Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (-2/13 °C), soboto (3/15 °C) in nedeljo (2/17 °C) bo delno oblačno. Četrtek, 24. marca 2016 številka 12 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € Velikonočna ' tržni -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Velika noč Veliki dan Okoliška turistična društva so z velenjsko turistično zvezo v mesto prinesla pravo velikonočno vzdušje. K temu je pripomoglo sonce, v katerem so barve pisanih trakov, pomaranč, prihov, rož in zimzelenih vejic zažarele. Rezalo se je potico, merilo snope, izdelovalo papirnate rože, razpoloženje pa je bilo praznično prešerno. ■ tf Včeraj izredna seja Župani vseh treh Šaleških občin so za včeraj popoldne ponovno sklicali izredno sejo. Potekala je po zaključku redakcije časopisa. Na sejo so povabili tudi ministra za infrastrukturo Republike Slovenije, predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga, vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne, Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, sindikate in sveta delavcev obeh tukajšnjih energetskih kolektivov. Tako so se odločili, ker je v javnosti vse več mnenj, da Holding načrtno ruši energetiko v Šaleški dolini in da nastaja podoben scenarij, kot je bil narejen v Zasavju. Razvrednotiti celoten sistem, ga za bagatelo prodati tujcem, ob tem pa v razne malhe pospraviti milijone. V torek pa smo izvedeli, da najodgovornejših na sejo naj ne bi bilo. V Termoelektrarni naj bi pospešeno pripravljali novo sistemizacijo, pa kateri naj bi bilo 234 delavcev zaradi zmanjšanega obsega del preveč, s tem, da bi 59. ponudili nova delovna mesta in še nekaj desetim prekvalifikacije. V času sprejemanja odločitev za gradnjo bloka 6 Termoelek- Stavka v energetiki 4. aprila? V sindikatu energetike Slovenije postajajo odločnejši, v zraku pa visi splošna stavka. Ta bo morda 4. aprila, odločitev pa bo padla danes. Vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne, po besedah predsednika sindikata energetike Branka Sevčnikarja, očitajo več slabih poslovnih odločitev, med katerimi je tudi odločitev o predčasnem odplačilu kredita evropski investicijski banki. S tem so izgubili 10 milijonov evrov, kar presega strošek plač 175 delavcev, ki naj bi jih odpustili v TEŠ-u. Odgovorne v državi, še zlasti pa upravljavce državnega premoženja pozivajo, naj nemudoma odpokličejo odgovorne za to katastrofo. Jože Pribožič Lahko se vprašamo, zakaj kristjani naš največji praznik imenujemo z besedo noč? Saj tema noči preprečuje našo jasnovidnost. Če je noč velika, velja to še toliko bolj. In prav v tem moramo iskati odgovor na zastavljeno vprašanje. Z besedo noč radi imenujemo tudi težko stanje, v katerem se znajde človek. Izhod iz takšnega stanja pomeni, da je noč prešla, da je minila. Ko smo Slovenci postali samostojni, smo govorili, da je naša tisočletna noč minila. Smrt pomeni človeku najtemnejšo noč. Naš največji pesnik France Prešeren je o njej zapisal: »Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka. Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkupjo kupi zlata, ne odpodi od nas življanja tata veselja hrup, ne pevcev pesem sladka.« Naša Velika noč pa nam govori, da je smrtna tema osvetljena. Velika noč Jezusove smrti je z njegovim vstajenjem od mrtvih postala Veliki dan življenja, ki nikoli več ne mine. In Kristusovo vstajenje je poroštvo našega vstajenja. Zato je za nas Velika noč - Veliki dan. Vsem, ki praznujemo Veliko noč, želim, da nam velikonočni spev trikratne »aleluje« govori Jezusove besede: »Kdor živi in veruje vame, vekomaj ne bo umrl« (evangelijpo Janezu). Želimovam vesele velikonočne praznike! trarne Šoštanj je HSE zagotavljal 3.500 delovnih mest za naslednjih 40 let. Niz odločitev v zadnjem obdobju pa kaže, da so bile te obljube izdane s figo v žepu. ■ mz Uredništvo Velenje, 1. aprila - Po tem, ko je Festival Velenje na oder postavil Čarovnika iz Oza in Aladina, je v sodelovanju z lokalnimi ljubiteljskimi in profesionalnimi gledališčniki in glasbeniki pripravil nov, tokrat družinski muzikal z naslovom Žaba Greta. Premiera bo v petek, 1. aprila, ob ,ko bo žaba Greta iz svoje mlake, v kateri vsi kvakajo in ji ne pustijo kakati, odskakljala v širni svet. Več na strani 12. ■ tf Čista voda je velika sreča Kaj pomeni čista voda, se v tem okolju najpogosteje ne zavedamo. Odpremo pipo, si jo na-točimo in ob tem pozabljamo, kako neverjetno srečo imamo. Pozabljamo pa tudi, da jo lahko s svojim malomarnim odnosom do okolja hitro izgubimo. Hitro pa lahko izgubimo v času, ko je skoraj vse na prodaj, tudi pravico do njene uporabe. Vse glasnejše so zato pobude, da bi v Sloveniji v ustavo zapisali neodtujljivo pravico do uporabe vode. S tem namenom se je oblikovala civilna iniciativa, ki je do svetovnega dneva voda (22. marca) zbrala za to že več kot 50 tisoč podpisov. V Šaleški dolini imamo vode za zdaj še na pretek, in to odlične kakovosti. Prav pa je, da že sedaj naredimo vse, da jo ohranimo. O naših vodah smo se obsežno razpisali na straneh 8 in 9. a mz ■k '1 # EP* ¿VtMM Bi m U-r Medved lomasti po Menini Gornji Grad - V minulih dneh so občani in tudi lovci na obronkih Menine planine, natančneje na območju Črete in Krašice, zaznali prisotnost medveda. Nekateri menijo, da sta celo dva. Po posnetku z avtomatsko lovsko kamero lovci ocenjujejo, da je samec star približno 4 leta in težak blizu 150 kilogramov. Miran Cajner, starešina Lovske družine Dreta, kamor sodi omenjeno območje, pravi, da je prehod medvedov ali njihovo občasno zadrževanje v njihovem lovišču običajno, le da je letos nekoliko bolj zgodno. Predvideva, da je na to vplivala mila zima. Po nekaterih podatkih naj bi bila letošnja zima peta najtoplejša v zadnjih 100 letih. Lahko pa bi medveda zmotil tudi nemir v bližini brloga. Da se medved, ki ga sledijo v predelu Krašice, vrača vsak dan, pa pripisujejo dejstvu, da je na območju Male peči pravo odlagališče dom& zaklanih živali. Medved poleg tega pobira še koruzo in jabolka iz krmišča za divjad. Lovci si prizadevajo pridobiti dlake in sveže medvedove iztrebke za analizo DNK, saj jih zanima, od kod je medved prišel in iz katerega rodu je. Lovci svetujejo, naj bodo ljudje pri zadrževanju v gozdu pozorni, se držijo uhojenih poti ter se ne spuščajo na brezpotja in v bližino krmišč. Odsvetujejo tudi sprehode po gozdu s psi. ■ tp ■ Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 24. marca 2016 (T. LOKALNE novice Kulturna ministrica na Škobernetovem poslanskem večeru Župan Kolonje obiskal Velenje Velenje, 21. marca - Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol s sodelavci je sprejel župana albanske občine Kolonje Arbena Mala in izvršno direktorico organizacije BCCD (»The Balkan Center for Cooperation and Development«) Elvano Zhezha. BCCD tesno sodeluje z mestom Kolonje, saj jim želijo pomagati pri njihovem nadaljnjem razvoju. V Sloveniji iščejo primere dobrih praks, partnerja, od katerega bi se lahko učili in pridobili čim več koristnih informacij. Med njihovimi prioritetami je tudi vzpostavitev kakovostnega šolskega sistema, ki bo omogočal razvoj človeških virov. Gostje so si ogledali tudi Medpodjet-niški izobraževalni center Velenje, podjetje Esotech in čistilno napravo Grmov vrh. Pravni nasvet pogosteje iščejo moški Velenje - Brezplačnega pravnega svetovanja, ki ga svojim občankam in občanom omogoča Mestna občina Velenje, se je lani udeležilo okoli 1.000 Velenjčank in Velenjčanov. Največ jih je bilo starih 50 in 55 let, pogosteje kot moški so brezplačni pravni nasvet potrebovale ženske. Največ vprašanj se je nanašalo na družinsko in delovno pravo. Zadnja dva meseca pa so v porastu vprašanja, povezana z begunci, migranti, azilom in stalnim bivališčem. a mkp Natečaj Prostovoljec leta 2015 Velenje, 21. marec 2016 - Mladinski svet Slovenije letos že štirinajstič zapored razpisuje natečaj Prostovoljec leta, katerega ključni namen je promocija prostovoljskega dela. Natečaj poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Po izteku natečaja bodo podelili Naj nazive za leto 2015 v treh starostnih kategorijah, in sicer do 19 let, od 20 do 29 let ter 30 let ali več. V tem letu bo poseben poudarek namenjen mednarodnemu prostovoljskemu delu. Predlagatelj je lahko posameznik / posameznica, neformalna skupina, društvo ali druga javna ali zasebna institucija. Prijavnice morajo biti oddane do 8. aprila. Javni poziv za nevladne organizacije Savinjska regija - Društvo Novus v sklopu projekta Regionalno stičišče NVO savinjske regije NOVUS odpira javni razpis za društva, zasebne zavode, zasebne ustanove in druge nevladne organizacije z območja savinjske regije, ki izvajajo dejavnosti na področju sociale ali mladine, da se prijavijo na izbor za vključitev v projekt. Izbranim omogoča štiriletno aktivno sodelovanje in informiranje, intenzivno izobraževanje in usposabljanje, ki je prilagojeno potrebam organizacije, mentorstvo, inštrukcije in vodenje, pomoč pri prijavah na razpise za pridobivanje sredstev ter mentorstvo pri analizi potreb okolja in razvoju novih storitev. Razpis bo odprt do petka, 1. aprila. a tf VPIS PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 Vpis bo potekal od 4. 4. 2016 do 15. 4. 2016, med 7.00 in 16.00, v zbornici enote Vrtiljak (Cesta Talcev 20, Velenje). Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani vrtca www.vrtec-velenje.si ali na mestu samega vpisa. S seboj prinesite podatke o vašem otroku in podatke staršev (emšo številke, naslovi, telefonske številke na katere ste dosegljivi). Starši, ki ste vložili vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2015/2016 in vaš otrok ni bil sprejet v vrtec, morate ponovno oddati vlogo za vpis otroka v vrtec. Dodatne informacije so vam na voljo na številkah: 05 908 64 28, 051 650 821 (Jana) in 05 908 64 20, 041 313 031 (Mateja). Vljudno vabljeni! Uprava Vrtca Velenje Velenje, 21. marca - Poslanec Socialnih demokratov Jan Ško-berne je v prostorih prenovljene velenjskega Galerije gostil ministrico za kulturo mag. Julijano Mlakar Bizjak, ki je tudi tokrat pohvalila bogato velenjsko kulturno podobo, pa tudi splošno kulturno ponudbo Slovenije, ki je po zaslugi številnih kulturnih ustvarjalcev, tako profesionalnih kot amaterskih, dobra. In to kljub temu, da je kriza močno prizadela tudi to področje. Na srečo je uspelo ministrstvu pridobiti v lanskem letu kar nekaj evropskega denarja. So pa pri naložbah (zanje imajo v letošnjem proračunu zgolj dva mi- lijona evrov) in ohranjanju kulturne dediščine dobesedno bosi. Mlakarjeva zato predlaga uvedbo tako imenovanega kulturnega evra, ki pa ga bo v teh časih težko spravila skozi parlamentarno proceduro. Glede na to, da je v pripravi nov medijski zakon, so govorili tudi o njem, ob tem pa podprli vlogo lokalnih medijev. Tudi ministrica je izrazila prepričanje, da nam je treba zagotoviti primerno mesto in tudi financiranje. Številni razpravljalci pa so opozorili na izkrivljanje slovenske zgodovine, še zlasti obdobja druge svetovne vojne na področju izobraževanja. a Poslanec Jan Škoberne je na svojem poslanskem večeru gostil ministrico za kulturo mag. Julijano Mlakar Bizjak V Solčavi bankomat ostaja Občane občine Solčava in vodstvo tamkajšnje lokalne skupnosti je v minulih dneh močno razburilo obvestilo NLB o nameravani ukinitvi bančnega avtomata v središču Solčave. Banka naj bi ga umaknila v ponedeljek, 14. marca, a so na pogovorih dan kasneje dosegli začasen dogovor. V pisnem obvestilu solčavski županji Katarini Prelesnik je NLB utemeljila svojo namero z nerentabilnostjo in podpovprečnim številom opravljenih transakcij bankomata. Prelesnikova se je odzvala z dopisom, v katerem je izrazila presenečenje, saj jih banka o nameri ni obvestila, kaj šele, da bi v sodelo- vanju z občino poskušala poiskati morebitno rešitev, ki bi koristila kraju, občanom, turistom in banki sami. Prav tako se je spraševala o verodostojnosti in resničnosti podatkov banke glede na to, da jih ta ni zaupala občini, jih je pa posredovala lastniku objekta, kjer je bančni avtomat nameščen - ZKZ Mozirje v stečaju, čeprav je solastnik objekta tudi lokalna skupnost. Prav tako se je solčavska županja na ponudbo banke o uvedbi mobilnega bankomata odzvala z vprašanjem, ali bodo lahko domačini, komitenti in nekomi-tenti NLB, ki za storitev plačujejo provizijo, potemtakem denar dvignili le na prireditvah. Dopis Prelesnikove in poročanje nekaterih medijev o nameravani ukinitvi zadnjega ban-komata v Solčavi je pri odgovornih na NLB zalegel, kajti prejšnji torek so se sestali predstavniki banke in vodstvo občine. Na njem so se dogovorili, da bo bankomat za zdaj ostal. Skupaj naj bi več naredili za informiranje občanov in turistov. Ni pa dogovor, ki velja leto dni, minil brez finančnih posledic za lokalno skupnost. Ta bo namreč morala za ohranitev bankomata prispevati nekaj denarja. Banka je predlagala 7800 evrov, a se je Prelesnikova zmenila za nižji prispevek. O novi višini se še niso dogovorili. Morajo pa jo potrditi tudi solčavski svetniki, saj v letošnjem občinskem proračunu za ta namen niso predvideli denarja. a TP Savinjsko-šaleška naveza Vsa Slovenija naj nadaljuje planiško pravljico Gorenjčan na Gorenjskem - GSO: je strah upravičen? -Na kolesu in konju - Kdaj kupec z novcem? Veliki dnevi v Planici so že za nami, a še vedno močno odmevajo. Na tujem in še posebno doma. Ne le zaradi izjemnih uspehov naših zlatih orlov, tudi zaradi njihove posebne moči, saj so znali združiti Slovenijo bolj, kot to znajo naši politiki različnih barv. Toliko državnih zastav v tej tokrat vroči ledeniški dolini še ni bilo, tudi naše Zdravljice na taki prireditvi še nismo nikoli tolikokrat slišali. Tudi ne v izvedbi tako množičnega pevskega zbora. In če k temu prištejemo še vreme, ki nam je bilo tokrat res naklonjeno, ni čudno, da se je tudi našemu oziroma Gorenjevemu Dragu Bahunu močno smejalo. Kot predsedniku organizacijskega komiteja Planica. Naši orli so tako kar zasenčili ostalo dogajanje na sončni strani Planice. Pa to vendarle ni povsem zamrlo. Nekateri so še vedno preštevali denar, če bi se še le lahko letos odločili za uskladitev pokojnin, saj, pravijo upokojenci, prav vsak cent šteje. Za nekatere v javnih ustanovah, ki mastno služijo tudi »postrani«, seveda ne veljajo centi, ampak tisočaki in desettisočaki. Nekatere ob tem tudi zanima, koliko nas bo stal arbitražni sporazum. Bo za nas res tako ugoden? Ob abstinenci jugovzhodne sosede so si sodniki vzeli nekaj časa za premislek. Ali se lahko še oni premislijo in pod pritiskom sosede, ki arbitraže ne priznava, sploh ne bodo razsodili? Z »evropskimi zadevami« so se pred dnevi ukvarjali tudi v Celju. Slovenska informacijska pisarna Evropskega parlamenta je namreč tu pripravila konferenco o GSO - gensko spremenjenih organizmih. Je strah pred njimi upravičen ali pa to pomenijo tehnologijo prihodnosti. Tudi kot pomembno orožje proti lakoti. Čeprav je Slovenija načelno proti GSO, so pri nas tudi taki, ki to podpirajo, ker da prinašajo tudi manjšo uporabo zaščitnih sredstev ter s tem tudi manj onesnaževanja. A na našem širšem območju je veliko kmetov, ki se ukvarja z ekološko pridelavo (v savinjski in koroški regiji 800, to je kar osem odstotkov vseh kmetij), na živila brez GSO prisegajo tudi v naši regijski mlekarni. To pa podpira tudi vse več kupcev. In kot pravijo trgovci, po takih oznakah na izdelkih pogledajo tudi tujci, ki kupujejo pri nas. In radi bi, da bi jih prišlo še več. Na berlinski turistični borzi jih je k nam vabil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Tam so se v družbi mnogih naših »turističnih« ponudnikov predstavile tudi »njegove« Terme Olimia. Pa seveda tudi sosednja Thermana, Unitur in Skupnost naravnih zdravilišč. Vsi so želeli trkati na srca Nemcev, da s svojo ponudbo lahko zadovoljijo njihove želje in potrebe. Predvsem tistih, ki si želijo sprostitve, zdravja in miru. Ter prijetnih doživetij nasploh. Predstavila se je tudi ministrova regija - Obsotelje in Kozjansko. Ti so se predstavili predvsem s projektom Ride&Bike. Gre za čezmejni projekt, ki goste vabi na kolo in konja, saj na tem območju razen kolesarskih stez, s katerimi so že dobro povezani, urejajo tudi steze za konje oziroma konjenike. S hrbtov konj bi si lahko lepo ogledali to lepo pokrajino in na tak »pogon« obiskali zdravilišča in druge posebnosti ter znamenitosti. V vse to je obiskovalce borze pozival tudi podče-trtški župan Peter Misja. Turiste, take ali drugačne, bi radi tudi v Šmarju. A najprej bi radi nekoga, ki bi kupil zemljišče okoli dvorca Jelšingrad. Na tem območju so »nekoč v daljnih časih«, ko so bile tudi razmere drugačne, načrtovali veliko igrišče golfa, že tudi graditi so ga začeli. A je vse skupaj šlo v zgodovino pozabe. Manjše igrišče je potem zaživelo, nekateri so v njem videli »jajce« za nov golf center. Pa se je spet vse »sfižilo«. Zdaj občina to 20 hektarjev veliko zemljišče že nekaj let prodaja. Vsako leto v proračun napišejo postavko »prihodek od prodaje zemljišča«, a ta postavka ostaja neuresničena. Tudi pri zadnjem razpisu ni bilo zanimanja zaproda-jo. Naprodaj je tudi dvorec sam, ki je sicer v zasebni lasti. Tudi s to prodajo je povezana občina, saj ima predkupno pravico, to pa bi predala kupcu zemljišča. Iz obojega skupaj bi lahko zrasel lep center za golf. Ko se bo le našel kupec z novcem. Pa še to: na Dnevih komedije so za najboljšo komedijo izbrali igro Večno mladi. To naj bi veljalo tudi za to prireditev, ki sicer šteje že 25pomladi. k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 3 24. marca 2016 AKTUALNO 3 Počivalšek podprl umestitev tretje razvojne osi Zdravko Počivalšek na delovnem obisku v Velenju in Šoštanju - Podpora čim prejšnji umestitvi hitre ceste tretje razvojne osi - Podjetniški center Standard na dobri poti Tatjana Podgoršek Velenje, Šoštanj, 18. marca - Na povabilo lokalnega odbora SMC Šaleške doline se je mudil na delovnem obisku v občinah Velenje in Šoštanj minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Pri tem so ga spremljali še poslanec državnega zbora Republike Slovenije Saša Tabakovic, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik in vodja ministrovega kabineta Aleksan-dar Arsekic. Podpora umestitvi hitre ceste tretje razvojne osi v prostor Delovni obisk je minister začel v Velenju, kjer se je v mestni hiši sešel z vodstvom tukajšnje lokalne skupnosti. Župan Bojan Kon-tič ga je ob tej priložnosti seznanil s projekti, ki so jih v lokalnem okolju že uresničili in s katerimi nameravajo doseči nadaljnji ra- zvoj ter ustvariti nova delovna mesta. Ob tem je Kontič še posebej izpostavil težave, s katerimi so se ali se pri tem srečujejo, kaj bi država morala spremeniti za to, da bi laže prišli do rešitev in financiranja dobrih projektov. »S pomočjo inkubatorjev smo ustvarili od 40 do 50 delovnih mest. To pri 15 tisoč delovnih mestih sicer ni veliko, je pa prispevek k temu, da občani razmišljajo, kako poskrbeti za svoj položaj, kako idejo pretvoriti v izdelek in kako ga na trgu prodati.