
—  nam pravi. Medve čakava. Navadili smo se že. Ne, to ni res, baš to je hiids. da čakamo, a se ne moremo privaditi. Po petnajstih mimitah pnds eden. Midve vpraSava: Koliko jih je 5e? Notrl ni no-benega več pa so Še trije; naročili so, pa nišo Še prišli.
Medve protcstlrava: Sami so napisali razpored in po tem razporedu je sedai vrsta za žene. Pa priđe starcu Ideja: Grem, da vidim, morebiti so odŠH. Poprašam, če morete najprej ve.
—  Povejte jim, da je sedaj čas za Žene in da je to po njihovem razporedu.
On odhiti, dasi je star. Vmil se je takoj smeje se. — Srečal sem jih, gredo. Pravim jim:Hočete prej vi, ali naj pustim gospe, ki čakajo že dolgo?
—  Koliko je kos pa — vprašajo oni.
— Dve. — Eh, zakaj ne tri? Ker sta samo dve. naj pa čakata.   Če bi bile tri, kopali bi se skupaj.
—  Živina! —
Medve se treseva od jeze in se smejeva nervozno. Pogovarjava se, kaj jim rečeva po nemški, če oaju nagovore.
—  Evo jih.    zdaj gred6 po bresu ravzdol — pravi moja sestra in jaz vidim, da je pobledela. Prevzela naju je neka strašna resnost. Nastala je od straha in mržnje.
Resno gredo. Med njim! je njihov doktor, mlad črnkast človek, o katerem pravijo. da je lep, ker ima kodraste 1a-se in vselej tako svežo rdečico na licih, da mu, kakor pripoveduje njegova sta-nodajalka, ostaja ćelo na blazinah nekaj rožnatega tona. Pozdravlja nas kakor bi bil žalosten, medve mu odzdravljava Žalostni.
—  Kje si,   srbska svoboda,   da se razkričimo na   krivico,   da   zmerjamo one, kateri zaslužijo in one, kl ne zasluži jo? Veter piha. Medve čakava zunaj na klopi pod pomladanskim nebom.
Naj se vrnemo na naše brdo, ne da bi se okopali, to bi nama bilo še huje. Oni notrl pojejo. Iz bazena se Čuje ven njihov govor, a od zunaj na vznotraj ne. Lepo pojejo, ubrano. Nehote se zaslu-šaš. dvigneš glavo, domisliš se in se vprašaš: Kje so sedaj naši najmilejši? Poj6 li včasi? Starec teče, da prinese iz svoje hiše otirače, go^podje ofidrji oimajOt s čim bi se obrisali '
Nekateri psi se vrste okoll naših | nos. Laskajo se, a jaz jih nečem niti vi-deti. Zasovražila sem to žival. odkar sem videla, da jo oni imajo rajši neea ljudi in da vržejo hrano prej sitim psom nego Iačncmu ujetniku, ki jim služi.
Starec priđe. Približava se mu in ž njim nekaj mešetariva: dajeva mu nekaj v pest ter ga šepetaje prosiva, da nama izprazni bazen, v katerem se iih je kopalo Še četvero samo v tem času, ko sva medve čakali. To je malo riskirano, ker bazen je velik: voda ne teče naglo, kopali se bodeva v napol praz-nem pa nič zato. Srečali sva vojaka, ki je nesel tri pare čevljev, svetlih kakor nov fijaker. Ogne se nama s pota in nas pozdravlja spoštljivo.
— Evo olikanega človeka — rečeva medve.
— Ce bi bili vs3 taki, bi ne bilo vojne,   smeje se starec brez zob   in   bela brada se mu trese.
—  Spustil je vodo. Oni so to čutili S strahom sva čuli, kako je rckel doktor:
—  Zakaj pa lzpraznujeS vođo, stri-ček? —
—  Rekla ml je ta bolna gospa, beji se kopati v globokl vodL —
—  Kaj? da utone? —
—  Da. —
Medve se tihoma smejeva. Saj stri-Cek dobro ve, da medve plavava po bazenu kakor ribi. Uh, kako dolsro se obla-čijo. Medve počakava. Voda klokoče »n izginja. Naposlcd evo jih v predsobi, ogledavajo se, gladijo se po laseh in cdliajajo. Niliče ni pnzdravil. Gospod doktor je gotovo užaljcn, ker se nisva hoteli kopati v vodi, v kateri so se kopali oni. Saj ni mogel slišati, kako sva se s sestro domenili, da mu odgovori-va: Aber Hcrr Doctor! — čc naju po-kara, zakaj sva dali izpustitl vodo.
Šli so. Brez sledu. Naposlcd sva tuđi medve stopili v mračno kopališ-je, skoraj v prazen bazen. Starec je odšei, da pokliče Še nekatere gospe. Med tem ko smo se kopale, ie pravila neka go* spodična. kako je včeraj š!a točna ob uri, ki je naznačena za žene, v kabino, slekla se in hotela v vodo, ko priteče striček in zavpije: Takoj ven, takoi Kopala se bo žandarmerija.
Oblckla se je naglo in odšla nc-^ okopana.
Pa pravijo: česa jim manjka?
No to so morda malenkosti,    N.B.
t'Uzn 2.
»SI.OVPNSKl    NARnn«   dn-  10. decembra  1922.
5tcv. 2S0
more priti in iđa je zla'sti izločena vsaka njihova udelcžba v vladi. Raz-mcrje med Cehi in Ncmci pri nas bo stvar daljšega razvoja in bo napredovalo le počasi. Vsa češka javnost želi, da bi vlada ne glede na nemške stranke izvajala dogradbo države v narodnem duhu, kakor to siecr tuđi velevajo po naši ustavi dani zakoni. Poslednji čas se med nami -lasti na Moravskem širi narodno eiba-nje, katero se pomotoma identificira s fašizmom. To plbanje'so pričcli ne-fcateri intelitfcntje ra7ličnih političnih strank v marcu 1921. v obrambo proti vscm življem, ki so nasprotni državi in narodu, ter proti destruk-
tivnim strankam. Gibanje ima nalo-go, da se razširi in oživi narodna mi-sel v vsch narodnih vrstah. Nikakor pa nima namena, da bi se pretvorilo v kako novo politično stranko, mar-več hoče ostati samo korektiv političnih strank. S fašizmom nima nič skupne^a, razven boja proti vsake-mu Uijemu vplivu na politiko naroda. Narodno misel hoče vrniti ljudskim vrstam evolutivno in nikakor ne nasilno. Gibanje je zclo razširjeno med manjsinami, v Sokolstvu in v pevskih drušivih. Nepričakovano naglo se poslednji čas širi na Moravskem.
J. K. S.
Borba v rieiaGkratsksm kluba nrcd Davidsvicevo in Prihicevićevo
skupino.
PIROVA ZMAGA PR!SIČEV!ČA. —   DAVIDOVIČ   ODLOŽIL   MESTO PREDSEDN1KA IN NADALJUJE     AKCIJO ZA SPORAZUM S HRVATI
*— Beograd, 9. decembra (Izv.) V Četrtck 7. t. m. dopoldne ob 11. je bila zaključena politična debata v demo-kratskem khibu. Re?o'ii:*ijski odbor, ki je razpravljal o vschi-i resolucij od 7. zjutraj do II. dopoldne, je prcdložil plenumu tole resohicijo:
»Khib jjoslnncev demokratske sfrrn-Ifce je na sejah dne 6. in 7. decembra /<??? čul pornčVo predseđnika kluba g. LUibe Drvfrfnvfća o razgavorfh z raz-nimi poliiičmml skupina mi. med drugim tuđi s Hrvatskim blokom.
Ugotovit je, da se ni niti tremitek pri vsch teh razgovorih zapusti! program demokratske stranke in teme7ina pocVaga vi dovdanske ustave. K7ub se je dalje uverih da so ti raztrovan stvarno ze prcnehali. Radi tega je sklenil z ozi-rom na novi položaj, ki je nastnl z demisijo vlade, da se razgovori vodilo le z cr»'mi parlamentarn'mi skurinami. ki jemliejo za pođfago vidovđrnsko nsta\*o in sfeer v srrr'^n sklcrov kn^zresa demokratske stranke z dne 30. oktobra
Pred cTr^pvnrfiVm 0 re«oVc7if fe vTnr'M'-) v klubu ve!ikp nnne^nct. Lfn^a PavUfovic* ?e vs^f in kratko knfe^nN no ?7^v!f, ćn r<?!?sa mesto predsedr??-ka »n v?a mosta v k!u*u ter da ostala v klubu kot navaden redov.
Klub je na to prešel na glasovanje o revoluciji. Za srorenjo resoiticiio je provalo 42 poslancev, proti revoluciji 30. Trije poslane! so se jr-asovnrna V7đr-žaTi; enajst poslancev pa je bilo odsot-nih.
—  Beocrsd, 9. đec. '(Tzv.) PemTfatl vel'kc poMtične debate v demokratelcem klubu zr.nimsjo    beogradsko    poli^no javnost in  parlamentarne krotre.  Pred vsem ucmtavljsjo. da je Lia^a Dav;d/v-\\6 z ve!ir:o odf^cnnsffo in kcnssVv^nt-nr> vz*rp..fnost?o bn»n«l    ?vo?e   no1?^^« clVc, kl so na splošno d^bro rfržav? ?n naroda. Vsi so uverjeni, da Ljuba Davi-dov:*  vztrajno  in  jasno  nadaljuje  započelo r.kcijo. Skupina Ljube Davidovi-ća je kTJub temu, da je proti rcsoluciji kluba gbrova'o le 30 pos'ancev, še vc-dm »rocne;?a "n krc^kcjja,    kskr>r pa Pr^.?č?v:5evn, Za po'iriko   Ljube Davi-so tud: cni trije poslanci, ki so se glasovanja vzdrzali. Onih enajst odsotnih pos!anccv pa sedaj fzjavlja,    da so r.a strani Ljube Davidoviča.
ZeTo znacilna je izjava Ljube Da-vkiovića, ki jo je dal uredniku beogradskih »Novosti«. Ljuba Davidović je izjavi! glede po7ožaja v demokratskem klubu, da smatra za svojo dolžnost v inicresu stranke pokazati, da prcvze-tnzio popolno odgovornost za vse po-sledicc, ki riastanejo za državo in stranko, oni Ijudjc, ki so prevzeli vodstvo. »Kri prostsk — je dejal — v stranki imnni pravico nadaljevat! akcijo za zlMžpn'^e ^7r•v^*^v in Srbov, ker seni prepričan ,ća je to z"!7anie ne šarao v korist Srbov in Ilnatav, neso v kerist državi. Samo na tej podlnsi je mo^oča stabilizacija naše države na znotraj in njrri okrepitcv na zunaj. Da je nole sts!:Sče pravi'no sem pre^ričrn. Prepričan sern v !:ončni uspeh zbttžanja Hrvalov in Srbov.«
Izjava Ljube Davidovića, ki kon-fcuje s tem, da je pričakovati, da v krat-kem priđe Hrvatski blok v Beograd, je v vseh parlamentarnih krojrih vzbudila velik vtisk. Poleg tega pa beogradske »Novosti« javljajo iz Zagreba, da je tuđi tam izjava napravila na Hrvatski blok globolc vtisk. »Novosti« so Davido-vićevo izjavo afiširale na okno kavarne »Moskva«.
—  Beograd, 9. dec. (Tzv.) Zagreb-5ki dopisnik »Novosti« javlja, da je na-gel nastop Ljube Davidovića v krogih hrvatskoga b-oka nojvečje odobravanja in da je izjava Ljube Davidovića na-provila  na  Hrvatski blok nauigodncjSi vtisk. To izjav^jata tako T? a d i ć, kakor tndi  dr. Lorković.    Včeraj  je imei Hn^atski bToV daljso konferenco o poH-ticri ?s!rii?»rnM fer so Ml? «tf>rfenf varnl slilenl. Od^oslano je bilo posebno  pismo Ljubi David?.**«.    Hrvatski blok sgutra xa svoio d«?linost^ajH>četo *k^
cijo nadaljevati ter moralno in dejan-sko podpreti skupino Ljube Davidovića.
—  Beograd, 9. dec. (Izv.) V demokratskom klubu, kljub temu, da na zunaj naglašajo r.otranjo harmonijo, vlada velika napetost in ni izključeno, da se ustanovi poseben klubski oclsek. Splo-šno pričakujcjo, da se razmerc v demo-kratskem klubu šc pooštre in je podana inožnost, da Ljuba Davidović ustanovi poslanski klub »Jugoslovenske zajednice«. Jasno je že danes dalje, da skupina Luibe Davidovića    nikakor ne    bo psdpfrcla eventualne P^ić-Prlbičcvićc-ve vlade.
—  Beograd, 9. dec. (Izv.) PosTanec M a g o v č e v i ć, eden najagilnejših so-mi?Tjenikov  Ljube  Davidovića,  je  prijavi! svoj izstop ?z demokratskega par-??rnentr>rr?egn klubn, ne pa !z   stranke. Ta svoj korak motivira posl. Magovče-vl$ med  drugim  tako-le:    »Ne morom ierati dvolične vloge! Ne morem odobravati tega,  kar moram  obsoiati!  Ne morem in noeem zavzcmati st?.li5ča niti kot č'ovek nUi kot narodni pcslancc. Ne morem nositi odgovornosti za oro, kar drugi storc, s katerimi nisnn solidarcn in katerih delovanju sem bil nasproten. Iz javljam, da ne morem več ostati Član demokratskega parlamentarnoga kluba, ostajam pa še nadalje član demokratske stranke!«
—  Beograd, 9. ćcc. (Izv.)    Veliko pozornost vzbuja tuđi dejstvo, da name-rava na današnji seji iinarcne^a ndbo-ra od'oziti me?fo odborovega predsed-nlka dr. Vofa Vefprcvić. Seja finar.čne-ga odseba je sklicana   na   danes   dopoldne.
— 3eograd, 9 .decembra, (Irv) Radikalni  tisk  ahso?ufno ni zadovoljen z rezultati politične debate v  demokrat-skem klubu. Težko bn Pariću sestaviti močno parlamentarno koalicijo,    ki    bi imeTa v narodni sknnščni za vsak slučaj zae"f>*ov!jcro većino.
—  Peo~rad, 9. dec. (Tzv.l   Dema-k'n^ki V!ub je včcrai razpravTial o po-lo^nfu. Nav7oči so bHi po većini le so-mi^ieniki   Svc+oz?na   Prib**evića.   Po kratM debati je klub sMmil;  1. Treba je rhraniti sednnio koa'icfjo s^rpnk, ki naj sestaviio rovo vlacfo,    2.    V nar^a-m^nfiT <:e mernjo izvesti uradni'kf. in-vaT:rMri Tn  rrr^^ni za^on. 3. K?"b 7elff da se tudr drujre stranke v vl?di obve-žefo, da ne bodo na svojo   roko   brez poprelsnierra obvestlla vodite razgnvo-rov s Ftrankam?, ki so za revizijo ustave. 4. Nova vlada ima izvršiti volitve.
Podpredsednik Andrija Radović je dalje naznanil, da se morajo imenovati novi delegaMe za pogajnnia z radiValci namesto odstopivsega Ljube Davidovića. Kakor znano, je dosedaj ta pogaja-nja z radikalcl vodi! tričlanski odbor: Ljuba Davidović, Dragotin Pcčić in Wildcr.
—  Beosrnđ, 9. decembra (Tzv.)   V parlamentarnih  krogih  zc!o    skeptično Dresojaio Pr.^ićcvo    misijo za sestavo nove vlade. Zelo značilno je dejstvo, d;i se je Pašić glede    sodciov&nja v vladi najpreje  začcl    pogajati z najmanjSimi parlamentarnim!  skupinaml.    Takoj  po avdijenci je ob 16. dopoldne Pašić po-rocal radikalnemu klubu o poverjenem mandatu. Na to je konferiral z zastop-nikom   narodne   seljačke   stranke   posl. Divijaninom. Za tem je razgovarjal Pašić z zastopnikom narodne muslimanske stranke posl. Magfjaiićem*   Tekom današnjega dneva konferira PaSić z osta-limi   parlarnentarnimi   skupinami,    tako tuđi z iugoslovenskim klubom. Posl. Ba-rić je izjavil, da Jugoslovenski klub ne more zavzcti §e defin;jtivnega stališča, ker je predsednik dr. KoroSec odsoten v Ljubljani.    SploSno naglašajo, da bo tendenca nove vlade   edinofe   izvedba novih volitev.   Jasno pa je tuđi,   da je obstoj nove vlade odvisen od nadaljne taktike demokratske skupine Ljube Davidovića.     _^___^_____^___^.^.^
Spomfnjajte se JHUSTVA SLEPIH"
___.^Utdiliaii^JJVoltoTa 12, j^ ""' ^
Vodja komunističnega gibanja o komunizmu.
Najmarkantnejša oseba in glava ruske sociaine revolucije Ljenin, o katerem so časopisi poročali, da je nevarno bolan in da se je odpovedal vsakemu delu na političuem polju, je, kot izgleda, se vedno zdrav in je celo priredil te dni v Kremlju na čast delegatov IV. kongresa komu-nistične intemacijonale svečan banket, ki se ga je udeležilo nad 5U(J delegatov in Icij^eviških prvakov. Ob tej priliki je Ljenin obširno govoril o sedanjem političnem položaju, posebno pažnjo pa je posvetil komunizmu. Iz njegove^a govora posname-mo nastopua za ruske razmerc zani-miva izvajanja.
* Prva in glavna naloga vseh ko-munistov na svetu, je deja! Ljenin, je propaganda sovjetske republike. Treba je prepričati vse delavce, da se sovjetska v'ac!a v Rusiji niknkor ni izneverila ideji komunizma, ^a se ni »oburžuazila«. kot mislijo nieni do-zdevni pristaši iz buržuazijskega tabora. Sovjetska vlada še vedno drži v rokah svetilnik svetovne revolucije in njen ideal se ni izpremenil i:šti za las. Ruska sovjetska vlada lahko Kre in bo tuđi šla na vsakovrstne kompromise s svojo komtinist:čno vestjo, vsem pa naj bo znano, da je to le taktična poteza, če se zaeasno umikamo, se jrodi to samo za to, da obranimo silo do onega trenutka, ko bo trobentaČ zatrobil napad. Naj ni-kar ne vznemirja inozemske tovarile nova ekonomična politika, raznzda-nost buržuazije po mestih, dozdevni vpliv pristašev nove politike in stro-kovnjakov v državni upravi. S tem buržuazija vara sama sebe, to je ples na zrelu ognjenika. Naj se vesele, če jim iieraja, naj plešejo, če j111 ples veseli. Razredna strahovlada je začas-no utihnila v notranjosti države, s tem smo dovolili ostankom buržuazije in kmetskim bogatašem, da si oddahnejo. Nas niti najmanj ne vznemirja naša bodočnost v Rusin. Kar se tiče sovjetske vlade v Rusiji smo popolnoma brez skrbi, kajti ona je ob svoji peti oblctnici krepka kot ?kaln, skrbi nas samo položaj zvnai Rusije. Soclalna revolucija v Evropi se je zadržala. Sovjetska vlnda nod nobenim nocfojem ne odda oblasti iz svoji hrok. ona bo šla s pnpolno no-trnežlivostio na vsakovrstno popu-scnnje sveto\*nemu knpitn]ii in ^o ča-kp'a tisodcpoinejra dne, ki bo nasto-pil za stari svet.
Ne loga naših inozemskih tova-ri^ev obstoji v tem, da pospeše proces razkrajanja in sledeče^a mu iz-bruha revolucije v državah zapadne Pvrope. Ne smemo biti naivni in" za-t'skati oči tam, k'cr morajo biti od-prte. Da, v zadnjem času je začelo pešati med inozemskim delavstvom zaupanje do sovjetske vlade, to pa se je zgodilo predvsem radi nove ekonomske politike. Ćim dalje bolj glasno se čujejo glasovi, Češ\ da je sovjetska vlada doživela popoln ne-uspeh in dokazala tako poorubo svojih tdcj. Še več: Zlobna agitacija so-cijallstov-izdajalcev II. in II. in pol intemacijonale je šla v mnogih slu-čajih tako daleč, da smatrajo nas komuniste za podrepnike buržuazije.
