I{EGATTT/NI YPLTW, S KATERIMI SE SRECUJEMO PRI
DELU S STAROSTNIKI IN Z BOLNIKI Z RAKOM
Iożica Gamse, dś. med., spec.psňh,
Zdś²vstveni dom M²riboś
Dejavniki, ki vplivajo na delo s staśostniki, ki so zboleli zamalignim obolenjem, so
naslednji:
. spremembe na telesnem in psihiěnem podroěju ter oboleqia, ki jih prinaşa starost
. maligna obolenja - sprejetje, odzié
. okolje - dom, bolnişnica, svojci,
. medicinska sestra - odnos, posebnosti
STAROST je obdobje, ki se priěne po 65. letu. Za to obdobje so znaěilne starostne
spśemembe, tako na somatskem, kot na psihiěnem podroěju' Njihov potek je
razliě,en nekateri ljudje se zîlo hitśo postaśajo, dśugi pa so şe vśsto let mladostni,
aktivni in polni eneśgije. Na proces staranja vplivajo ştevilni dejavniki: genetiěni,
pokéic, socialno-ekonomski poloż,a1, psihosocialni, osebnostne znaěilnosti, zdtavo
okofe, prehśambene navade, razvade,.'.'
TELESNE SPREMEMBE IN OBOLENJA
Staśa se ves organizem, ěepśav posamezni deli in organi razlrięno hitro. Najbo|j so
vidne spremembe na zunaqjih delih telesa in sicîr se koża guba, v njej se pojavljajo
staśostne lise, lasje se reděijo, sivijo, zobje izpadajo, mişiěna in kostna masa se
zmanjşuje, pśav tako upada mişéěna moě, spremenijo se tudi koliěina podkożnega
maşěevja. Vse te spremembe vplivajo na ělovekovo zuna²io podobo. Kako se
starostnik vidi, pa je zelo pomembno za njegovo psihiěno poěutje:
. péenizko vreőnoteq|e povzroęa nastanek depéesije in pasivnosti
. pśevisoko vrednotenje pa pogosto prinaşa razoęarunje
. stvarno vrednotenje ustreza dejanski starosti,
Z lîti zařne slabeti sścc, zmanjşuje se srěna moě, pogostost utripa upada. S tem
starostniku pri hoji nayzgoĎ primanjkuje sape. Staraqje pa ne prizadene le srca,
ampak tudi oŽila (aśterije se odebele, na stenah sî nabiśa kolagen in kalcij, razvija
se artîrioskleśoza. Spremembe se nabirajo tudi v pljuěih in ostalih delih dihalnega
sistema, ştevilo dihov se zmaqjşuje, s tem pa koliěina aerobnega kisika. Spśemembe
v pśebavnem traktu prav tako zniŽujejo kvaliteto ělovekovega funkcioniranja. Manj
sline pomeni manj gladko poŽiranje, pśedvsem suhe hrane.
96
Zaradi pomaqjkanja sline şibkeje oběutimo okusne kvalitete. Pomembna tegoba
zaśadi vseh teh spśememb sluznice in delovanja prebavil je motena prebava,
najpogosteje kotzaprtje. Veliko starostnikov se poěuti manjvredne zaraői starostnih
sprememb v uśopoetskem organu in sicer gre za nekontrolirano uhajanje uśina.
Starajo sî tuői senzośni ośgané: vid, sluh, vo²j, okus, tip, oběutek za boleěino.
Dvigne se prag za boleńino' kar jî po svoje dobśo, keś imajo şele moěnejşi draÁljaji
boleńinski uěinek. Po svoje pa je slabo, keś prezśejo ali prepozno ugotovijo
Življeqjsko pomembne signale. Nekateśi staśostniki pa z boleěinami izra½,ajo vsa
svoja negativna oběutenja. Możgani so sśedişěe duşevnosti, ozléoma celotnega
ělovekovega delovanja. S staśanjem se ştevilo Živěnih celic zmanjşuje in posledica
le tega je:da se stari ljudje poěasi in teŽko gibajo, teÁje ohran1ajo ravnoteŽje in
pokoněno dśżo, muěi jih vśtoglavice in omotice ter zaradi tega padajo. Dśobni gibi
postanejo nenataněni.
Pojavljajo se obolenja: hipertenzija, diabetes, hipeślipidemija, kéoniěna obstruktivna
pljuěna obolenja, debelost, kśoniěna sśěna obolenja, obolenja hrbtenice in sklepov,
osteoporoza,...