« Po mnenju Bojana Kontiča je lokalna skupnost v zadnjih 30 letih naredila ogromen korak pri sanaciji degradiranega znik, velenjsko Gorenje, srečuje s precejšnjimi logističnimi težavami, je čim prejšnja rešitev težave nujna. Kontič je izrazil zadovoljstvo ob podpori ministra Poči-valška. Med drugim je namreč ta dejal, da namerava vlada RS že letos spremeniti uredbo o umestitvi hitre ceste tretje razvojne osi v prostor. V nadaljevanju obiska si je Zdravko Počivalšek ogledal Podjetniški center Standard in dejal, da ga je navdušil. V pogovoru z mladimi podjetniki je izobljšal svoje vedenje o njihovih težavah Z obiska v podjetju Krevzel Instalacije v Šoštanju Ministra Počivalška je obisk Podjetniškega centra Standard v Velenju navdušil. okolja in tako bistveno spremenila podobo ter kakovost bivalnega prostora. Občina z različnimi ukrepi poskuša zagotavljati primerne pogoje za nadaljnji gospodarski razvoj. Pri tem pa je zelo pomembna dobra infrastruktura, tako železniška kot cestna, na kar opozarjajo že vrsto let. Glede na to, da se največji slovenski izvo- in se še bolj prepričal, da je takšen način spodbujanja podjetništva pri mladih zelo pomemben. Verjame, da je lokalna skupnost na dobri poti in da bodo rezultati mladih podjetnikov upravičili vlaganja v inkubator. Obisk v Velenju je minister sklenil s pogovori s predsednikom uprave Gorenje, d. d., Franjem Bobincem. Radodaren z nasveti V občini Šoštanj ga je tamkajšnje občinsko vodstvo seznanilo, kot je povedal šoštanjski župan Darko Menih »s pozitivnimi in negativnimi dogajanji. Moram reči, da je bil Počivalšek radodaren z nasveti, ki bodo koristni pri reševanju odprtih vprašanj. Teh je v gospodarstvu v našem okolju veliko,« je dodal Menih, ki je skupaj s sodelavci ministra popeljal tudi na srečanje z vodstvi dveh tamkajšnjih uspešnih gospodarskih subjektov: Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter podjetja Krevzel Inštalacije. Vtisi ministra Zdravko Počivalšek nam je ob koncu obiska dejal, da kot gospodarski minister želi imeti stik z realnim okoljem in kje drugje ga bo dobil, če ne v Šaleški dolini, ki je industrijsko zelo razvita regija, v kateri je Gorenje eno od redkih slovenskih podjetij, ki svoje produkte uspešno prodaja na svetovnem trgu. Kot je dejal, se je prepričal, da lokalni skupnosti skupaj z državo skrbita za ugodne pogoje za podjetnike. Država pa je tista, da naredi več za njihovo konkurenčnost, kar vlada tudi rešuje. Na vprašanje, ali si lahko tukajšnje okolje od obiska obeta kaj več kot le to, pa je Zdravko Počivalšek odgovoril: »Od mojega obiska ne bo nobene koristi, verjamem pa, da bo od dobrega dela pridnih in pametnih občanov tudi v prihodnje.« ■ Zaključni račun za lani podprli soglasno Za svetniki Mestne občine Velenje je prvi del zelo obsežne marčevske seje, na kateri so potrdili zaključni račun za lani in po skrajšanem postopku dopolnili letošnji proračun Mira Zakošek Mestna občina Velenje je lani dobro poslovala in izpolnila tudi vse zastavljene naloge, in to z manj sredstvi, kot so prvotno načrtovali. Prihranke so dosegli predvsem pri kohezijskih projektih vodooskrbe in kanalizacije. Skupaj je bilo v lanskem proračunu za dobrih 39 milijonov evrov prihodkov (računali so na dobrih 43 milijonov evrov). Zadolžili so se za milijon 250 tisočakov (neto dolg so nekoliko zmanjšali z odplačili prejšnjih dolgov), na računu pa so imeli konec leta malo manj kot dva milijona in pol evrov. To jim za premagovanje likvidnostnih težav še kako prav pride. Manj sredstev so v proračun dobili na račun kohezijskih projektov, za okoli 700 tisočakov pa je bilo manj tudi iz naslova »povprečnin«. Kljub manjšim prihodkom so porabo obvladovali do te mere, da jim ni bilo treba sprejemati rebalansa proračuna. Tudi lanski proračun je bil investicijsko naravnan, saj so za naložbe namenili kar 41 odstotkov (predvsem na račun evropske finančne perspektive), pa tudi vlaganj v Podjetniški center, Vilo Rožle in Galerijo Velenje. Med občinskimi porabniki je največji Vrtec Velenje. Za subvencioniranje oskrbnin otrok namenjajo namreč kar štiri milijone in pol evrov, sicer pa predstavljajo družbene dejavnosti v strukturi proračuna dobrih 35 odstotkov. Nekoliko manjši je delež za komunalne dejavnosti. Močno so tudi lani podpirali socialne programe, v proračunu so jim po besedah župana Bojana Kontiča zagotavljali kar 900 tisoč evrov. »Seveda bi bil najbolj vesel, če nam tega ne bi bilo treba, da torej ne bi imeli social- nih vprašanj in bi lahko vlagali v razvoj, a stanje je takšno in mimo tega ne moremo. Lahko ga le - in to tudi izdatno delamo - vsaj nekoliko omilimo,« je poudaril Kontič in naštel še vse druge ugodnosti, ki jih lahko brezplačno uporabljajo občani mestne občine Velenje. ■ Dopolnili letošnji proračun Na osnovi novih zakonskih določb bodo lahko v Mestni občini Velenje za naložbe letos iz proračuna namenili 5 odstotkov skupne primerne porabe, od tega bodo 2 odstotka, to je okoli 110 tisočakov, dobili iz transferja od državnega proračuna, za 3 odstotke (okoli 167 tisočakov) pa se bodo lahko zadolžili v proračunu države (ta višina se ne šteje v največji možni obseg zadolževanja). Ta zneske so vnesli v proračun, v katerem imajo tudi nekaj naložb, ki jih bodo udejanjili, če bodo uspešni pri pridobitvi nepo- vratnih sredstev. Nanje so po besedah župana Bojana Kontiča dobro pripravljeni, žal pa še vedno ni jasno, kdaj jih bodo razpisali in kakšna bo njihova vsebina. Imenovali člane svetov javnih zavodov V Svet zavoda Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje so svetniki imenovali Iztoka Osredkarja, v svet Vrtca Velenje Natalijo Štumpfel, Marijo Plazar in Sergeja Kovačiča. Svet Festivala Velenje pa po novem sestavljajo Nada Zavolovšek Hudarin, Jelka Sever in Maja Mlinar. Zaprisegla Erika Kljun Roškar Svetniška skupina SDS ima novo svetnico. Franja Bartolca, ki je pred nedavnim odstopil, je zamenjala Erika Kljun Roškar, ki je na seji tudi svečano prisegla. Dopolnili komisijo in odbor V Komisijo za mladinska vprašanja so svetniki izvolili Nejca Pačnika, nova predsednica odbora za gospodarstvo pa je Simona Tušar. Rekli so) Simona Tušar (SDS) je menila, da proračunsko planiranje za lani ni bilo dobro in so se tudi uresničile napovedi njihove svetniške skupine, ki je ocenila, da je proračun prenapihnjen. In res je bilo ob koncu v njem kar dobre tri milijone sredstev manj, kot so predvidevali. Suzana Kavaš (SDS) je prav tako opozorila na netočno načrtovanje in dodala še, da naj bi bila Mestna občina Velenje peta najbolj zadolžena občina v državi na prebivalca. (Ta podatek je župan Bojan Kontič zanikal). Irena Sivka (SD) je v imenu odbora za negospodarstvo pohvalila izvajalce proračuna in vse, ki so sodelovali pri njegovem načrtovanju. Menila je, da so bili racionalni in gospodarni in si zato zaslužijo vso pohvalo. Srečko Korošec (DeSUS) je pohvalil uspehe pri vodookrbi in cestni infrastrukturi in povedal, da so tudi na občnih zborih, ki so jih imeli po krajevnih skupnostih, prejeli za to veliko pohval. Peter Dermol (SD) je v imenu svetniške skupine poudaril, da bodo zaključni račun za lani z zadovoljstvom potrdili, še posebej pa je pohvalil, da so v proračunu namenili za socialne programe kar 900 tisočakov. S tem so olajšali marsikatero socialno stisko. Matej Jenko (samostojni svetnik) je čestital županu in celotni ekipi za uspešno izvedene projekte in uresničen proračun. Franc Sever (vsi v isto smer Sever) je poučil podžupana (Korošca in Kolar-jevo), ki sta opozorila na še neurejeno cesto z Gorice proti Bevčam, da je v gradivu predstavljeno, da so s temi deli počakali, ker je treba tam najprej urediti vodovod in kanalizacijo.« ■ Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 24. marca 2016 S Saško nov zagon turizmu Na Turistični zvezi Velenje zadovoljni z lanskimi aktivnostmi - Namesto Turističnega tedna Veselo v poletje - Aprila ustanovna skupščina regijske turistične zveze Tatjana Podgoršek Pod okriljem Turistične zveze Velenje deluje sedem turističnih društev iz občin Velenje in Šmartno ob Paki, ki so lani -po besedah predsednika zveze Franca Špegla - uspešno izvedla načrtovane aktivnosti. Izrazil je zadovoljstvo tudi ob lanskih novostih. Prvi v državi so ustanovili mladinski odsek, ki se že lahko pohvali z nekaterimi uspehi, pogodbeno pa so zaposlili sekretarko, pri čemer jim je pomagala Mestna občina Velenje. Tudi to je bilo glede na potrebe nujno. »Turizem ima več vej. Ena od teh je društvena dejavnost. Ta je v Šaleški dolini na zavidljivi ravni v primerjavi s slovenskim prostorom, zveza pa je tudi lani upravičila sloves uspešne pove-zovalke ter spodbuje-valke razvoja turistične dejavnosti,« je Špegel orisal pomen društev in s tem tudi zveze in nadaljeval: »Takšnega povezovanja, sodelovanja med turističnimi društvi, kot je pri nas, v Sloveniji ni. To zagotavlja vrsto uspelih prireditev, ki pomembno bogatijo turistično ponudbo okolja.« V letošnjem programu kar nekaj novosti Če je lani zveza doživela nekaj sprememb oziroma novosti, jih bo letos, po letošnjem delovnem programu sodeč, še več. Po osmih letih so se namreč odločili, da bo Turistični teden nadomestila prireditev Veselo v poletje. Teden je, tako sogovornik, preživela oblika turističnega lenje.« Prireditev so prvotno načrtovali ob Velenjskem jezeru, a jo bodo zaradi velikih finančnih stroškov prestavili na Titov trg ali Cankarjevo ulico v središču Velenja. Špegel je prepričan, da bo dogajanje privabilo več obiskovalcev, kot jih utečeni tradicionalni projekti. Bogatejši program v primerjavi z dosedanjim naj bi zaznali društvenega dogajanja. Potrebuje nove vsebine. »Veselo v poletje« bo prežeto z veliko glasbe, s predstavitvami kulinarike na stojnicah, društva podeželske mladine bodo pripravila šaljive družabne igre ... »Dogajalo se bo marsikaj, upamo, da bo splet dogodkov popestrila s svojo prireditvijo tudi Mestna občina Ve- tudi obiskovalci mestne tržnice pri Centru Nova, kjer bodo med drugim predstavili šege, ki so spremljale kmečko ohcet, junija načrtujejo praznik ekoloških kmetij, v avgustu »odpotujmo v preteklost«, september je »rezerviran« za predstavitev Šmartne-ga ob Paki, oktobra bo jesenski sejem, ki ga bodo nadgradili z razstavo jesenskih pridelkov in kulinariko. »Ne smemo pozabiti, da bodo društva pripravila še svoje prireditve, da se udeležujejo drugih turističnih dogodkov, sejmov. Mladinski odsek si je zastavil pogumne cilje. V društveni turistični dejavnosti bo res zelo živahno, saj seštevek prireditev kaže, da bo teh več kot 30.« Prihodnji mesec ustanovna skupščina regijske zveze Franc Špegel priznava, da če kje, je v turizmu povezovanje med izvajalci zelo pomembno. Prav zaradi tega je iz njihovih vrst prišla pobuda o ustanovitvi Regijske turistične zveze Saška. Ustanovno skupščino bodo pripravili prihodnji mesec v Velenju. »Saška zato, ker želimo, da se vanjo včlanijo turistična društva od Celja, Dobrne, občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter Koroške. Prepričan sem, da nas bo blizu 50.« Osnovni namen regijske zveze bo - zagotavlja Špegel - ne toliko konkurenca kot medsebojno informiranje o prireditvah in možnostih sodelovanja na njih. a GOSPODARSKE novice Investicija v blok 5 neupravičena Ljubljana, 17. marca - Direktor Teša mag. Arman Koritnik je na preiskovalni komisiji državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 dejal, da je investicija v peti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki ima sicer okolje-varstveno dovoljenje do leta 2028, a ne more obratovati zaradi preseganja mejnih vrednosti dovoljenih izpustov, ekonomsko neupravičena, saj bi morali vanj vložiti od 15 do 20 milijonov evrov. Zaradi nedelovanja tega bloka je več kot 170 delavcev preveč, a naj bi jih nekaj obdržali na drugih delovnih mestih. V Sloveniji manjša gospodarska rast Ljubljana - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) s spomladansko napovedjo gospodarskih gibanj ni razveselil. Ocenjuje namreč, da bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji znašala 1,7 odstotka oziroma kar 0,6-odstotne točke manj, kot je napovedoval lansko jesen. Razlika je precejšnja, glavni razlog pa je pomanjkanje javnih investicij. V prihodnjem letu naj bi bila rast tako 2,4-odstotna, v 2018 pa 2,3-odstotna. Slovenija je lani zabeležila 2,9-odstotno gospodarsko rast. Spomladanska napoved Umarja je celo še nekoliko bolj pesimistična od ocen Bruslja, ki Sloveniji za letos napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast. Bisol bo gradil v Belorusiji Žalec - Skupina Bisol Group je bila izbrana na razpisu za postavitev 58-megavatne sončne elektrarne v Belorusiji. Vrednost elektrarne je ocenjena na slabih 50 milijonov evrov, slovenski proizvajalec solarne opreme je v konzorciju izbranih družb odgovoren za 70 odstotkov realizacije projekta. Mikrokrediti za socialna podjetja in zadruge Ljubljana - Slovenski podjetniški sklad je skupaj z gospodarskim ministrstvom objavil razpis za mikrokredite socialnim podjetjem in zadrugam, ki so registrirane kot socialna podjetja. Po hitrem in enostavnem postopku lahko socialna podjetja in socialne zadruge pridobijo do 25 tisoč evrov mikroposojila, ki ga morajo odplačati v največ 60 mesecih. a mz Turški gostje na Premogovniku Premogovnik Velenje so obiskali predstavniki turškega ministrstva za delo in socialne zadeve. Namen obiska, ki so se ga poleg predstavnikov iz Turčije udeležili še predstavniki Inšpektorata RS za infrastrukturo, je bilo spoznavanje sistemov sledenja in monitoringa ljudi v podzemnih rudnikih Evropske unije, predvsem z namenom iskanja poslovnih modelov pri vzpostavljanju turške zakonodaje in standardov s tega področja. »Po tragičnih skupinskih nesrečah, ki sta se v letu 2014 zgodili v turških premogovnikih Soma in Ermenek, je tudi pri njih postalo sledenje ljudi v jami obvezno,« je povedal predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. Obisk velenjskega premogov- Gostje so bili nad rešitvami velenjskega Premogovnika navdušeni. (foto S. Mrkonjič) nika, ki je na tem področju med vodilnimi, je turškemu ministrstvu svetovala Evropska komisija. Nad predstavljeno prakso so bili gostje navdušeni, zato si v Premogovniku Velenje obetajo novega sodelovanja v Turčiji. a Alica v V I v • čudežni deželi mode V Citycentru niz modnih revij Celje, 17. marca - V stilu znamenite pripovedi Alica v čudežni deželi so v tednu, ko je Citycenter Celje praznoval 10. rojstni dan, za svoje zveste obiskovalce pripravili kar šest modnih revij z naslovom Alica v čudežni deželi mode. Z dogodkom, ki je bil pravi spektakel, so še šestkrat potrdili, kako originalni, glamurozni in trendovski so. Citycenter je gotovo modni usmerjevalec trendov. V njem najdete večino priznanih svetovnih modnih znamk. Z zasnovo in vrhunsko izvedbo modnih dogodkov pa zasedajo vrh med slovenskimi nakupovalnimi središči. a Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 5 24. marca 2016 "'WAS GOSPODARSTVO 5 Tudi letos leto lubadarja? V gozdovih na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline lastniki zaradi napada lubadarja lani posekali tri- do štirikrat več lesa kot običajno Tatjana Podgoršek Na pomen gozdov, potrebo po njihovem varovanju opozarjata oziroma osveščata lastnike gozdov in tudi širšo javnost dve »akciji«: 21. marec - mednarodni dan gozdov, ki ga je leta 2012 razglasila generalna skupščina OZN, slovenski gozdarji pa že od nekdaj organizirajo tudi Teden gozdov (zadnji teden v maju). »Letošnji mednarodni teden poudarja pomen varovanja gozdov v povezavi z vodami. Te so za gozd lahko nevarne zaradi erozije, po drugi strani pa je gozd odličen filter ter zbiralnik voda,« pravi Marijan Denša z območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje. Gozdarji v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini so ga zaznamovali z dvema dogodkoma, in sicer od- prtjem razstave ilustracij Sama Jenčiča ter objavo razpisa za vse osnovne šole v omenjenih dolinah na temo V gozdu sem gozd. Natečaj bo potekal celo leto. Takega napada lubadarja pa še ne Na vprašanje, kakšno je stanje v gozdovih regije Saša, ki so v zadnjih dveh letih doživeli kar nekaj naravnih nesreč, je Denša dejal, da v tem trenutku stabilno, hkrati pa tudi zaskrbljujoče. Posledice hude suše pred dvema letoma, žledoloma in lanskoletne suše ter semenskega leta smreke so se odrazile v napadu lubadarja, kakršnega ne pomnijo, odkar vedo zase. Lani so izdali blizu 2000 »lubadarskih« odločb o sečnji. Zaradi škodljivca, ki povzroča predvsem veliko ekonomsko škodo, so morali lastniki gozdov posekati tri- do štirikrat več smrek kot običajno. »Vznemirja pa dejstvo, da je ostalo v gozdovih še precej škodljivcev, ki so popadali z dreves, se skrili, uspešno prezimili in samo čakajo na temperature od 15 do 20 stopinj, ki jim bodo ) Lani so na območju območne enote izdali blizu 2000 »lubadarskih« odločb ZGS OE Nazarje Smrekove lubadarke 2016 (posek m3) GGE Delež lub/vse GGE Posek 2015 (m3) Delež lubadark po GGEvGGO Delež vsega poseka gGe v GGO Lubadarke Ves posek Solčava 7 % 1.760 26.306 3 % 11 % Luče 18 % 5.698 32.537 8 % 14 % Ljubno 21 % 5.750 27.131 8 % 12 %- Gornji Grad 23 % 9.410 41.236 14 % 18 % Nazarje 44 % 18.815 42.852 27 % 18 %. Bele Vode 42 % 16.179 38.337 24 % 16 % Velenje 41 % 11.225 27.194 16 % 12 % GGO Nz 29 % 68.836 235.593 100% 100 % KE Šoštanj 43 % 46.219 108.383 67 % 46 % RP Šoštanj 42 % 27.404 65.531 40 % 28 %. Slovenija 32% 1.818.147 5.716.907 4 % 4 % omogočile rojenje. Lani je bilo takih »napadov« kar pet. Zato pričakujemo, da bo tudi letos luba-dar pustošil po naših gozdovih.