Tovarisi, kadar se vrnete do-mov, povejte v mojem imenu vscm zavednim delavcem. da je to gnusno obrekovanje in podla laž. Mi nismo izpremenili svoje politične smeri, ki nas voditi k svetovni socijalni revoluciji. Končno je Ljenin govnril o takozvanih tepcih. ki so bolj nevarni kot sovražnik. To so po njegovem mišljenju »Smjcnovjehovci«, t. j. ljndje, ki res ali pa nalašč verujejo, da sovjetska vlada evolucijonira v smeri buržuazne republike. Scvcda, je dejal Ljenin, nam je vseeno, kaj mislijo o nas ti Ijudjc, vendar pa je nesporna nevarnost njihova agitacija v inozemstvu. Smjenovjeuovci imajo svojo dobro in slabo stran. Mislim tu o koristi in škodi, ki nam jo povzročajo. Propaganda sovjetske Rusije s pomočjo ljudi, kot Je n. pr. franeoski meščan firno. je nam dobrodošla. Medtem ko reklamira sovjetsko republiko v inozemstvu Errio, ne pozablja naglašati, da sovjetski hudič ni tako strašen, kot ga slikajo in da v M^^kvi sede sami mirnijubn! btir^uji. Tak! kompMmenti, ki Jfh stresa Errio in njemu podobni, ovf-rajo naše delovanje v inozemstvu. Ugled naše vlade med delavstvom pada in to je velika nevarnost, ki preti našemu delu. Člani intemacijonale. ki nam pomagrjo, s tem olaj-šujejo tuđi svojo nalogo. Vedno in povsod je treba razkrinkovati izda-jalsko delovanje naših dozdevnih prijateljev in kričati na vjes glas. da je naloga sovjetske vlade^ostala ista, \jtot je bila poprej.
5C-LETNICA „GLASBENE MATICE".
Dne 25 septembra /922 je preteklo 5u let, uukar je ustanovila v Ljibljuni pcšCica navdušen li rodolju-bov »ulasbeno Matico* z numenom, »da vzraste do sedaj pogrebna s/o-venska glasbcna literatura«.
iz skromnih početkov. se je razvilo vsestransko delovanje »Ulasbe-ne Matice* v mogočtn kuliuren faktor, ki ima za razvoj slovenske gla-sbe brez dvoma največje zasluge.
SOletnico svojega obstoja hoče proslaviti »Glusbena Matica« s skromno kulturno slavnostjo po slc-dece mredu:
I. V petek, dne /5. decembra /o?2. ob 20. zvečer se vrsi v dvorani Filharmonune družbe predavanja dvornega svetnika in znanega gla-sbenega zgodovlnarja dr. Josipa M(intimnija z naslovom: »Delm^mje-rdlasbcnc Matice« in njen pomen za razvoj slovenske ghisl,e.
//. V soboto,   dne 16. dcccmhra j /022 ob 20. zvečer v dvorani hotela »Union« sinfonuni koncert orkestralne ga  društva   »(ifusbene   Matice*   s sodclovanjem   orkestra   Narodne ga
gledališča v Ljubljani, pod vodstvom kuns. prof. g. Karla J eru ja.
HL V nedc'jo, dne 17. decembra:
a)  Dopoldne ob 10. izredni občni zbor »Giasbcne   Matice* v dvorani tilharmonične družbe.
b)  Popoldnc ob 16. vokalni koncert pevskega zrora »Giasbcne Matice* pod osebnim vodstvom    Izons. ravnatelja g. Mmeja    liubada.    Pri koncertu sodclujcjo: ?a. Dana Golia-Koblericva, za. Pavla Lovšetova In g. Juli} Bctctto.
*r) Zvečer ob 20. knmerz v dvorani Filharmoničnc družbe.
Temu glavnemu sporedu bo sledila v naslcdnjlh dneh produkcija gc-jencev konservatorija *Glasbcne Matice«.
Odbor *O!asbcne MaVccx v Ljubljani naznanja nali javnosti proslavo svoje SOictnice z iskreno željo, da se oučinst:o v obilnem številu od-zove povabilu, poseti vse slavnostne prireditve in to.ko moralno podnrc »Gtasbrno Matico* za nadaljr.o kulturno delovanje v prospeh glaslcne ' umetnosti.
Odbor *Clasbene Matice« v Ljubljani. Dr. VUJem Krcjč!, tajnik.            Dr. Vladimir Ravnihsr, prcđseđnfk.
AMOLEŠKI PRITISK.
9. decembra,
Angleško Časopisje izvaja soglasno, da mora sestanek v Londonu dati pozitivne rezultate. Ako no priJs na london-skem zborovanju do sporazuma, potem ni treba misliti na bruseljsko konfercn-co. Prišel je odločilcn moment za reSi-tev reparacijskega vprašanja. Te dni se mora dognati, ali se zavezniki strinja;o v temeljni točki sledć gospodarske in politične stabilnosti Evrope. Vmes đoni fclas ameribkcga poslanika Harveva. ki pravi, da je prišel trenotek težke odlo-čitve. Vsemu svetu preti nevarnost, in ako konferenca min'.strskih predsedni-kov ne doseže uravnave reparacijskega problema, ne vem, kdo bi mogel evropski kontinent obvarovati pred propastjo. Tako sodi Harvey.
Angleški listi se obračaio dobrohotno do Francije, da bi ubrala pot. ki privede zaveznike in Nemcijo na uglaje-no torišče, na katerem bo končno mo-goče, da priđe Francija do pravienega plačila in se odstrani za vseiej z repa-račnim vprasanjem doslei tako tesno združena nevarnost za konflikte, ki bi imeli lahko usodepolne posledice. Pri ! tem poudarjajo, da ni dvoma, da Nem-čija lahko plača, toda za to se grc, da se stori vse potrebno, da bo plačala. Res je, da so nemški industrijalci obo-gateli, res je pa zajedno tuđi, da ie država obubožala in oslabela ter da z oslabelostjo in revščino narašča socijalni nered. Z nadaljevanjem groženj bi Lilo le še hujše in zato je absolutno potrebno, da se zavezniki vzdrže vseh oštrih odredb, kakršne bi bile sankcije, ki bi prav gotovo strnile vse nemške strance v enotno fronto, katera bi bila pomešana tuđi s silarni ruskega boljševizma. Anglija ne more slediti Franciii \ na pot sankcij. Ako bi Bonar Law stopil • tostvarno na franeosko stran, bi ostal v i poslanski zbornici v manjšinL »West-minster Gazette« meni, da bi se mogla Anglija udeležiti tuđi najetja posojil za Ncmčijo, s katerim bi se pokrile najnuj-nejše franeoske potrebščinc, seveda pod pogojem, da opusti svoj sankcijski nacrt. Ako pa bi vstrajala pri njem, bi ostala osamljena. Kakor je razvidno Iz zadnjih Mussolinijevih izjav, tuđi Italija ne stoji povsem na franeoskem stališcu, dasi se je Mussolini še nedavno zelo oštro izrekel proti Ncmčiji.
Nemški listi so, umevno, tuđi pre-napolnjcni s članki o reparacijah. Nc-broj mbli in presodb. Berlinska »Die ZciU izjavlja, da čuti ncmška vlada potrebo, da računa s položajem potom aktivnega postopanja. Grc za nacrt, da se pridobe nemške gospodarske moči za skupno delovanje s Francijo v svr-ho določitvc in ureditve od§kođnlnske vsote ter preskrbe sredstev za obe državi, to je, da hoče Nemčija dobiti ino-zemsko posojilo v visini dvajset miliio-r.ov zlatih mark, ki se imajo porabitl de-loma za izplačilo reparacij Francijl in delonia za stabilizacijo nemške marke.
Morda je to pot na nemSki strani več resnosti in več dobre volje, da stopimo k uspe'nemu delu, kakor je je bilo doslej. Položai pa je Se silno zapleten, in ne more se slutiti, kak bo rezultat londonske konference, ki se pričenta danes. Angleška vlada 2eli ameriške soudeležbe, da bi se stvar lažje spravila v povoljni tir. V Londonu so sedaj kar trije ameriški poslaniki in predsednik Harding je te dni znova obljubil Evropi ameriško pomoČ!
Snominjajte S8 Družila sv W^ in Mct«da^
Pcllfične vesti.
=- Mlndinski manevri. Pann^nie *Jutro« priobčuje iz Beograda to-le vcs.t: »Ljubljanski zajednicaril so poslali posredovalca k radikalni stranki s ponudho, da so radi pripravljeni odstupiti od zahteve jedinstvene slovenske oblasti in sploh rcviz'.ie ustave, ako se jih spreime v srbsko radikalno stranko. Posredovalec fc dobil odgovor, da je radikalna stranka pripravljena akcentirati gospode okrog »Naroda«, čc se otresejo narodnih socijali^tov in odrečcio idc:am zagrebSkega knnjrc^a«. — Tej vesti <=e ze na prvi pogled vidi. da je tendenciozno zlagana. »Jugoslovenska zajcdr.ijat se ni n i k d a r p o n u j a 1 a, da bi jo sprejcli v radikalno stranko še mani pa, da bi bila pripravljena odstopiti od svnie zahteve. da se Slovenija ne razkosa. Ker ni stavila radikalcem nobene ponudim, tuđi radikalci nišo mogli obljubljati spre-jema pod pegojem, da se »Jugosloven-ska zajednica« otrese narodnih socija'u-stov in odrece idejam zr.2:rebSkega kongresa. Značilno je, da hočeio mladini »Jugoslovcnski zajednici« podtakniti težnje, ki jih z a s I e d u j e j o s a tn 1. Javna tajnost je namreč. da bi se PriM-čcvić - Zerjavova skupina, ako bi prišlo do razkrla v demokratskom klubu, rada pridružila radikalecm. V tem vpraSaniu pi5e beogradski »Balkan«: »Javlja se sedaj vprašanje, ka!c5nr> sta!i$:e bo za-vzela v parlamentu PribiČevvć - ^crja-vova skupina, ako bi prišlo do razknla med demokrati Za ta slučaj bi se ta skupina, kakor se zdi. rada f uzionl-rala z radikalci. SodcČ po gotovih okolnostih, pa prevladuje mnenje. da se radikalci. če tuđi sta obe skupini sedaj politično čvrsto vezani, ne žele na ta način spojiti v koalicijo s Pribiče-vićevo skupino.« — Iz te »Balkanove« j rsotovitve je razvidno, da se Pribiče-! vić - Žerjavova skupina pač ponuja ra-j dikalcem, da pa ti nočejo ničesar slisati o njenem sprejemu v svoj klub in v svojo stranko, dasi vežejo Pribičević-Zeria-vovec iste politične vezi. Zato postav-l:ajo mladini sami sebe v kaj čudno luč, ako z vso resnostjo zatrjujcjo. da so radikalci pripravljeni pod gotovimi pogoji naravnost z odprtimi rokaml sprejeti v svojo sredo, to je v svojo stranko -*-' »Jugoslovensko zajednico«.
= Avdijenca. Iz Beograda javljajo: Včeraj je Nj. Vcl. kralj Aleksander i. sprejel v daljši avdijenci zunanjega ministra dr. Niničića, ki je izerpno poro-čal o svojem delovanju na lausanski konferenci in o sestanku z italijansk'm minlstrskim prcdscdniliom Mussolini-iem.
= Zahvala Prckmurcev zunanjemu ministru. Iz Beograda javljajo, da so Prekmurci brzojavno izrekli zahvalo zunanjemu ministru dr. Ninčiču, ki je z vso odločnostjo znal braniti interese Prekmurccv povodom razmejitve med Madžarsko in Jugoslavijo.
= Dr. Wilianova spomenica. Posl. dr. \Vilfan je imel, kakor znano, pred kratkim obšircn govor z ministrskim predsednikom Mussolinijcm, katcren\u je obljubil, da predloži spomenico, vse-bujočo želje Julijskih Jugoslovcnov. Dr. \Vilfan ie to sedaj storil. Spomenica temelji na nastopnih glavnih točkah: 1. Jugosloveni se odločno branijo vsakemu raznarodovanju; 2. Jugosloveni za-htevajo, da se z njlmi postopa cnako kakor Z drugimi državljani, In sicer glede javne tiprave in glede justice; 3. Jugoslovenov se ne srne smatrati za tuj-ce ali celo za nasprotnike italijanskega naroda in tuđi ne za oviro v morebitnih meduarodnih konfliktih; 4. zahtevajo Izplačilo vojnih odSkodnln; 5. Jugoslo-yensJu jezik se ima rabiti y vseh iavnih
Stev. 280
»SLOVENSKI    NA^iih«   ćnt 10  decembra ia22.
Stran 3,
uradih in uporabljatl se srne tuđ! v nađ- i pisih nad trgovinami; 6. vrne naj se Sol- I ska  avtonomija   in    po   jugoslovenskih I šolab ima biti učni jezik jugoslovenskl potreba  pa je tuđi  pouka italijanskega jezika;  7. jugoslovenski  naborniki  naj se izvežbajo kar Ie mogočc doma v Ju-lijski  Bcnečiji  in njihovi    častniki    naj poznajo zadosti njihov jezik; 8. obdrže r»aj se zakoni glede društev in preneha raj vsako preganjanje telovadnega društva »Sokola«; 9. Jugostoveni zahteva-jo, da ostanejo njihova krajevna imena ter se kar najboljše    varujejo    njihovi etnični in moralni interesi;    10. vrneio naj se nemiidoma vsa zasedena poslop-Ja; obnove naj se razpuščeni    občinski zastopi. Slede  še  številne podrobnosti. = Sporazum s^edo   dveh    velikih županov.   Po vladnem    nacrtu se ima država razdeliti, kakor znano na 33 o-blasti. Treba je torej imenovati 33 velikih županov. Toda demokrati in radi-kalci se  glede kandidatov,  kakor smo že poročali absolutno ne morejo zjedi-nltl.  Med  vladnimi  strnnkami  je  d^šlo do sporazuma samo glede dveh velikih županov,  glede   ljubljanskega  in   marl-borskega. O tem piše demokratski »Novi list«. Pravi, da so se v Beogradu demokrati in Samostojni kmetje sporazu-mell na ta način, da dobe velikega župana za  ljubljansko oblast    demokrati, velikega  župana  za  mariborsko  oblast pa Samostojni kmetje. NairesnejSi kandidat za mesto velikega župana v Liub-Ijani je sedanji podpredsednik dr. Vilko Baltič, v mariborski oblasti pa bo imenovan za velikega župana kandidat Sa-mnstojne kmetijske stranke dr. Miroslav Ploj.
=   Interpelacija  zaradi   občlnskth
volitev. »Slovence« poroča, da je vlo-žil v parlamentu posl. Reisncr interpelacijo na ministra notranjih del Ti-motijevića zaradi občinskih volitev. V interpelaciji je stavil posl. Reisner vpra-šanje na ministra, ali hoče poskrbeti za to, da bo pokrajinska 'ilada spoštovala zakon o volilnem redu *a Slovenijo, ki ga je kršila s tem, da je določila rok 11 dni za vlaganje kandidatnih list namesto v zakonu predpisahih desetih dni, in ali je minister voljan nabžiti pokrajinski upravi, da spoštuje zakon o za§3iti države, češ da se nahajajo med izvoljeni-mi odborniki »Zvcze delovnega ljudstva* tuđi izraziti komunisti. — Ker da- I našnje »Jutro« ne demantuje te »Sloven- 1 čeve« vesti, moramo sklepati, da je bila ta interpelacija v resnici vložena. Z ozi-rom na to se nam zdi potrebno konstatirali, da ni vodstvo »Jugoslovenske zajednice« v nobeni ne direktni, ne indirektni zvezi s to interpelacijo.
= Pavovo perje. »Slovence« je po-doben sraki, ki se je dičila s pavovim perjem. Zmago »Zveze delovnega ljudstva« skuša izrabljati v svoje samopaš-ne rtamene. Kaj socialisti in komunisti, mi klerikalni bolJŠeviki smo, ki smo zmagali, ki smo si osvojili Ljubljano, to napredno trdnjavo, in ki jej hočemo dati svojo signaturo. Počasi, gospoda. Vaših glasov ni bilo niti 1500. Vse drugo odrade na desno krilo socialistov ter na takozvane komuniste, to je namreč ne-Uaj pravih komunistov ter zelo veliko r.czadovoljnežev. S svojo zmago se ne morete prav nič ponašati. Klerikalizem. ki je bil svojedobno že tako blizu svoji popolni zmagi, je v Ljubljani odklenkalo. £tevilke vas tolčejo: od 8986 oddanih g^asov je le pičlo 1500 vaših, 7486 pa je cdločno protiklerikalnih. Te številke so tuđi dokaz, zakaj si pod lastno firmo niti ne upate več nastopiti. Sklepati morate najnenaravnejše zveze, seči morate v roke ateistom in neizprosnim sovraž-rikom cerkve. ako sploh hočete. da se vas Se upr.števa. Le poglejte se v zrcalo, pa boste videli, kakšna je »vaša« zmaga.
= Strahovlada ▼ Fusljl se nada-I'uje. Iz Moskve poročajo, da je rcvolu-cijonnrno sodišče obravnavalo o tožbi proti 118 osebrm, ki so se uprle sovjet-skemu dekretu o izročitvi cerkvenih dragocenosti. Petrogradslro sodišče je nbrodi-o na smrt socijal-revo!ucijonarja F^trna in Minaj'ova za stike z inozem-skimi  protircvolucijonarji.
= K™dlda*uni P:!*««*?ke*a. Tz Var-Jhvr pnročn'o, da stn prigi^ v snboto k načelniku pol^Ve rep"hMke PiJsudskemu dva podincn p^rske Vriske str^n^e !n rmi sporila od'ok strr»nV!ne<ra kluba, da ga na-merava stranka kandidirati za prezfdenta.
= Poraz kotnunlstoT   ▼ pioskcvs^i
p»*fccr*»-?T. Tz Ripre poročajo, da so dobili pri volitvah sovjetov v moskovski gu-berniji od izvolienih 2392 delegatov komunisti samo 60 mest.
= 1'aHa In CeškosiovaSka svarita Ba-varskn. Tz Pariza poročajo, da $o bavarski monarhističnl krogl poskusill na bclgliskem krarevskem dvoru polzvedetl, kako bi an-tan'ne države spre'cle obnovo kraljestva na Bavarskem. Poskusi-i so tam radi tega, ker je žena beTgi'skeRa kralja bavarska princezin'a. Z be^rske strani pa so bile o tern cbvc?"ene države velike In male an-tnnte. Itali irska vlada ie zbog tega po-svarih moirkovs1 o vlado in zacrozila tuđi z oboro?cno intervencijo. Nato je pa tuđi čeSkrslovr.Ska vlada poslala na Ba- I varsko zelo resno svarilo,     .                     [
Gospodarstvo.        I
BILANCA   NARODNE   BANKE.           !
Stanje 30. novembra. Aktiva.
1.) Kovinska   podloga    .      371,203.055-76 0 2.) Posojila         ....   1.52:^57.503-12 >
3.) prejemkl   gd  države .   4.615,815.891-91 > 4.) vrednost  drž.  domen   2.138,377.163-00 »
SkupaJ   .   •   .   8.646,353.613-79 D Pasiva.
1.)  VplaCana  glavnica    .        17,833.300-00 D
2.)  Rezervni   fond       .   .          2.235.771-59 »
3.)  Novčanice   v   prometu    4.998,356.12500»
4.)  Razne   obveznosti      .    1.498 312.002-95 »
5.)  Ter atev   države   .   .    2.13S 377.163-00 »
6.)  Saldo raznih  računov        61,2.39.251-25»
SkupaJ    .   .   .    8.646,353.613-79 D
Od zadnjega Izkaza se Je promet papir-natega denarja povcčal za 39.781.705 din.