PSIHICNE SPREMEMBE IN OBOLENJA
V starosti se pojavljajo spśemembe na psihiěnem podroěju. Njihov potek je
raz|ięen, pri nekateśih se pojavijo Že kmalu in poteka upad zelo hitro, drugi pa so
şe v globoki starosti duşevno ěili. Upad intelégentnosti nastopi zaradi Samega
staśanja możganov in pa nerabe moŽganov - opuşěanja intelektualnega dela,
prenehanja uěeqia in izobtażevanja. Prav tako prihaja do motenj ustvaśjalnosti,
pozornosti, modśosti in kar je zelo pomembno spomina. Staśejşi ´udje tożijo, da
imajo ze|o slab spomin, da si niěesaś novega ne zapomni|o, da se ne morejo
spomniti podatkoé zalagajo predmete, da vedno nekaj işěejo. Najpśej pśihaja do
moteqj kéatkoroěnega, şele kasneje pa dolgoroěnega spomina. Tüdi ěustva se
spremiqjajo, pśevladujejo negativna Qeza, Žalost, stśah, tesnoba, oběutki sreěe so
śedki, oběutki nemoěi in neboglenostl). Za to obdobje so znaěilni stśahovi, vsega
jih je stśah. Tako se bojijo prihodnosti, zmanjşanja sposobnosti. Zelo pogosto
govore, da bi jim bila ohranjena pamît in bi şî lahko skśbeli za sebe. ZnaęiLno je
labilnost, ambivalentnost in kéatkotrajnost ěustev. Spremenijo se njihove vśednote
in potrebe. Pogosto se umaknejo iz druÁbe. Študij osebnosti in osebnostnih
sprememb v starosti so pokazale, da se nekatere osebnostne lastnosti stalne in
vztrajajo celo Življenje, druge pa se zelo spremenijo. Tako nekateri postanejo pśavi
skopuhi, nergaěi, nezadovoljneŽi, hipohondri,... Drugi pa postanejo umiśjeni,
őobrohotni, prijazni, śadodaśni, sugestibilni,...
Najpogostejşa psihiěna obolenja so: depresija, demenca, paranoidna stanja, organske
halucinozî, delirij,...
97
MALIGNA OBOLENJA
V svojem vsakdanu smo pśepśiěani, da se nam in naşim bljiŽnjim ne mośe niě
hudega zgoditi. Tako so tudi staśejşi pogosto nepripravleni in se ob pojavu bolezni
podre njihov svet. Ne glede na starost imajo oběutek' da je bolezen prişla prehitro.
Ko zvedo, da so zboleli, zapadejo v şok. To je pśvo obdobje' ko so zmedeni in ne
morejo misliti. Temu, hitśo sled{jo dśuga ěustvena stanja' Ljudje pogosto zanikajo
bolezen, saj to ne more biti res. Vedno so poşteno żiveli in skśbeli zase. Gotovo so
se zdśavniki zmotili' Nato pa se pojavijo razlięna ěustva: Žalost, jeza, obup,
agśesivni izbruhi, oěitki samemu sebi, obtoŽevanje. Pogosto se ta negativna ěustva
tako pogljabljajo, tako da se razvije depśes[ia. Bolnik ne more sprejeti svoje bolezni
in se priěne pogljoti. ob|ubśa' da bo daroval denar in podobno, samo da bi
ozdravel. Po vsh teh osebnih bojih spśejme bolezen in se notranje umiri. Vsa ta
obdobja lahko tśajajo zelo kéatek ěas in se v teku dneva spreminjajo. Vse te reakcije
se nadalujejo, ko se bolezen slabşa in prihaja do terminalnega staé{a in umiranja.
V tem obdobju bolnika sprem|a strah, ki mu v veliki meri zmanjşuje kvaliteto
Živ|jeĄja. Boji se predvsm boleěin in trpljenja. Stśah pa stopnjujejo oběutki
osamfi enosti, zapuşěenosti.
Upanje
Vsak bolnik, ne glede na starost, mośa v tem obdobju żivĚenja v sebi imeti upanje.
Upanje je dar, ki ga ne dobi od zunaj, temveě ga nosi v sebi.