« Ukrepe že izvajajo Ukrepov, s katerimi naj bi zajezili razmah lubadarja, je več in jih, zagotavlja Denša, že izvajajo. Revirni gozdarji na terenu na delavnicah izobražujejo lastnike gozdov, jih seznanjajo, zakaj in kdaj je potrebna intervencija, kako odpraviti škodljivca, da bodo imeli čim manj škode sami in njihovi sosedje v gozdu. Omenjenih preventivnih spomladanskih akcij se lastniki dokaj pridno udeležujejo, ugotavlja Denša. V nadaljevanju bodo revirni gozdarji priskočili na pomoč lastnikom, ki bodo imeli težave pri izvajanju ukrepov. Običajno so to lastniki manjših površin, ki niso ekonomsko toliko odvisni od gozda. »Najučinkovitejši ukrep za zatiranje lubadarja je uničenje njegovih zaleg v lesu. Zato je zelo pomembno, da v spomladanskem času, še pred rojenjem Kakšna bo gospodarska prihodnost Saša regije Na letošnji razvojni konferenci regijskega gospodarstva prednost predelovalnim dejavnostim, energetiki in turizmu Tatjana Podgoršek V četrtek, 7. aprila, bo v Galeriji Velenje potekala razvojna konferenca regijskega gospodarstva. Organizirala jo bo Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Tega dogodka lani ni bilo, ker - kot je pojasnil direktor zbornice Franci Kotnik, niso dobili pravega sogovornika, ki bi tukajšnjemu okolju predstavil razvojne usmeritve energetike v Šaleški dolini v prihodnje. Po večmesečnih usklajevanjih so v teh prizadevanjih le uspeli, kar pomeni, da so se s Holdingom Slovenskih elektrarn o sodelovanju na konferenci tudi dogovorili. To pa ne bo osrednja tema razvojne konference, pojasnjuje Kotnik. »Seveda bo njen pomembni del, vendar kot organizatorji želimo celovit pogled na razvoj tukajšnjega gospodarstva in njegove nadaljnje usmeritve. Iskali bomo odgovore na vprašanja, kateri poslovni subjekti bodo v prihodnjem obdobju vlečni konji našega gospodarstva.« Pri tem ne morejo mimo tega, dodaja, da še vedno blizu dve tretjini zaposlenih in prihodkov v regiji ustvarijo podjetja iz predelovalnih dejavnosti. Čez noč se seveda to ne bo spremenilo, zato bodo v prvem delu konference pazljivo prisluhnili predstavnikom nosilnih podjetij iz predelovalne dejavnosti in njihovim razvojnim usmeritvam vsaj do leta 2020. V zadnjem delu ra- škodljivca, lastniki opravijo sanitarne posege, kar pomeni, da večkrat preverijo stanje v gozdu, obvestijo revirnega gozdarja o morebitnih žariščih in v skladu z njegovimi navodili takoj ukrepajo. S tem se bodo izognili tudi morebitni kazni, saj bodo inšpektorji nadzor poostrili.« Prav tako so se z lastniki dogovorili in ti so že postavili na območjih, kjer so nastale zaradi sečnje večje odprte površine, lovna drevesa, ki bodo privabila lubadarja. Posledice dolgoročne in kratkoročne Kljub ukrepom bodo posledice naravnih nesreč kratkoročne in Kar 42 odstotkov posekanih dreves padlo zaradi lubadarja Lani so lastniki gozdov v Sloveniji posekali 5,7 milijona kubičnih metrov lesa, od tega zaradi napada podlubnikov 1,8 milijona kubičnih metrov ali 32 odstotkov vsega posekanega lesa. V nazarski območni enoti je bilo od 236 tisoč kubičnih metrov posekanih dreves 69 tisoč kubičnih metrov posekanih zaradi smrekovega lubadarja ali 29 odstotkov. Katastrofalni pa so podatki za Šaleško dolino. V gozdovih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so lani lastniki posekali 27 tisoč kubičnih metrov smrek, od tega 66 tisoč ali kar 42 odstotkov zaradi napada lubadarja. dolgoročne. Degradacija podlubnikov - po navedbah Marijana Denša - traja tri leta, kar pomeni, da bo smreka, ki prevladuje na območju regije Saša, ogrožena toliko časa. Stopnja ogroženosti bo odvisna od lastnikov gozdov. Pri tem ne smemo odmisliti ekonomske škode, saj les zaradi lubadarja izgubi vrednost. Lu-badarji pa niso edina težava naših gozdov. »Še hujše povzročajo klimatske spremembe. Te pa so dolgoročne. Kažejo se že v napadih podlubnika, še izrazitejše so pri prestrukturiranju gozdov. S spreminjanjem njihove sestave se namreč pojavlja erozija. Rešitev vidimo v sonaravni vzgoji gozdov ter njihovi raznolikosti. V tej smeri tudi že ukrepamo,« je še dejal Marijan Denša. zvojne konference pa se bodo dotaknili turizma, ki so ga v regiji Saša opredelili kot enega od razvojnih prioritet regije v finančni perspektivi 2014-2020. Organizatorji lede na strateško pomembnost razvojne konference - tako Franci Kotnik - pričakujejo velikodziv večjih gospodarskih družb ter srednjih in tudi malih podjetij, ki so posredno ali neposredno povezana z velikimi gospodarskimi sistemi. »Če gledamo širše, smo v regiji vsi odvisni od tega, kako poslujejo veliki sistemi.« Po pričakovanjih bo dogodek zanimiv tudi za lokalne skupnosti, poslovno javnost, saj bodo na konferenci med drugim predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije spregovorili o tem, kako se čim bolj približati strategiji pametne specializacije, ki jo je vlada RS postavila kot model, na osnovi katerega bo možno črpanje razvojnega denarja v tej finančni perspektivi. Na vprašanje, ali bo srečanje ostalo na ravni referatov ali bodo sprejeli tudi kakšne konkretne ukrepe, je Franci Kotnik odgovoril: »V prvi vrsti želimo predvsem informacije predstavnikov podjetij, katerih lastnik je država, in tudi odgovore na naša določena vprašanja. Iz prakse je znano, da je negotovost velika težava tako pri zaposlenih kot v javnosti, saj je to priložnost za napačne informacije. Na dogodku želimo dobiti čim več jasnih informacij o možnih pričakovanjih položaja gospodarstva v regiji Saša v prihodnje.« a Seznam očiščevalnih akcij ^lllll^ v mestni občini Velenje Skupina / KS oz. MČ Datum akcije Ura akcije Zbirno mesto / lokacija čiščenja Taborniki Rod jezerski zmaj (Rjz) 25. 3. 2016 16:00 - 19:00 Okolica Lukove vile in trim steze / v KS Šentilj, KS Škale in KS Vinska Gora se Rjz priključi akcijam KS KS PESJE 1. 4. 2016 16:00 - 18:00 Večnamenski Dom KS Pesje Muzej Velenje Turistično društvo Velenje Smučarsko skakalni klub Velenje Društvo brigadirjev Velenje 2. 4. 2016 9:00 - 13:00 Skakalnica na Velenjskem gradu Ribiška družina Velenje 2. 4. 2016 9:00 - 13:00 Ribiški dom / okolica jezera in brežine reke Pake Klub vodnih športovDruštvo modelarjev Potapljači 2. 4. 2016 9:00 - 12:00 Čolnarna ob jezeru/ jezero z okolico KS PAKA PRI VELENJU 2. 4. 2016 10:00 - 13:00 Dom KS Paka pri Velenju KS ŠKALE-HRASTOVEC 2. 4. 2016 9:00 - 13:00 Območje Podlubela - parkirišče pod GD ŠkaleObmočje Škale- pri zbiralnici divjadi (Miklavžin)Območje Hrastovec -križišče pri Kajzerju KS VINSKA GORA 2. 4. 2016 9:00 - 12:00 Večnamenski dom KS Vinska Gora Šola za storitvene dejavnosti 7. 4. 2016 10:30 - 14:00 Šolski center Velenje/ Širša okolica Velenja KS ŠMARTNO 8. 4. 2016 15:00 - 18:00 Dom KS Šmartno UPRAVA MO VELENJE Politična stranka SD 9. 4. 2016 9:00 - 13:00 Upravni objekt MO Velenje/ Vpadne ceste v Velenje MEST. ČETRT LEVI BREG V. 9. 4. 2016 9:00 - 13:00 MČ Levi breg vzhod - Kardeljev trg 7 KS CIRKOVCE 9. 4. 2016 9:00 - 13:00 Dom KS Cirkovce KS PODKRAJ 9. 4. 2016 9:00 - 13:00 Dom KS Podkraj KS STARO VELENJE 9. 4. 2016 9:00 - 12:00 KS Staro Velenje MČ DESNI BREG 9. 4. 2016 9:00 - 12:00 Prostori MČ Desni breg (Kersnikova 1) KS BEVČE 15. 4. 2016 16:00 - 19:00 Gasilski dom Bevče / KS Bevče Udarnik MC Velenje Center HIŠA 15. 4. 2016 9:00 - 13:00 Pri zračnem jašku Premogovnika Velenje v Stari vasi MLAD. SVET VELENJE in MC VELENJE* 16. 4. 2016 9:00 - 13:00 Letni kino KS PLEŠIVEC 16. 4. 2016 9:00 - 13:00 Podružnična osnovna šola / KS Plešivec KS KONOVO 16. 4. 2016 9:00 - 13:00 Večnamenski dom KS Konovo KS STARA VAS 16. 4. 2016 9:00 - 13:00 Dom KS Stara vas KS ŠALEK 16. 4. 2016 9:00 - 13:00 Gasilski dom Šalek KS ŠENTILJ 16. 4. 2016 9:00 - 12:00 Dom KS Šentilj KS GORICA 22. 4. 2016 16:00 - 19:00 Prostori KS Gorica - Goriška 46 * Mladinski svet Velenje - Šaleški študentski klub, Počitniško društvo Kažipot Velenje, Mladi forum Socialnih demokratov Šaleške doline, Slovenska demokratska mladina, Mlada liberalna demokracija, Medobčinska zveza prijateljev mladine, SKEI mladi, Bošnjaško kulturno društvo, Nova generacija podmladek SLS, CO/GO, Fotoklub zrno Velenje, Romano vozo, Koleda, Skupnost dijakov ŠSD Velenje, Društvo tabornikov Lilijski grič Velenje, Koroško Šaleški jamarski klub Speleos siga. * Lovske družine in Prostovoljna gasilska društva se priključijo očiščevalni akciji v kraju, kjer imajo lovske revirje oz. požarne rajone. Občani naj bodo pozorni na izobešene plakate v svoji krajevni skupnosti oz. mestni četrti. Kontaktna oseba je Bojan Prelovšek, Mestna občina Velenje. ■ Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 24. marca 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 16. marec Predsednik državnega zbora Milan Brglez se je sešel s predsednikom hrvaškega sabora Želj-kom Reinerjem. Govorila sta tudi o nadaljevanju arbitražnega postopka. Zaradi zaprtja balkanske begunske poti je bilo v Grčiji ujetih že 44 tisoč ljudi. Dve samomorilski napadalki sta napadli mošejo v severovzhodnem nigerijskem mestu Maidu-guri in pri tem ubili 25 ljudi. Severna Koreja je ameriškega študenta, ki je 2. januarja poskušal zapustiti državo, a so pri njem odkrili ukraden plakat s propagandnim geslom, zaradi »sovražnega dejanja proti državi« obsodila na 15 let prisilnega dela. Petek, 18. marca Za Slovenijo se je nadaljeval velik praznik: Planica. Pod prijetnim soncem so bili rezultati tudi ta dan čarobni: prvi je bil Kranjec, drugi pa Prevc. Belgijska policija je v odmevni akciji v Bruslju aretirala pet ljudi, tudi domnevnega načrtovalca napadov v Parizu Salaha Abde-slama, ki so ga ustrelili v nogo in odpeljali v bolnišnico. Severna Koreja je ameriškemu študentu naložila 15 let prisilnega dela. Sirska vlada je zavrnila možnost neposrednih pogajanj z opozicijo. Četrtek, 17. marca Slovenija je arbitražnemu sodišču za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško predstavila svoje stališče, s čimer sta bila zadovoljna tako premier Miro Cerar kot tudi zunanji minister Karl Erjavec. Hrvaška stran se obravnave ni udeležila, saj se je iz arbitražnega postopka umaknila. Belgijska policija je aretirala domnevne načrtovalce napadov v Parizu. Severna Koreja je izstrelila dve raketi srednjega dosega tipa ro-dong. Gvinejo na zahodu Afrike so pretresle nove okužbe z ebolo, zato so tam že odprli kliniko, namenjeno zgolj bolnikom, okuženim s smrtonosnim virusom. Sobota, 19. marca Zdelo se je, da so v Planici skoraj vsi Slovenci. Na ekipni tekmi so naši skakalci osvojili drugo mesto. V Ljubljani je med tem potekal shod proti rasizmu in fašizmu, ki ga je pripravila koalicija civilne družbe Aktivni državljani, med protestniki pa so bili tudi begunci in prosilci za azil. Osumljenec za teroristične napade v Parizu Salah Abdeslam je belgijskim preiskovalcem povedal, da se je nameraval razstreliti pri stadionu Stade de France, a si je nato premislil. V glavnem mestu Turčije je znova odjeknil samomorilski napad, v njem so umrli štirje ljudje. Tamkajšnji premier Davutoglu je po njem napovedal nadaljevanje boja proti jedrom terorizma. Hrvaška je uradno blokirala pristopna pogajanja Srbije z EU, saj zahteva, da Beograd odpravi Slovenija je arbitražnemu sodišču predstavila svoje stališče. Zgodil se je prvi tekmovalni dan v Planici, že takoj z odličnimi rezultati za Slovenijo: Peter Prevc je zmagal, Robert Kranjec pa je bil tretji. Ameriški državni sekretar John Kerry je dejal, da Islamska država izvaja genocid nad kristjani, jezidi in muslimansko šiitsko manjšino na svojem ozemlju v Iraku in Siriji. Danski imam je vlado v Koben-havnu pozval, naj prizna otroške poroke med begunci, saj je to del tradicije in kulture številnih beguncev, ki prihajajo v Evropo. Dosedanji predsednik slovaške vlade Robert Fico se je s tremi strankami dogovoril o sestavi vlade in si zagotovil obstanek na oblasti. Hrvaška se je odločila za blokado pristopnih pogajanj Srbije z EU. pristojnosti za vodenje sodnih postopkov za vojne zločine za celotno območje nekdanje Jugoslavije. V Rostovu na Donu na jugu Rusije se je med pristajanjem ponesrečilo letalo družbe FlyDu-bai, pri čemer je umrlo vseh 62 ljudi na krovu. Nedelja, 20. marca Bil je sanjski dan za Petra Prev-ca in vse ljubitelje smučarskih Žabja perspektiva Peter Prevc je prejel zasluženi kristalni globus. skokov. Sezona 2015/2016 se je v Planici zaključila še z eno zmago Prevca ter drugim mestom Kranjca, Peter je prejel globus za skupni seštevek v smučarskih poletih in veliki kristalni globus za absolutno prevladujočo skupno zmago - z največjo prednostjo v zgodovini tega športa. Ob podelitvi je Prevc namesto šopka prejel butaro, bila je namreč cvetna nedelja, in mnogi kristjani v Sloveniji pa tudi več deset tisoč vernikov na Trgu sv. Petra v Vatikanu je začelo t. i. veliki teden. V Španiji je imel avtobus, poln študentov, ki so bili v okviru programa Erasmus na izmenjavi v Barceloni, hudo nesrečo, v kateri je umrlo 13 ljudi. Barack Obama je kot prvi ameriški predsednik po letu 1928 prispel na uradni obisk na Kubo. Premier Kosova je priznal, da se je njegov brat priključil množičnemu valu beguncev in mi-grantov, ki so lani prišli v EU in poskušali pridobiti azil v Nemčiji. Ponedeljek, 21. marca Pogajali so se sindikati javnega sektorja in vlada. Vladna stran je vztrajala, da bi omejevalne ukrepe pri plačah v javnem sektorju sproščali postopno, saj bi popolna sprostitev prihodnje leto pomenila dodatnih 380 milijonov evrov, kar je nesprejemljivo za javne finance. prizorišče festivala obkolilo okoli 200 pripadnikov skrajno desničarskih skupin, ki so pozivali k linču istospolno usmerjenih. Torek, 22. marca V Ljubljani sta se srečala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške. Poudarila sta dobre odnose med državama, hkrati pa pri odprtih vprašanjih vztrajala pri različnih stališčih. Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da bo še to leto za policijo kupilo 27 različnih vrst vozil, skupno pa 305. Doma in po svetu pa so odmevali teroristični napadi na letališču Zaventem v Bruslju in na podzemni železnici belgijske prestolnice. Po podatkih tega dne je umrlo 34 ljudi, med več kot 230 ranjenimi pa je bil tudi slovenski Dva napadalca sta se raztrelila, tretji je bil na begu. V središču Beograda se je neznani moški razstrelil v slaščičarni Petkovic. Njegova identiteta je razkrila, da ni šlo za teroristični napad. Avstralski premier Malcolm Turnbull je zagrozil z razpustitvijo parlamenta in sklicem predčasnih volitev, če zgornji dom parlamenta ne bo sprejel dveh zakonov o sindikatih. V Ukrajini so morali odpovedati LGBT-festival, potem ko je Cigave so te zastave? Toliko evforije in patosa, kot sta se ta konec tedna širila izpod letalnice, v teh krajih že dolgo ni bilo videti. Kot tudi že dolgo ni bilo videti toliko zastav ali pa slišati Zdravljice, ki jo poje toliko ljudi. Marsikomu je bilo toplo pri srcu, marsikdo se je vprašal, zakaj Slovenci drugače nismo tako enotni. Kar je smešno vprašanje, biti enoten ob zmagah tekmo-Jure Trampuš valcev, za katerega navijajo vsi, ni težko. Do kam seže slovenska enotnost, lepo kaže lanski primer, ko so se zaradi enega predolgega in enega prekratkega skoka sprli navijači ... Skoki so šport, zabava, dober vzgled, vztrajnost, odrekanje, tveganje, bolečine. Vsak vrhunski športnik je gladiator modernega časa, a živi le tisto nedeljo, v kateri zmaga. Naslednjo nedeljo pride nov. Redki se danes spomnijo Roka Petroviča ali pa Primoža Ulage, celo uspehi Primož Peterke so uspehi nekega drugega časa. Kaj že danes počne Bojan Križaj in kdo je že Mateja Svet? Pozabljene kolajne niso več pomembne, so le spomin na navijanje, to pa je tudi vse. Domove nam danes greje novo blontno veselje. Marsikdo v športu vidi veliko več. Povsem upravičeno: zanos, ki ga prinese nek športni uspeh, je velikokrat motiv za kaj drugega. Nekateri so bolj kritični, zanje je šport prevara, ki daje ljudem lažen občutek sreče, medtem pa se za v športno evforijo hipnotizirano množico dogajajo pomembnejše stvari. Šport je španska stena, kulisa, ki skriva usodnejše dogodke. Oboji imajo pravi in oboji se tudi motijo. Verjetno je bil najbolj ikonografski prizor letošnje Planice množica slovenskih zastav, množica ponosnih ljudi, ki zase pravijo, da so pravi Slovenci. Ne razumem dobro, kaj ima slovenstvo z nekim športnim uspehom, vem pa (tudi iz lastnih izkušenj), kako deluje psihologija množic in kako lahko velika skupina ljudi nekajkrat pomnoži čustva posameznikov. Srečo in žalost je pač treba deliti. Vihrajoče zastave pa s samim domoljubjem, naj naš predsednik republike trdi, kar pač hoče, nimajo nobene povezave. Isti ljudje, ki so pod Poncamiponosno peli Zdravljico, ne vsi, a marsikdo izmed njih, se v svojem zavračanju beguncev sploh ne zaveda verzov, ki jih poje ob slovenskih zmagah. V imenu iste zastave in iste države so anonimni uradniki leta veliki skupini posameznikov kršili človekove pravice, kar so potrdili tudi evropski sodniki, pa na te uradnike in na to zastavo pač ne moremo biti ponosni. Pod isto zastavo in z isto himno na ustih so pred tedni nekateri mladi, šlo je predvsem za člane nogometnih navijaških skupin, skandirali sovražna gesla in tujce pošiljali nazaj v vojno. Taisti navijači so na tekmah v eni roki vihteli slovenske zastave, v drugi pa stiskali mimikretično zakrite nacistične simbole. S takim domoljubjem nočem imeti nič. Njihova zastava ni moja zastava, če si je izključujoči nacionalizem že prisvojil nacionalne simbole, je prav, da si jih prisvojimo nazaj. V današnji Evropi, desetletja po koncu druge svetovne vojne, bi se moral nacionalizem zaključiti takoj, ko sodnik zapiska konec tekme. Morda kdo ni opazil, morda to ni bil osnovni namen, a Robi Kranjec je v Planico pripeljal temnopolto punčko, ki sta jo z ženo posvojila v Afriki, in s tem pokazal, da smo si ljudje enaki. Ne glede na barvo zastave, na barvo kaže, na športne uspehe, na vero, spol, politično prepričanje, enaki smo v svoji različnosti. V nečem pa se vseeno ločimo. Nekateri pripadnost narodu razumejo izključevalno, moje ljudstvo, moja