— t Shod ▼ Dakru za zvezo z moriem.
Jedini postojeći željeznički spoj normalnoga koloseka naSe države c morjem t. j. pruga Zagreb-Rijeka   koja   predstavlja   d nas   »ed-nu   od  najvećih  ekonomskih  vrijednosti  za našu   državu,  stoji   već  četiri   godine   nDi<-rabl'ena. jer je odsječena,  uslied novo im-stalih  prilika,  od  svoje  Izlazne    točki,    a ni e   upotpunjena   s     nekoliko    kilometara dugim priključkom, koji bi bio potreban, da ju   spoji  s  našom  obalom.   Ogromne   Siete, koje naša privreda snaSa radi pomanjkanji ovoga spoja, jer |e odvisna o tud:im  Inkama i  željeznicama, ponukale su sve  mjerodavne  krugove  naše  domovine,  da  u   tom pitanju Izraze svoje mišljenje, te svi "cJncv dušno  traže    bezodvlačnu    Izgradnju    u s kratkog ogranka do mora.     Taj spo^, koli bi sta'ajo mnogo manie materijalnih 2rt.~va, nego 5to Iznaša svota  Isplaćena inostranim prevozfllma  od  prevrata    ovamo,    jest,    a ostat će I u buduće kao Jedini, a I naravni put našega Izvoza I uvoza za cliclu Hrvatsku I Slavoniju, a osobito pak za Sloveniju, koja će projektovanim priključkom  na  primorsku prugu moći da razvile cijelu svoju privrednu snagu.  Kako se  privreda  u slobodnoj  drčnvi  može  da   razvi e   potpuno  1 sa sigurnošću  samo na vlastitom teritoriju, to  snml   državni   interesi   imperativno   nalažu, da se čitav promet odvija  po tome načelu. Ovo načelo prodrlo je danas ne samo rredlu   sve  naše   nacionalne    I    privredne krugove, već nailazi na razumievanje I kod same Kr. Vlade, pa potpisani gradovi I privredna  udruženja  sazivlju  za   17. decembra t.  z-  u  Dckru   sastanek    svih    strukovnih udruženja   1   ostalih   interesenta,   na  ko;em će se već poiedinačno istaknuta    mišljenja skupno donijeti i time posp'e§Tti ostvarenje započete akci'e. Molimo sve, koii žele prisustvovati  ovom   sastanku,  da   nam  izveli odmah, a nnjkasni"e do  10. decembra na;a-vitt svoj dolazek, odnosno ime svoga delegata.  Sve   Informacije   u   pogledu   sastanka daje   tajništvo   Udruženja   privrednika.   Bakar, koje vodi takodjer skrb oko ukoniče-nja delegata.  — Za grad Bakar:   V. A n-tlć, gradonačelnik. — Za grad Sušak: Dr. H o h o 1 a č.  —   Zn Jugoslov.   Trg.   Udruženje. Sušak: Dr. D. P a v 1 o v i 6, dr. V. R u -ž i ć. — Za Udruženje Privrednika, Bakar: V. C e r i č, I. A n t i ć.
—  C Novi stanovanjskl  pravilnik. Kakor poročajo listi, Izlde te dnl v uradnem glasilu novi pravilnik, kl je od ministrske-ga sveta že odobren in podplsan.  Obscga in prinaša nekaj novih načel, kl so gotovo upravičena.   Važna   je   na   pr.   določba,   da je za čas od 1. januaria 1923 do I. januarja 1925  izključena  pravica ođpoved!. PaČ  pa našteva  nekaj slučajev, v  katerih  je izie-moma mogoča in dovoljena odpoved. Pod-jetja   raznih   vrst   morajo    sezidatl     lastne stavbe In prostore v najdaljem roku  ene-ga leta. Siccr pa jim ima stanovan'ska druga instanca določlti posamić te roke. Vs?m posamnikem,   ki   imajo  Ccz   1,500.000   Din. j premoženla ali  več nego 600.000 Din.  let-nega dohodka In ki nlmajo v državi 5e lastne  hiše,  bode  stanovanjskl    urad     odvzcl stanovanja  oziroma  poslovne  prostore,  će ne  sezldajo lastnih  hiš  v  posebnem   roku, ki ga določi stanovanjskt urad, kl ne srne prcsegatl   dveh   let.   Lastnikom   cd   davka oproščenih  U5  v  Istem  kraju  se  stanovanja  sploh  cdvzame^o.  Odpoved   v  cbče   je dopustna, če se pogodbe ne izpolnujejo. Če najemnik postepa proti namernm (intencljam bišnega gospodarja,    Če svojih    obveznosti tekom dveh  mcscccv  ne  izpolni ali  če se Imajo stara  poslopja  zrušiti  in  nova  sezl-dati. Hišni gospodar ima p^avico do stanovanja v tasini faiši, če mu je za lastno vpo-rabo rteobliod. potrebno in če stanuje sedaj kot na>mnik v tujl hiši. Lastnik poslovnih prostorov ima pravico do njihove vporabe, če  jih  sam  potrebujc  In  slcer  v  poslovne namene. Delokrog stanovanjskih  uradov je natanko  določen  In  se  mu  mora   izprazni-tev vsakega stanovanja tekom 24 ur pismeno   naznaniti.     Pri     dodclltvah     sti?novan| imajo prednost državni uradniki,  kl zgube stanovanja  vsled  demoliranja   starih   stavb tn  ki  opravljajo  splošno  koristne  posle  In stanovsko delo. Od  1. janarja  1923.  dalje ima vsak hišnl gospodar sopravico na do-hodkih, ki jih pre'ema podnajemnik Iz podna je mnin  za  oddane  prostore  In  dete stanovanja.  Prlstoja   mu   15%   za   oddane   tn 30%  za  prazne  prostore.  Nove  stavbe  so Izvzete In proste vseh  omejitev. Za   pre-stopke   zoper  predpise   t     :ga   pravilnika so določene primerne knzi;i. Na doloćbe tega novega pravilnika, člgar glavne dcUičbe smo gori navedll, se v  kratkem $e p>\t-nemo. Na vsak način so se s to najnovejSs odredbo  v zelo tcžavnl stanovanjskl  sl^-acijl ali kakor se splošno Imenuje mizeriji izvzemSI  regulacijo  naiemnln  deloma  pravilna  In deloma zlastl napram hlSnim go-spodarjem, dosedrniim  več  ali  manj  ««jž-jem   svojih   najemnikov,  —   tuđi   pravilna načela.
— c Izložba ▼ Osjetni se bo vrSfla prlhodnje leto In slcer ▼ večjem obsegu, da se tako pokaže produktivna sila Os'eka In okolice In se opozorl zunanja Industrija da stopi v stik t tamkajinilml pridobitve-nimi krogl.
I                     Kultura.
! REPERTOAR   NARODNEGA   GLEDA-USCA V LJUĐLJANL
DRAMA.
Soboto 9. dec. R. U. R. Delavska predstava.      Izven.
Ncdelja  10.  dec. rb 3 popoldne Krola-ček junaček. Mlidinska predstava. Izv. Ob  pol 8. Idiot      Izven. Ponedeljek  11. dec. Kralj na Betajnovl. V spomin Cankar evi smrti         Izven.
OPZ3RA:
5obota 9.  dec. Ta nost Red B Ncdelja  10. dčc. Gorcnjski slavček. Tzv. Poncdcl.ek 11. de:. Z. prto.
•     •     •
—  »Oorenjrki shveck« je Se vedno privlačna sila prvega reda. Zlastj mladina  se ga  ne more niti  nagledati,    niti    naslušati. Vsa  Ljubljana   govori   o  n;em  in  nnjpripro-ste ši  Ijudie  ne  more o  prehvaliti zlusti  ne-katerih. prlstno slovenskih delov cpere. SI-volasi  Forster   z  vidnim   gin;en;ein    prisustvuje predstavam, in če tuđi mu zla usoda ne dopušća, da bi  svoie delo slišil. pa je vend:ir  viJi  in  vidi  k  niemu  s:osa!oče  se ploskajoče  roke, vi^i  navdušenje,  vidi  pla-čilo za svoj trud. Slisti sem, da preieina od faktor ev, pri  katerih  je  s tako vnemo    In tako   brezprimerno   pcžrtvovalnostjo   sluz.il skoro  vse svne   živi enje,  sramotno  nizko pokonino   in   bi   moral   popini:!   že   d^vno Kladu in bede, pa  da ne vzdržule  iivalcžna družina.  Želeti bi bilo, da se stvar pojnsni strši  Javnosti.  »Gorcnlskega  si .včka«  pa  bi rad!   slišall   tuđi   mnnj   premožni  sinji,   zato prosimo   upravo   opere,   da   preskrbi   pred-stnve   ob   znatno   znižnnih   cenah     srcdn;e-šo'skcmu  dijašivu  in  pred   vsem  dcbvstvu In   na'siromašne:šm:   urndniš'.vu.      Nadnl.'e bi se laliko aranžirali posebni vlak! iz Go-ren'ske, 5ta:erske  Itd. s pravočasnim    prihodom in odhodom iz L-ublane, ali pa lah-ko ere opera gostovat  v Maribor, Zagreb, morda   bi   se   vendarle   IzplaČnlo;     sai     Je mnog«   več   tistih,   kl   bi   se »Slavčka«   naivno veselili   kakor pa nad n im mislšMi z rameni.  VsaVemu   svoje!      Z  recenzijskini nožem približati  se  »^lavčku« ne gre,  ker hi s tem storil  mnogo  več zla  kot dobra. Zato nai deto /ivi, kakršno je, v veselje !n zabavo  vseh, kl  smo čistega veselja  in po-Štcne zabave tako potrebni.                —č-
—    Knjige »Slovenske Šolske Mailce« za leto 1922. so malene dotiskane In se prl-čno  r?7pr>SM]ati  Ijublianskim   nnroCnikom  v n:\ikraSem času.      Izdn^o  se:  Suri  knjise  In si.er:   1.)   Zbornik.       2.)   Fink:   Ukoslov.e zcmlcpisa. 3.)  Fivko  - Schaup: Telovnd-ba,  3.  zvezek.      4.)   nenkovii:     RastiinskI Imenik.  Članarina   znaSa  21  D.,  di^aki  p!a-č.^jo   polovico.   Ustanovnlkl   plačajo   enkrat 400 D, st^.ri ustanovniki pa morajo dopla-č.ati 200 D ali pa vsako leto polovico lctnl-ne.  Prijave članov   in  vplačila  je  nasloviti na   poverjenika   Rado  Gruma,   učitelja    na Ledini, Komenskega ulica.
—  Predstava  »Kralja na BetalnovU    v spomin   četrte   obletniee   velikega   pisatePa in dramatika Ivana Cankarja se vrši v po-nedel]ek dne 11. t. m. za red C In ne za Izven, kn kor je bilo prvotno javljeno.
—  Iz glcdalSke pisarnc. V p-nedeljek dne 11. t. m. vprizori dramsko gledalište v spomin  četrte  obletnice  Cankarjeve    smrti znamenito poko-nikovo dramo    »Kralj    na Betainovi«.      Vloge   so   rr.zdel.cne   takole: Saričcva  (Francka), \Vintrova  (Mana), Rn-karjeva   (Lužarica),   Gabri elčićcva   (Nina), Zbofilova   (sodnica),    SkrbinSck     (Knntor), Železnik   (Mnks),    Llpah   (župn:k),    Peček (Bernot), Locnik   (Krnec).  TcrCić   (sodnik), Medven    (Koprivec),    Kumar      (oskrbnik), Smcrkolj.   Markič,   Cesar   (kmetje).   Režijo vodi x. SkrbinSck.      Predstava  se  vrši  za red E.
—   Marijcnctno  glcdali^če v   ATcstnem domu ima v nedeljo dne 10. t. m. dve predstavi In sicer prvo ob 15., drugo pa ob 18. Igralo se bode predzrdnMč    v    tej    sezoni igrokaz v petih deianjih s predigro:  »Doktor  Taust«. Obćinstvo se  posebno opozar-Ja   na   to   velcznnlrr.ivo,   tuđi   v   litcrarnem pogledu   znamenito  Igro.   Prodaja   vstopnlc k obema predstavama se vrSi v  Mcstnem dom.1 v ncdelo dopo'dne od 10. do 12.
Glasbsni vesinik.
KONCERT  V  PROSLAVO   UJEDINJENJA 1. decembra ▼ Un'.ono.
Zđ! se mi potrebno, da se Se enkrat vr-nem k temu konrertu, ker je zlasti velikega pomena za naSo »Pevsko zvezo«. Na-stopi i so na koncertu namreč pcvskl zbori, ki so v nji včlanjenl, ter s tem dokazali, da ie »Zveza« delavna in vsled tega življenja zmožna. Na/večji dcl zaslug za praktično Izvedbo delavnega programa »Zveze« pa gre tu brezdvomno g. Prelovcu, kot nicnemu istočasnemu tajniku in gcneral-nem  pevovcd.I.  Morda  se je  v  prvi  vrsti
! za ta koncert zahvaliti Prelovčevi energij In vstrainostl. kl ic znal odstraniti vse mo-rebitne ovire in to zlastl v tako razburka-nem črsu. kakor je bil prve dnl decembra. Iz tega pa sledi Se dejstvo, da naSa pev-ska druStva ne zahajajo na politična polja, da sto.:e krepko v enotni pevski fronti, zapostavljajoč vse politične raznollčnostl enemu cilju: službi pevske, glasbene umet-nostl. To je program, ki združuje vse In veseli moramo biti tega tn zato cenitl to univerzalno  pevsko   »stranko«.
Spregovoriti hočem samo 5e par be-seđ o posameznih pevskih druStvlh, ki so ta večer nastepila Iz večlne vsa pev-ska druStva so se na odru razporedfla tako, da st takoj megel ocenitl sile posameznih glasov, n. pr. redko skupino tenorjev In sopranov ter večjo skupino altov In naj-sflnejšo grupo bnsov. Po Stevilnosti teh od-delkov, kl so bi!l pri nekaterih pevskih druStvih ćelo prestrogo ločeni, pa ie bilo pri'J lahko do zaključka, v kateri skupini je treba Stcvilo pevcev izpopolnitl, oziroma reducirati, kajti te skupine nlso prevla-dovale samo fiumerično, a so bile na račun drugih dostikrat pri izvajanu tr.di sil-
[ Mile ail slabtjie,     Pri »OUibcni Matici«
«rf!o?no manjka Ie nekaj dnbrffi sopranov in tenorjev, pri »Ljubljani« bi se moral istotako izpopolniti tenor in alt. pri »Zvonu« se hoće še sopranov, pri »2dezni:ar-iih« prvih tenorjev in neka] fundamentalnih drugih basov, pri »Slavcu« sepranov io basov. V dosega zadovci ivili glasbenih ekktov, cnotnns:! barve iid. treba brczpo-go;no izravnati razmer;e med prsimezni-mi skupiniml. Ako ni m^g^će pridobiti novih moči, treba energično in brez žalosti odrezati, kar je preveč.
Nastop je bii pri vseh sodelujočih vzo-ren. Vidi se, da so druš.va vaicna kon.cr-tov in dj so pevci dovolj utrieni in ne pozna o ctiCirc mrzlice cb pegledu na pu-b!i!.o — zver. Zlastl up::a enotna rb'cL?, več a!i manj svi bodno pc!:e brez K'.cdnn-a v note (rmeniii mor;im zlas'.i nast< p »Zvi-na« brez not), ki omogočuje pevcu gledati na vsak gib pcvovoiTe in tuđi dokazive, da ppvcc svtiio pesem zni in se posluSaLu ni treba bati kakih nel.i.'bih presenećeni. Istotako je bil odstup miren in Rladek. Ir.to-n.icia je bila povsedi čis'n, zvočnost pa semtertja zaostajajočn. Zbor »Glasbene Mati.e« mogel bi se vcndurle spriCo svoje Srcviinosti p^vspc.l do si'n-všili akcentov, istotako »Ljubl.'pna«, kateri pa zelo tcžki Premerlrv »Medvcd z ricdvcdt.m« n; ]br2 tega ni d'pns'il, ker bi si^er cbstn:ala ne-vrrnost, da bi se vse razsulo. »Zvrn« i:na relativno najbolšl materijal. Scvcda je tu mnoso rutiniranih pcvccv iz opernem zbora. Poi:dariii pa ka/e da po vcCni tc'n P'.vcev ne di'e rpera »Zvonu«, a jih je dal »Zvon« operi! Tu so se, ka'pada, s pos°-s^mi nns+rpi izpopolnj'i in s tem tuđi »Zvrn« dvisniM na mesto. ki ga znvzcma med drtJRimi zbori. Nnibolj izmed vseh zb^rov pa je n: predoval »Slavec«, ki se je v teku enej^a lo*a po z?s!j;:i svojega vrlesa pevovrd;e g. An'Tia R vnika never;etno razrastel in cvrčil in pod takim vodstvom mnogim pevrkim druš'vcm postane kma!u nevaren konkurent. Veseliti pa nas mora tuđi vstranost »^oleznijarjcv«, ko/ih nc-mnojjobrojni pcvskl zbor korajzno hodi vedno strmc.ša pota navz^or. Pomlađii.1 ga treba le 5e z nekaterimi glasovi.
Proprpmi pevskih zb^rov nlso slcer zelo »moderni«, vendar kažc;o tendcn:o dv!Ran:a. »Glnsbcni Mnfi-ji« j^re zahvala, da se ?e tuđi cb tcj priMla SDornrila SoiCt-ncRa FCrstcrja s pesmijo »Z gladnim šumom s kora«. Prretcn vp!iv na barvit^-st projrramov imajo pesmi Srbcv (»Gl?sbcna Matica«: Mndrnn'čev rukovet »More izvor voda«, Pinilki: »Divra nr^či« ter »Sluvec«: Hafzcjcvl dve raredn! »Hi me mn.ko« in »Oj, delvo'ka mala«). Za zbližanje med na-ml in rredseb^-m spoznavanje je vsekaker želeti, da gojimo intenrivne.se tuđi glasbe-no literaturo Hrvatov in Srbov, saj jo oni tuđi jroje. Hrvat n. pr. rase po je slovenske narodne pesml od svojih. V Bcccrrdu se je pela »Jcftcjeva prisega« itd. Koliko n. pr. hrvatske glasbene literature pa mi poznamo? In da jo je veliko, in prvovrsine, do-kazule'o nam »Kolo«, »Mladost«, »Lisin-ski« itd. Isto zanemarjanje soscdn'h glas-benih profzvodov štejem v zlo tuđi našim orkestralnim družbam. operi. Treba se pe-Ijati snmo v Zagreb, Beograd, pa nabereš po mi!i volji
Skupni nastop pevcev Je Imronlral vs!ed svoje krepke kompaktnosti In kar najbolj dostojnoga  prcdn:išanja.
Koncert je tra-al predolgo. Pavze treba prflrodnjič okrašati na minimum, a pred-vsem naj bo znčetek, kakor je to pri vseh ostalih koncertlh, točen. Ne kaže v nobe-nem slučaju razdirati hvalevredne, komaj doseženc točnosti.
S koncertom torej smemo biti zadovoljni. »Pevska zveza« pa naj skuša po-skrbet', da na vsak 1. december, na ta naš na'pomembnejši praznik, h koncertu pri-vabi tuđi pevska društva izven Ljubljane, da borno na ta dan prisostvovali nekaki reviji, ćelo tekmi vseh pevskih zborov in na ta nrčin praznovali vsaj ujedinjenje vseh naših pevcev.                               —č.