V kaj upa umiéajoěi:. da se bo v zadnjem trenutku vendar şe nekaj zgodilo, da se bo obrnilo na boljşe
. da ne bo trpelboleěine
. da ne bo Žejen, da ne bo laěen,
. da mu bodo lajşali tudi druge teżaye, ki se bodo pojavile
. da ne bo sam, da bo ob sebi imel ěloveka, ki ga bo spremljal do konca
. da je é{egovo Žffienje, kakéşno je paě bilo, imelo smisel, da je opśavil svojo
Življenjsko nalogo.
Resnica
Pogosto mislimo, da starejşim ni potrebno povedati o njegovi bolezni. Mislimo, da
tako ne razumejo veě. Vendar je tako śazmişśanje napaěno. Vedno je potrebno
bolnika seznaniti z resnico. Dr. Metka Klevişaś v svoji kétjigi Spremljanje umirajoěih
pravi takole: Resnica naj bi bila kot kamen ob poti, Bolnik ga lahko vidi ali ne, kakor
Želi in kakor ěuti v sebi. Ne sme pa biti resnica kamen na poti, ob katerega se bolnik
spotakne, pade in se śani. Zelo vaŽnoje, kako povemo: da si vzamemo dovolj ěasa,
da poişěemo primeren trenutek in tudi pśostor. Povemo le toliko, koliko je bolnik
pśiprav|jen sprejeti. Zelo vaŽno pa je, da se nikoli ne zlaŽemo.
98
OKOLJE
Bolniki si Želi|o' da bi lahko to svoje obőobje preŽiveli doma. Dom, ne glede na to,
kakşen je, jim pomeni vse, predvsem varnost in domaěnost' Bolnişnica jim pogosto
vzbuja stśah, smrt in zapuşěenost. Da bolniki lahko ostanejo doma, pa potrebujejo
pomoě svojcem. Ti pa niso vedno sposobni skśbeti za n1ih. Tukaj ne mislim, da
nimajo bolnika dovolj radi, ampak so v ospśedju strahovi:
. da ne bodo znali nuditi vso nego
. da ne bodo zanj vse naredili
. da ne bo imel dovolj oz. pravoěasne pśotiboleěinske terapiie
. da mu v bolnişnici bodo strokovno lażje pomagali, da bo prejemal infuziio
. da bodo sami zboleli, umrli,...
Tudi svojci doŽivljajo vsa Že opisana stanja oziroma ěustvene śeakcije. Potśebujejo
veliko podpośe in pomoěi. V primeśih, ko bolniki ne morejo biti veě doma, so
nameşěeni v bolnişnice ali pa v domove za ostarele. Takśat pa svojci pogosto
dożivljajo oběutke kéivde in razvijejo negativen odnos do osebja, kaś tudi na
bolnika negativno vpliva. Potrebno jî veliko medsebojnega sodelovanja.
MEDICINSKA SESTRA
osebje, ki skśbi za starostnike, za teÁko bolne in umirajoěe, potrebujejo veliko
eneśgije, moěi, pozitivnega odnosa do sebe in Žffienja, empatije in strokovnega
znanja. Stśokovni delavci morajo tudi spoznati bolnikovo telesno in duşevno
boleěino ter njegove posebnosti, ker to doprinese k bolj kvalitetnemu strokovnemu
delu. To pa zahteva veliko sposobnost vŽiv´aqia v bolnika samega. Medicinska
sestra si moéa vzeti ę,as za pogovor z bolnikom. To pomeni, da se zna ob bolniku
ustaviti in mu prisluhniti. Dś. ZdenkaZalokat Divjak pravi: Umetnost pa je vśjetno
narediti ne samo, kar je prav, ampak opustiti, kaś ni potśebno. Medicinska sestra
preŽivi zelo veliko ěasa ob bolniku, saj ni le njegova negovalka, temveě tudi
posluşalka' tolaÁnica. Tako lahko med njo in boléikom nastajejo pśisrěna in prav
tesna razmeśja, ki se zakljuěijo z njegovo smrtjo. Tako v njej nastaja Žalost, ěustvena
izěśpanost, lahko pa pripelje do takşna situacije, ki v njej povzroěi tudi psihiěno
dekompenzacéjo. To pa se ne sme dogoditi in zato mośa poskébeti zase. V tem ji
mora biti v pomoě oZ. v oporo delovna organizacija.
99
Lňteratura:
- Metka Klevişaś: Spremśanje umiéajoěih
- Peteś Fassleś-Weibel: Blizu v teżkem ěasu
- vid Peějak Psihologija tśetjega Žffienjskega obdobja
- Zdenka Divjak Zalokar: Tśp|jenje in boleńina, umiéa4je in smét (predava²ie)
100