dežela, moj vodja je najmočnejši, ostali so odveč, nevarni, škodljivi. Drugi pripadnost neki skupini razumemo nasprotno, nič ni narobe z domoljubjem, dokler to ni ekskluzivno, absolutno, Slovenci niso ne prvi ne edini, ampak smo le eni izmed mnogih. To je zastava, v katero sam verjamem. To je demokratični proces, za katerega se je vredno boriti. To je skok, ki ga moramo še opraviti vsi skupaj. Pogajanja med vlado in sindikati se bodo nadaljevala čez dober teden dni. Dan odprtih vrat diplomat. Odgovornost za napade je prevzela skrajna skupina Islamska država, ki je izvedla tudi novembrske teroristične napade v Parizu. Takoj po napadih so v več evropskih državah poostrili varnostne ukrepe, sklicali pa so tudi krizne sestanke pristojnih služb, odgovornih za varnost. Šmartno ob Paki - V dejavnost vrtca Sonček, ki deluje pod okriljem osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki, je v tem trenutku vključenih 140 otrok, od tega so po tri skupine prvega in drugega starostnega obdobja ter ena kombinirana. Od 29. marca do 8. aprila bodo v vrtcu pripravili dan odprtih vrat in s tem staršem omogočili vpogled v življenje in delo vrtca. Izvedli bodo tudi vpis otrok za šolsko leto 2016/2017. Vpis ne velja za že vključene otroke, ampak za tiste, ki jih nameravajo starši vključiti na novo. Prednost pri vstopu v vrtec 1. septembra, bodo imeli tisti, ki bodo oddali vpisnico v razpisanem roku. Pomočnica ravnatelja za vrtec Bernarda Urleb je povedala, da vpisujejo otroke v vrtec tudi med šolskim letom, a le v skupine, kjer so še prosta mesta. ■ tp ■ Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 7 24. marca 2016 OB MATERINSKEM DNEVU 7 Človeška neumnost jo najbolj spravi s tira Maja Ahac, mama, humanitarka, predsednica društva Adra, ima tudi umetniško žilico - Rada raste v spoznanjih in se uči, rada ima ljudi, a tudi tišino in samoto - Čas skrbno načrtuje, a samokritično pravi, da je daleč od tega, da bi bila popolna Tina Felicijan Kot šolarka se je posvečala številnim prostočasnim dejavnostim, predvsem pa je rada plesala. Življenje se ji je spremenilo, ko je postala mama trem otrokom, s katerimi je ostala doma, ker je to bila njena prioriteta. »Mogoče me ljudje poznajo po tem, da sem se s svojimi tremi otroki veliko sprehajala po Velenju. Malo manj sem posedala pred lokali, veliko več smo bili na otroških igriščih,« pravi in dodaja, da je ponosna na lepa igrišča in toliko možnosti za otroke v Velenju, ki se je kot mesto, odkar je bila sama otrok, izjemno razvilo. Čeprav zadnje čase nekoliko manj časa preživi v Velenju, ker ima delo povsod po Sloveniji in tudi čez meje, je Velenjčanka. Njena stara starša imata korenine v Šaleški dolini, zato se Maja Ahac šali, da je v sorodu z vsakim pravim Velenjčanom. »Tako malo nas je, ki imamo prednike iz te doline, ker se je toliko ljudi priselilo. In to bogati naše mesto. Zelo posebno je, ima posebno vzdušje, drugače dihamo, ampak ga ne bi zamenjala z drugim mestom.« »Ves čas se Velenja spominjam kot lepega in urejenega. Ponosna sem na Velenje, všeč mi je, dobro se tukaj počutim.« Kolikor pozna tu živeče ljudi, meni, da smo sočutni, a nič kaj drugačni od drugih mest po Sloveniji. »Mogoče me skrbi to, da vidim veliko potomcev migran-tov, ki so pozabili, da so bili nekoč sami migranti. Dejansko lahko govorimo o Velenju kot mestu migrantov. Pa vendarle ni toliko sočutja. Veliko stvari slišim, ki ne podpirajo pomoči migrantom. To je zaskrbljujoče, ker se ne zavedamo svojih korenin - tako posameznikov kot mesta.« Nikoli ni načrtovala, da bo humanitarka Njeno življenje se je obračalo. Verjame, da vseskozi raste-mo kot posamezniki in družba. Tako je tudi sama šla skozi različna obdobja. »Kot najstniki imamo drugačne cilje in želje. Ko si starš, se tvoje življenje vrti okoli otrok. Ko sem sama postala mama, sem se ovedla svoje večje vloge in predvsem odgovornosti. Da postanem nekdo, ki spreminja svet, in upam, da ga spreminjam na bolje, sem se odločila, ker ne želim, da moji otroci živijo v svetu, kakršen je ta trenutek, ampak v lepšem. To ni samo neka želja, to je poslanstvo, predvsem pa zavedanje odgovornosti.« Meni, da smo soodgovorni za celoten planet, ne le svoj dom. »Naša dejanja, naše besede sooblikujejo tako naše otroke, pred- »Pri kopici informacij, ki jih imamo na voljo, je potrebno znati modro presojati. To modrost lahko pridobimo samo v neformalnih oblikah druženja.« vsem pa širšo družbo. Velikokrat se izogibamo te odgovornosti in jo prelagamo na ramena države.« Ljudje imamo v življenju različne vloge »Najprej smo otroci,« pravi Maja, ki je še vedno otrok, ker še ima mamo. Potem smo starši, kolegi na delovnih mestih, nekateri tudi javne osebe, katerih dejanja imajo veliko večji doseg, učinek in posledico. »Moje osebno poslanstvo je to, da presežem namen svojega bivanja. Mislim, da poslanstvo ni le organiziranje življenja tako, da mi bo čim lažje, ampak da naredim to, kar je prav. To je velika razlika. Včasih delati to, kar je prav, k čemur si poklican, pomeni tudi veliko žrtvovanje. Toda to še ni izgovor, da tega ne naredimo.« Kot mama si želi svoje otroke vzgojiti tako, da razmišljajo z lastno glavo in so odgovorni. »Torej da nimajo črednega nagona in se ne obračajo po vetru. Da prepoznajo čas, v katerem bivajo, in tudi prevzamejo svojo vlogo, kakršna že bo,« pravi in dodaja, da jim »Ko se zavežemo partnerju, potem smo skupaj v istem košu. Vsi trenutki niso najlepši, niso najlažji. Ampak pot je veliko lažja in boljša, če skupaj potujemo in se razvijamo.« želi vzbuditi čut za soodgovornost in sprejemanje različnosti. Pa tudi doseči, da presežejo njo in se zavejo vloge, ki jo imajo. »Živijo v svetu, ki jim daje vse. Imajo možnost šolanja, dobro prehrano, bivalne pogoje, lahko gredo k zdravniku, kadar so bolni. Na svetu pa je veliko ljudi, ki tega nimajo. Če tega ne bodo znali deliti in izboljševati družbe, v kateri živijo, potem svoje vloge nisem dobro opravila.« Seveda je tudi v vlogi soproge, a misli, da kot žena ni najboljša. »Če bi bila moj mož, bi se veliko bolj pritoževala, kot se on.« Pravi, da ni ista oseba, kot je bila, ko sta se s Filipom poročila. In tudi on ni. Ampak skupaj raseta in njuna pot je zanimiva, predvsem pa potrebujeta ' * drug drugega, da lahko vztraja- ^ ta. »Lepše mi je na poti, ko sva skupaj.« Na svoji poklicni poti pa želi, da se nikoli ne bi Obstaja samo en svet In na tem svetu je človeštvu spodletelo pri zagotavljanju miru, da bi ljudje lahko razvili in živeli svoj potencial. »Če bi lahko izbrala eno stvar' eno spremembo, bi si zaželela, da na svetu ne bi bilo vojn. Da nam ni mar za člove-i ško življenje in ga lahko pokončamo, je dno, ki smo ga dosegli kot človeška družba.« Spodletelo nam je tudi pri deljenju dobrin, nehala učiti, saj je učenje preko (ne)formalnih oblik temeljno in enako pomembno. Zato je lani tudi sama zaključila študij nepro-fitnega menedžmenta, saj se ji zdi pomembno, da to, kar dela, dela strokovno. »Ni potrebno le dobro srce, treba je imeti tudi znanje.« Treba je znati prisluhniti ljudem. Svoj čas skrbno načrtuje, čeprav ga včasih porabi tudi brezveze, pravi. Ima ga tudi za umetniško ustvarjanje. Tako je pred kratkim opremila dnevno sobo s svojimi slikami. Ne ve še, v katero smer jo bo življenje poneslo naprej, rada pa bi še študirala in se trudila, da bo njeno življenje koristno. Vsi smo del velike družine Ljudje, ki nimajo razvitega čuta za sočloveka, ki so netolerantni, so tudi najbolj glasni, meni, kar jo skrbi. »Se mi zdi, da bi ljudje, ki imajo kaj pametnega povedati, morali biti bolj glasni in dati kaj več od sebe, ne le, da se zgražajo. Vsi smo soodgovorni,« poziva in odločno zavrača človeško neumnost - razlikovanje, obsojanje, omalovaževanje soljudi na podlagi rase, narodnosti, veroizpovedi, spola, spolne usmerjenosti. Opaža, da nas moti vse, kar izstopa iz sivega povprečja, da nimamo razvitega čuta za drugačnost. Tudi to, da v slovenski kulturi uspešnost, nadpovpreč-nost, izjemnost niso zaželene. »Pa vendar je ravno drugačnost gonilo napredka.« »Vsak človek ima pravico, da zadovolji svoje temeljne potrebe, izpolni svoj potencial, je sprejet, kakršen je, in tak ljubljen. To pa že v Sloveniji ni možno.« priča smo razpadu moralnih vrednot, zlorabi okolja. A Maja je kristjanka in ima upanje. »Če ga ne bi imela, ne bi delala. Na tem planetu, v tem vesolju nismo sami. To mi daje moč, ki je mogoče sama ne najdem. Verjamem, da prihaja od zunaj.« Vsakdo od nas je lahko begunec Nihče od ljudi, ki so zdaj na pragu Evrope, si ni izbral, da bo izseljen iz svojega doma. Zato je imeti nekoga za slabega in za terorista zato, ker beži pred nasiljem in terorjem, samo izgovor, da nam ni treba ničesar narediti. Spomnila je, da smo kot Slovenci v svoji zgodovini bili begunci in lahko se nam zgodi, da bomo spet. »Kako bi vi želeli, da vas sprejmejo, če bi morali bežati iz »Ljudje smo različni. Zato gremo po različnih življenjskih poteh. Če med nami ni razumevanja za strpnost in različnost, potem sobivanje ni mogoče.« Matere vse bolj izobražene Materinski dan je dan, posvečen vsem materam. V Sloveniji ga obeležujemo 25. marca. Navada praznovanja tega dne se je v Evropo razširila iz ZDA. V Sloveniji je bilo na začetku lanskega leta skoraj 670.500 mater, kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs) pred prihajajočim materinskim dnem. V letu 2014 je pri nas rodilo 20.813 žensk, od tega jih je 10.154 rodilo prvič. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je bila 29,1 leta. Med ženskami, ki so bile na začetku leta 2015 starejše od 15 let, so bile matere tri od štirih, ena od štirih pa materinstva ni, ali še ni doživela. Starost mater ob rojstvu prvega otroka in njihova izobrazba sta čedalje višji. Tiste, ki so v letu 2014 rodile prvega otroka, so bile tedaj svojega doma? Nihče si ne želi zbežati iz svoje države. Govorila sem z veliko Sirci in so rekli, da se želijo po vojni vrniti, ker je njihova država zelo lepa.« Po njenem je nestrpnost do muslimanov začela naraščati po 11. septembru. Od takrat medijska gonja načrtno oblikuje javno mnenje, da so muslimani terori- »Naša družba je sestavljena iz posameznikov, ne čred. Vsi imamo možnost glasovanja, sooblikovanja vlade in vplivanja na odločitve, ki jih vlada nosi.« sti, pravi. Politično ozadje pa je prostrano. Pri razkolu (slovenske) javnosti glede sprejema beguncev jo skrbi porast skrajnosti, predvsem desnice. »Vsaka vojna, genocid, se pripravlja desetletja. Gre za načrtno množično pranje možganov.« O neutemeljenih strahovih v naših glavah priča zavrnitev šestih otrok, pravi. »Smo žrtve načrtnega ustvarjanja strahov, kajti bolj ko se ljudje bojijo, lažje jim je vladati.« Če smo v preteklosti že sprejemali begunce, ki so prihajali z vojnih območij, čeprav so bili muslimani, tega danes več ne počnemo. Po njenem so nedavna dogajanja v begunski krizi rezultat javnega in splošnega mnenja. »Če bi državljani zahtevali, da se za ljudi z vojnih območij poskrbi, bi se. Ker pa jih zavračajo, se vlada obrača tako, kot volivci želijo.« Kako lahko spremenimo svet, da bo boljši? »Mislim, da bi za odgovor na to vprašanje dobili milijon dolarjev,« je sprva rekla. »Kako premakniti posameznika, da bo postal bolj odgovoren in se bolj za- vedal svoje vloge? Mislim, da to lahko dosežemo samo z lastnimi zgledi, s primeri dobrih zgodb posameznikov, ki so uspeli, z navdihovanjem in spodbujanjem k takšnim spremembam. Dokler se vse vrti okoli tekmovalcev resničnostih šovov in golih fotografij na spletu, hkrati pa ne bomo vedeli, kdo je najbolj zaslužen za odkritje novega zdravila ali teorije, ki bistveno pripomore k zdravljenju raka, potem imamo resen problem v družbi,« je kritična. Kriza vrednot je prisotna, nadaljuje. »Mi smo soodgovorni in moramo začeti prevzemati odgovornost na svoja pleča. Vzgajani smo bili v državi, kjer je bilo vse samoumevno - zdravstveni, šolski, varnostni sistem. Marsikje ni tako in bi bili tega zelo veseli. Bila sem v mnogih krajih, kjer se otroci ne šolajo. Naši otroci pa samo čakajo počitnice. Ne vidijo dodane vrednosti šole, nimajo veselja do nje.« Tudi to jo skrbi. Kako pa lahko izostrimo svoj človeški čut? »Mladega fanta sem vprašala, zakaj je šel na to pot. Odgovoril mi je: imel sem dve možnosti - ali me bodo ubili ali pa bom ubijal. Na želim ubijati, želim živeti in biti zdravnik.« »Tako, da se soočimo s svojimi strahovi. Želim, da spoznamo ljudi kot ljudi - ne kot begunce, migrante, teroriste. Kot ljudi, ki imajo vrednost kot mi.« Zato pojdimo in se spoznajmo z njimi. Ob koncu pogovora je Maja Ahac pozvala še, naj cenimo, kar smo in kjer smo, cenimo Velenje in skušamo izboljšati svoje lokalno okolje. »Če počnemo to, izboljšujemo svet.« a Mestni odbor Velenje in svetnik v MO Velenje Andrej Kuzman stare povprečno 29,1 leta ali skoraj pet let starejše od tistih, ki so prvič rodile pred 50 leti. V letu 2014 se je v Sloveniji rodilo 21.165 otrok ali nekaj več kot 8000 manj kot pred 50 leti. Nekaj manj kot 350 je bilo porodov dvojčkov, v treh primerih pa so se rodili trojčki. Čedalje več otrok se rodi zunaj zakonske zveze. Tako se jih je v letu 1964 rodilo devet odstotkov, v 1991 26 odstotkov, v letu 2014 pa 58 odstotkov. a ISKRENE ČESTITKE OB MATERINSKEM DNEVU! VESELE IN BLAGOSLOVLJENE L VELIKONOČNE PRAZNIKE! Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 8 8 OHRANIMO VODE 24. marca 2016 V Šaleški dolini imamo dovolj odlične vode Ob svetovnem dnevu voda smo se pogovarjali z dvema strokovnjakoma Erica, direktorjem mag. Markom Mavcem in dr. Emilom Šterbenkom, ki je ob izgradnji kanalizacijskega kohezijskega projekta bdel nad informacijami Mira Zakošek Ljudje smo pač takšni, da tistega, kar imamo v izobilju, ne znamo ceniti. To velja tudi za vodo, ki je, to pa vemo, neizogibna za življenje. Brez nje preživimo le nekaj dni. Kakšno neverjetno srečo imamo zaradi nje v tem okolju, se zavedamo šele takrat, ko odpotujemo v kakšno daljno južno deželo, kjer nas opozorijo, da si niti zob ne smemo umivati z vodo izpod pipe, kje šele, da bi jo pili. Slovenija je resnično ena zelo srečnih dežel, kar se tiče vode. To velja tako za vodne vire pitne vode kot številne potočke, reke, ribnike in jezera, ki pogosto »krasijo« našo pokrajino in se razprostirajo skorajda v vsaki dolini. In iz večine si lahko brez skrbi napolnimo svojo popotno »malho«. Naše vode so bile močno onesnažene in celo mrtve Na Inštitutu za ekološke raziskave Erico Velenje zagotavljajo, da dajejo meritve jezerskih vod v Šaleški dolini zelo dobro sliko in da je kopanje v Velenjskem varno. Nekateri imajo ob tem pomisleke, saj se malo starejši še zelo dobro spominjajo sicer krasne modre barve jezera (bilo je kot Soča), ki pa seveda ni bilo primerno za kopanje, pa tudi življenja ni bilo v njem. Podobno je veljalo tudi za Pa-ko, ki je bila od Velenja dalje, takoj za industrijskimi objekti, mrtva reka. Iz Termoelektrarne Šoštanj je bil v jezero speljan transport pepela, od tam pa se je voda prelivala tudi v Pako, ki je zaradi tega, pa tudi mnogih kanalizacijskih gospodinjskih izpustov in izpustov iz drugih tovarn, ni bilo mogoče uvrstiti v noben kemijski razred lestvice onesnaženosti. V zadnjih treh desetletjih velik napredek Mrtve vode so opozorile nase in vse bolj trkale na ekološko zavest, ki se je po velikih streznitvah v osemdesetih letih vse bolj prebujala, višek pa vsekakor dosegla v zadnjih letih, ko smo v Šaleški dolini v celoti izpolnili zastavljene cilje. »Danes je slika popolnoma drugačna. Industrijskega onesnaževanja ni več. Gorenje je zgradilo svojo čistilno napravo in mimo nje v Pako ne izpušča ničesar, TEŠ pa tudi povsem drugače odlaga pepel, zdaj ga skupaj z nekaterimi primesmi (brez vode) uporabijo kot gradbeni material za sanacijo ugreznin po dolini, pravi Marko Mavec, Emil Šterbenk pa dodaja, da je bila pika na i narejena z lani končanim kohezijskim projektom odvodnjavanja. »Ta projekt je izjemno pomemben, saj s tem, ko očistimo odplake, preprečimo, da bi se te mešale z našo podtalnico in tako onesnaževale našo pitno vodo, seveda pa tudi vodotoke in naša jeze- Laboratoriji EricOso sodobno opremljeni je seveda priključen na čistilne naprave. Rezultat tega pa je, da sodi zdaj Paka v drugi najboljši razred ekološke lestvice in daje zatočišče mnogim živim bitjem, seveda tudi ribam. Kopanje v jezeru je varno! Tako zagotavlja direktor velenjskega Erica Marko Mavec, ki se tudi sam, tako kot številni drugi raziskovalci tega inštituta, v vročih poletnih dneh z veseljem kopa. Kljub temu je informacij o tem, da voda ni primerna za kopanje, veliko, preseneča pa tudi podatek, da Velenjsko jezero tev v kopalne vode, dobro. To pomeni, da voda nima nobenih posebnih primesi, ki bi po pravilniku odstopale. Drugi kriterij pa je ekološko stanje, ki predstavlja primernost vode za življenje različnih organizmov v jezeru. To stanje je označeno za zmerno stanje, kar pa je čisti absurd. Namreč v Velenjskem jezeru imamo prisotnost sulfata in molibdena. Sulfat je na površini znašal med 200 in največ 300 miligramov na liter, pravilnik pa pravi, da je to previsoka vrednost. Dovoljena vrednost za naravna vodna telesa je namreč 150 miligramov na liter. Toda ob nja metabolizma in dobrega počutja. »Gre torej za popoln nesmisel, saj je povsem nelogično, da se ne bi smel kopati v vodi, ki vsebuje manj sulfata kot tista, ki jo lahko piješ,« dodaja Marko Mavec, ki pojasnjuje, da je ta snov problematična zgolj za rast nekih posebnih alg in mahov v jezerski vodi. ra. To je v našem primeru, ko je vodotok Pake skozi večji del leta dokaj skromen, še toliko bolj pomembno. S pomočjo evropskih sredstev je bilo po vsem dolinskem dnu zgrajenih osem vej kanalizacijskega sistema. Tako smo povsem preprečili direktno mešanje kanalizacijske vode z reko Pako,« pravi Emil Šterbenk. Celoten kanalizacijski sistem še vedno ni uvrščeno med slovenske kopalne vode. V čem je težava? »Pravilnik o kopalnih vodah v Sloveniji je po mojem mnenju neživljenjski, če ne že kar čuden. Ko gledamo monitoringe, pa ne samo tiste, ki jih izvaja naš inštitut, tudi tiste, ki jih država, vidimo, da je kemijsko stanje, ki je eden od kriterijev za uvrsti- tem je dovoljena višina za pitne vode neprimerno višja, saj znaša 250 miligramov,« razlaga Mavec Kaj je sulfat? Sulfat je raztopina žvepla, gre pa za snov, ki človeškemu telesu koristi. Po njem je znana mineralna voda Donat, ki ga na liter vsebuje kar 1000 miligramov. In ravno to mu daje moč uravnava- Kaj pa molibden? Tega elementa so namerili med 30 in 90 mikrogramov na liter. Znova gre za element, ki ga človeško telo potrebuje dnevno v višini med 100 in 300 mikrogra-mov, kar je štirikrat več, kot ga vsebuje jezerska voda. Kako pa je z bakterijami? Njihova prisotnost pa resnično škoduje kopalcem. Strokovnjaki Dr. Emil Štrbenk Erica njihovo prisotnost merijo desetkrat letno in zagotavljajo, da so izmerjene višine štirikrat do petkrat nižje od dovoljenih. »Lahko povem, da so te analize celo ugodnejše od izmerjenih v reki Soči. Do bakterioloških onesnaženj Velenjskega jezera doslej nikoli ni prišlo,« zagotavlja Marko Mavec. In ti podatki so javno objavljeni, poleg Erica pa jih meri tudi državna institucija. Z naložbo dobili še boljšo pitno vodo Na Ericu so tudi zelo zadovoljni s pitno vodo Šaleške doline, ki jo je zadnja kohezijska investicija še izboljšala. Zgrajene so bile tri naprave za pripravo pitne vode, 40 kilometrov sodobnega vodovoda s sodobnimi daljinskimi nadzornimi napravami. Odlični in dovolj izdatni pa so tudi sami vodni viri. Tako ostajajo v celoti neizkoriščeni viri triadnih premogovniških vod, ki so prav tako odlične kakovosti. V Velenju želijo z novimi kohe-zijskimi naložbami ohranjati dosežen nivo vseh vrst vode, zato bodo nad njo skrbno bdeli. Prav tako pa si želijo, da bi se pravilnik o kopalnih vodah spremenil (aktivnosti že potekajo). Tako bi meritve nad tukajšnjimi jezerskimi vodami redno opravljali tudi nacionalni inštituti. ■ Število E.Coli bakterij v Velenjskem jezeru in v nekaterih naravnih kopališčih po datumih v letu 2015 yrju -800 7C*1 - bi» - 500 _ U=jns vrednost — odliano rrakrobidiško stanje 3UU Blctt - Bolliiii 5ota t'Ei Vinki Vrk-nivkii VetUy vkjnt SOKJUH Mokjmp ^¿tio ullv Aviokamp Katra 8W ?