— Koncert pevskega druStva »Zvon« v Trbovljah  dne  2.  decembra.  Med   naiprid-nejSa  in  visoko ambicijozna pevska  društva   izven   Ljubljane   smemo     šteti     pevsko društvo »Zvon« v Trbovijah. Lahko se kosa danes z marsikaterim starejšim pevskini društvom, ki so po večini ostala še na ni-voju polvcka starih  programov in  izvajanj. G.  Mol, vstrajen in  izredno marljiv pevo-vodja »Zvona«, je iskal za svoj, sicer malo-Stcvilni, a za to gibčnejši mešani in moški zbor    nnprcdnjcšega   programa   ter   uvrstil vanj med drugimi tuđi dovoljno novimi to-čkami  Lajovčeve  »Kroparic«   in  »Medveda z  medvedom«.  Polcg   tega  je  počasti!   85-lctniv.o   Fursterjevo   z   njegovo,   Se   vedno zelo  hvaležno  in   ravno  ne  prelahko  »Ljubica«    (Ležal   na   mrtvaškem   odru.).   Zbor Sieje okoli 40 pcvk  in pevcev, pri katerih prepevanju  me  je  zlasti  frapiralo   dejstvo, da   nisem   nikdar   začul   vsiljivih   posumnih glasov, kl se hočejo zlasti v manj izšolanih zborih  dvigniti  iz   vsote  na  račun  ostalih. 2e   to  samo  dokazuje,  da   ima   pcvovodja veščo, a pred vsem železno roko. Neverjet-no, do kakSne sile se je  povspel  ta  sicer tako maloStevilni  zbor.  Fortissimi  so zve-neli. da je bilo veselje, kajti pevci so peli In n e kričali, kar se tako radi pripeti, ćelo takozvanim »boljšim« zborom.      Siccr sem čut  tupatam  v  izvajanju    nekatere    nedostatke,  na  katerc  sem  pevovodjo opozoril med Štirimi očrnl In uverjen sem, da jih bo vedel in znal g. Mol kmalu izboljšati.     V spIoSnem pa je treba  zboru na lepo uspe-lem   koncertu   odkritosrčno   čestitati.      Pri koncertu  je  sodeloval  tuđi  kvartet  g. Kozine, seveda ob navduScnem aplavzu mno-goStevilnega   navzočega   občlnstva.  Trbov-Ije Stejejo okoll  16.000 preblvalcev In kazalo bi tu v najkrajSem času otvoriti podružnico »Glasbene Matice« ali sploh glas-beno Solo, najsibo že pod katcrimkoll imenom,  knjti  glasbeželnih  ljudi  je  tu  mnogo In šola bi Imela posla čez glavo.           —č.
— 13. zvezek Male Pe srna riče Je IzScL V njem je natisnjena skoro že pozabljcna lepa »Podoknica« Avgusta Lebr.na. Zbori In četvcrospevl je bodo gotovo veseli. Ce-na Stevilki 1 In pol dinarja. Dobiva se v ZvfiZBi lutiigarni« MarUa Uz 8, ijtiMja^^
Dopisi.
— Pre!s!cave zaradi o^?p!oz*jc.    Iz
Maribora nam pisejo: VojasLvo, ki je neumorno dclalo na razvalinah, je konjala trudapolno in nevarno cIlIo odstranjenja materijala. Pri tem se je našlo mnrgo stvari, glede katerih se vrSi obsežna prci^kava, kako so prisb v dclavnico* Na^le so se n. pr. vojaške puške, boda* la, ruska in italijanska. bombe, patrone, mnogo zavojev smodnllca \z \Y611lts-dorfa, rcilektor. Ugotovilo se j". kar sd zJi z-.lo n^vcrj'jtno, a je iz dokumentov razvidno, da je imel Čutić žj od 1. 1917» devoljenje tuđi za prodajo smodnika in. da je to dovolijnje potrdila naša vlada. Dovoljcnic je imcl za 30 ks zalome. Kdor je videl to dclavnico prej, se je moral čudili, kako je naša vlada mr»£'a potr-dlti staro avstrijsko dovoljjnic za skrarrbo smodnika v takom neprimer-rem prostoru. Koliko smndnika čez to dovol'enic je i:r»cl Čutić, to se od te guje za cr.krat v^aki kontroli. Ravno tako ja še nepobunjeno, kako se je nesreća z^o« dila. Kaknr pripoveduicio nekateri obt-skovalci Ćutićcvc dclavnice, mu je bajđ v soboto zmanjkalo smodnika. Ako jo eksplozijo povzročil smodn'.k, za. je moralo biti v ogromni množini. Prevladuio pa mnenje, da je eksplozijo povzročilo ka!:o druso razstrcljivo. Vesti o smrti Cutićevi nišo p )trjcne. On je težko ranjen, ni pa smrtno nevarno. Trafika je tem večja. ker se ie, kakor smo že poročali, ob istem času na transportu v Zagreb naha:al pokojni trsnvec Kostial, ki je zaradi te družine par dni preio storil konce svojemu mlađemu življenju. Naravno je, da javnost kategorično za-hteva, da se vsa taka skrita skladisča takoj preiščeio in odpravijo iz mesta, dotične tvrdke pa prisili, da se zunaj mesta zarade primsrnn rklaJišja. Zna-čilno je, da je sradbena akcija cn teden popreje poslala mestnemu magistratu cziroma g. županu na ustinovnem ob5-! nern zboru sklonjeno rcsr.luciio. v kateri zahteva, da mestna občina preskrbi za mešano komisijo, ki naj pregleda tuđi taka poslopja, ki se po nepotrebnom izrabljaio za skrita skfcdŠja. Kakor ie seveda v Mariboru v r: adi, s^ v tem pogledu ni nićesar ukrcnllo.
—    Kako se utlhotnplirtjo ncm5k,i pođ-lo^ja  v  Maribor?  Iz  Maribora  nam  pišejo: Te dni  se  je  vršil  v Sp'.avarski ulici  pred hišo   mlzarja   Knlariča   burcn   prizor.   Prišli so vozovi po r.aročilu trgovca  k.  O^rizka, da odpcljcjo tovarno plutovinskih  izdelkov,, i oziroma   surovine.      Pri   toj   ekspediciji  je asistirala tuđi policija, ker je lastnik tovar-rte  Ogrizek  že  pre:e  brezuspc-5no  poskv.šal svo:e b!a?xo lzsc!i:i v nove prostore na Tr-žaško cesto. Temu se je pa upiral neki Ei-• senmann.  skoro  gotovo  žid   Iz  Cehoslova-' 5ke, v družbi Kobrija in dveh znanili nern- . čurjev   in   siccr   Schnideritseliu   in   še   boli i znaneca  Sarijc. Konce sporu je bil  za en- < krat   tak,  da   je   O-rizck   le   vsled   mstopa policije   mcKcl   odpclatl     svoje     surnvine. Glcd^     osta!e«:a   ba   govorilo   sele   sodišče. Radovcdno  oblinstvo  ie   seveda  zanimalo, kako je prišcl Eisenmann do te tovurnct o kateri se je doslej malo slišalo in katera ie bila   nastanjena   z   električnim   cbralom     v tako nevarnih  prostorili, da se čudimo, kako je moRla pristojna ob'ast kaj takesa do-voliti  sredi mesta  v Splavarski   ulici, kjer se  nahaiata  dva mizarja v  eni  hiši  in po-vsod  polno  lesa.  Po  naših   informaciiah  se je   ta  deslej   malo   znana   tovarna    takole vgnezdila  v  Maribor:  omenjeni Eiscnmann, ncmški žid, je prišcl s par starimi stroji v poletju v  Maribor ter Iskal koga, ki  bi mu podjetje finnnciral. Prvo zavetje je d-Voil pri miznrju  Kolariju, ki  je bil takoj pripravljen svojo delavnieo izpraznki ter jo preseliti v svoje stanovarre v prvo nr.dstropje, nakar je  Kolarič  zcCel  pritiskati  na  stanovan'ski urad   In  sodišče.   da   mu   preženejo   konkurenta mizarja, ki se nuliaja v isti l:iši. Do-kazoval je, da mu  je  nemn^eče  izveli, ker se je moral s svojo drtuiuo stisni i v eno sobo, dočim   je  drugo  sobo   izrabil   za  de-lavnlco. Oblasti se seveda nišo mogle ozl* rati na njegovo prešnjo.      Med tem, ko j© Kolarič pros;ačil in pretil z  izsclitvijo svojega  konkurenta, je dal nemškcmu zidu    V' istem nadstropju kar dve sebi na razpola-go.      Obenem mu je pa 5c  spodaj cbljubil dve sobi. Eiscnmann, kl se je brez vsakega oblastvencga  dovol:cn;a  in   vcdnos'i   na  ta način   srečno  naselil  v   Mariboru,   je   debil Schnidaritscha  za družabnika. Na ta račun je začel adaptirati Koraličcvo bivšo delavnieo z električnim obratom.    Sciinklcritsch, previđen mož, pa je začel spekulirati, ni dal denarja, delalo se je »na puf«. Ko je Eisen-mann   vIJel,  da   ga   Ima   Schniderilsch     za norca, se je prijavil pri preds-dniku trgov-skega  gremija   ter   iskal   solidnega   pndjeN nika.      Q.   Wcixl   je   to   priliko   ponudil   jr. Ogrtzku, kl io je tuđi sprcjcl, ker se mu je zagotavljalo, da je Eisenmann poštenjak, ni-kakor pa da je žid.      G. Ogrizek je dobll oblastveno koncesijo na svoje ime, dal pod-jetje sodno protokolirati in tovarna je prl-čela delovati. Sele sedaj je uvidcl, da se Je Eisenmann  povsod zelo zadol'il,  in  da  no trpi  novo  podjetje,  je  vse  dolgove  plača! in  naročil  potrebne  surovine.      Ker  pa  jo Ogrizek   kot   lastnik   podjetja   sam   uvide! nevarnost za ćelo okolico, Je skrbel, da se čim preje preseli v druge prostore.  To pa je  bil   križ   čez   račun   mariborskim   Nem-cem. Isti g. Žnidarič, kl pre e  ni imel de-narja za svojega Eisenrnanna, je naSel se* daj  naenkrat  odprto  mošnjo  in  srce,  pri-tegnil k sebi §e prijatelja Sarijo in najbrže tuđi KolaričD. Sli so se poklonit na okrajno clavarstvo ter tam zaprosili za podjetje. kl je  že  konccsi'onirano  In  sedno   protokolU rano, novo koncesijo. Aii je obrtna oblast tej prošnji znanih renecatov ugodila, Iq no venio,                                               _J
Stran 4
»SLOVPNSK!    NAROD,   ćnc   iO   decembra  1922.
£iev. ??0.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 9. decembra 1922.
— Dve kraljici * Sarajevu. V Cetr-tek 7. t. m. je naša kraljica s svojo ma-ferjo romunsko kraljico Marijo odpoto vala v Ilidže. Na sarajevskem kolodvoru so iskreno pozdravili   obe    kraljici. Kraljica   Marija se   je   nato   s svojim sprernstvom takoj odpeljala v    kopali-ščc Ilidže. Kraljico spremlja tuđi princ Pavle. Tekom včerajšnjega dneva sta si kraljici ogledali zanimivosti mesta. Pre-bivalstvo je obe viharno pozdravljalo in njima prirejalo ovacije. Danes odpotu-jcte nazaj v Beograd.
—  Slepomišenje, Načelstvo JDS Je izdalo o svoji zadnji seji   nekak komunike, ki nima drugega namena, nego žvaliti krivdo za poraz JDS na 'druga ramena.   Komunike dokazuje ne samo, da imajo mladini druge ljudi za zelo naivne, da ne rečemo, za norce, ampak da so gospodje, ki sede poleg mladinov v racelstvu. prav zelo ... recimo lahkoverni. 2e tol:ko-krat rtgotovljena in dokazana deistva preidejo z neko gostobesednostjo, ki le preočitno kaže, da se gospoda trudi javnosti prikriti pravi položaj v JDS. Toda javnost se ne da več pre-motiti. S prstom kaže na povzročite-Ije katastrofalne politike v slovenski JDS, na one, ki nosijo izključno krivdo na zmagi klerikalno-kornunistiČ-nega bloka pri    obeinskih   volitvah ljubljanskih.    Baš oni   dan,   ko   so v načclstvu   z   znojnim   čelom   se-stavljaii svoj komunike, smo plastično ugotovili to krivdo. Poleg famoz-nega volilnega reda so mladini s svo-jimi zleglasninii metodami ter s svojo nespretno taktiko ljudi naravnost Rnali v »komunistični« tabor, to je v tabor vsega po režimu provzročenc-£a nezadovoljstva. Nasproti trditvam v komunikeju naj s svoje strani ugo-tovimo:   i. ođposlancem JDS, ki so skrhali pregovoriti   dra. Ravninar;a, da bi zopet stonil na svoje   prejšnjo mesto v nacelstvu, čcš da bi v tem Slučaju Šln tndl narodno-sodalistična stranka z JDS, je odgovoril dr. Rav-rifor: ako se vam posreći Dri dobiti NSS, potem je ti*di nnsa skupina z jrntmirnt pokoji pripravljena nanro- j viti to osehno žrtev ter soćc'^vati nrS skupnem nastopu ob občirskih volit-vrh ljubljanskih: 2. odgovor NSS je h\\ docela regativen. čes dekler so rrl-cJini tuđi samo zadnji člari JHS. 'toliko   časa   je mrodnn-socfr.'istič!1! stranki iz umevnih  rnzlogov nerr:o-goče sodelovat! z JDS: 3. spričo temu odgovoru bi sodelovanje    samo naše skupine ne imelo smisla. Tuđi <£e bi se dr. Ravnihar odzval vabilu JDS, v tem ?htfa.fn bi mti čisto gotovo ne sledila velika   većina   naše 'skupine. Prvič bi ne bilo pričakovati nobenega prakt:čnega uspeha z ozi-rom na volitve, drugič pa, čemu iznova se   kompromitirati    z    družbo rnladinov. ko smo se Hl? od nje ravno 'dobro in srečno cdločili ter s tem re-ŠHi svoio reputacijo. To naše stališe je zbor naših    zaiipnikov    soglasno od^bril. Preostala je samo še alternativa:  ali odbiti pormdbo NSS,  ali pn rdnriti v ponuđeno r^ko ter k^eri-kpino-komnri.st'črernu bloku    Dostaviti nrsprnti emko močno  skunii-o. ki je ime'a fzrWe, da ob vpi?^*ah odnese zrnato. £*m smo se odlomi za t?ko c|f»!p?t?o. k\ je. V*»kor so nokr?7.i-le vcVtve* <M**r?^ m*iš1a v r<^*tev fc^t ro^^ri korifrr^nt t^^zv^tif 7vez' ^1, ljudstva, *e H'" f?^"?TTr?* vs*» rsTrtfn«* fr> n^nredt?o M^bl^e. d^ "e z v?en-f f *!?n? nodnr1? to sfom'nn, fm^rtovrno Jn«r? slovensko    z^te^rifeo.   Namesro 'term. smo morali dnrfvl^.ti. Hn je bifa 7^iedfl"ra prprlm^t r»?_MTT^-f^USTTi pon^-dov s strmi p^ndlr^Vo .T^q> TTInrfk^!-fcev ne samo da se niti lotil! nišo. mar-več se je serntertia ceio zdelo, da sta »Slovenec« in »Jutro« v nnimtimne.i-ših 7veznh. 2e ta krmcentr:čen nnpnd na 7njednico je knzfl da so se 7a-jednlre najb^ij hrli. 7ato pa. vM ko-munikeji vam več ne pomagnjo. To so le injekcije pred poslednjim vzdih-Ijejcm. Sodba je izrečena.
— Češki in naši bojevnikl za $YOf»odo. Ju?nslovensko - čfskn^fo-veška Uza priredi v poncđcljek, dne 7/. decembra /922. ob 20. zvečer v veliki dvorani »M^stnppa doma« predavanje o temi: Češki in naši bojev-
nikl za svobodo v L 184S.« Pređava-
telj dr, Ivan Lah bo obravnaval s posebnim ozirom za istočasne politične prilike pri nas življenje in delo Karla Havlička - Borovskega, znamenitega češkega politika in pisatelja. Zna ino število skioptičnih slik bo pojasnje-valo glavne momente iz življenja tega, nam Jugoslavenom še premalo znanega ćelavca na polju ćeško-iu&o-slovenskega zbližanja. Vstopniua 1 Din za osebo.
—  »Jutrovo« iongllranje s StevilkamL
»Jutroc si še vedno ne da miru ter skuša na vse mogoče in nemogoče način dokazati, da je mludinska stranka na občinskiu volitvah dosegla najvišje šlevilo clasov. Tako trdi v včerajšnji številki, da so l'i'e občinske volitve nekak plebisc't za J'JS ter da so pokazale, da ima vodstvo stranke za seboj dvetretjinsko većina, dr. Rav-niharju pa da ni uspelo dobiti niri trc»*no demokratskih glasov. Recimo, da :e to res, potem je dobila narodno - socijalisti^* a stranka, če odbijemo od sknpnega števila glasov Zajednice Se 153 glasov SKS, 1831 glasov Kako se pa zopet vjerna s ponovnl-mi trditvumi »lutrac, da je narođno-so i-^alistična stranka radi njene zveze i. .ir. Ravniharjem izgubila mnogo giasov? Će je to pos'cdnje res. potem je pa dr. Ravnihar potegnil r.nse skoraj toliko glasov, k>-likor jih je dobila JDS. V najslabšcm slj-caju. to je ako nišo narodni socijalisti nić pridobili, a tuđi nič izgubili, bi ostalo za dr. Ravriharjevo stranko Se vedno 1441 gLisovt kar je vendar mnogo več, nego tretjina demokratskih glasov. Naj pa velja eno a!i drugo, stoji nepobiten fakt, da je Zajednica že na svojem prvem nas topu dosegla velik uspeh, da je većina napređn h volilcev v njenern taboru ter č* se je S'jTo ljubljanskih volilcev izreklo proti niladinski po'itiki. To je plebiscitarna cbsodba, ki je dolcte'a mladine, ne pa dr Ra\niliarja, ka-kor se to zljubi trditi »Jutru«.
—  Promccja. Ka višiem trgovskem zavodu »Revolteila« v Trstu je bil promoviran za doktona trsovskih ved Slo-venec Fran Geržina iz št. P^tra na
Krasu.
—   ItalTIans'ce  surovost!    z    r!cInov?Tn oljezn   se   nađai'ujejo.   Tako   so   fišistovski divjnki te ćni jrisili dva slovenska župnika pri Kcpru, da sta morala piti ricinovo olje. Ti liudie si kar izmisliio. da je kdo !t?Ji>-nem  pretiven  pa 2ćivTa;o in s:ci  nalilejo z ricinovim   oljem.   Mussolini.   poglavar   fsši-stov,   je   sicer   prepovedat     odslej     vsako la?tno  «ka2ensko  postopanje^,  toda  juli)ski fašisti se zato  ne  zrnenJio,  marveč  kazejo še  nadalje   svoje  srrvraštvo  do  Jus:oslove-nov, kar slu/.i v stalno nećast Itnlije. $cć-niki so  tu,  da  določaio kazni, ako  Je kdo kszni vreden, da pa preneha div'anje »kulturnih«  Italijanov nad bcdnirri  Jusosloveri, za to ;e že skrajni čas. OdnoSaJi mt?d Jugo-s!av!;o   fn   Itnlijo  ne  fcodo   ne   dcbrl   In   ne korektni, kaker misli  Mussolinl, ako ne bo že  zlepa  konca   trpinčenia nesrečnih  naših ljudi  v   >uli'«ki kr^ilni.
—  Pogreb ruske^a akademika. Vče-raj popcldne cb 2. so pokopali niskega akademika M:hai!a Polfsrova, ki je  na jetiki umri v tukajšnji bclniSnici. Pofi^e-ha so se udeležili skoraj vsi v Ljubiiani živeči ruski begunci ter mnogo ljubi>an-skega občinstva, zlasti narodnih    dam. Splosno pa se je opažalo, da se je pogreba  udeležilo  razrreroma  zelo  malo naše akademi:P.s mladine.   In to je napravilo zelo mučen vtis.