«J IM bOO ■ IS.t. bOO m JO 6 ■ ISJ. 400 ■ »,7, ¿00 ■ 10» 300 ir Ji A. lOO 0 Povprečno število E.Coli bakterij v Velenjskem jezeru in v nekaterih naravnih kopališčih v obdobju 2012/15 Mejna vred nosi - oSrertotnitTobiafiikc stanje i iOi rj I 20£i i JfltJ i lOVi 0I«1 8*>1iinj Sofd pri Vin*d VflpiJ\ku VHikd Ukdnt Salfcjnii Avkikjinp Jejcro /ah j i jI ¡v Aitok jni p Kitr j Primerjava povprečne vsebnosti sulfata na površini Velenjskega jezera (2012/15) z nekaterimi vrelci mineralne vode v Sloveniji (mg/l)* BI» ■ «C S _ _ _ — --- — — 'Vr Lstmu». t. )n k.impkj ■ Hta.-a lrmnlrih in IpimDmnMjIiih P'lna V003 250 mg/l 1 - K-: , 3l4»mjl GEOLOG UMta. H7-3W. Ljutff n »Ui. it 347-37D Naivna vgdni [i les a OobrO slani». ---- Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 7 24. marca 2016 OHRANIMO VODE 9 Vsak od nas porabi 5.000 litrov vode na dan Velenje, 22. marca - Slovenska komunalna podjetja so danes, ob svetovnem dnevu voda, prikazala, koliko litrov vode se skriva v živilih in dobrinah, ki jih uporabljamo vsak dan. Po podatkih mednarodne mreže Water Footprint Network vsak od nas porabi 5.000 litrov vode na dan, kar je enako velikosti manjšega bazena. Pri tem največ vode porabimo s potrošnjo živil in dobrin. Danes imamo na Zemlji enako količino vode, kot smo jo imeli pred tisočletji, vendar zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva, prekomerne potrošnje in vse večjega onesnaževanja postajajo zaloge pitne vode vse bolj omejene. V večjem delu sveta tako uporabljamo več vode, kot se je sploh lahko obnovi naravno. Na to problematiko opozarja tudi OECD, ki v svojem poročilu ugotavlja, da se bo povpraševanje po vodi do leta 2050 povečalo za 55 odstotkov, posledično naj bi skoraj polovica svetovnega prebivalstva živela v pomanjkanju vode. Komunalna podjetja so se zato odločila, da prebivalce opozorijo na to problematiko in pokažejo, koliko vode se skriva v živilih ter dobrinah, ki jih trošimo vsak dan. Ko govorimo o porabi vode, nas večina pomisli na vodo, ki jo porabimo za pitje, kuho, čiščenje in osebno higieno. V resnici pa le malokdo pomisli, da se ogromno količino vode porabi tudi za pridelavo in proizvodnjo dobrin. Poleg neposredno porabljene vode tako vsak dan porabimo še ogromne količine virtualne vode, kar skupaj predstavlja našo celotno porabo vode oz. naš vodni odtis. Z nakupom sadja, zelenjave, mesa ali oblačil porabimo od nekaj sto do nekaj tisoč litrov vode. Po podatkih mednarodne mreže Water Footprint Network vsak od nas porabi 5.000 litrov vode na dan. Poleg prikaza so komunalna podjetja občane spodbujala, naj se odločajo za izdelke in živila, za katere je bilo porabljene manj vode, kupujejo lokalno pridelana živila ter se ravnajo po načelu odgovorne potrošnje in kupujejo zgolj tisto, kar potrebujejo. Prikaz je nastal na pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva, ki je tudi pobudnica in koordinatorka pobude Skupaj za boljšo družbo. Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Miran Lovrič je ob tem dejal: »Pomanjkanje vode postaja vse bolj resen svetovni problem. Zato je naša dolžnost, da občane opozorimo na to problematiko, jih povabimo k razmisleku o svojih nakupovalnih navadah in vzorcih ter jim pokažemo, da lahko z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju pomagajo ohranjati naše vodne vire.« Prikaz je potekal v Ljubljani, Kopru, Celju, Grosuplju, Domžalah, Velenju, Tržiču, na Vrhniki, v Slovenskih Konjicah, Kranju, Idriji, na Bledu, v Gorjah in Rogaški Slatini. ■ Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. Komunalno podjetje Velenje je ob svetovnem dnevu voda (22. marcu) v veži Hotela Paka Velenje pripravilo prikaz porabe vode, ki se skriva v živilih in izdelkih, ki jih uporabljamo vsak dan. S prikazom, koliko litrov vode se skriva v živilih in dobrinah, ki jih trošimo vsak dan, pozivajo prebivalce k razmisleku o svojih nakupovalnih navadah in odnosu do vode ter jih vabijo k bolj odgovornemu in razumnemu ravnanju z vodo. Ob tem opozarjajo, da je voda naša skupna odgovornost, zato z njo ravnajmo spoštljivo. Prikaz bo na ogled do vključno 28. marca. Komunalno podjetje Velenje s kakovostno pitno vodo oskrbuje občane vseh treh občin Šaleške doline. Oskrbi prebivalstva s to temeljno dobrino posvečamo še posebno veliko pozornost. Na javni vodooskrbni sistem, ki smo ga z uspešno izvedbo kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo dvignili še na višji nivo, je priključenih kar 97,7 % prebivalcev vseh treh občin. Ob tem velja poudariti, da so naši vodni viri kvalitetni, od vseh nas in našega ravnanja v prihodnje pa je odvisno, ali jih bomo takšne ohranili tudi za naslednje generacije. Voda je naša skupna odgovornost, zato z njo ravnajmo spoštljivo in odgovorno. Predvsem pa, pijmo vodo iz pipe in s to malo gesto naredimo nekaj malega zase in veliko za okolje! Savinja med prodnimi biseri Rečica ob Savinji - V Občini Rečica ob Savinji so nameravali prijaviti na razpis v okviru programa sodelovanja Intereg Slovenija - Hrvaška projekt Savinja med prodnimi biseri. V ta namen je lokalna skupnost v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave izvedla več potrebnih aktivnosti. Prvi rok za vložitev vlog je bil 11. marec, a projekta kljub precejšnjim prizadevanjem lokalna skupnost ni mogla prijaviti na omenjeni razpis. Zemljišča ob reki Savinji so namreč v večinski lasti dveh agrarnih skupnosti, s člani katerih bi se morali dogovoriti o morebitnem sodelovanju pri projektu oziroma o prodaji zemljišč ali morebitni podelitvi služnosti, oddaji zemljišč, po katerih bi potekala predvidena sprehajalna in kolesarska pot v najem. Na občinski upravi so povedali, da so članom Agrarne skupnosti Spodnja Rečica - Nizka - Varpolje predstavili predviden projekt, v katerem so številni od njih zaznali dobro priložnost za ureditev območja, vendar do občnega zbora, na katerem bi kot lastniki o tem odločali, še ni prišlo. Hkrati pa je že znano, da v Agrarni skupnosti Pobrežje niso dosegli soglasja vseh solastnikov, soglasje pa so občini odrekli tudi individualni lastniki zemljišč. V občinski upravi upajo, da bodo nalogo vseeno izpeljali do jeseni, ko se nadejajo nove priložnosti za kandidiranje za sofinanciranje projekta. Ob tem pa poudarjajo, da bo takrat na voljo le še toliko denarja, kot ga bo ostalo po prvem razpisu. ■ tp KOLIKO VODE ZARES PORABIMO? Vsak dan porabimo ogromne količine vode in to ne zgolj pri kuhanju, čiščenju, tuširanju ali pitju vode iz pipe, ampak predvsem z nakupovanjem in s potrošnjo vsakdanjih dobrin. VIRTUALNA Virtualna voda je tista voda, ki je porabljena za VODA proizvodnjo in pridelavo dobrin ter ob nakupu ni vidna. Vsak od nas vsak dan porabi 5.000 LITROV VODE = velikost manjšega bazena. o.................................................................................o KOLIKO VODE SE SKRIVA V ŽIVILIH IN IZDELKIH, Skodelica kave I 250 ml w Zrezek govejega mesa 1100g 1 KAJ LAHKO NAREDIMO? S tem, ko spoznamo koliko vode porabimo v vsakdanjem življenju in kakšen vodni odtis puščamo za sabo, lahko izboljšamo svoje vedenje ter pomagamo ohranjati naše vodne vire. TRIJE HITRI NAPOTKI Kupujte lokalno pridelana živila, ki ne prepotujejo dolge poti do vašega krožnika. Kupujte izdelke za proizvodnjo in pridelavo katerih, je bilo porabljene manj vode. Namesto večjih količin mesa zaužijte raje več sadja in zelenjave, skodelico kave pa zamenjajte s skodelico čaja. Ravnajte se po načelu odgovorne potrošnje. Kupujte samo tisto, kar res potrebujete. Ko je le mogoče, kupujte iz druge roke in še uporabnih stvari ne zavrzite stran. SKUPAJ ZA BOLJŠO DRUŽBO SKUPAJ ZA BOLJŠO DRUŽBO je pobuda, s katero si slovenska komunalna podjetja prizadevamo spodbujati trajnostno gospodarstvo, odgovorno potrošnjo in ohranjanje naravnih virov. Pobudo Skupaj za boljšo družbo smo pripravili, ker nam ni vseeno, v kakšni družbi živimo. Pobuda je nastala pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva. SLOVENSKA KOMUNALNA PODJETJA 0131010032483102024830 Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 10 10 SOCIALA "»WAS 24. marca 2016 Brez prave podpore ne gre Osebe s posebnimi potrebami so na trgu dela ranljivejše - Delodajalci se jih bojijo zaposliti - Nova zakonodaja mora podati prave rešitve Tina Felicijan Čeprav si domišljamo, da imamo vsi enake možnosti in je vsakdo obravnavan enakopravno, tisti, ki odstopajo od večine in se z njo ne stapljajo, vedo, da ni tako. Tako se, denimo, osebe s posebnimi potrebami, določenimi omejitvami, tako fizičnimi kot duševnimi, bojujejo z brezposelnostjo veliko dlje kot ostali. Po tem, ko zaključijo izobraževanje ali usposabljanje, namreč ne najdejo ustreznega delovnega mesta ali delovnega okolja. Mestna občina Velenje je zato kot invalidom prijazna občina priredila okroglo mizo na temo prehoda mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela. Potrebna je nova zakonodaja Prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela v Sloveniji ni urejen, pravi ravnatelj centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje mag. Aleksander Vališer. »Zato tudi večina mladih po prenehanju izobraževanja ostane doma in se niti ne prijavi v evidenco brezposelnih. Tisti pa, ki se prijavijo, se bojujejo z dolgotrajno brezposelnostjo. Danes tovarne človeško silo nadomeščajo s stroji. Računalniki so tako napredovali, da skorajda potrebujemo le človeka, ki pritiska na gumb. Tako delovna sila, ki so jo včasih predstavljali absolventi naših šol, ni več tako potrebna. Poleg tega imajo podjetja že svoje delavce, ki med zaposlitvijo postanejo invalidi in morajo najprej poskrbeti zanje, jih usmeriti na lažje, prilagojeno delovno mesto in novih ne zaposlujejo. Ker velja še omejevanje zaposlovanja, smo nekako v sklenjenem, začaranem krogu.« Zato so potrebni novi podporni programi, nova zakonodaja. V pripravi je Zakon o socialnem vključevanju, ki bo razširil krog upravičencev do denarnih prejemkov in storitev. »Prenoviti skušajo dva finančna prejemka po sedanji zakonodaji - namesto invalidnine uvesti nadomestilo za izenačevanje možnosti ter poenotiti višino dodatka za pomoč in postrežbo glede na zneske iz drugih zakonov, denimo po pokojninski zakonodaji. Trudijo se tudi, da bi uvedli nove podporne storitve, torej usposabljali upravičence za samostojno življenje, (samo)zagovorništvo. Pa tudi cial, podjetje CRI -, kjer se oseba usposablja na konkretnih delovnih nalogah, dviguje delovno kon-dicijo, vzdržljivost, koncentracijo. Po tem pa se zanjo išče ustrezno delovno okolje,« je svetovalka na zavodu za zaposlovanje Polona Kunstelj opisala program za pomoč osebam s posebnimi potrebami do zaposlitve. Ne gre vedno za invalidnost Sonja Bercko Eisenreich z Inštituta Integra in Zaposlitvenega centra Gea je poudarila, da so izzivi pri zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami odvisni od vsakega posameznika in njegovih potreb oziroma omejitev. »Zaposlovanje gluhih, denimo, ki zaklju- Srednješolske programe nižjega poklicnega izobraževanja imata strojna in šola za storitvene dejavnosti. V program za pomočnika v tehnoloških procesih se vsako leto vključi od 10 do 15 novincev. Peter Rozman s strojne šole je povedal, da so kot dijaki uspešni. »Program je zastavljen tako, da je veliko strokovnih modulov, torej praktičnih vsebin. Dijaki pri delu v delavnici uživajo, razvijejo delovne navade, uspešni so na praksi.« Tudi v programu pomočnik v biotehniki in oskrbi se ukvarjajo s praktičnimi izzivi in se usposabljajo za delo in pomoč v gostinstvu. Karmen Mikek s šole za storitvene dejavnosti je povedala, da se na praksi dobro znajdejo in so delodajalci zadovoljni. Zaposlitev pa je zelo malo. Praksa namreč poteka v prilagojenem okolju, zaposlitev pa ne, kar je ključna težava. Tudi zato se veliko dijakov po zaključenem programu nižjega poklicnega izobraževanja odloči za nadaljevanje šolanja na triletni strokovni šoli. A ker je program drugačen, se pojavljajo težave. Tako veliko mladih s posebnimi potrebami obtiči med šolanjem in zaposlitvijo. Sonja Bercko Eisenreich, Darja Lesjak, mag. Tatjana Dolinšek, Karmen Mikek, Peter Vozman in mag. Aleksander Vališer »Osebe s posebnimi potrebami so tudi nadarjene. Prednosti vsekakor so. Življenje je tako pestro, da ga ne moremo živeti selekcionirano. Integracija in inkluzivnost sta tisto, kar nas vse plemeniti.« Sonja Bercko Eisenreich omogočili prehajanje med statusi - sedaj oseba izgubi invalidnino, če se kadarkoli aktivira, če ima samo en dan delovne dobe,« je povzel novi zakon. Do zaposlitve s poklicno rehabilitacijo Ko se mladi s posebnimi potrebami prijavijo v evidenco brezposelnih, imajo pri svetovalcu zaposlitve poglobljen razgovor in skupaj iščeta rešitev za njihov položaj. V skladu z njihovimi željami, interesi in potrebami izdelajo zaposlitveni načrt. Možno je tudi poglobljeno, rehabilitacijsko svetovanje. »Oseba poda vlogo, da želi pravico do zaposlitvene rehabilitacije. Ta osebi nudi postopno uvajanje v delovne naloge najprej pri izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije - v našem okolju so to Inštitut Integra, zavodi Ruj, Racio So- »Vedno se izhaja iz posameznika - kaj želi, zmore, zna. Izvajalec zaposlitvene rehabilitacije in zavod za zaposlovanje pa se povezujeta z delodajalcem in umeščata osebo v realno delovno okolje, v katerem ima možnost usposabljanja. Cilj je realizacija zaposlitve.« Polona Kunstelj Pri iskanju zaposlitve sta najpomembnejša podpora in povezovanje različnih institucij - zavoda za zaposlovanje, izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, centra za socialno delo, delodajalcev. Čeprav je večina delodajalcev zadovoljnih z osebami s posebnimi potrebami, ker v podjetje prinašajo pozitivno prakso in drugačen pogled na svet, pa ima precej podjetij, tudi v državni lasti, ki naj bi bila družbeno bolj odgovorna, strah pred zaposlovanjem invalidov, opaža Kun-stljeva. Med idejami za spodbujanje zaposlovanja je naštela subvencije, ker osebe pri zaposlitvi potrebujejo podporo toliko časa, dokler se ne čutijo suverene v delovnem okolju, pa tudi mentorstvo na dolgi rok. »Osebe s posebnimi potrebami ne potrebujejo posebnih delovnih mest, ampak posebne pogoje - podporno okolje v podjetjih.« Karmen Mikek čijo izobraževanje, je uspešnejše kot zaposlovanje mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju, ker potrebujejo prilagojeno okolje, materiale, educirano okolje, inštruktorje, mentorje, izobražene delodajalce, da jih lahko postopoma uvajajo v delo in obdržijo v delovnem procesu.« V skupnosti bi morali izdelati in tudi izvajati tak mrežno podporni sistem, meni. Ko mladi nekaj časa tavajo kot brezposelni, začnejo pridobivati statuse invalidnih oseb, kar pa ne bi bilo treba. »Ni nujno, da so osebe s posebnimi potrebami invalidi. Ampak naša trenutna zakonodaja osebam s statusom daje več možnosti, delodajalcem pa kvotni sistem, če ne zaposlijo invalidov. To bi radi presegli.« Volja in podpora pravih ljudi Sebastjan Kamnik je trenutno zaposlen preko javnih del v Združenju prijateljev slepih Slo- »Mladi s posebnimi potrebami naj bodo pri iskanju zaposlitve pogumni, naj se ne vdajo, naj ne obupajo, čeprav je včasih težko. Sam sem prestal vse, od apatije, nemoči, do pekla. Treba je vztrajati. Seveda pa brez pravih ljudi in, poudarjam, prave podpore države to ne bo šlo.« Sebastjan Kamenik venije. Po zaključeni šoli za telefonista je 12 let delal v Merkurju. Potem so vse, tudi invalide, odslovili. Takrat se je začel njegov križev pot. »Izobraževalni sistem je narejen tako - vsaj za slepe lahko trdim - da nam je šolanje omogočeno, tam se pa tudi konča. Potem si prepuščen samemu sebi. Imamo dostopne računalnike in smo dokaj pismeni, a tehnika tako napreduje, da je tista, ki je namenjena slepim in slabovidnim, ne dohaja. Spet smo na nek način izločeni, ker ne moremo biti konkurenčni polnoču-ječim,« je opisal različne vidike težav pri zaposlovanju. Da bi se prehod iz šole v zaposlitev olajšal, bi se najprej morala sprejeti prava zakonodaja, ki bi ponudila prave rešitve. »Da »Osnovna šola s prilagojenim programom je šola za življenje. Na naših urnikih je več gospodinjstva, športa, tehnike in tehnologije. S tem pripravljamo učence na kasnejše srednješolsko izobraževanje, ki ga lahko nadaljujejo v programu nižjega poklicnega izobraževanja.« mag. Aleksander Vališer bi tisti, ki imajo to moč, podprli tista podjetja, ki si dejansko želijo zaposliti invalida, ne tista, ki jim gre za subvencijo. Tako se lahko vprašanje dobro reši,« je optimističen Sebastjan, k temu pa spodbuja tudi ostale, ki iščejo zaposlitev. »Morajo biti vztrajni, ne smejo obupati. Morajo razmisliti, kaj jih res veseli, v čem bodo lahko dobri. Ne smejo za vsako ceno v šolo samo zato, da bodo imeli izobrazbo. Morajo se prej pozanimati, kje so njihove prave možnosti.« Čeprav je z omejitvami težko, sploh zaradi predsodkov delodajalcev, ki so povezani z ogromno neznanja, je treba verjeti v svoje zmožnosti. Prostovoljci blažijo stiske invalidom Poverjeniki v medobčinskem društvu invalidov Šaleške doline Velenje ■ lani opravili blizu 9000 prostovoljnih ur - Osem posebnih socialnih programov Tatjana Podgoršek Velenje, 17. marca - Prednostna dejavnost Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje je že vse od njegove ustanovitve skrb za pomoči potrebne invalide. Tudi po 45 letih delovanja ima ta dejavnost prednost pred vsemi drugimi, ugotavlja predsednik društva Val-ter Golob. Opravili blizu 9000 prostovoljnih ur Stisko so jim lani poskušali omiliti po svojih najboljših možnostih, čeprav teh ni prav veliko. Kajti do-natorjev praktično ni več, tudi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij jim je lani nakazala manj kot leto prej. Največ denarja za izvajanje dejavnosti društvu zagotavljajo Zveza delovnih invalidov Slovenije ter občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Članom, potrebnim pomoči, so lajšali stisko s hrano, ki so jo dobili iz projektoma Viški hrane ter Evropske banke hrane, z denarjem, opravili so tudi marsikakšen prevoz, jih obiskali na domovih, vse bolj iskani so pravni nasveti. Je bilo lani pomoči potrebnih več kot leto prej? Po besedah Valterja Goloba na srečo ne, ker je leto minilo brez večjih narav- nih nesreč. »Trdim, da smo svojo nalogo opravili dobro glede na možnosti. Za invalide je bilo v tukajšnjem okolju postorjeno marsikaj, tudi podatek, da so naši prostovoljci opravili blizu 9.000 ur, to potrjuje.« Sicer pa poleg omenjenega, dodaja Golob, skrbijo za ohranjanje zdravja, druženje, rehabilitacijske programe, zadovoljevanje kulturnih potreb članov, tudi z aktivnostmi osmih posebnih programov. Po odzivu sodeč člani v vseh najdejo svoj interes. Golob je še dejal, da je lani minilo 11 let od tega, ko je Mestna občina Velenje prejela naziv Občina po meri invalidov. Naziv je zelo ugodno vplival tudi na občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. Omenjeni sta namreč odstranili marsikatero arhitekturno oviro na javnih poteh in omogočili invalidom dostope do ustanov. Letos podobno kot lani Za letos so si v društvu, njegovih odborih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter v Aktivu invalidov Premogovnika Velenje zastavili podoben delovni program kot lani. V ospredju bodo znova nudenje pomoči socialno šibkim članom, zagotavljanje zagovorništva, usposabljanje za aktivno življenje, programi za ohranjevanje zdravja in drugi rehabilitacijski programi. Valter Golob meni, da bodo člani lahko uresničili svoje potrebe še v informativni dejavnosti, rekreaciji in športu, v dnevnih centrih in klubih ter v kulturni dejavnosti. Na rednem občnem zboru društva v prostorih restavracije Kolodvor v Velenju so podelili naziv častni član društva enemu od njegovih štirih ustanoviteljev - Viktorju Hribarju. Rekli so ) Marija Ana Centrih: »Že več kot dve desetletji spremljam dogajanja na področju skrbi za invalide v Šaleški dolini in moram reči, da je zanje poskrbljeno precej bolje, kot je bilo včasih. Sodelovanje lokalnih skupnosti pri reševanju težav invalidnih oseb je dobro, a menim, da še vedno premalo. Socialne stiske so velike, denarja pa ima društvo vse manj. Je pa treba priznati, da nekateri člani pričakujejo preveč, in ker tega ne dobijo, so nejevoljni. Sama pogrešam več osebnih stikov, več druženja med invalidi.« Viktor Hribar: »Društvo smo ustanovili zato, da bi pomagalo invalidom, da bi bilo življenje tudi zanje prijaznejše. Vloga društva se je v teh letih sicer precej spremenila, cilji delovanja pa ostajajo in se poglabljajo. Društvo se trudi po svojih najboljših močeh, da njegovi člani stisk ne bi preveč občutili. Možnosti za to imamo več, kot smo jih imeli včasih, a so vsepovsod kakšne omejitve. Pričakovali bi večjo pomoč države.« Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 11 24. marca 2016 ""WAS KULTURA 11 Kljub letom mladi in lepi V Mešanem pevskem zboru Gorenje prepeva okrog 50 ljudi -Njihovo načelo je, da prepevajo čim več slovenskih pesmi - Krog zvestih poslušalcev je širok Tina Felicijan Mešani pevski zbor Gorenje je dobil ime po ustanovitelju in sponzorju in mu je tudi zelo podoben, pravi predsednik zbora Klemen Hrastnik. »Skušamo biti inovativni, zanimivi, imeti čim višje standarde, ob tem pa se imeti fajn, saj je to kljub vsemu naša prostočasna dejavnost, v kateri počnemo to, kar imamo radi, se pravi pojemo.« Kakšna pa je njihova .konkurenčna prednost'? »Porabimo zelo malo energije, naši standardi glasnosti so razen po potrebi zelo nizki ... Sicer pa mislim, da je zbor kakovosten, če ima svoj žar. Seveda, pravilna tehnična izvedba je pomembna, ampak če za tem ni čustev, veselja, se mi zdi, da je pesem le zgolj tehnična stvar.« Klemen čuti, da zbor poje z zanosom in zadovoljstvom. Njemu pa petje daje izrazno moč. »Vsi, ki me poznajo, vedo, da si skoraj vedno prepevam. In tudi po naravi sem dobrovoljen človek, kar se izraža s petjem.« Zbor se spreminja Zbor je bil ob ustanovitvi pred 39 leti ogromen. Zanimanja za zborovsko petje je bilo veliko. Peli so večinoma delavci podjetja Gorenje, danes pa predstavljajo četrtino vseh članov, med katerimi je veliko mladih Velenjčank in Velenjčanov, nekaj jih je tudi iz okoliških in savinjskih krajev. Sicer so v pomanjkanju moški, Peli so o ljubezni Pesmi velikokrat nastanejo iz potrebe, da nekaj povemo, izrazimo. In že s tem nakažemo določen vzgib, neko notranjo energijo, ki jo tako damo tudi drugim, pravi Klemen. »Odkar sem predsednik, si prizadevam, da naše podajanje umestimo v neko širšo družbeno idejo.« Tako je bil sobotni koncert 'Na gre- > Klemen Hrastnik, kije že od otroštva vpleten v petje in ne zna več živeti brez tega, je predsednik MPZ Gorenje tri leta. »Resda imam več dela, ampak to je način, da lahko neke svoje ideje in poglede uresničim.« a so zaradi tega veliko bolj zaželeni, se je pošalil Klemen. »Starejši, a mlajši in lepši,« je strnil trenutno podobo zbora z dolgo tradicijo. »Ljudem prinašamo veselje in energijo, jim odpiramo oči, da vidijo, da je življenje povsod okrog nas. Tudi sami lahko nekaj naredimo za to, da drugim pokažemo, kaj je to življenje in kako se ga živi.« Klemen Hrastnik Na lanskem tekmovanju v Olomoucu na Češkem so se zelo izkazali, s tem pa postavili visoke kriterije in spodbude za nadaljnje delo gorjevo se ptički ženijo' protiutež globalizaciji in komercializaciji ljubezni. »Za ljubezen ne potrebujemo veliko in tudi ni samo to, da se dva držita za roke in se spogledujeta.« Kmalu jubilej V drugem delu sezone bo delo za nastope še bolj intenzivno. Ne bodo se udeležili območne pevske revije v Velenju, ampak bodo nekje gostovali. Zadnji petek v maju bo na sporedu njihov letni koncert, nato pa gredo na hrvaško pevsko tekmovanje Zlata lipa Tuhlja. S tem bodo zaključili letošnjo sezono, nato pa jeseni vstopili v 40-letnico. Poezija je planetarna Kraljici liričnih umetnosti so se ob mednarodnem dnevu poezije poklonili z recitalom Shakespearovih sonetov Tina Felicijan Tako so se tudi začele Lirikon-festove šestnajstinke - predfesti-valni literarni dogodki, ki kličejo k liričnemu občutju. Ivo Stropnik, literat in vodja festivala, je ob tem opozoril, da bo, če bo ugasnila poezija, ugasnil tudi člo- vek. »Poezija ne kliče več k nekemu intimizmu. Žal so v ospredju druge problematike, ki ne pono-tranjajo človeka in ga umirjajo. Poezija pa naj bi imela to poslanstvo. A se vse manj prebira, vse manj razume, vse bolj se odrinja in zato je svet bolj površen. Ko poezija ugasne, v jeziku in naro- du ugasne še marsikaj - odnos do estetskega občutka, do božanstva.« Poezija je od nekdaj bila pomembna za človeka in družbo, zato je razumevanje, da poezija odžira proračunska sredstva, napačno. Kajti ostala bo dlje kot katerakoli politična stranka, je še dejal Ivo Stropnik. a V Hiši mineralov in gostujoče literature je Fedrino gledališče I. gimnazije Celje pripravilo recital Shakespearovih sonetov ob 400. obletnici njegove smrti in razkrilo podrobnosti iz njegovega življenja. Mladi pevci ponovno pozdravili pomlad Predstavilo se je 25 zborov - Štirje sprejeti na državno tekmovanje Velenje, 16. in 17. marec - Revije pevskih zborov imajo v Šaleški dolini dolgo tradicijo. Začele so se kmalu po drugi svetovni vojni in potekajo vsako leto. »Zborovsko petje je v Šaleški dolini zelo priljubljeno. Občinstvo imamo dobro in množično,« pravi vodja območne izpostave jav- nega sklada za kulturne dejavnosti Nina Mavec Krenker. Tako je veliko ljudi obiskalo tudi letošnji Pozdrav pomladi - revijo, na kateri se predstavljajo otroški in mladinski pevski zbori. Zapelo je več kot tisoč mladih pevk in pevcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Večina je z osnovnih šol, revije pa se redno udeležujejo tudi vsi trije zbori glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega in mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje. Interpretirali so po tri pesmi: eno ljudsko, eno pesem sloven- skega avtorja in eno po lastnem izboru. »Zborovodje so pri iskanju programa in novih not zelo inovativni in nas vsako leto presenetijo z novim in zelo raznolikim programom,« je še dodala. Štirje zbori - otroška pevska zbora osnovnih šol Gorica in Gustava Šiliha ter otroški in mladinski pevski zbor glasbene šole - pa se bodo udeležili tudi 25. revije Zagorje ob Savi, na kateri šaleški zbori blestijo vsako leto in tudi tokrat pričakujejo dober nastop. a tf, foto: Ksenija Mikor Tudi letošnji Pozdrav pomladi je bil poln svežine. »Težki časi so za nas, slikarje« Šaleški slikar Drago Šumnik Luka je v razstavišče v nakupovalnem centru Velenjka postavil okrog petdeset poslikanih stekel Prihodnje leto bo minilo 30 let, odkar se Drago Šumnik Luka, po poklicu orodjar, ukvarja s slikarstvom. Po stečaju Veplasa, kjer je bil zaposlen, je življenje na- daljeval po slikarski poti. Prvo samostojno razstavo je odprl v Vegradovi galeriji leta 1987, od takrat pa je imel kakšnih sedemdeset samostojnih ter sto sku- pinskih razstav po vsej Sloveniji in tudi tujini. Tako se preživlja s slikanjem, a v teh časih naročil ni prav veliko. »Grem do privatnikov, upodabljam sv. Florjana za gasilce, sv. Ambroža za čebelarje, potem pa malo kompenziramo,« je skomignil, češ da je včasih lahko več prodal. Največ ustvarja na kaljeno steklo, po čemer je najbolj prepoznaven, pa tudi na platno in papir. Ker ima ena od dveh slikarje-vih monografij naslov Luksizem, je tudi svoj unikatni izrazni slog poimenoval luksizem. »Po tem sem prepoznaven. Tudi če se ne podpišem na sliko, jo prepoznajo,« pravi. Začel je z abstraktnimi motivi, nato pa obiskoval slikarsko šolo in začel upodabljati tudi druge motive, med njimi velikokrat sakralne. Ob veliki noči je ponovno postavil na ogled slike s sakralnimi motivi - od križevega pota, zadnje večerje, do upodobitev svetnikov, ki jih je naslikal leta 2000 po mamini smrti. Razstavil jih je tudi pri priljubljenem duhovniku Doriju v Berlinu, v Velenjkinem razstavišču pa bodo na ogled do konca aprila. a tf Šest književnih razpisov Velenje - 21 marca, ob svetovnem dnevu poezije, je Ustanova Velenjska knjižna fundacija objavila šest razpisov, ki so odprti do 9. maja. Zbirajo predloge za 13. mednarodno Pretnarjevo nagrado (častni naziv ambasador slovenske književnosti in jezika), za 11. slovensko literarno nagrado velenjica - čaša nesmrtnosti (za vrhunski 10-letni pesniški opus) in za 21-dnevno ustvarjalno bivanje tujih književnih prevajalcev novejše slovenske umetniške literature na Mednarodni književ-niško-prevajalski rezidenci v Velenju. Objavljena sta razpisa za 10. lirikonov zl&t (mednarodno festivalno književno priznanje za vrhunske revijalne prevode poe- zije) ter za lirikonfestov zl&t (bi-enalno mednarodno festivalno književno priznanje za najtehtnejši esej na temo Lirikonfesto-vega književnega omizja). Velenjska knjižna fundacija vabi tudi k objavi izvirne in prevedene evropske poezije 21. stoletja v festivalni antologiji Rp.Lirikon21. Razpisi so objavljeni na www. uvkf.si. ■ ■ Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 24. marca 2016 O žabi Greti na žabji fakulteti ALTERNATOR Festival Velenje bo prihodnji petek predstavil nov muzikal Žaba Greta - Nastopa osem mladih domačink in domačinov -Avtor in režiser je Andrej Jus Tina Felicijan V letih Evropske prestolnice kulture si je Festival Velenje zastavil ambiciozen cilj, da v mestu začne pripravljati večje muzikale. Tako so na oder že postavili Čarovnika iz Oza in Aladina, v njihovi produkciji pa vsako leto nastaneta dve lutkovni predstavi Lutkovnega gledališča Velenje in ena predstava Plesnega teatra Velenje. »Kulturna vzgoja je pri nas zelo pomembna,« pravi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. »Če v ustvarjalni proces vključimo mlade, lahko za kulturno vzgojo naredimo največ - ne le zanje, tudi za občinstvo.« Ker Velenje nima profesionalnega gledališča, je festival prevzel vlogo, da zapolni ta primanjkljaj. »Vedno delamo s profesionalnimi avtorji in režiserji, ustvarjalci pa so domačini, ki imajo veliko znanja in kreativne energije, ki jo sproščajo na našem odru,« na domačo produkcijo, ki jim daje veliko zadovoljstva, pa so že posebno ponosni, pravi Pokornyjeva. Kak ali kvak? Družinski muzikal Žaba Greta je pod peresom Andreja Jusa, ki je leta 2010 na velenjski oder postavil Čarovnika iz Oza, nastal pred petimi leti, ko mu je prijatelj Gregor Ster-mecki predstavil Majo Pihler, pevko Bilbi. Igralka in plesalka je v Nemčiji delala pri mu-zikalih, ko je prišla v Slovenijo, pa je Andrej zanjo začel ustvarjati monološki muzikal, ki bi ga uprizorila sama. Nato je v dogovoru z Lutkovnim gledališčem Maribor muzikal razširil. »Besedilo sem napisal v nekem ritmu, v rimah. Ko sem pisal monolog, se je izlil iz mene. Ko sem ga moral spraviti v dialoge in ga vseeno zrimati, pa sem pisanje prvič doživel kot delo, ne kot neko izlitje notranjega sveta na papir,« pravi pisec, ki je takrat prvič režiral svoj tekst, zdaj pa prvič isto besedilo režira drugič. »Je razlika. Ko pišem besedilo, delam s prizori. V glavi sem imel predstavo že postavljeno, kar se scenografije in kostu-mografije tiče,« pravi in zagotavlja, da velenj- Žaba Greta je ošabna, navihana žaba. Ker se ni znala naučiti kvakati, ampak je kakala, so jo izobčili iz mlake. Ni se dala, ampak je šla s ponosom in si zadala, da najde boljšo mlako. »Se boste že vi učili o žabi Greti na žabji fakulteti,« je rekla somlačanom in šla po svetu. In je imela prav. stumografka je Tatjana Kortnik, avtorja glasbe pa sta Gregor Strmecki in soproga Bilbi. Produkcija je nekoliko manjša v primerjavi s Čarovnikom iz Oza pred šestimi leti. Tokrat ne bo nastopil orkester, ampak petčlanski bend, ki ga vodi Miran Šumečnik, osem igralcev - tako osnovno- kot srednješolci in ena študentka - pa bo hkrati tudi zbor. Celotno ekipo vodita Matjaž Šalej in Silvija Bašnec s Festivala Velenje. Nauk pa ni namenjen le otrokom. »Človeka, kakršenkoli karakter že ima, okolica toliko obrusi, da mora iti skozi izkušnje, ki ga obli- % ska produkcija ne bo replika mariborske. Ta je bila lutkovna predstava s profesionalci, zdaj pa so na odru mladi amaterski igralci. »Vse vloge so glavne,« pravi Andrej. Žabo Greto bo odigrala Neža Ocepek. Pripovedo-valki sta muhi Pika in Nika - Tjaša Plaskan in Kaja Kočevar. Mama žaba je Maja Šala-mon, Veliki Proteus je Marko Pavlovič, Gre-tina najboljša prijateljica v belem svetu je riba Rdečepika, ki jo igra Eneja Paradiž, Neža Pungartnik je netopir, Gašper Lenart pa je prevzel več vlog. Koreografinja je Petra Žist, za petje skrbi Teja Plazl, scenografka in ko- Žaba Greta bo prvič na sporedu doma kulture Velenje v petek, 1. aprila, ob 18. uri. Foto: K. Mikor kujejo. Žaba Greta je bila neprijetna družba in morala je po poti, na kateri je opazila svoje šibkosti in spoznala strasti. Šla je tja, kamor je čutila, da je okolje namenjeno njej. Ni silila v situacije, v katerih ni bila sprejeta. Iskala je vibracije, ki so ji ustrezale. To bi bila lahko zgodba slehernika, konec koncev mene. Na življenjski poti opaziš neke svoje slabosti, muhe, hkrati pa se z njimi naučiš živeti in se odzivati na svet in nehaš zapravljati čas z ljudmi, ki ti ne ustrezajo, ampak ga deliš s tistimi, ki jih imaš rad in imajo oni tebe,« z Žabo Greto sporoča režiser Andrej Jus. a Tudi svetovni dan lutk V kulturnem domu Velenje so ga zaznamovali z ogledom Metuljčka Cekinčka in delavnico Velenje, 21. marec - Festival Velenje in Lutkovno gledališče Velenje z najmlajšimi nista praznovala le mednarodnega dne poezije, ampak tudi svetovni dan lutk. Po predstavi Metuljček Cekinček se je veselo po- nadaljevalo. Najmlajši so navdušeno kramljali z metuljem, čebelico, pajkom in gosenico ter spoznavali njihove značilnosti in zanimivosti. V avli male dvorane je sledilo ustvarjanje pomladnih klobučkov, ki bodo nimi sončnimi žarki, otroci pa so za popotnico prejeli pomladne pesmice. Z interaktivno lut- mladno druženje lutk in otrok služili za ščit pred prvimi moč- kovno igrico, kreativnim ustvar- janjem, pogovorom in poezijo je bil prvi pomladni dan prav zares velik praznik. a Foto: Noemi Čop Pravi človek za kapitalizem To je eden od verzov kitarista in poeta Damirja Avdica in hkrati naslov filma o njegovem ustvarjanju. Na ogled je bil pred njegovim nastopom v klubu eM-Ce plac. Posnel ga je Dušan Mo-ravec, gradivo zanj pa je zbiral kakšna štiri leta, morda več, je povedal Bosanski psiho, kakršen vzdevek se je Avdica prijel. »V