—  O Korile' čevetn pogreba. VScraJ so pokopali Karla Kordeličs, ki je bil, ka-kor  znano,   med   ustanovitclli    snci.Talncde-mokratske stranke v L'ubrnni. Pogreba se je udeležHa velika rrnožici lji-d!. ki je s t^n hotela izkazati zsdnjo čast stnremu b-ijev-niku   za   svrhodorni^.e^m   načela.       Pcko!n! Kordc-ič  je   bil   đcsieden  rnsprotnik   klerikalizmu, zato ga je si1nn bolelo, da so se v z?dn'em času njegovi somtš'jeniki od<• •.*!:-li svcbodnrrisoinirr. fde?am ter se pri volitve h zvezali s klerikp.hl. Tej svoji bolesti ie zzdrrt dni opetovano dal glasno d^Ska. Zato  soćijo   rekateri  njegovi   prilntelif.  da   ie šcl prostovoljno v smrt zato, ker ni mnjjel prernšnlf sramote, da so se njegovi somi§-Ijcniki  IzncveriH  prntiklerikalnim    načelom ter se  udirpaii klcrlkslcem.
—  Smrtna kosa. V Ljubljan! Je umrla, stara 85 let, sr^spa Jerica P a 1 o v e c, vdo-va  Arderwald,  rojena    Meden.      Blag    ji spomin!
—   Usmiljetijm srcem! V Ljubljani Studira  več  ruskih   akademikov,    k!    žive    v skrajni bedi. Ne samo, da strađajo, nimajo niti  tople  oblclte,  ki  bi  jih  varovila  pred z!mo. Marsikdo izmed nas ima kakšno co-noScro   zimsko  obleko   ali   zimsko   suknjo, ki mu  leži v  omari  in  mu  dda samo na-potje. Kaj se spomni ubogih ruskih dijak.jv, ki  zmrzt;jc;o,  in jim   daruje    to    obnoSeno cb'eko. Bcclimo  usmiljeni1  Trkamo  tuđi  na vrata naših trgovcev ter jih prosim©* Imei-te usmtt'enje in darujte po mnžnosti blago, iz kateregra bi se dijakom lahko napravile teple oblekc. Darove sprejema  »Komiti za oskrbo ruskih Studentov«. Prijave  se lahko naslovijo  tud!  na  uredništvo  »51.  Naroda«.
—   Iz Šlcpanje vaši nam  piSejo:  žup-Ijanl  in  tuđi Sentpeterski župnik    bi    radi imeli v podružnićni cerkvi v Stepanjl vaši nove zvonove. Ker so si v tem edini, ie bil sestanek, sklican po g. Župniku, dobro obi-skan, potekel pa je Jako burno in brez za-dovoliivcga uspel.a. Tuđi v tem so si bili edini  in  sporazumni, da  se napravijo  pla-čilni razredi, da bo plačal gruntar več kot polgruntar in kajžar več kot gostač, a raz-sodni in pametni možje  so stavili župniku ^c en pogoj:  Ker gre  tu za lepe tisočake (ca. 3H0.000 K), ie treba, da izberemo odbor, ki bo nabiral prispevke in vodil račune tuđi potem, ko bodo zvonovf žc zvonili.
U                        ftLOVtNU«
^^^v ■:£*''■■ :tz:ts.:*k iv/is*"" ^ffjtf*&
strank, in ker je g. župnik zelo Interesiran ) na tem, ga hoćemo izbrati ćelo za pred-sednika. Toda g. župnik ni hotel o tem nič »Ušati, dasi mu pojejo to pesem že ćelo le-tot temvcč je govoril, da ima že zadosino »kontrolo« v cerkvenih Ključarjih in pa škofijskem ordinarijatu, se zvijal v sofiz-mih, ki pa pametnih mož nišo prepričali ker so mnenja: aii ntberi med svojimi vne-timi pristaši dovolj denarja za zvonove in gospodari ž njiaii potem kakor hoćeš, ali pa, če apeliraš na priguše tuđi drugih strank, da naj žanje priiptvajo, potem sprejmi naš pogoj. To je gospodarsko vprašan.e in ne kaka noirania cejkvena zadeva, ker gre za naše žepe. Zato gospod župnik, ne slcpomišit^ d.!.e: ali — ali! — Shod je na.bolj moiil neki krojač Petcr O., fanatičen pristaŠ g. župnika, ki hoče menJa kar živ v nebesa. Mi mu garantiramo, da pridč tja, če že ne po svojem vzornem kr-ščanskem življenju, pa po znanein Kriitu-sovem izreku: Dlagor ubogim na duhu, ker njih je nebesko kraljestvo! Nagnal je može, ki so stavili oni pametni pogoj, z brez-verci, in tako mnego pripomcgel, da je moral župnik zopet oJiti rJnis infeetis.
— Gojite  narodn".    slog!    V    zadn:em času se r-piižajo razvesliivi pojavi na pol-u naše obrti, ki ie začeta pr-spe§ev..ti nut d-ni slog. Opozarjamo pr-^ebno na krasne iz-  i delke,  Ki  jih  je razst ivila  podjetna  trgovina   Marije   Tičar   v   ftek-nburgovi   ulici,   ki so izdelani  po navodilih  priznane?:a  vešča-ka   na   polju   narodr.ega   sloga   pref.   Siča. Gospa  Tuhirjeva  je  priredila  posebno rnz-stavo vseli teh predmnov, ki naj bi si jih ogledal vs^k, kdor hoče ohrasiti svoj dom s   pristao   narr.dnimi   predmeti.   Tti   vidirrn) razstavljene   velike   in   male   kroiuike   \z lesa,  ki  služijo  enako  za  domaje   potrebe, kakor tuđi za stanovanjslii okras. Rnzstav-ljene  so  nndulje  n!::;hne  in    velike    vize, lončki,   kangljice,   v=e   pestro   peslikeno   z motivi,  ki  smo  jih  bili  nevajeni   videti  ra  j naših  kmetskih  skrin-ah, oknih,  vratiii  it'J. Opozarjamo na  te  predmete  posebno  nuše hotelirje   in   gostiln'č ir;e   pa   tuđi   liubltelje narodnesa  blaga.  Kakor  čuierno,  izda  pr«i. Sič  v   kratkem,   v   obTiki  dosedan ih   DiiHi-kacij v narodnih vezeninih Hustrirano^bir-ko slovenskih  skrin', \z  katere bodo črp?Ji naši mizarji, tesarji p:i  tuđi slikarji nebroj v resnici narodnih ni' tivov. Po posredovanju g. ??ča se je našjl v Ljubljani podieten sobni   slikar  g.   I3o/ič   v   Trnovcm,   Konju-ška ulica,  ki  je  Izdelal  In    založil    vzorce za sobne sliknrje v narodnem slogu. Z pet nov   racvcsc!Jiv   kcrr.k   v   narodni   cs::mo-svo'itvi   tuđi   na   itnir!niško-obtrnem   polju, Na5e  sebne  slikarje  po ćeli Sloveniji  opo-zarjamo na te vzor->c. k:er je želeti, da iz-ginejo  že  enkrat iz  nrvili 1:15  in stanovanj razne   sec^sronistldie   grez^vitesti,   ki   so danes   postale   f.e   nemoderne.    Vzoree     le prcslda! e. rref. Sič in jamči nieecvo Itic zi  to,  da  so  ornamer.*!  resnično    pristno narodri  in  okusni.  Lastnike  novih  in  pre-novljenJh   stavb   posebno  pa   nr.še   hotelirje in goslilničarje opozarjamo na te ornanien-te.   ornamente,   Icoiih   patrone   se   dobivalo pri  sobnem  slikarju  £. Eožiju v  Trnovcm KoniuSka ulica.
—   Eozlč!   Nc-o Ic?o!    Razplsall    smo podpore   za   Bot;ć   ali   Novo   leto.   Število n/5ih rednih  članov prosilcev  Je  tako veliko, da naša sredstva ne zadošća^o, da ob-ru'emo   napotrebnejše.    V   pravem   smislu besede prepotrebni  podpir zlr.sti o Ho^iču, ali  Novem letu smo vsi mi slcpl! Zitcjra-deTj pon!ino prosimo vse prijatelje nas sle-pih, da se n?s spomnite sedaj In blapohot-nt>  položite  dar,  nam  najbednejšim   s'cplm na oltar! Vsi mIVdarf, prosimo raj se bla-govole    poSiljat!  na    pis?rro    podpomcjra drušiva s'epih v Ljubljani, \VoIfovn «1.  \2.
—   Zvcza za tujskl piornet ▼ Sloveniji Ie  iz'Jn'a  Stiri lične  razglednice  slovenskih j narodnih  n^Š,  da  po/ivl  zanimanje znnjc  v  ; nnjftlrSih kro?:ih ter da vpliva na to, da se slovenske narodne nose tuđi v resnici  pra-  ' vilno nosiio. Ravno letos se je zopet  opažalo ob narodnih prireditvah, di se nosijo kot narodne neše takc, ki nin;ajo s slovensko rr»j>o nijcsar  opravit!.      Posebno  grdo je gledati nrSc, pri katerih se uporablja dosadni     Dicndclkostum   v  kratkih     kričavih kri ili. ki  so  pravi  nnrodni  nosi  popolnnma tuji. Raz?'ecinice se dobivajo v pis.irni To-urist - Office na Dunajski cesti 18. V kratkem  izide:o  tudl   harvane   razglednice  narodnih  nr»š, ki jih bodo tuui siiši sloji   gotovo  rpi'i  kupovali.
—   Premest'.fev  miinlc.  Od  pr»ncdcl"ka, dne It. decembra t. I. Šeste ure zjutraj na-prci   bodo  poslovali   novi   mestnl   dohodar-stveiii   uradi   kakor   sledi:   Mitnica    na Vidovdanski cesti se odpravi  in  se prese'i v novozgrajeno stražnico pri Žolez-ni5kem  predoru, v  sfiku  Dovozne  in  Mar-tinove   ceste.   Mitnica   na   Dunajslc! cesti se preseli \z svojih dosedanjih pro-storov v novosezidnno MSo    polcj;    topni-čarske vojašnice.  Mitnica na Gospo« svetski     cesti   se   preseli   v   Spodnio S'iko  na   Ceiov5ko  cesto  v   liiso   Št.   229. Mitnica ob Cesti na državni kolodvor    bo   poslovala   v   novozsrajerem poslopju naspro'i  skladiSča  državne  želez-nice, tik  železniške proge iužne  že'cznice. Mitnica   na   glavnern   kolodvoru bo poslovna v novozgrajtrnem pcs'f?pju ob stiku Resljcve ceste  in  Ceste na južni kolodvor.   Mitnica   na   ZaloSki   cesti se preseli v novo stranico poleg jjarn!?!]-ske bolnice, ob železniški progi dolenjskih železnic.      Vse ostale mitnice ostanejo na svojih dosedanjih mestih.    Osrednji  mestnl dohodarstveni  urud  posluje  do preklica  Se na Dunajski cesti St 29.      Razun teh spre-memb so se sezidale Se nekatere potrebne nove čuvajnice, v katerih se bo začelo poslovati fstočasno kakor  na mitnlcah.
—   Nezgoda. Danes dopoldne se Je na Valvazorjevem trgu splaSil konj in prevrnil voz, v  katerem  se  je   peljal    veletrgovec g. Janko Popovič st     Pri tem je padel g. Popovič * voza tako nesrečno. da se je te-žko poSkodoval na glavi. Z rešilnim vozom so ga prepeljali na njegov dom.
—   Akiđemskf soclalro peđag. krožek priredi v  poiit-deljek  dne  11.  t.  m. ob  8. zvečer na moškem učiteljišču javen sesta-nek s sledečim dnevnim redom:      1. NaSa
i trećoj* M» ta naža doba, Referira tovari! j
Frano čibej. 2. Pornzgovor. Odbor uljudno vabi vse izobruzenstvo, poscb.io Se vse prijatelje in neprijatelje liumanisiiCne gim-nazi.e.
— V Kokrl je pošia še vedno na Fu/.i-nah mestu v bpjdnji Kukti. Staiiovui^e za to Ja dr. Globočnik brezplaćno.
—  Požar v MoŠkanjcih.    Iz Ptuja
porocajo, da je v ncdeljo zvečer izbruh-nil v Moškar.icih požar, ki je uiiiCil sta-novanjski in gospodarski poslopji dveh posestnikov. Skoda je občutna in samo delonia krita. Ogenj je r.astal radi sve-tiljke, ki je eksplodirala.
—  Voliuii'ska afera    v    Vojvodini. Pred preiskovalnim sodi^čem v Novem Sadu je pričela obravnava proti 40 ose-bam,   ki so obložene    špijunaže v priJ Madžarski.
— Samomorilbka manja v Zagrebu. Predvčerajšnjem je ntki strojevodja v Barošovej ulici v Zagrebu cpaz^l popol-nonia raztrjjano  truplo  n^kc^a muškoga, ki se je vrgel pod vlak. Glava je bila cdtrgana od tciesa. Samornoriljc, ki se
1 zove špiro Cvijanovič, je bil po pokliču delavec. Poles njega so našli pismo, v | l.atercm pozdravlja brata in ostalo rod- ' bino. Zagrebške »Novosti« pripomin;ajt> k temu, da razsaja v pravem pomenu nekaka manija samomorilstva v Zagrebu, kajti v kratkem času je to osmi slučaj samomora pod vlakom, poleg kopiee drugih slučajev samomora. Kakor je videti, je tuđi v Ljubl;ani nekaka manija do sari1, crno rov, kajti zadnji čas smo imeli v treh dneh tri samo-more.
—   Pokradel je dne 4. decembra  1922. 1000  kron  nagrade  onemu    kl  m!   naznent bivaliSče  Juri a   Kusaber.  rojen   1394  v  Zi-bika okraj  ?livnlca - Celje, je šumski  izu-
| čcn čevljar, postave velike, okrogel obraz, !  las;e črnl, oči crne, na desni roki  ima po-j  kvarjene  tri  prste  ter  je   bil  pri  meni  zaposlen kot kcčiiaž in rr.I je pokradel mnogo stvori ter z istim! neznano kam cdšel. Njegovo bivališče je javiti poli '.i v Sisku ali pa  na  moj  naslov:  Erncst  Hubeny, Sis£k, Kavana »Jusoslavila«.
—    Rcdcliubnim   srcem!   Starček Viktor Mcrlak,    ki se je udeležil leta 1875. bosanske vstajc v četi kralja Petra - vojvode MrkGnjića bo v kratkem okreval po težki bolezni in bo oćpuščen iz bolnice. Mcdtern ko se mu je vraćalo zciravje, se mu je bližal erug sovraz-nilc — mraz, ki ga bo pri prvem koraku iz bolnice obje! s svojimi ledcnimi ro-kami. V svoji pajčevinasti cb!cki se mu bo le težko brani!. Zato pozivamo blaga srca, da mu priskočijo na pomoč s pe-rilom in obleko. Predvsem rabi hlače in z'msko su'mjo. Gotovo se bo debil kdo, ■ ki rr.u suknja visi v omari, ki ni več po i modi. Merlaku pripravi Ž rio še nekaj  | toplih   ćn\.   Je   srednje  velike  postave. Dariva se Fprejemajo    iz prijaznosti v gostilni  »Miku?«, Kolodvorska ulica 3.
—  »LHiM*e!J ptičev.« Nedavno sno po-ro?at| pod tem naslovom o nekem Filipiču, k! Je v  Mc«tnem Iopti l^vll ptIJe In  pn  je strafnfk MSTavil.      Fi!!rr*Č nam sedai javl:a, j d-> n! SčiT»lcovcern radr^aval vratove, tem- i več ie samo lovll p?nože.
—  K?n(\ TivoTI. V r?delTo 1^. decembra rov projrram   »Tanja Pcdorovnac V plavni v!o£|   rlnsovita  krasot:ca    Lya    Mara     In  : Fri:h   Kr.fser  -  Titz.  Film   se   od'.ikuje  po izvanredna bojrati  in krasni  secneriji.  Danes je zadnji dan »Divje Afrike«.                   i
—   Nahod?  Clavobol?  Zobobol?  Trpa-nic?   Odrcčcjo   večkrat   rriSice   in   živci? Pri'ctno čustvo kreposti prinese pravi Fel-Icricv   Elzafluid!   N.njboi'Se   hi^nc   sredstvo, bolcćine,  osvezuie   in   jača   ter   čez   25   let priPubljcn kosmetikum za neco ko^c in ust! Veliko  močnejbi,  izda!nc'5i  in  bo! šl  knkor francesko žc.inie! S pakovan'em in poSfni-no   3   dvojnate   ali   1   Specijalni   stcklcnica 24 dinarjev; 26 dvo;natih nll  12 specijalnih stcklcnic 2C8 dirnrev  in S^c  doplatka rnz-pošilia: teka mar EUClrTN V. Ff.LLfR, STU-BICA   DONJA,   Elzatrg   5t.   238,   Hrvatsko.
Sokolsfvo.
—  Akadcmtki Sokoli!   Vabimo vse akademike Sokole, da se polnoštevilno udeleže prcdavranja, ki ^a priredi J. A. D. »Triglav« v soboto dne 9. decembra 1922. Predava brat Ambrožič:  »O So-le^iia. Predava brat Ambrožič: »O So-kolstvu«. Naj ne izostane noben akademik Sokol! Odbor.
—  Sokolska odnođnlc*. ?oknl T. se postavlja  drnes  cd  brata   JoSka   Špana   in brata  Stancfa  Dcrjranca.   Oba   sta  bila mnogo let  odličmi aktivna delnvca v telo-vadnlci in v upravi in v bodočih dneh za sta'ro   rapustita   I.hibijano.   Stare   Dcrganc je v veliki meri pr'pomogel župi in Savezu do  stovesa velike  tekmovalne  sposobnosti na§e Sokolstva. — Sokol I. vabi svoje čh-nc  in tud!  prl;atel;e obeh bratov iz drugih sokolskih   dru§tcv   na   odhodnico,   v   resta-vracilskih  presterih  Ju2nega  kolodvora danes 9. t m. zvečer ob 20. urL  Sodclujclo društveni pevcl.
—  »Sokol« v Slskl priredi v soboto 9. decembra v ljudski soli  cb 8. uri zvečer predavanje:   »Premog  in  premogovnikt    v Jagoslaviit. Fredava brat  J e r m o 1.
—  »Sokol« v VlSnfl gori vprlzorl v ne-deljo dne 10. decembra ob pol 16. popoldne v svoTem   domu  Mcškovo  žalcisro v  treh dejan]ih »Pri Hrastovih«.
t'\ Turistima in sport. -;^-"
—  Praga. 8. decerrbra. (fzv.)    Viktoria (2ižkov ; DFC 7 ; 2 (3 ; 2) Calc : SpitrU
NajJifivgjša poronila. Naš novi podanik v Rima.
—  Beograd,    9.    decembra.    (Izv.) j Kakor javlja »Tribuna«, zapusti   tekom
prihodnjega tedna tlusedanji poslanik v Rimu Antonijjvič svoje službeno inc-sto. Kot njegov naslcJntk prije v po-štev Ljuba Nešić, dosedanji pohiomocni ininister v Tirani.
Pašićsv mandat za sesfava nove vlade.
— Beograd, 9. decembra (Tzv.) Vče-raj ob 11.30 dcpoldnc je ministrskl pred-sednik Pašfw poročal !:ra!ju o polHiCncrn položaji:. Nj. Vel. kralj je povcrll sestavo vlade x. Nikoli PašK-'tu. Pasić je mandat prcvzel fer takoj primci posajanja s po^ nuOuicil sirankami.
Krv a u hl 0;iJi\.
!         — F?cr»grarf, 0. decembra (T.^v.^ Di-: r?5nji  ji:tran>i  list  ponovno  javlja,    da pr!de Hrvatski b!ok v neoj^rnd.    V se-
danji pnrlamentarnopoliticm situaciji je za ta prilind nastal tremitek, ker ima Hrvat?!:i blok rnlo^o pudpreti položaj Ljube Pavidoviča.
Sovjetski rdeči križ v Bcogradj
—  Ceosrad,   9.    decembra.    (Izv.) Vceraj so prispeli iz Moskve zastopnikl RdcC'csa križa sovjetske Pus'jc.   Iinaio predvsem  r.alogo organizirati p^vratek ruskih beguncev v svojo domovino.
Veliki snežn! meteži v severnl Evropi.
—  Dunaj. 9. decembra. (Tzv.) V3e-raj ves dan je tuka] močno snežilo. Tudl iz drusrih alpskih krajev javljajo o velikih snežnih metežih.   Na   Dunaju je bil ustavljen tramvajski promet. Ka avstrtj-skih železnicali je bil oviran    žclczniski promet.
—  Berlin, 8. decembra. (Izv.) Radi ' včerrjšr.uh snežnih metežev so na rrmo-! g:h krajih potrgane brzojavni- in    tele-j fonske  žice. Snežilo  je ves  dan.
j — Dunaj, S. decembra. (Izv.) Po vsej Sevcrni Evrcpi pnda danes močan snc?c. Prevladujcjo sevcrni vetrovi. Zelo je padla temperatura. D::nnj je še zjutra] zaznamoval S stopinj nr.J r,:j!o. V naj-krajScn ča<?u ra ie ta tempcrntnra Pi-dla pod niclr>. Po vsej sevcrni Evrcpi ja ves dan sncžiiO.
—  Dunaj. 0. decembra.  Ozv.) Pa-nes manj snežL sevcrni vetrovi so prs-nehali.
POTRES V JU2NI SRBIJI.
—  Beograd. 8. decembra. (Tzv.) VčcraJ popoldne  je nastal precej  iročan  potres    * kra'ih južne Srbi;e. Potresni val se le cibal od   Bitol'a   proti   SkopTu.      Povzrofenn   je rmtna škcđa. Bilo ie 8 precej močnih snn-kov.   Prvi  smiek  Ie  bil  ob  5.43  in  zadnji ob 11. portočt.
—  Zasrcb, 8. decembra. (Tzv.) Nocoj o polnoči  so  bili  v  Zagrebu   trle  kratki  potresni  šunki.      Potres  ni  napravil  nobene Skcdc.                                          __________/
Borzna poročila.
—  Zagreb, 9. decembra. (Izv.)     Danci' borza ni poslovala,
—   Curih, 9. decembra, (tzv.) f?ana5nja predborza: Zagreb 1.775. Berlin 0.65, Putu} 0.0075. BudimpcSta 0.23, Pra^ri  16.62, Milan ? 70, Pariz 37.70, London 24.24, Bukarcšt? 3-25. Sofi?a 3.95.
Darila.
—  Uprava na§ega  lista !e prcjela za: •Slovensko planinsko druStvo* Din. 50. za »JuRoslovensko Matico« Din. 50, kct darilo g. dr. Ivana Cerne, Zagreb, klinika, da  časti  zadnjič    prijatelja  Joža  Tur ka,    SrCna hvala!
Razne stvari.
* N.*č več latlnsk h receptov? Na dvaj-" setem letnem zborovnniu mednarodne zdravnlSke Mge v Atlantic City se je skle-nilo, da na] se v bodoče zdravniki v svojih receptih namesto ktinščine poslužujejo dc-žclnega jezika. Vse vcč'e operacije se sme-jo izvršiti na pacijentu samo, ako se fzja-vljo za operacijo dva zdravnika, ki jih imenuje pacijent in tretji $ strani državnega zdravstvenega   urada   določenl   medicinec.
Poizvedbe.
—  Kdo ve kaj? O. Karei Srnu?, bivaj t-č v Trstu v ulici Fabio Severo št. U, js od-Sel   pretekli   ponedeljek  zjutral   kot  pona-vadi v službo. Od takrat pa se ni več povr-nil. Kljub vsem poizvedovanjem družine in cblastcv  se do  seclaj  ni  posrećilo  dognati, kje se nahaja, ne kaj ie ž njim. Kdor bi kal vedcl o njem. Je uljudno naprošen, naj ne-mudoma   obvesti   družino  pogreSenega    ra zgoraj omenieni  naslov. Eventuelni  stroJki se poravnajo.
—  Zatekla se Ie ps*ca volčie    pasma DoLl se jo Slomškova ulica 6.
Glavni urednik: RASIO PUSTOSt.F.MSEK,
_   Odgovorni urednik: *ć S         \Vol*nitn &pt>Uar* ff
Štev. 279.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 8   decembra 1922
5   M.-j-i.

^r.......     —-----------------
Gumiievi nodnefniki
In
pođplati
vam    oh ran lio obu" rV.  t«w trajno |n ^^
elegantoo^^l
Babi se po vseh boljSih trgovinah z usnjem
ter na veliko prii
Serson-Kaučuk d. d., lml Wi!iono« trg!!. 7.
IfiitffllfP iMP
Huntisli Uujllu
27 In 40 mm dere'e in hrastovi oVropli !:<? Ima na prodaj upr.iv.i veleposestv ^atna, p. Smrtno pi   Litij".         1U793
Zenit na ponudba
htetigenfen č'o< ek,   strokovnj?k, hoteJ-
:;:o-res*avranfske stro\e.   kat>:i;!jn,   33
ct star, bi oženil mlaJo in do.»ro sitn-
ano vdovo,  ki ima  1  di 2 otoka. —
;tiu rc«ne ponudbe ni Biro ,R klaira",
3 ogr.id. Kn.   Mihajlova   ulLa 11   rod
,D skrrcija*.                                     10792 \
Kras sa
božični dar.
Prođa   se   jako   Icp star   n?kit, mozaik
Irnitura, ve'i'n bro-!n in uhani. N  siov nve uprava Slov. N.?roia.             107 37
ipsnTpreštflšo
■. 'torne^a ko!rtsa   .Excelsicr*.    Prodam j
■ otocikt, moko in žen.-kj kolo. N.i«!ov '
;ve uprava S\ov. Naroda.             1074^
—~-----------------------------------I
■"■ vngon-v scknrrh v   avgustu   m   pro-! j.    Mslov po*e   uprava, »ivo   S'oven-ssega   Nareda.                                 10739
"li z lj r 3 y n I k &!
. birka   modernih  medici is-Jh   knjig  Je i predif.  Osj'tda fn  več se poizve vj 'ipiinl   trgovini   .TiČar"   SL Petersk* :
lupim fi!! 2G!ncnjenn~! msollo fehtnlco
: Ičhimco, ki oa eMi najrranj 1000 iogr.   J. Jelcnić, Stara put 1. 10664
.iložnostni nakup, e'ektrično, z nrirJm\ .itki,    n* rrs*ki   (aV ikat, se proda   jako ;no.   Rudolf   Plodcr,   Gtaz. Jrarcnm-' ng 16.                                         10749
Za distingviranega veleposestntka
M s^mtertja ^ride v me«to, iSćem d »bro meblovana 5'bo In plaćam prav dobro. Ponudbe na Viktor Fritscti tu, Giad sče 8—IH i.                                            U652
Jioal tloria"
najbolj&l &ivalnl   strojl 2   10'et-
rvm jamstvom djspeli! Cene primeme! Z odličnim sno'tn'fln>t Lovro Re« bolj, Kranj, Kokrško predme-stje ftt   24.                             101S8
3 gospodične
ppodafalke
»Ičejo mesti 7n takr>f ?!i poz^eje Ponudbe pod .E. D. 1C695" na unravo Siov. Naroda.                                   10695
Dresura psa.
Iščerrr gospoda gozd'rja »li sličnog*, ki b' dres ral rfnhrrea lovske^a rsi. Ponudbe ni Holu;ewić, Zagreb! Čajeva ulica 42«                       Iu777
Ha prodaj
popoTnoTia nov, lep Črn p an:no in pl-norccbaud (G.^src^hau:!). Ogleda sr od 9 do 2 pop. Naslov povc uprava 51 v. Naroda.                                             10791
Zaloga pohištva
fzdelava vsch vrst b!nz?n, žimnfc, pere-snic, divanov, otoman in vsa spadajoča tap.tnlSKa de!a ro naju^ dncj^ li cenah. V zalogi irram tuđi nurs- o r.nvo. Peter Ko^a1, zaloga pohiitva in tapeJn'*'t<a de avnica, Kranj.                              10784
Gosiilna
se odda tako| v najem na prometnem i<raju z lepim vrtom, vsem invenla'jcm, p;osto stanovanje. Potrebna je kavclj«. Pisrrene ponudbe pod .Kave ja* po*tno kžeče Ljubljar.a, glavra rošta.      1072^
Prodam
ijcnro vfsoko moclcrno-pritl Čno hl$O z J5ost:cdar-kim poslooj m in veliko i.jivo ftCteg državne cest- v N >vem me>tu. Cfnn 350 0G0 D n. Na Željo se z*menja v Ljubljani. Pismena vpra^unja poStno iežcr/e 53, p. Novo me to, Doienjsko.
Nuoe&to viakega obvcstU^
I         Naznanjamo, đa nam je ljubi Bog poklicat kSebi
I   po dolgem bolchanju našo nepozabno, iskreno ljubljeno I   soprogo ozir. mamico in staro mamico, gospo
ki  je danes zjutraj  ob 4. uri v 86. letu zaspala v I   Gospodu.
I           Pogreb preblage rajnice bo v neđeljo dne 10.de-
I   cembra 1922 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti,  Rož-I   na ulica 27 na, pokopališče k Sv. Križu. I           Priporočamo jo v blag spomin!                            |
¥ Ljubljani, 8. decembra 1922.
lalDjglenuhiDePalom-lDlennll
Pozor!
KaprodajZspiIni opravi
Cna rmhi^on! in drugi je bela. Delo solidno Cena ucodaa.—Avgust Ćerne, Ag. Silka M2.                               SC742
liSpliT
v Ljubljani s pettmi st^novanjl se za 300.000 D pro ja, Proda se eventuelno tuđi zadat ležečc gospodarskv poslopje. Naslov pove upravf S.ov. Nar.      10741
fina sivilja
se pnporoča. Izdeluje celotne ob'eke, plavce In kosturne po jako nizki c n*. Naslov rove uprava Slov   Nar.      IriO51
Sobo s hrano
ISče uradnica v Ljubljani. Naslov povp uprava Slov   Naroda.                       10746
Radi selftve
•e proda lepa salonska oprava ob sto'eča u 2 foteljev, kanape, rofe in miže. Naslov pove uprava Slovenske^i Naioda,                                         10788
Najboliie.  najcenejte, sladko In čl«to predano
seno
postavno vsako post^'a Slovenci 100 kq zn 860 K r^^poMifa Frano Kamblć Zagreb, TkilčIOeva ulica 71 B.         10743
Biasnjno
žefezno    stev.   3y v oblikl   rufta tlobro   nhianjeno,    kupim«    Ponudbe z navedbo cene   na   Alomt    Com.any L ubijana, Kongresni trg 3.           107/5
Podčiistnih išče siužae
r»ri ve?iem podjefja   VeSč lesne :n stav-l>ie stiok*\ kikor tuđi vseh pisainiskih in računsk'h del. Ponudbe rod »Zan v liv  i0745"  na upravo SI   Nir.       10715
Sobo ište
boli§i gospod s prost m vludom, cv^nt. z elek r.čro r?Zbve'ljavo za t^koi ali na s 1. j^nuT cm. Ptnudbe pod .Poseban vhod K762* na upravo S oven ktz« Naroda.                                          1O76J
M od istinj a
za takoj se   sprejme.   Samo do
t-ra prvovr->'ni moć Z'ia-itl se je modni ss!: ; A. Vivod-MozeUć, Pred Skof.jo 21—il.                                  10741
Komnletno
klinčavničarsivo
se d? w najem.    Pofzve   se   pri Lo-
Darni v A eksandova cc^ta 39—11. JV;i fibor                                                  107P3
KNJIGOVODJA
SALDOKONTIST
žeU   premeniti   slu bo.    Na-top    lah1 o t*koj ali   pa r. rovi*n   letom.   Ponudbe nod ..Vestcn 10/72 * na upravo Sloven.   -Naroda.                                                         j
lxurjcna slov. In nemftfca) stenografinja in
strojepiska
liče službe. Porindbe pod „M. P.-10774*  na ui ravo Slov. Naroda.
božične obeske in igrače
priporoia
domača tovarna ^J€XO€
I Naslov Ounafska 31, I. n
Trgova ka   I. naolstropita niša,
na prometu nred mestom, 3 lokali, dvo-
ri^če, po!eg te ena h«S^. Takoi sfanova-
nje. lokdll prosti, Cena okoli 500.C00D
orofla.
Hl^a   II. nad,,  sredi  mesta, 12 sob,
vrt. 2 kleti, takoj stanovanje, cena oko
260 000 D rmda.
Hisu I. n** 9 9 sob,   velik vrt   pred
mttim,  t»koj  stanovanje,  cena  okoli
'>3'>000 D preda.
Plin 4 kamnf, fnftn, vor*na sila HP 3^
ori i^'ernid na Dolenjskem, cen- okeII
I 5 000 D proli.
Poizve   se od   12-2  ure pri Framc
Pno, Kongresni *% 7-111._______10^70
Senilna ponudba!
Vs'ed premalo znanja želim v svrho ž^Tiitve se^naniti se s pošteni ti mlade n čem Stil priprosta mladenka v starosti 24 let, Imam svrro obrt in milo posestva v vrednostl 200.000 K. Ker tu mi ne »gata, bi prodala in l'a na večfe podjilje. Gospodjc iz viSje državne in stalne službe nlso IzkifuCcnl Tajnost zajamčena. Resne ponube t-mo s $Uko pod .Mladenka\ poStno leže, Kranj.
Na Mirju
se pi^da vocalna s^.v.b a parcela. Na slov pove uprav. S ov. Nar.            10/C
Spretna krojačka in krojač
za gospode in dame) se prpoioViu skupa) ii v&rk p setnrf na d m. Km-kovsM n^srp 10   II. nads»np;c       10765
Hosaulce
Isdeluje v veliki tzb ri in r>o najni^jih crnah atroino platlliatvo N Gro«#jarf   B»gunja 23«   pri   L^
Curi.                                                1077»
Oildasta aćT***
opremljeni sobi
z elekrnčno   razsvetijavo   in senaratnim vhodom  v novi  vili s  lu*no 5 gospodom a'i d:fakom s 15. jtfi 20 decenthro 102/. Na lov   povc uprava   Ss. Naroda.
Gospodična
s srednjelokko \n br»zbo, fell mesta pri k^kem podietiu kot ri-amSka moč Vo'd stoven<ke?a, lirvats! c^a, čeSkegn in ncm^kei'a lerika. Nfstop t.ikoj ali z lanuar'em. Pt)midbe z nivedbo popo'**-pol .M Lrsti kova O7n7" poštno Ic^o te Ljubljana glavna rost^.             10767
Za novo ustanovljeno  že obsto-ječo tovarao, edino te vrste
se lsče
družabnik
z  200.000 Din   v  gotovini.   Ponudbe pod   „Sigurna   bodočnosi 10G814* na upr. Slov. Naroda.
lili!"
ca 4400 m* z gradbenim materijalom vred se takoj ceno proda.  Poizve se Gradišće  10/111 d
10 66
vsako množino paralelnih in koničnih v dimen-ziiah 13, 20, 25,30. 40. 50 mm in iamskega lesu se kupi. Obvezne ponudbe pod ,Zf greb 10803' na upravo lista.
nagrado
*> 00— 0 000 K ali ceo   več   plača    ?n
2 netifb ir.'ni so^i a1   ino ni d c sob. $ kuhin o zakonski  tar brez otok.   i'o nndbe   pod m I akoj  lCtiC'i'   na    unravo
Sl.itf   Naroda___________________________]0~ .X
Delnico Jadranske barTio
par sto se pro'4* o po ii£?nd ii cen5.   Poni  be   pod  .De niče   J^d n-^ke    hink 10797*  n-»  upravo Slov.  N .r.          K797
prcvoz premcgS
r* ć 1. že'ezpkxar!e po zniž^ni crni. — ->i>rejc ?<\o »c istotam tuđi n^k^^n:rc za premog. Vegnva u'lc.i  12.         107^
nudi JOS. LAHf Oslučovci pri Vel. Nedeljl.                          10779
Spalnica
fn knh'nja
komp'etni, /a'amčeno "ibts, sVoro nova trr alata ut»a -e cm > proda. N."^ ov pove uprava S ov. Naioda.             10801
Trgovce    Bfe    ^^    ♦»'■o»    ali   pozne^e meb'ovano
mesečno sobo
z električno rai.vctljavo v sred'ni m"-sta. »'onudbe poj .Sep^raten vhod 10682* na upr. Mov   Nj cdj.                   |
Potnik,
če mogjfe z znaiicm kerni^ne prodi:k ;ure b;>rvnr in fotobra- če se sprejme pr p djet u v C Ijj za skoraj'rri nas'.op. Tonudb? pod ,T7vrsten 10 82* r« upravo Slov. Naroda.                       1Q~82
Kontoi3st;n'o
izurjeno stenotipst>o z dovršenim znanjem sloven ke in nem^ke steno- aliie z vefletno pr.ikso   In dobo sp!o'sno iz obnzbo isCc n- d u^odrva.i pog^ji vc* e v  dj'je   za   Mr'i.b r.    Ponudbe  z nf?-rencami in pr<. p=si sprčevV ter zaMe ki *>* po!trr pred^l 83, L?u^>-jana       10 6"
Pozor!            Pozor!
Boffli darila.
Najprimernc'5e  in  naj'jubše  da-rilo je  gelovo   prvovrstno   izde-lana  povečani   slika    nam   priljubljenih oseb.
Izvšitev istih, v vsaki velikosti, kakor v vseh izdelkih, crno sc-pija, barvano s pastelom ali olj-nato po najnižjih cenah se pri-poroca:
Prvi domači zavod za povečanje slik, Ljubljana,  Wolfova ulica 6.
FAANC KDNC.
^aročlla za bo i^nn dnila se sprejem^io do 20. t. m.               10776
Viale Mi
l-a'<or tuđi vacj^nsk'* sprcjcniani r° nf-zki ceni. Vcguva ulica 12.             1 798
in fior?sp3ii!l2nifl
slov. In n m. v bcacdi in pi-avi, snmo-
>jr>c.a    dc'.Tvci    spieime   p( rijetje    v
v^-  iu   — 1 u-.udbe   pod  .Tlačio ii e>!o
10/81* nn tip avo Si. Nar.              10 81
na izrednl
feJT mS m u tJ 13      A? ^3,1-a.Jga
„GXRAJNE HRAN1LN1CE S7J PO-SOJINIUE v Škofii Lckl, rcnl-strovapG zacit-tjge z neorneje* no zavezo11
VJ S" bo vrš't w torck dne 19  decembra 1922
ob •'■   uri popaldne
s zaJiužm plsa'ni.
Dnevni red:
1  ) Srrerremba pra^il.
2 ) S u'a;:iostl.
§ 35. rravJ 3. odstavek.
AUo cb'ni zbor o^>   do!o*cni urf ni
sk epčen.    vi ii se   p  I  rrc   porern  drug
bčni   zror z   \s\tn   dnevnim  txri-o~i,   k]
srr.e b'ez o-.i a na Sic vilo navzudli pra-
. no s'-'epa* .
Pisalni slroj
Rcnvngt<"-n   Eriki  z vidno   risavo se  ta-
^oj   r' ceni    pro-1!.   O^'.cda   se   pri   g.
K obfaver,   Komcnskega ul.ca,   go?"'na
Brcz  \š !■:.                                        K-753
okrog 17 oralov stojcfe?a  bukovepa le-
a in n^kai smrtk Iežcče r.ccHcč (d po-
s;i.je.  Pi^m ne   ponvidbe   poi #U{:o1na
kuoCjja-10771*  n.i unrnvo S'ov. N.no 13.