bistvu sva se spoznala in se spoprijateljila. Šel je na koncerte, in ko je imel čas, smo potovali okrog. Jaz tedaj nisem živel v Sloveniji. Ko pa sem prišel, smo se dobili. Enkrat smo šli na malo daljše potovanje v Bosno. Filma se najbolj spominjam po dobri družbi,« je povedal. Ogledal pa si ga še ni, ker ga pred koncerti ne more gledati. Naslov Pravi človek za kapitalizem je režiser vzel iz njegove pesmi oziroma pripovedi z albuma Mein kapital, v kateri skozi nekakšen črni humor govori o določenih stvareh in v nekem trenutku pove tudi, da je pravi človek za kapitalizem. Kakšen pa je po njegovem pravi človek za kapitalizem? »Kapitalizem potrebuje takšne, ki ne bodo ravno veliko razmišljali. V bistvu potrebuje potrošnike. Imam navado reči, da kapitalizem ni sistem, da je to le profit, ki obstaja v katerem koli sitemu. Mislim, da kapitalizem ni ideologija, kot tudi korporacije niso kapitalizem, so le stranski proizvod le-tega,« je razmišljal pred koncertom, na katerem je svoje resnice o svetu in ljudeh ponesel med občinstvo. a tf, foto: Tilyen Mucik Master chef' Nataša Tajnik Stupar Ob jadranju po televizijskih kanalih je ob določenih urah prava invazija televizijskih oddaj o kuhanju in raznih 'master chef tekmovanjih. Zadnjič sem začudena izvedela, da obstaja celo kanal, kjer se samo kuha in je štiriindvajset ur na dan na sporedu sama kuharija. Vsi samo kuhajo, non-stop. Seveda sem bila kot laična kuharska nizkoce-novna gospodinja kar malo šokirana. Sestavine, ki se uporabljajo v teh t. i. televizijskih recepturah so čisto globalne, kjer na Madžarskem meseca januarja pečemo nemški schwarzwald z višnjami iz Čila. Potem sem naletela na otroški 'master chef, kjer osemletniki pripravljajo menije v konkurenco Michelinovim zvezdicam. Majhni otroci, ki so doma vzgojeni za 'master chef. Razmišljam, kakšne pravljice jim berejo njihovi starši; in potem je dobil zvezdico in srečno živel do konca svojih dni. Revščina in splošno pomanjkanje, ki se je začelo dotikati tudi srednjega razreda in vsa ta medijska kuharija pač ne gre skupaj. Meni, ki je predstavljen v kateri izmed televizijskih oddaj, pogosto za štiričlansko družino presega proračun petdesetih evrov. Ali pa med poslušanjem Vala202 doniramo za Botrstvo, ob enem pa domišljijsko hranimo možgane s čudovitimi podobami profesionalno obdelanih fotografij menijev, sladic in sočnih steakov. Pred leti je imel moj dobri prijatelj, fotograf, dosti naročil fotografiranja pripravljene hrane. Ne boste verjeli, najbolj pomembna je bila svetloba. Hrano, ki jo je fotografiral, je osvetljeval s toplo, rumeno svetlobo, da je vse skupaj delovalo zelo 'apetitlih'. Potem so prišle na vrsto vodne kapljice svežine, sploh na sadju in zelenjavi. In pa več urna obdelava v računalniških programih. Rezultat pa - zadovoljni kupec, ki se mu cedijo sline po tako vizualno prikazani hrani. In tudi 'master chef deluje po podobnem principu. Kako zmanipulirati naše možgane k iskanju zadovoljitve v posebnem, izbranem, 'zdravem', lepem, modernem obroku, kjer je vse usklajeno. Usklajen pogrinjek, barvno usklajena kuharica, hrana v toplo hladnem kontrastu, prijetna glasba, eksotične sestavine, neverjetni okusi in včasih celo zelo neverjetne barve. Kakšna pa je kuharska realnost slovenskih gospodinj? Lahko bi recimo naredili en slovenski 'master chef'. Kako v pol ure, ko prideš ves sesut iz službe, sčarati kosilo, ki naj bi bilo zdravo, okusno, da o usklajenosti barv (tako gospodinje kot evrov) sploh ne govorimo. Ali ni večja mojstrovina z minimalnimi sredstvi nahraniti petčlansko družino v sivem vsakdanu, ko slovenski gospodinji zmanjka idej za polurno kosilo iz lokalnih sestavin? Ustvarjalci teh medijskih kuharskih podvigov živijo v vzporednem vesolju vsakdanjosti. Internet pa šiba te podobe bogate in sočno prehranjene ter vizualno skorigirane hrane po vsem svetu, od najrevnejših in najbolj skritih predelov, do predelov, kjer divjajo vojne in vremenske neugodnosti in kjer je hrana pogosto privilegij. Popačena podoba prehranjevalnih navad kapitalizma je vabljiva past, po drugi strani pa migracijsko vabilo po boljšem življenju, sploh v kontekstu sitosti v dobesednem pomenu. Ko so medijska usta polna domoljubja, je tedenski 'master chef globalen, meni pa sestavljen iz grškega tatziki-ja, japonskega sušija, maroškega kuskusa, sirskega humusa, brazilskih banan in vietnamskega soma. Solata? Italijanska. Pomaranče? Španske. Vino? Argentinsko. Ne moremo ubežati globalizaciji, pa če se še tako trudimo. Ali ni bolje, da to dejstvo sprejmemo in se nehamo pretvarjati, da živimo na izoliranem otoku. Slovenska gospodinja si bo zasadila vrt, šla k sosedu po savinjski želodec in ugasnila internet in TV 'master chef. Pa dober tek. a ŽABAJ GRETA DRUŽINSKI MUZIKAL Dom kulture Velenje petek, 1. april 2016 ob 18. uri ^ Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 13 24. marca 2016 ""^ilS 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Tu in tam le ustavimo svoj korak PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MEJAŠI - Bubamara 2. NITROX - Poglej v oči 3. MARAAYA - Nothing left for me Le še nekaj dni in za nami bodo že trije meseci leta 2016. Neverjetno, pravimo v naši časopisni in radijski hiši, saj so nam zaradi obilice dela dobesedno spolzeli skozi prste. Tu in tam pa za kratek čas le ustavimo svoj korak. Predvsem po zaslugi rojstnih dni sodelavcev in sodelavk, ki delijo z nami praznične trenutke. Slavljencev v letošnjih prvih treh mesecih je bilo že kar nekaj. Konec januarja je praznoval srečanje z Abrahamom vodja tehnike Mitja Čretnik, prejšnji mesec je slavila novinarka Bojana Špegel, ta mesec pa sta poskrbeli za prijetne kratke, a sladke minute oblikovalka Janja Košu- ta Špegel in novinarka Milena Krstič Planine. Prihodnji mesec slavita naša upokojena sodelavca Stane Vovk in Marinka Zapu- šek, rojstnodnevne trenutke pa v prvi polovici leta zaključuje propagandist Jure Beričnik. Za kratek čas pa smo odložili delo tudi na povabilo naše sodelavke Tine Felicijan, ki se je razvese- lila prvega delovnega dne v našem kolektivu in nas pogostila s torticami. Srečanja ob prijetnem klepetu dobro denejo in nas spomnijo, da življenje sestavljajo drobni trenutki in da so lepi najbolj želeni, zato jih je vredno čim bolje izkoristiti. GLASBENE novice Kataya in Frenk Nova širita pozitivno sporočilo Pevka Kataya in Frenk Nova sta združila moči in skupaj posnela pesem Svet je tvoj. Glasbenika se poznata že vrsto let, saj sta se večkrat srečevala na raznih slovenskih odrih in skupnih nastopih v različnih zasedbah. Frenk Nova je na glasbeni sceni že od konca devetdesetih let, ko je deloval v skupini Babilon. Od leta 2002 deluje kot solist, od leta 2008 pa tudi kot član skupine Sopranos. Katayo je občinstvo spoznalo kot članico skupine T-Angels, danes pa glasbo ustvarja kot solistka. Tokratno sodelovanje sta zastavila kot projekt, ki naj bi v prihodnosti prinesel tudi skupne nastope in verjetno še kakšno skladbo ter udeležbo na glasbenem festivalu. Glasbenika že zdaj veliko nastopata v akustični izvedbi, Kataya pa s skupino Sopranos sodeluje tudi na nastopih v živo. Anja Rupel in DavorGobacv znani uspešnici Videosexa Anja Rupel se je povezala z Da-vorjem Gobcem, pevcem slovite hrvaške zasedbe Psihomodo Pop, in z njim posnela priredbo skladbe Kako bih volio, da si tu skupine Videosex. Naj spomnimo - Videosex je bila kultna sloven- ska zasedba iz 80-ih, ki je pri nas orala ledino s svojim synth-pop zvokom in pri kateri je Anja Rupel tudi začela svojo glasbeno kariero. Anja hkrati napoveduje tudi izid antološkega albuma Opus, ki predstavlja pregled njene bogate glasbene kariere. Opus bo vseboval izbrane skladbe iz obdobja delovanja v skupini Videosex, Anji-ne največje uspešnice iz njene solo kariere in štiri povsem na novo posnete skladbe, med katerimi je tudi single Kako bih volio da si tu. Katarina Mala z novim singlom Katarina Mala je presenetila z novim singlom Pulover. Tokrat nam ponuja skladbo z nekoliko temačnejšim besedilom, kot smo ga pri vedno nasmejani Katarini sicer vajeni. Tudi novi single je uglasbil skladatelj Marko Gre-gorič, za aranžma pa je poskrbel Sebastijan Duh. Pulover govori o notranji šibkosti, o tem, kako se nas vse dotakne in kako nas lahko vse uniči. Govori o vdanosti v usodo, prestopu na drugo stran, k hudiču. Novopečena mamica se je lansko leto posvečala predvsem novorojenemu sinčku, konec avgusta pa se je že vrnila na glasbene odre in vse do novega leta razveseljevala svoje oboževalce na številnih koncertih po Sloveniji. Zdaj se je vrnila tudi v snemalni studio in pripravila nov single. Kaj nam Katarina Mala pripravlja v prihodnosti, za zdaj ostaja še skrivnost. I.C.E. gredo do srca Skupina I.C.E. predstavlja najnovejši single Tja do srca - izrazito čustveno skladbo, ki jo lahko najdete tudi na aktualnemu albumu skupine Tu je raj. Album predstavlja vpogled v zadnjih pet let delovanja skupine I.C.E.. Skladbe so nastajale v precej dolgem obdobju, kar se v veliki meri odraža tudi v njegovi stilski razgibanosti. Ker glasbeni vplivi članov zasedbe segajo vse od klasičnega rocka do sodobnega popa, vsaka skladba pa odraža posamezno obdobje v glasbenem razvoju skupine, lahko na albumu zasledimo elemente blu-esa, rock'n'rolla in popa. I.C.E. so za produkcijo albuma poskr- beli kar sami, večino skladb so posneli vsi naenkrat, brez nasne-mavanja, saj so želeli ustvariti album, ki bo čim bolje predstavljal to, kar lahko poslušalci slišijo tudi na njihovih koncertih. Pevko skupine Renato Mohorič lahko trenutno spremljate tudi v popularni TV oddaji Znan obraz ima svoj glas. Radiohead po štirih letih spet na odrih Britanska skupina Radiohead, ki je zaslovela v 90-ih letih z uspešnicami Creep, Street Spirit, Karma Police, bo med 20. majem in 4. oktobrom nastopila na turneji po Evropi in Ameriki, udeležila pa se bo tudi osmih festivalov. Med drugim bodo nastopili na festivalu Primavera Sound v Barceloni, Summer Sonic na Japonskem in na evropski izdaji festivala Lollapalooza. Preteklo je že kar nekaj let odkar so skupaj stali na odru, nazadnje so namreč skupaj nastopali leta 2012. Oboževalci skupine pa si močno želijo tudi njihovega novega albuma. Čeprav je skupina že pred časom potrdila, da v studiu pripravljajo nov material, pa o novem albumu za zdaj ni govora. Radiohead so do zdaj izdali osem albumov, zadnjega leta 2011. Konec preteklega leta so sicer objavili skladbo z naslovom Spectre, ki so jo pripravili za naslovno pesem novega filma o James Bondu, a so producenti njihovo skladbo zavrnili. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Mladi odmev - Ne jamram, iščem rešitve 2. Spev - Ona diši po pomladi 3. Ansambel Toneta Rusa - Vrni se domov 4. Vikend - Mala 5. Vrisk - Muskontarska bogatija 6. Kvintet do jutra - V naši družbi 7. Toni Sotošek z družino - Je važno srce 8. Zaka' pa ne - Pod poncami 9. Aplavz - Študent 10. Harmonk'n'roll - Mini kikl'ca www.radiovelenje.com mmm 1 j Fl W\\HJ m 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz zelo NA KRATKO NIPKE Hip hoper Nipke predstavlja nov videospot za singl Internet Girl, ki se nahaja na njegovem debitantskem albumu Nipke. Internet Girl je njegova avtorska pesem, ki jo je sproduciral Damjan Jovic, govori pa o spoznavanju potencialnih partnerjev preko spletnih portalov. DAMIR KOVAČIČ & D.A.Z. Damir Kovačic je konec lanskega leta v sodelovanju z Dadijem Dazom in Zvonetom Hranjcem, ki sta ponovno obudila duet D.A.Z., posnel skladbo z naslovom Ona ce biti moja. Zdaj je tu tudi slovenska verzija z naslovom Ona bo moja. V bolj mehke pop ritme jo je preoblekel Alex Volasko. MATJAŽ KUMELJ Pevec in nekdanji tekmovalec šova Znan obraz ima svoj glas Matjaž Kumelj je predstavil svoj prvi video- spot za romantično balado Kemija. Nermin Puškar je napisal glasbo, Trkaj je napisal besedilo, produ-cent pesmi pa je Krešimir Tomec. Vroči videospot je režiral Predrag Perica Raj-čič, v njem pa nastopa tudi postavna Laura Škvorc. MEF IN NOB Drago Mislej Mef in njegov Narodnoosvobodilni bend predstavljajo novo skladbo z naslovom Ukradli so nam mesto. Besedilo je seveda napisal Mef, pri glasbi pa so svoj delček pristavili še Andrea F in ostali člani NOB. Skladba je družbeno angažirana in aktualna. VURBERK 2016 Jubilejni 25. festival naro-dnozabavne glasbe Slovenije VURBERK2016 bo v soboto, 18. junija 2016, na gradu Vurberk. Zaradi velikega zanimanja ansamblov za sodelovanje na tem priljubljenem festivalu bo letos izbor finalistov na javni prireditvi v nedeljo, 15. maja, v Podnanosu. ■ Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 14 14 »»^AS Ondan na Golteh, ko so se družili in se s starimi 'škijami'usekali za prestižno gold--medaljo starodob-n i smučarji, je prvi iz četverice gaber-ških oldijev Franc Šteharnik Old--Štehi na treningu ploznil po tleh... pa se hitro pobral in na tekmi stilsko in po času mnoge »naž-gal«. Bakrena medalja mu je obvisela za vratom, sam, žilav, kot je, pa se je zli-zal brez obklad-kov. ^^ Lojzka Ocepekin Marija Pušnik, zvesti članici škalskega društva Revivas, kise ukvarjata predvsem z drobnim delom izdelovanja cvetja iz krep papirja, prav dobro sodelujeta. Kdaj pa kdaj pa si seveda pogledata pod prste, da ne bi kak cvet preveč izstopal. »Tesno ovijaj, da ne bo prehitro ovenela,« je svetovala Marija. k k Župan Mestne občine Velenje Bojan rr Kon tič: »Že res, da je Iztok Mori direktor občinske uprave, ampak da mi na seji »mulo kuha« zaradi tegale odloka! To pa ne gre. Se bova mora la nujno pogovoriti!« ZANIMIVOSTI 45 tisočakov za smuči Petra Prevca Ne le rekordno število zmag in točk, skakalne smuči Petra Prevca bodo prinesle tudi lepši jutri za več kot sto otrok iz programa Botrstvo. Naš odličen ska- Maratonci tokrat tudi po rudarski jami Zasavje bo letos prvič (in sicer 29. maja) gostilo maratonske tekače. Regija, ki je znana po svoji rudarski dediščini, bo s sloganom »Jame ne damo« postregla s ščepcem adrenalina na 10-, 21-in 42-kilometrski progi, pri čemer bodo morali tekači premagati Zasavje po dolgem in počez, pa tudi po jami. Ker bo torej pol proge potekalo po rudniškem rovu, se bodo morali maratonci opremiti s čeladami in naglavni- Rudarskega maratona se bodo po teku lahko preoblekli in oprhali v rudniški stavbi v Hrastniku, kjer je še vedno kopalnica za rudarje, imenovana vašhava. Tjulenj vsak dan čez cesto po ribo Sammy je tjulenj iz Irske, ki že nekaj let vsak dan trikrat skoči iz morja in se poda na kratko, a nevarno pot čez cesto. Ob vsakem sprehodu obišče restavracijo Pri svetilniku, kjer si privošči ribo. No, s to mu postreže lastnik. Svetovni rekord v neprekinjenem gledanju televizije Pet mladostnikov, starih med 19 in 24 let, je na Dunaju postavilo nov svetovni rekord v neprekinjenem gledanju televizije. Zi- kalec se je namreč odločil, da smuči podari Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje za njihov program Botrstvo. »Te smuči so res super! Zame imajo zelo veliko vrednost,« je povedal Peter, ki je prav s temi smučmi skočil do naslova svetovnega prvaka. Na Valu 202 so tako že prejšnji teden začeli dobrodelno dražbo, ki se je končala, ko so v podjetju Bauhaus ponudili 45 tisoč evrov. »Skrajno nesmiselno se mi zdi, da bi to trofejo skrivali v trezorju, direktorjevi pisarni in podobno. Absolutno jo bomo postavili med ljudi,« je povedal direktor podjetja Samo Kupljen, ki je dodal, da ga je kar malo presenetilo, da so na dražbi res zmagali prav oni. i M. i se sedaj veseli dolgega spanja, Dominik Zeller pa je opazil, da se je velikokrat le težko koncentriral na dogajanje na zaslonu. Robotski dostavljalci pic Ameriška veriga restavracij s hitro prehrano Domino se je odločila, da bo na Novi Zelandiji začela preizkušati robotske dostavljalce pic. »Roboti so predrzni in prikupni in prepričani smo, da bodo nekega dne postali bistveni del Dominove družine,« meni generalni direktor novoze- mi svetilkami. Ko bodo pritekli iz jame, bo tiste, ki se bodo odločili za desetko, čakal še podaljšan ciljni sprint. Tekači 20-kilo-metrske in 42 kilometrov dolge proge pa se bodo podali čez hrib nazaj v Trbovlje; po stari rudniški koloniji skozi Žabjo vas bodo pritekli na Ajnzer in se ponovno spustili v jamo. In po njej tekli spet do Hrastnika. Udeleženci »Manjši obrok mu postrežemo trikrat na dan - ob devetih, enih in štirih. Tudi ko se ura premakne, je točen! Tjulnji po navadi na dan pojedo deset kilogramov rib, mi mu jih damo tri kilograme,« je povedal Alan Hegarty, lastnik restavracije, in pristavil, da je Sammy na valentinovo s seboj pripeljal svojo prijateljico. »Ostala je, očitno ni šlo le za bežno afero,« je še pristavil lastnik restavracije. van Pajkanovic, Dominik Zeller, Nadine Pauser, Johannes Spil-ka in Markus Waldl so kar 92 ur spremljali dogajanje na zaslonu in tako presegli rekord iz Kanade, kjer so v Torontu gledalci pred TV zaslonom vzdržali 91 ur. Da je njihov rekord javen in torej zares vpisan v knjigo rekordov, so v nakupovalnem središču Leiner v centru avstrijske prestolnice tri izložbe preoblikovali v dnevno sobo in televizijo spremljali pred očmi občinstva. Dvajsetletnica Nadine Pauser je rekord označila kot neverjetno izkušnjo in velik izziv: »Občasno je bilo prav noro, kako se je telo odzivalo.« Johannes Spilka je dejal, da je samo srečen, da jim je uspelo porušiti rekord, ter da landske izpostave verige Domino Scott Bush. Postopek se bo začel, ko bodo stranke ob naročilu prejele geslo, s katerim bodo nato na robotu odprle predel s pico. Roboti dostavljalci so torej nekakšni štirikolesniki brez voznika. Imajo vgrajene senzorje za izogibanje oviram, v višino merijo slab meter in delujejo na baterije. V njih je ogrevan predel za do deset pic, s katerim bodo pice dostavljali na območju 20 kilometrov od restavracije. 