Dr. !nj. Miroslav Rasni
ub'.astvcno pover^-ni sta\b;ii inžener iđ meslni sta^benik
mm. or:«'ie a. u.
Stn\bno ^odetie In t^h-.1 $ka pisar*. za bet^a-rkc, ^rlcio-rcionskc in vodne ^grndbe, arhitekturi ni vsaKovrstne visoke suivte.
zTrtitBi.   —    Projektiran]«.
Z odlično franeosko vinsko in šampanjsko tvrdko združeno mednarodno podjetje iste stroke želi v
svrho ustanovilve
Jrmpanlshesa in klet&rstui! z vini v steklenlcon
v Jugoslaviji z vodilno velebanko ali vplivnimi kapitalisti stopiti v stik. Strojna in druga oprema ter strokovnjaško izvežbano osobje na razpolago.
Vprašanfapod „Streng reell 6891" na RUDOLF MOSSE, WIEN l.y Seilersiatte 2.
Ului zatBd 11 bgoiim io iiUi.,
LJUBLJANA, PreSernova ulica Stev. 5Otvlastnem poslopju.
1    Brzojavke:   Kredit   Ljubljana.                    ■        Telefon fttev. 40, 457 in &t. 548.
Obrestavanje vbj, na!iu? in prodaja vsa'iovrstn:!! vrei-   ' nošenih papirjev, deviz in valut, bDrzni naročih. p: e:l-ujmi in krediti vsakc vrste, eskompt ia inlnso m:n:c In kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-i^pojits itJ.   .
tfrran 6.
»SI.nVfNSKI    NAROO«   đn* 10  decembra  1*22.
Stev. 280.
Ugodno prilibn!
Železna postelja z zimnico raproJaj Cena 1400 Din. Sp. Šiška, Kmet'jska ulica Nr.  133.                               107o9
Za Jednu veliku   Speditersku   radnju u Novom Sadu traži se
carinski posrednih sa kvalifikaciiom.
Ponutfbe do 11. decembra o. g. n? adresu Du5an Zcstrijan, Ljubljana, Hott 1 Union, slati.                                  10764
|T^4*ltt*2^*^   Jadranske  banke UeiillCB tržaike  in   heljr d ske na prodaj.   Ponudbe pod .Del* n cc   10802"   na   upravo   Slovenskej?a Naroda.                                         10802
Prodam berdo (Bas)
Šulga]t C ^vška cesta 66,  dvori We.
Eleganten ženski plašt
za zimo,   Se ne noSen,   na p»odai.   Ka
^Kjled; Aleksandrova cesta 11, U. nad-sti opje, desna vrata, vsak dan od 9. do U. dop.                                        10799
NOV 31                   Prvovrstnl                   NOVO!
domači mlin
prloraven za vsa žita z la«t ilm tittllom zdroba
{patent prllavljen) 19 proda. FRANI PURKART*
HOFER, Fabrik ladwirtsch. Maichinen,  FernlU
bel Graz, Stelerm. — Zastoonik s* Itte.
Razglas.
V ptsarnt avto-odreda IV. armijske oblasti v Zagrebu (Jcla-čtćeva vojašnica) se bo vršila dne 22., 23., 24. in 25. decembra 1922 in na iste dneve prihodnjih mesecev 1.1923 vsakokrat ob 8 uri dopoldne javna ustmena dražba za prodajo 34 avtomobilov in sicer:
8 osebnih automobilov: Rcr.outd IV 39, Nesselsdorfer IV-45, Laurin-Klement IV-172, Fiat IV-179, IV-262, Daimler 1V-247, Gre-gorije IV-257, Kotinental IV-299.
25 tovornih automobilov: GrSf-Stiff 1V-25, IV-32, IV-36, IV 55, IV-84, IV-S6, IV-426, H. A. O. IV-49, Nesseisdorfer IV-68. Puch IV-627, Benz 1V-636, Fiat 1V-116/IV-216, IV-233, IV-234, IV-295, 1V-512, IV-603, IV-618, Saurer IV-134, 1V-307, IV-52I. IV-564, V/aff 1V-599.
1 motorno kolo IV-567.
Raznih delov od demontiranih avtomobilov m. kategorije in sicer po nalogu gospoda ministra vojne in mornarice A. A. br. 2689 od 16. septembra 1921 in komandanta IV. armijske oblasti 1. br. 6640 od 21. novembra tekočega leta.
Pogoji za to dražbo kakor tuđi avtomobili, ki se bodo pro-dajali, so razvidni vsakodnevno med uradnimi urami v Avto odredu IV. armijske obiasti v Zagrebu v Jelaćičevi vojašnici do dneva dražbe.
Vsaki licitant položi pred dražbo kavcijo in sicer:
a)  Podnniki  kraljevine Srbov, Ilrvatov in Slovencev 5°/o od Označene početne vrednosti za dražbo za vsaki avto-nobil in
b)  Inozemci lO°/o od označene početne vrednosti za   dražbo *a vsski avtomobil.
Kavcije onih licitantev, kateri so izlicitirali vsaki posamezni avtomobil, zadržale se bodo do konca dražbe, ostalim pa se takoj vrnejo.
Pozivljajo se vsi interesentje, da prisostvuiejo tej dražbi.
Iz pisarne komande IV. armijske oblasti 1. br 6640 v Zagrebu.
NITRA
\Solnčnojđsnđ bela luč
Za božične praznike
prlporočamo nalfiatllo kvaliteto rama
Cogaat Rdid. Cilroi-Rum. Oraooe - Ram
Kupujemo
rabljene prazne steklenice za konjak vsake velikosti po
najvišjih cenah.
„A L S 0"   velttr tro vina ifpnf * družba z o. z. _________________L'nbManft, (Kollzef).
Suinjske kože!
Tovarila usula „Inda*" d. d. kapn*e po najviših cenab
la to so na čisto izdelane svinjske kože brez  lukenj in  zarezkov po 35 K za kg,
lla to so zrezane in slabo izdelane svinjske kože po 18 K za  kg od hrvaških in ogrskih prašičev po 12 K za kg.
Kože se prevzemajo v znanem skladišču
Karl Pollak, Ljubljana,
Dunafska cesta itev.  23.
Miša za modele SclUDirz
1 GRAZ, Herrengasje 3
Prva niša za elegantne dame z lastnlml speclialnlml strokovnlml delavnlcarnt. Kostumnl plaščl. kožuh za obleke. klobukl, lunjate :-:         fn športne obleke         :-:
„Kusi^t und IH ode",
bogato   Ilustriran  modni   žurnal.
pošilJamD  proti  vposlat/l  10 dl-
narjev vsepovsod franko.
za subskripcijo  delnsc  jugoslovanske zavarovalna d. d.
„ZORA" »Maribora
Pripravljalni konzorcij ie sklen'l  po-daljšati rok za subskripciio delnic do
vštetega
15. ]muin]D 1923
Pripravljalni konzorcij snujoče se za-
varovalne d. d. „ZORA" v Mariboru,
Aleksandrova cesta 12.
Zahtevaite
„MEDICINAL   KONJAK"
z inamko
„ALKO — modri križec"
in naiffineiSe krem likerje! '! „ALKO",     LJUBLJANA,     KOLIZEJ.
KLAVIR'
še dobro obranjen se prrda   po   ugodni ceni. PoStnj ležeče Kran], St 150.
Proda se
5 Icpl kon\ dve kočiji In nekaf težk h tovornih vo^ov. Poizve te pri VinVo MajJiC, Kranj.                               10647
firadbena P3d]ei]2
ing. Dukić H driip
u priperoča za osa o to široka spa&Uoša dzla.
H^^   19 letna pismena garansl^I
Najbolja za rodbino la  obrt  po   ugodnih  cenah In  obrokih
prtporoča tvrđka
IGN. V0K,
LJUBLJANA, Sođnm ai. 7, podružnica Navomesto.      101S5
U kancelariji Dravske artiljerijske radionice na dan 27., 28., 29. i 30. decembra 1922. godine i na istim danima svakog idućeg meseca 1923. godine, a počevši u 8 sati svakog od navedenih dana, održaće se javna usmena licitacija za pro* daju 176 komada automobila i to:
a) 9 komada putničkih automobila: Puch IV.— 225, Mi« nerva IV.— 265, Praga IV.— 275, Puch IV.— 401, Puch IV.— 403, Puch IV.— 404, Puch IV.— 700, Italia IV. 701, Fiat IV.— 779.
b) 167 komada teretnih automobila: Fiat IV. 152, Tsotto Faschini IV.— 159. Puch IV. 16S. Praqa IV. 177, Marta IV.— 222, Fiat Austr. IV.— 237, Fiat Torino IV.— 267, Praga IV.-274, Perl IV.— 303, Bussing IV.— 309, Praga IV.— 312, Pavcsi Talotti IV.— 322, Pavesi Talotti IV. 323, Daimler IV.— 344, Gržif Stift IV.— 346, Fiat Austr. IV.— 353, Rcnz IV.— 391, Raf IV,— 400, Puch IV.— 409, Mercedes IV.— 406, Praga IV.— 408, RaVa IV.— 411, Bussing IV.— 421, Saurer IV.— 422, Piissing IV.— 423, Fiat Austr. IV.— 424, Diissing IV.— 425,  Fiat  Austr. IV.— 428, Raba IV.— 430,  Biissins  IV.— 432, Prara IV.— 434, Blissing IV.— 415. Saurer IV.— 436, Fiat Torino IV. 433, Fiat Austr. IV.— 439. Fiat Austr. IV. 440, j Fiat Austr. IV.— 441, Fiat Austr. IV. 443, Bussing IV.— 444. ' Fiat Austr. IV.— 447, Fiat Austr. TV.— 449, Saurer IV.— 450, Fiat Austr. IV.— 454, Fiat Austr. IV.— 455, Fiat Austr. TV.— 456, Praca IV.— 457, Pra^a IV.— 45^. Praca IV.— 459, Pm ga IV.— 461, Pra"a IV.— 463. Biissins IV.— 464, Biissing IV.— 467,   Biissing IV.— 469.   Bli^ng IV.— 471,   Fiat IV.— 473, Fiat Austr. IV.— 474, F?at IV.— 475, Fiat Austr. IV.— 476. Biissing IV.— 477, Fiat Torino IV.— 478, Biissinq IV.— 479, Fiat Tor-o IV. 4Qr». Fiat T^nno TV. 4S1, Prn^a Ra^a IV. 4S2, Sanrcr IV.— 4%, B'"ssinf! TV.— 489, Saurer IV,— 490, Sanrer IV.— 491. Saurer IV.— 495, Biissing IV.— 503, Blissira IV.— 508, Fiat Austr. TV. 509. Fia* Austr. TV. 515. Bussnig IV. 51^. P'"ssins TV.— 517. Bit^s^ng TV.— 519. Praga TV.— 520, Riissirg TV,— 523,  Daim^cr  IV.—  556.  Daimler  IV.—  542,  Dain-k-r IV.— 543. Spa IV.— 600. Fiat Austr. IV.— 602. Franko TV.— 6"7, F^at A^Mt. TV.— 601. Fiat Anstr. IV.— 639. Sna TV.— 641, \Vaff IV.— 642. Neselc^o-fer IV.— 643. Graf Stift IV.— M4. Mftt-ta IV.— 645. Benz IV.— 647. Graf Stift IV.— 64°. Praga TV.— 640, Fiat Austr. IV.— 650, \Vaff IV,— 651. Sp i IV.— 655. Sna IV.— 6*>6. Graf Stift IV.— 657, Grlif SHft IV.— 661  Perl TV. — 66^. GrHf S^^t TV.— 666, N. A. G. TV.— 67^, Gr^'f Stift IV.— 675.  Graf S^ft IV.— 676. S^a TV.— 67^ Daimler TV.— 694,   Daimler IV.— 686. Daiminr TV.— 6S9,  s D^im^r TV.— 691, Sna TV.— 6O=>, Sna TV.— 697, Pnch Pr— 703,  D-im^r TV.— 707.  Spa  IV.— 70S.  Bussirg  IV.—     ^,  \ S^a W.— 711. Fiiat Torino TV.— 713. Fiat Torino TV.— 714. Fiat Tonno TV. 715. F?at TV. 71^. T.auri^ 5: K^m^t TV. 717, Graf Sf*ft IV. 71*. Grof Stift TV. 7^0. Puch TV. 721, NV«s-ei r^orfer TV.— 722. Firt Austr. TV.— 7?^, Pucb TV.— 7^4. Wafr TV— 7"1'   T5;;cSirrt TV.— 727. Fiat  Austr. IV.— 7^. Pm^-i TV.— 7?^   Raba TV.— 730.   Sna TV.— 731,   Sna TV.— 7^ n,v?tia TV.— 734.   Pm.sa IV.— 7"=>.   Griif Stift TV.— 7^. ^■at Torino TV.— 737 Pra.ea TV.— 73Q. Fiat Tori-o IV.— 73«. Qr,a rv.— 7-11. Sna TV.— 74?. Sni IV.— 7^. Sn^rcr TV.— 714. Morti r\^. 74=>. MirM T^r. 7M. Tcrfto TV. 7-7. F:nt Tori-n tv. 7-4*. Griif Sfi'ft TV. 7*0. Sr»j\ J\7. 751. Qr>a T\^. 75^ Spa T\T 740   Piissir" TV.— 7*\ P^'^Vr T\T — 75A. T^^a TV.— 7=^ Sna TV— 7**  S-a T\^.— 7'7, Tta"n TV.— 7=^   Sni. T V _ 7'° <5r,a TV— 76^ Srn TV.-_ 7*1. Sni TV.— 762, Puch IV.— 7Sn UoyA TV.— 783, Stoewer TV.— 784.
Usiovi za ovu HcitaciiM kao i sami automobil!, koji ć: se prodavati, modu se vide ti 7a vreme kancelarijsTroc* ra''p. u artiicriiskoj radionici u Ljubljani sve do na dan licitacija svako«; dana.
Svaki 1ic?tant polaze pr? liVitacije kauciju i to:
a)  Podanici Kraljevine SHS 5 %   oH naznačene početne vrednosti za licitaciju za svaki automobil.
b)  Strani podanici 10 % o^ naznačene početne vrednosfi za licitaciju za svaki automobil.
Kaucije svih licitanta. koji su izlicitira1' svaki poleđini automobil se sadržavaju do rešenja licitacije, a ostalim sj odmah vraćaju.
Pozivaju se sva zainteresovana lica, da učestvuju onoj licitaciji.
Iz kaneefarife Draushe dfDfz^sfce oislasti L brol 4114 n LJnbliani.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
^—-----------^—--—---——^—------            -— — _ _ _  _   —.—^--_—   ____         — —----   __._
Mst2aoo1ienal900,
Delirška   glavnici in rezervni zakladi cea K 150,000.000.—.
$                                  _______________._____________
Ćekovni  račun: it
10.509.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Tel. St. 261 in 413.
S« prlporoča %u
▼»• v fcanfta* strate oa4a|«to
Obrestuje vloge nai-ugodneie-
Prodaja sreike razredne lote-rije.
Brei'ce,   Cel]e9 Gorica, Kran}, Marr-
bor, Metković, N-vi  od,     Us],  Sara-
Itvo, S?Ut, Trst.
Stev. 280
»SI. O V r NS K I    N A U i> I >«   dne   10. decembra  r.»22.
Ft ran  r
5. državna razredna loterija.
Prvo žrebango
I in i iaiaiia 192]
5 preml]
100.000 srečk 50.000 dobitkov
Absolutna  sigurnost  in  državno
jamstvo.   V teku od pet mese-
cev izžrcbalo se bode
59 mililonov 160.000 K
brez vsakega odbitka v go-toveza denar]o.
Z eno srečko se more dobiti
4 imli'one hron,  2 mUi'ona 499.C00,   1 mili on 603 000, ' S0C.G03,   600.000,   490.000, | 32^000,   280.000,   240000,j 2C0.000,  lGOCOD,    120.000, 80000 itd. ltđ.
Cena srečk za vsako izbiro:
Ćela mlh
Celit na srsčks Dicalei 12'—
Polovica sreeke
Dinar« 24 —
Lista dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba. Naročila iz vse države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije.
ftEBNARODNABANKAD.D.
(OJdclek razredne loterije) RikcUčeva a!Ica 7- ZAGREB Gajeva olfta 8-
Telefon 11-19, 23-98 in 27-96
Originalne srečke dobavljajo  se
samo   po  pre*etju  odpadajo-
čega iznosa.
Vočja ttavbena parcela
prlpiivna za lovf .i»5ki stavbo, Litera se l**Ao lA'dc'i na 6 mani$ir» parcel se i»M dru?liukih rr^mer jako ceno pt od a. Nas ov rri ?ionrnem in reklnmnem zavoda .Apolo* Ljubljana, Suri Ug Stev 19 II.                                                107C5
Proda io dobro obr»»Jta
violončelo
s sturami ii en par »muči isky>. Na
s ov pove uptava S;ov. Naioda.    10696
lla predaj velik potovalnl
hožuk.
Otjleđa   se pri   Rožicu,   krojaiu.   Kongresni trg 7.                                 10 00
TiTililT
Sfcm. Poninibe rod .Nagrada 10.000 K 10^67* na upr. Mov. Naroda.
Prodam
parno žago v gozdnatem kraju na Go rcnj kem.    Ponudbe pod   .Zmerna cena
Iui56* na ur»t. Slov. Naro1a.
Svila
raz1i*n'b baiv, se radi odrotovanja liko ceno nroda.   Naslov povc upiava   Stv-,
Naroda.                                         10712
Pofnik
IVVaJ, a^ilen trpov5ki potnik iSče mesta za takoj.  Ponuube pod .Potnik l;6'4' J ^ upravo 51'.»v. Naroda                  10o94
Elebtromontažnl
vodja
i v t?m času obratovodja  eleUtr. ccnir&\e I icti nremen t«   službo. — Pomulbe p« .Pe-teMen  11626* na upravo S o e- sk Na'oda.                                                 10 2t>
Drva
bukova suha in
oglje
se proda;a?o  v  vsaki   mno2 ni  v  Kolodvorski u ici 5t. 13.                         1072
Zaulna poatidha
i Vdovec   srednje   starosti z več im pod-
j   ejem Želi se   poro'it   z gospodično ai j vdovo   oJ   21 do 36 let    st^ro   z   več-, jiin r>remoscn;°m.  Prnudbe pod „Sr č :   a   bodočnosi 1C671"  na   upiavo S ov ^aroda                                          1'67!
Priporoća sa
črkosilKars^a !n plesharska efelounles
BRATA EBERL
IgriSka ulica 6.
TSTalp"1
10 rarov težktti konj. n»ed;imn ske pas- t me, kobile in konji 1GO do 170 etn vi- j sokih, 7ajam*en"> zdrave živ^li, za vož- i r>jo že vpeijun h, popd-ne plave ai ra | v raru. En p r tr?:. r, konj za Spcdi- i tere *"O ceni. N->t^nč*ie \nUrnr^ i;e d^ p JULIO HOFFMAMM, ČA OV C, lelefon St. 31, Medjimu;je, SHi.    9^-65
Ugodna w\M\
Riđi selitve prodam takoj svojo stav-beno par e!o, 43C0m2, ci 4000 opeke in kamna. Parcela se rahpja v j?• ko )e-nem Kraju (med vilami) v Ljubljani. — Oncka zavatovana od deJa. — Ccnn jaKO nf'.ka Na-lov pri anončnem tn reklamnem zavoda .Apolo* Ljub j'^a, Stari trg žtev.  19/.I.                         10706
1 proda se njiva
2 iona vel ka. meter Din. 10. N*sl«^ pove uprava Slov. Naroda.             10069
Hiša
pritlifna se po ugndnl ceni pjoda. Po-uve se v upr. S.ov. Nar da.         107^0
lililkT
za parno žago    t   manjSIm   kapitalom
na bolj   pripravno   za   kakega   lesnegn
r^vva.   Naslov   povc   uprava   SI »v. n
Naroda.                                          107^9
Hi Douik
pošten in zanesljiv i^'e službe v mestu ali na dežtli PonuJbe pod .NastOj takoi  10728* na upr. Slov   Naroda.
Pridoega oeoteD]en«ga
hlapca
za lahko vpiego (ktčiio),  ki  je  že ko
tak služil,  sprejrre   Frinc čućtk, Ptuj.
107:5
Ojda se takoj
meb'ovana In event. nemebopna aoba v sreJiivU mesta w novi hiil I. nrd <tropje z elektr.   r^svetljavo m poseb nim   vhodom.    Ponu ihe z n^vedbo na-jennlne je vposlat* pod .Nova z^adbn — 10718* na upr. S ov. Nar.           107 Us
Ollvno olie
emitirano ^isto brez v^ake nrimesi po-stl;a rroti p!ači!u po r»o?tl ali 9c rznic v p!< čc m^sr h roso san Ad.im Pcs'orić Zcle/nika (Boka Kotorsk  ).              98U
DVOKOLESA
mali   motorif,   otrofj-   vzii'kl,   ?lval r stoji in rne^matika najceneje.
„TRIBUHfl" L'ubijene
Karlovska cesta 4
pravo maslinovo uje
najbo'je viste,   verma    uku^no bez m\-isa po   d na a  14 lifar, poštarina i pa-kovan t nnpose,  rovai  unapred, od U litara da'je šal e
S. Pero'ev Ć, Makarska    10575
Druž-^nic ■ - ženifbo!
Sfmrat.črn Ic^nl industrijalce ss«ednl -šolS'O Izobrazbo ?c-li žara "\ rovcčnnj1 Je^nega roJeta In lzl<ori-"anra srebr nee*» rudni'- n znanja z 1 ubrznrvo in rvodj^tno po^podi'n i. kl bi se ^dHeŽla kot dru^rbn c.i z \cčim kap't .lom. Lahkf pa ie U -»r>11.? v potuvin'. v poses^M *\ * podjetiu Pr:n st *majo posyod "ne ka'erv" r f cU Ir->:o r-n ženJtev. Tajno 1 K* zrjja-T^en.1. Ponudbc p"d „Srebrn r-čn k 10687" na upravo Sloven^k*»g? Nrn^                                                  10r-s7
pror1am ta1 oi ceno ! rasno novo lii'o 2 1 sobnmi, 2 kuhinjima, rr«i'nr> kulu* jo, i ve iki kl' ti, no'cg salon, 22 m do'^j. zirhna vc! ka Supa, pr' 1'iSI ^e!ik \U nj^k in vrt. pripravno za vs^ko ob t ali tovjrno.   10 rrinut od   koiodvota   Celje.
hl^nov^nje takoj ni ra*potago. Anton Ivano, Zavodna 68, Celje
META    L   f-   U    M
Unolemseiščetrsoulno
'»icSanepa blaga z d že!n mi irdtlk itd. na pr.jme'iem -n 1iHtrMbkeni kraju event. & soudele^niKom s p i| rav in lok.il m Ponudbc pol .Trgovinuvod-a" Lok.i pri ^tijtmti. Slovrirja.             l«6fit
Stavbcnik
s koncesijo   \n do!eol> tno   prakso   i'če druŽ bn.ka    iste   ^t oke   s ka   ita om   \ -.vrtio u  la  ov tve jr adben  %\ pod etia 'onu'ibe naj se pos'jcjo p* Fvj»en Če •'B«J»R»adit*;J.   ap eb, V: laz 12     1027^
Pozor* trgouci!
Za aea;a«o bilanc, urrdi'ev tr^ov.
k>h Kn| g in la'unov ter dru^a podohn;* iela se ori oic-Ca pcrf^Utrn i-njh'ovoclp-bhnčnik. Grc Midi na de'e1'». Ponndbe
od .Bilančnik 9o52" ri ujravo S ov. Naroda.                                "          9652
Velika  Izbira otrolkih   vozičkov,   dvoko!6S   in [ šlvajnih stoje* poceni.                 I
f. BATJEL. LJUBlJSIiA, ^81 TKG 23
SpnJBinja rt t filnt paprm u cr.iTinrft 1 1^1;tm 1 psuU^asj: drakaksa, tfrifti razli Jiii'ni ia rani sinj)
„TRIBUNA"
Tovarili dvoknles In otrcftkth vozlć' ov
LjoMjana. brleiska cesti 4 — Zfonarska Biita 1. -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------i
Kupijo se
z dokazom leplMrracIje staa t«d' po-kvarjeva dvok-»le«a motor i pisalnl In ^i'aini stroji. F. Batje), Ljubljana. K-»r-lovska re>ta 4.                                1056
:i pr. srne. raco, faznne. je:cb'ce, div]> -ace. s|. ke itd. v vsakem <*n«u ro na-lioliših cer ah ku^«if E. VAJDA v« 'e-r^ovina 7. divj'i'ino in rerot iiir), Ci-<i vcc, Mccjiinurjc. Brzoja ni rasic\ V^jua C kovec. Intcrurb.   tel. 53.
Premog in cement
stalno v zalogl pri H. PETRIČ, LJUBLJANA, Dunajftfcai cesta 33. Tel. 366. Skladište „Balkan«.
Krasna posestva na prodaj!
Trgovina, fjostiln«, pfkarnfl, Icra hiSa, 4 orali ?emt|e. ?'\», mrtvi inven'ar za 3S0.0T0 Din Go^tiT- a. trgovini, 3h£fl, 6 or. lov zemlje 450 000 D n. Lepa pr-scs'va od 4 do 130 orol »v, trgovine, k?ostHne, hPe, vi'e, vo'ne ^H<» za to-^rno, ga^ine td. — Karol Brc nk Ctljo, D(»lgo polj" 1.                      107.2
Jadranska banka - Beograd.
Dea glavnica: Din NV-    Rezeria: 19.UL-
Podruinice:
Bleđ, CaTtat, Celje, Dubrovnik, Herceijnovl, Jelsa, Jesenfce, Eorfivla, Hotor9 KraoJ! Ljubljana,  Mariborv  Metković, Prevalje,  Sarajevo, Split,   Šibenik,
Triič, Zagreb.
Amerikanski oddttlek.                                   Naslov za brzojave: Jađranika.
Affiliirani lavodi:
Jadranska ban^a: Trst, Opatija, Wicn, Zadar. rrank flakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York CUy. Banko Tngoalavo de Chile, Valparaiso, Antefogasta, Punta Arcnas, Pucrto Natalcs,
Porvenir.
kaikt. hereiu (Ikdlil i;uUo ir IssLanha
Uniilonni stnji
V»            a lusmn m nw: luka Usp             *
-       LUDWIC HINTERSCHWEIGER i,C0
MAS0HINENFABft!Ku.ElS£N(ilESSE8tlCjn-b^., J.ICHTENEGG beiWEL%.0.0.
TofliJaiice
/n driKiiv.T, zV< re in p -jed r.co iz.lelnje in lazpoiii a   ^uli  ^a-
I.  VARĐIAN, Pre'oižica St. 27
Z«  p. TOpOlOVai  —  S^ak.  C^nik s sii'.ami poljem zns'onj.
_____________________,__________________   __                                             __.________    _____                                 ___________                           --------------------------------------■-      ■----------------——
i«! P3PE&II1L1 illliifi
Pređe'o*anfe fn Izdelovai o   n»v:h karoaeri*, l^ktranie in  pop kUn^e«
lteyr nvtomobi'l. nnj^le5-c  Q.  S. A. motorji in   bick'i,   fMTnsVe   Wllche!Tn
,Cable14   pneVM a ike, ameiik    Vacuum   o'j»\   niis?,   bencin   in   ^aiaž.r.-.i^e
a\ tijmubilov. bir^KiA im sol d  o ddo m   Zuieinc   cc:is
Hkctjonarsko društvo za saofe-račajne in že!e!emiške potreba
Hi:«, zasran     \j0U, KarlaVSit" [Sa 33/1   asa toin
TraČn'CO za normalne in po!jck? zc!cTn:ce, ?n n^oVr.rn.e, go^dne
industrije in druge vssic indi:s!nje.
Tra^saortiil vozovi za les, zemljo, premog in picivucni vo:."wl;i. If?ifii3l* Sca in o -.retEln'ce. 'iOJfOTiot'.ve za normalne in poljake železnice. O^oies^e ?a poljske že ezn^cD.
\rse prompti.o iz sk'adišča po najnlžjlh ccnnh.
LHj|TED-aMERIKAK-L!f!ES-r:C
prevaža polnlki z nanovejS^i1. brzoifirn-k! prer?o ; aAMBURCi-SOUTEAMPTONa in CH3H33Unaa v^W YC;i2j
Vozne lisike ier vaa potrebna pojasnila  izdaja:
zastopnik za Slaven: o,
[6043                                         Liiabljćsna, Kolcdi/orska uS'ca 25*
MARASKIK^ MOEPUBeO
čašica tega detikatrcega 5ker ja ie nepopisen uži2ekl
Prl^orciamof
t^Ue^le, šciarsja, ek^Srakt© in sirupe. PRVA COLISCCVA^A CA1MAVSKSI1A Pii^MA
ĐSS7ILnC!!A
V. MOEPURGO, SPLI?
Zastopnik: Adclf Kordin, LiubSjana, Beethovnova 9«
NEMA PROv^r.11^^ »oji Bi Pr^3!0 VIDAKOVĆEV CCL'ČNi K^PAK,NITl : >\A 5 UN CA,KCtBi P^C l) 5 .0 K -X Z i VIDAKOVIĆEve          —e^.«»-      /a-
>-lCIjAlNE ZA510REJ^
1—i^   a;GO5lavemska    *
£Za*W TVORNiCA   ^ALUZIJA s-m                     iUP^A ■ SUNČANtn ZAIGRA ;
braCaViBaković    I
1        TTlf-CNf
ZAGRE3
liOt   *O   ■-,

is EoilCIi (pr:i5 last mosta Rfe2)
nazaanja'o
da imafo prt svo:cm onckarNkem podictju v Borce Mi, posbja Križevci pri L;u omeru na prculai se ve'io znlo^o zdo dubro in irpežno izdelauih in ožgamh raznih opekarskih izdelkov kakur:
Zarczno strc5no opeko (Stranp;falz)
bobras»o pladko stresno opeko
vse vrste žlebakov
izborno žgano ročno in strojno zidno opc^o
luknjasto   (zelo   lahko)   zidno   opeko,   pripravno   za   rr.ed- in
nadzidje
opeko za tlakovanje govejih lilevov (listen pntenlirnni izum) drenažne cevi v vsch potrebnih dimcazijah, kak^)r ludi razne stresne nastavke in okraske
vse po zmernih dnevnih cenah.
V našem opekarniškem podretju v Borccili, katero je eno izmed najmodemejš h in na;popo!nci$ih pod;cti te vrste sploh v Jugoslaviji, se izdcluje opeka tuđi skozi ccloVn.sko sezono.
Pojasnila daje in sprejema za vsa naročila edino Ie
Centrala mm ojse^misi DođisLi v
Gornji Radgoni.
Stran 8.
•SLOVENSKI    NAI?OP«   d"e  10   decembra 1922
«!CV.   ZZ'J
„Pri nizki teni"                              „Pri nizki ceni"
Ignac Žargi
Ljubljana* Sv. Petra cesta 3.
Prlporoča veliko zalogo raznega pertla posebno zimskih potrebft&lft Jof>Yc srajc, hlač, roka vic, rognvic. otročje volnene oblcke, kap c itd. po   snlianili cenah, posebno   priporočljivo za M?klav2a   in   božična   ter   lovoetna   durila.
Naivecji davki
katere plaćate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Se sitnosti.
Posk-isite enkrat z ilustrovanfm ka^logjom tvrdke H Suttner, ( rnetnik Henrl Malr«), Ljubljana
&t. 3. Ta Vam svetu e resničn» dobre ure, Specijalne znamKe ,IKO' iz lastne tvornice v Svici, ka kor tuđi druge dorre žepne ure, zapestne, svetilne In stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno oio-de, kisma in brmska dari'a ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tud: porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrižne in brtvske stroj*, steklorezce, doze za tobak, svalčice in smotke, naziva c in denar-nice kupite dobro In ceno pri tvrdkl:
. SUTTNER, (imetnik Henrl Malre), Dublja na it, 3.
TUNGSRAM
Ltungsram^
i
K 3.900'— !
Crepe de Chine obleke v vseh | barvah.                    i
i i i i
Plašči, volnene In svilene ob- j )               leke, bluze.               I
| Po natanlnem naroHlu se posije j i                   tuđi po pošti.                   j
{a«- Znižane cene! -*■ j I P. MAGDIČ, LJUBLJANA |
S     nasproti glavne pošte.     I i                                                     i
11F. Jarfoek
tigla'tta!« glasoviru v L'nblanl
Wollova    12.
STTŠBJeni nglaSevinJa ter popravila *la-sovirjev In harmonije? speci elno stroko?-no, točno in ceno
ttvisloi vozovi združenih oiirtnihov
sta'rto v zalogi   rri   Martlnu   Mali,
sedlarju in ličarju   avtomobilov v Dom-žalah. Vsako prvo in tret o sredo v me secu v Ljubljani   na   Ambroževem trgu (5t. Peter^ki most).   Sprcjemajo se po pravila in v z^meno.                     lf. 654
Bv. Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska o. 2
šivalni struji
** Izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev iz tovarne v  Uncu
Ustanovljena L  1867
. Ieznji mW hnplita
Pisalni stroji »Adler*
Genllst zastonl lo franko.
Kofesa iz prvih tooann
DilziEopp, Sfyriaf Walfaarad*
Začasno znižane cene.
Drotb« .Ilirija« L|ubliamaf Kralja Petra ti^| a
Prodaja bubovlh drv
:>a debelo in drobno,  žaganje div   do-sfiva na dom.                               10144
'rva |sgoalov. barvartla, krsaiaratvo  in atrofaruica
P.SemkOt LiBM. Glince 230
!•   otvorila delivn'co )n peodajatno v
Križevnižki   ul.   7.
Hbadie !
cigaretni papir in s'iočnice z no* o ban-derola moiopo ne upra  ►- se dobi zu| et pti gla ni zalogi A. Lampret, Lj  b nana,   Kiekov trg 10     I u» am se dob tuđi konC'ptni in ov<»jni (Pac^> nap r.
Te od- Kom, Ljubljane
Poljanska cesta 4tev. 8«
Krovac, stavbni, gatanteritski In okrasi.i klepar Instalacija vodovodov.
(Ufrna   stnlcfidn.   ksališki  ■  ktaurai uprti.
Udelovanje posod iz rloče^ ine za fir-net, barvo, lak i i rred vsake velik« sti Kahor   tuđi posod (^kalle)  za konservc
Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri
Franc Cerar
to »aro * r v StoHti   posta Domisle
Prevzemajo se tuđi stari klohuki in slamniki v poprav ilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre-
šernova ul ca št. 5.
Sprejemanje v sredo.
Zaloga   v  Celju   Gosposka ul. 4
Vam prenovi in strokovno shrani
preko zime
ob malenkostni pristojbini tvrdka
1. Gffi. Imatito cesta li
5 P% L§K m^ ar4
prve orste
sveže blego
povsem zrela
dobiva se povsod
I. hrv   tamnica
saiame. sušeneqa
mesa in masti
M Gavrilović
sinov', d. d-Petrinja.
[M.GS1
I   10   i
Razno perilo
sa   dana,  goaporfe   in da^o
priporoča  tvrdka
^. SEataUS..
Klavirje
• er gre tuđi na
•                      deželo.
foifki poi# a tžara
Kanarćkl
orlstnl   harcar|lf
đabri pevol, ae  po
niski c«Tii pro-
4a<a'o.
Frvnfo Omabna               ^
Ljubljana, Kflestnl trg IO.
i*iava lurSha električnu prazena in mkta
kava
zalamfeno   ropo'noina  ^Jsia  fn  odliko vana  t z'a4o  kolaini,  se dobi  v«ak  d^ «ve*«  najrtnpe      amo pil   tvrdkf  Jovo R. Jovano«i6f Tu  la /Ros'^a).   k.i?-oš ljamo   v  po tn n   zaviikih   od 5 k; naprej po povzet u.                          314
Kožuhovfna
%vl\p9  isiiiCnl nakit, pred-paistk!, apedoja krila
po iDilisib [GHoli
pri
A. Šlnkcvic nasL K- Soss
IJCliJ/KA. ATesinl lrg 19.
i Anton Cerne //
\y    +    GRAVEUR   ++»0
NAJBOLJI
^ DOBI SE POVSOD
GLAVNA
j^    a«.     ZALOGA F. S1BEMIK-LJUBLJANA
PRODA SE TAKOJ POSESIVO
z novot krasno sidano ul!o9
z velikim vrtom v Ljubljani. Sttncvan'e Iuticu na raz^oUn^,
Nislov pove uprava  blov.  Naroda.               10707
Božična in novoietna darila!
Plav'ce in Alaska-lisice, otroške garnitura ifl ovratnike, m veđio v nl3]i pa n^nlžji cani
O. SEMKO, krznar
LJUBLJANA,   Križevniška   ulica 7.
um ai Kf u      tf^Bfi^ai   ET^
SP. SISKA, CELOVSKA CESTA ST. 72
PRODAJA drv in premoga  na drobno in debelo.
(Vollpattcr), ž.Tjjne nnpravc  :n   stroje   xa   obde<
lovanje  lesa   vsake   vrste,    ni;nove;še    k-TiVr  k-
tije,   dcba\I    takoj    po   n«TJni?j h    cenah   z   jig^sl^
van--ega skladi'Ca
—   ITOLKERIVIIBIIE,  W1EN Zlih    —
Brelienseersirasse 56.                10506
I nnTnn i Haicerele nnfli svsn Iiszt] iz-FuLUti! Ino klotu oi li frri; vs:ti vrst
Modni salon
Ljubljana,
—   Židovska ulica 3.   —
•   l'orravila  se sprejemajo! - |
Žalni
klobuk!
vedno v
zalogi.
Kaj beliš si glavo!
kaj   bi   kuptl   svojim   dragim   za    Bo2i5 in   novd   leio,   prazna   skrb,   pojdi   k:
JOSIP PETELINC-U
LJUBLJANA,  Sv.   Petra nasip Stev. 7.
Tam d >bi^ vsc, kar je korfstnep.i 7t\ dom fn obrt.   Pr Ijuh iene   in   n  v = - d    ztIilc-vane givalne stroja   „Grtmcr" T vel kl Izberi /a domačo   n obr*no r:\bo. Vse potreb^in' 7a krojače, ftivilje, čevljarje   In   sedlar e,   galan-tcri;skof     modno    In    toaletno blaro,   po i me r ni   etni   na   veliko In malo.
Božična razstava
v nedeljo, dne 10. decembra 1922
P. MAGDIC, UUBLJANA,
nasproti glavne pošte
Pnrovrstno blago!
Samo zadnje novosti!
Najnižje cene!
Ka'starcfši slovenska
plesksnka in ličarslia
delavnlca
IVAN BRICELJ,   Dunajska c. 19,
se    ppporroča.    Lzvišltev    točna,   cpne
zmerne.                                           1001
Trgovina zželeznino
„pri Zlati lopati"
Eriavec   &  Turk
(prej Hammsrschmidt)
L'ubliana,  Valvazorjev trg 7
nasproti   krlževniške   cerkve.
Zalog a cementa io karbida.
fsakovrstne obleke ke-mično čisti in barva v vseh nian-sata tovar-1141   B
Jos. Relch, Lju&Ijana.
S^rcjemališče: Selenburgova ulica kU 4.
Podružnice:
Maribor,      Zagreb,     Kočevje9 Novo mettOt
Lastniua in    tisk    »Narodne    tiskarnc«.