24. marca 2016 frkanje » Levo & desno « Z lipe na orle Slovenija je bila doslej v znamenju nežne lipe. Zadnji čas živimo v znamenju orlov. Ko bi le na vseh področjih tako uspešno leteli. Tudi pri nas Tudi pri nas smo pripravili več prireditev ob »prazniku« možganov. Nekateri so se ob tem vseeno vprašali, če jih vsi res imajo. Pomota Celjski škof Stanislav Li-povšek, ki se je udeležil slovesnosti ob Jožefo-vem sejmu v Petrovčah, je zbranim »pomembne-žem« ob koncu zaželel vesele božične praznike. Motiti se je človeško. In dokaz, da so tudi duhovniki le ljudje. Osvajajo svet Gorenje osvaja svet. Z našimi skakalci je ime te družbe močno poletelo naokoli. Upajmo, da se bodo tujci tudi v trgovinah spomnili nanje. Ne le na skakalce, na izdelke znamke, ki so na njihovih čeladah. Onesnaževanje Šaleško dolino so že precej očistili, a kot da nad njo prihaja nova vrsta onesnaževanja. Od daleč. Iz Ljubljane. Slaba povezava Nekateri davčni zavezanci opozarjajo na slabo povezavo z Dursom. A te linije že običajno niso dobre. Premalo in preveč Mnogi pri nas še vedno tarnajo, da nimajo. Toda koši za odpadke in »zeleni otoki« so vseeno povsem polni. Tudi stvari, ki tja (še ne ali sploh ne) sodijo. Sneg in voda Z bolj toplim vremenom se bo pozornost z Golt spustila na Velenjsko jezero. Če so včasih zgoraj težave s snegom, voda bo! Zagotavljajo, da čista. Zgled Smučarski skakalci so nam lahko za zgled. Se spuščajo, a vseeno letijo visoko in daleč pristanejo. Skoraj brez padcev. Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 17 17. marca 2016 «»SÜAS INTERVJU 15 Zaleščanski portreti Milan Žvan Povojna delovna akcija je rodila tudi ljubezen med Velenjčanko Almo Drstvenšek in Mariborčanom Milanom Žvanom. Naselila sta se pri njegovih starših v Zgornjih Ho-čah in njuno prvo dete je bila 19. decembra 1951 rojena Alma, drugi pa je v Hočah privekal na svet 1. januarja 1953 Milan. Ljubezen med komercialistom in učiteljico je trajala le do leta 1955, ko se je mamica z otrokoma preselila v Škale, kjer je postala vodja podružnične šole. To, da je bila mama učiteljica, je bilo otrokoma prej v škodo kot v korist, saj je bila do njiju še bolj stroga, čeprav se je izogibala temu, da bi poučevala njuna razreda. Doma sta jih kar pogosto dobila s šibo, pri čemer je moral Milan šibo celo sam prinesti ... Največja prednost, ker je bila mama vodja šole, pa je bila, da je Milan prišel do ključev skladišča, kjer je bila v kartonskih sodih ameriška UNRA pomoč - mleko v prahu, sladkor, sir in tudi športni rekviziti. Nekoč je Milan s prijateljem iz skladišča vzel zračno puško in eden od metkov je prav nerodno pristal v nogi gospe Špehove. Takrat je doma šiba še posebej glasno zapela. V Ška-lah je bilo prav lepo, otrokom so bili največji vzorniki nekoliko starejša brata Silovškek (Zdenko in Jože), in Branko Mravljak - Ič, ki so fante med drugim naučili tudi streljanja s karbidom. Tudi s športom so se že začeli ukvarjati, od med dvema ognjema do smučanja. Poseben družabni dogodek pa je bilo gledanje televizije, ki so jo imeli v Škalah takrat le Pušniki in Silovški. V stolpič ob Paki, na Prešernovo 7 v Velenju, so se preselili leta 1965, brez maminega prijatelja zdravnika Ota Titana, ki je z njimi živel v Škalah. Na osnovni šoli Gustava Šiliha so ga dali v razred vo-začevin ker je bil odličen učenec in je rad pomagal sošolcem pri nalogah in učenju, je imel vedno polno podeželskih dobrot. Ko je nekoč bolj v šali vprašal profesorja Kugoniča, če bi jedel nešplje, je dobil takšno brco v zadnjico, da je poletel čez pol razreda. Začel se je ukvarjati z rokometom in vsako leto šel tudi na smučarski tečaj na Paški Kozjak, kjer so mularijo učili Rudi Ževart, Nac Šalej, Franček Cesar. Športa je bilo vedno več, a ga je mama hotela še glasbeno izobraziti, pa nekako ni šlo niti s harmoniko niti s klarinetom. Navdušeno je zbral pet, šest albumov znamk, za izpolnjen album Živo-tinjsko carstvo pa je iz tovarne dobil zajeten zavoj sladkarij, Navdušil se je tudi nad taborništvom. V zadnjih letih osnovne šole je bil ves čas zaljubljen v vzvišeno Vrbičevo Bredo, ki pa tega ni vedela ali pa ni želela vedeti. Iz šolske kuhinje je Milan vsak dan nosil kosilo staremu atu Dr-stvenšku, ki je živel v skromni hišici nad velenjskim Sončnim parkom. Stari ata je imel krave in konja, in Žvanovi so pri njem prebili veliko časa, seveda tudi med počitnicami. V soseščini se je spoprijateljil s Slavkom Koreničem in Bla-tnikovima Otijem, tudis Francem, ki pa je bil že nekaj »več«, saj je bil uspešen kotalkar. Gimnazijska leta sta zaznamovala predvsem dva profesorja: matematik Martin Budna in telovadnik Vlado Pocajt. V gimnaziji se je, za razliko od osnovne šole, moral celo malo učiti, odličnjak sicer ni bil več, a težav ni bilo in je bilo dovolj časa tudi za šport, plese v Mladinskem klubu in na šoli Gustava Ši-liha. Takrat sta bila najboljša prijatelja z Borisom Močilnikom Čili-jem in Ivom Kovšetom. Pogosto so hodili k slaščičarju Breškotu na ša-mrole. Na gimnazijski smučanji v drugem ali tretjem letniku v Mežici se je pridni Milanček prvič napil. V ljubezni se je dogajalo nekaj več kot v osnovni šoli, z Zrničevo Marico sta bila nekakšen par, hodila v kino, se držala za roke. Kmalu po maturantskem plesu pa se je Marica odločila za Čilija in se z njim kasneje tudi poročila. Po vseh športnih aktivnostih v osnovni in srednji šoli je bila leta 1971 odločitev za študij na DIF--u, današnji Fakulteti za šport, lahka. Isti čas so šli tja tudi Velenjčani Rajmund Valcl, Veljko Vlahovič in Stane Lešnik, tam pa sta že študirala Dušan in Sine de Costa. Prvo leto je Milan stanoval v domu Fakultete za sociolgijo, politologijo in novinarstvo, kjer je prijateljeval z velenjsko rojakinjo Boženo Šramel in ta zveza je trajala kakšna tri leta. V drugem letniku je dobil mrzlo sobo v Akademskem kolegiju, čez leto dni pa se je selil v sobo v apartmaju v domu na Ilirski cesti, kjer so bili večinoma medicinci. Ker so bili stanovalci med sabo sprti, so ga izbrali za predsednika doma. Tako je sekira obtičala v medu. Kot predsednik, izvoliti se je potem dal še nekajkrat do odhoda iz doma ob koncu študija, je imel sobo zastonj in sladko moč odločanja, kdo se lahko v dom naseli. Kmalu je močno zraslo število difovcev in upadlo število medicincev. Šlo mu je dobro - nekaj denarja je imel ves čas od očeta, imel je štipendijo, vsa leta pa je bil tudi honorarni inkasant elektrike, učil je smučanje in za 'rent a car' vozil avtomobile. Med tem časom je pridno študiral, ob smučanju so ga privlačili tudi drugi športi. S prijatelji so v Velenju ustanovili Študentski košarkarski klub in to je bil tudi njegov edini tekmovalni šport. Sicer pa se je v Velenje vračal ves čas študija, diplomiral je 1. aprila 1977 med prvimi v generaciji in se zaposlil na Rudarskem šolskem centru Velenje. Novembra 1977 so ga poslali služit vojsko k artileriji v Makedonijo. Titov Veles, Tetovo, pa za tri mesece učenje vojske smučanja na Popovi Šapki, pa poučevanje vojakov merjenja s topom, pa letne in zimske armijske in vsearmijske igre. Dobrih deset mesecev vojaščine ga je utrdilo, bila je dobra izkušnja, čeprav se je že tedaj dalo čutiti napetosti med vojaki različnih narodnosti. Na RŠC mu je bilo lepo, postal je tudi smučarski trener v velenj- skem klubu in v istem času tudi trener Rastka Laha na mednarodnih smučarskih tekmovanjih invalidov. Naključje je hotelo, da je na difu znani profesor Krešimir Petrovič potreboval asistenta. Tako je šel fant po enem letu službovanja spet v Ljubljano za asistenta in na tretjo stopnjo študija k Petroviču; že leta 1979 je bil vodja jugoslovanske ženske smučarske reprezentance za evropski pokal, bil je vodja izjemno uspešne pionirske reprezentance, še posebej se je posvečal Roku Petroviču. Vodil je tudi slovensko de-monstratorsko vrsto, testno ekipo Elana. Leta 1985 je magistriral, štiri leta kasneje pa tudi doktoriral. S kolegi je doslej izdal nekaj uspešnih učbenikov smučanja in znaten obseg znanstvenoraziskovalnih prispevkov z različnih področij športa v mednarodnih časopisih. S profesorjem Petrovičem, ki je bil sicer izredno zahteven strokovnjak, sta navezala in ohranila prav poseben odnos vse do njegove smrti. Ko je leta 1980 Petrovič postal dekan Fakultete za šport, je Milan postal prodekan, ko je Petrovič odšel, je bil dr. Žvan še en mandat prodekan, potem pa se je leta 2007 zavihtel na dekanski stolček, ki so mu ga leta 2015 naklonili še za tretji mandat. Prizadeva si, da bi imela njegova Fakulteta enako veljavo kot vse ostale, da omogoča dobre pogoje študentom in profesorjem, med katerimi so trenutno poleg njega kar trije Šalečani: Oto Kugovnik, Borut Pistotnik in Zoran Jarnovič. In da pridobiva dodatna sredstva, saj država ne omogoča vsega. Morda mu lahko pri tem pomaga tudi prijateljevanje z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem, ki je rojen natanko istega dne in leta kot Milan. Potem ko sta se z Boženo razšla, se je predal radostim udobnega in živahnega življenja na Ilirski cesti ter na številnih smučarskih poteh. Tako se je tudi zgodilo, da je 23. novembra 1976 postal očka Dominika, ki ga je rodila kratkotrajna avantura z Avstrijko Bruni. Takrat še ni bil čas za trajno zvezo, ki se je zgodila šele tri leta kasneje, ko se je zbližal z medicinko, Raven-čanko Bojano Dobovišek. Poročila sta se 23. julija 1979, nekaj mesecev pozneje, pa se jima je 22. januarja 1980 pridružil še sin Miha. Z družino so imeli redne dopuste na morju, zelo veliko pa so bili v Velenju in na Ravnah. Oba zakonca sta bila sposobna in uspešna, oba sta se veliko posvečala službi, oba veliko potovala - ter se leta 1996 tudi razšla. Miha, ki je končal pravo, je z družino očetov prvi sosed na Mesarski ulici, točno na sredini med Fakulteto in centrom mesta. Triletna Ava in petnajstmesečni Jon sta razlog, da se šestdesetletni možak plazi po tleh in dela prevale. Po ločitvi Milan seveda ni ostal zakrknjen samec, zdaj že kakšnih pet let živi z Nino, ki je tudi športnica. Še vedno pogosto hodi v Velenje, najraje k sestri Almi, ki živi na Drstvenškovi zemlji, rad se sreča s prijatelji Veljkom Vlahovičem, Pavlom Harlodom, Ocem Žohar-jem, Janezom Živkom, Rastkom Lahom . Njegovi načrti so povezani predvsem s fakulteto, preostanek časa pa bo namenjen vnukom, ljubezni in skrbi za kondicijo, saj mora biti kot dekan zgled študentom in profesorjem . Šele ko bo v pokoju, si bo privoščil še prijaznega psa . ■ Vlado Vrbič Za muziko je vedno posluh Vadbeni prostori, studio, odri, občinstvo - Z vsem tem je za šaleške glasbenike dobro poskrbljeno, zato tudi ustvarjajo veliko Tina Felicijan Zgodovina glasbe v Šaleški dolini je napisala številne raznolike zgodbe. Veliko se jih je že končalo, ene so bolj, druge manj znane, zvenijo v praktično vseh žanrih in imajo poslušalce, ki se radi zberejo pod katerim od mnogih odrov. »Mislim, da je Velenje že od nekdaj mesto, ki to. »Prijavijo se lahko s spletnim obrazcem na strani Mladinskega centra pod zavihkom dejavnosti. Povpraševanja je veliko, žal pa niso vsi prostori primerni za vse glasbenike - eni so večji, drugi manjši. Potreba po dodatnih prostorih obstaja ves čas, a jih trenutno ni. Smo pa dogovorjeni z občino, da bomo o dodatnih prostorih razmislili, ko se bo po- nikov, prepoznaven velenjskih ustvarjalec hip-hopa Mrigo. Hiša bendov je postala tudi neke vrste prostor sodela, produkcija pa se kaže na več področjih: nastalo je veliko glasbenih projektov v hiši, marsikateri uporabniki zdaj ustvarjajo in nastopajo skupaj ter si med seboj pomagajo. Tako sta na lanskem festivalu Ku-nigunda Mrigo in Ghet nastopi- je prijazno glasbi. Imamo močno zgodovino glasbenega delovanja. Navsezadnje imamo glasbeno šolo, ki je zelo razvita in uspešna,« je začel eden najbolj aktivnih glasbenih ustvarjalcev in pobudnik natečaja za mlade in neuveljavljene bende Botečaj, ki pravkar poteka, Matej Voglar. »Imamo hišo bendov, kar je vsaj za Slovenijo redek primer, da je celo občina podprla tak prostor. Klub eMCe plac odpira vrata vsem domačim artistom. Imamo studio, v katerem lahko snemajo in gre domačim artistom zelo na roko. Imamo ekipo, ki je sposobna posneti videospot,« je utemeljil, zakaj je po njegovem šaleško okolje zelo naklonjeno glasbenemu ustvarjanju. »Pri nas glasbeniki res morajo imeti le željo in motivacijo. Trudimo se, da mladim pomagamo tako, kot je v naši moči, da lahko čim lažje ustvarjajo in iščejo svoje poslanstvo v glasbi,« je prepričan vodja glasbenega programa kluba eM-Ce plac in festivala Kunigunda. Ustvarjalno gnezdo za 60 glasbenikov Enajst vadbenih prostorov pod isto streho se je odprlo na pobudo mladih velenjskih glasbenikov, ki niso imeli prostora za glasbeno ustvarjanje. Svojo potrebo so predstavili občinski upravi, ta pa je hišo na Starem trgu 1 predala v upravljanje Mladinskemu centru Velenje. »Hišo smo preuredili, zvočno izolirali prostore in vso hišo, da ven ni slišati hrupa, vzpostavili smo sistem tehničnega varovanja, pravila uporabe in jo odprli maja leta 2014,« je povedal Dimitrij Amon iz MCV. Ravno te dni skupina glasbenikov, ki se je sama ponudila, da si uredi kotiček v kleti, pripravlja še en prostor za vajo. Tako bo v Hiši bendov ustvarjalo 15 glasbenih skupin, skupaj okrog 60 glasbenikov. V čakalni vrsti je trenutno pet bendov, čakalna doba pa je kakšno le- javilo kaj primernega,« pravi. Mesečna članarina za vsakega uporabnika Hiše bendov je pet evrov. Vsota ne pokrije niti osnovnih stroškov elektrike, komunalnih storitev, odvoza smeti, a je namen hiše spodbu- la z bendom, »kar za raperje ni ravno pogosto v praksi. Izpadlo pa je odlično. Pogosto smo se srečevali v Hiši bendov, potem pa je David Slatinek omenil, da bi lahko kaj naredili skupaj. Meni se je to seveda zdelo super, saj > »Do sedaj se je v Hiši bendov izmenjalo 19 bendov in samostojnih glasbenikov. Ker glasbeno ustvarjanje ne pozna meja, v hiši niso samo mladi in domačini. So tudi Šoštanjčani, Zgornjesavinjčani in starejši glasbeniki.« Dimitrij Amon janje ustvarjalnosti, zato MCV prispevka ne namerava povišati. Bo pa bolj strog pri drugih obveznostih uporabnikov. Ti namreč sami skrbijo za hišo in vsak teden drug bend počisti skupne prostore. »Če bend ne plačuje redno, ne čisti, je neaktiven, kar je največji prekršek, se v hiši za- > »Če kdo misli, da nima priložnosti, da se predstavi v eMCe placu, naj pristopi, poišče mene ali Janka Urbanca, pa se bomo pogovorili.« Matej Voglar držuje ponoči, notri kadi, uživa alkohol, potem dobi rumeni karton. Drugi karton pomeni izključitev,« pojasnjuje Dimitrij. Pred kratkim so pokazali štiri kartone, pred časom pa so štiri skupine že morale zapustiti hišo, ker niso spoštovale pravil. Sicer je vzdušje v hiši dobro. Glasbeniki lahko ustvarjajo od jutra do desete ure zvečer. »Stvari tečejo, tam smo vedno vsi razpoloženi, ker delamo, kar nas veseli,« je povedal eden od uporab- je Slatinek znan kot mojster ali -kot mi radi rečemo - norec bob-nanja. Ko smo našli čas, smo se začeli dobivati in ugotovili, da stvar deluje. Sodelujem tudi z društvom Cogo, čeprav bolj v tehničnem smislu. Ker smo sosedi, mi Antonio in Josip Križnič pomagata pri miksanju posnetkov in podobnem.« Tako Hiša bendov spodbuja soustvarjanje glasbe in vnaša svežino v žanre. Nastala glasba pa najde prostor na katerem od festivalov, koncertnih ciklov in programov tako na mladinski kot na drugi kulturni sceni v dolini. Po oceni Mateja Voglarja, ki dolga leta spremlja tako lokalno kot slovensko in svetovno glasbo, so raperji že nekaj časa najbolj uspešni na šaleški glasbeni sceni in prepoznavni tudi drugje. »Nikoli nam ni manjkalo metal-skih bendov. Nekdaj je bil to Ka-oz, zdaj pa so Chaotic Bullets kot nasledniki Interceptor, pa Carnifliate.« Med elektroničarji je še vedno najbolj dejaven Stane Špegel, največ pa nastopa DJ Brlee. Trenutno je mladih bendov bolj malo. Veliko pa je neuveljavljenih. »Veliko je razpadanja, preoblikovanja, ponovnega združevanja, novi bendi pa v zadnjih letih niti ne nastajajo.« Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 16 16 BISERI «»^AS 24. marca 2016 BISERI maturantskega plesa 2016 *_ Kdo bo pa letos biser? Strokovna komisija je ponovno opazovala maturantke in maturante in izpostavila 18 najbolj izvirnih, zanimivih in drugačnih toalet Več mesecev plesnih vaj, brskanja po butikih, krojenja oblek, preizkušanja različnih pričesk, obiskovanja solarijev, navajanja na ozke čevlje in visoke pete se je minuli konec tedna obrestovalo. Skoraj tristo mladenk in mladcev, ki letos zaključujejo srednješolsko izobraževanje na Šolskem centru Velenje, se je zavrtelo na maturantskem plesu. Še preden so na plesišču zažareli v polnem sijaju, skoraj vsi pari usklajeni od glave do pet, smo jih povabili na fotografiranje za predizbor naše pete akcije Biseri maturantskega plesa. Medtem ko so se fantje večinoma držali klasičnih oblek s kravatami ali metuljčki, so si dekleta nadela dolge obleke, ki jih so jih poudarile čipke ali kristalčki. Zato je komisija modnih kreatork Petre Meh in Jelene Stevan-čevic, vizažistke Mirele Muminovic, Nine Višič in novinarke Tine Felicijan imela veliko dela, da je med njimi našla nekaj modno in stilsko posebej zanimivih in izstopajočih. Nato sta jih fotografa Žiga Kolšek in Bekim Lutolli ujela v kar najboljši luči. > Svoj glas lahko oddate s kuponom, ki ga izpolnite in pošljite na naše uredništvo (Naš čas d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom »Maturantski biseri 2016«) do torka, 29. marca, do 10. ure. 1. Anika Anja Krenker 2. Edvin Babajic 3. Dominika Češek 4. Lovro Habe 5. Maja Remic 6. Marko Vuzem 7. Monika Aberšek 8. Miha Slavič 9. Nikolina Babic 10. Nik Gorenjak 11. Nuša Ferk 12. Niko Čajic 13.Sara Rednak 14. Tilen Lipnik 15. Tjaša Pečečnik 16. Vid Stropnik 17. Valentina Delic 18. Gašper Svitlica Izbrali smo torej devet maturantk in devet maturantov, ki so bili najbolj všeč nam, zdaj pa vam prepuščamo glasovanje za tisto ali tistega, ki je najbolj všeč vam. V naslednji številki Našega časa bomo namreč objavili fotografije devetih izbrancev, za katere bose glasovali do torka, 5. aprila, zadnji glasovalni krog pa bo tekel do 12. aprila. Bisera letošnjega maturantskega plesa bomo razglasili v četrtek, 14. aprila, ob 18. uri v Vili Bianci, ko bomo izbranca, pa tudi vse ostale sodelujoče, nagradili. Poklone pa boste prejeli tudi tisti glasovalci, ki boste imeli pri žrebu nekoli- ko več sreče. Vsak teden bomo namreč izžrebali tri glasovalne kupone in bralce nagradili s praktičnimi nagradami pokrovitelja. Tokrat bo to trgovina Diva - točeni parfumi (Nakupovalni center Velenje, pri vhodu v kletno etažo - www.art-au-rum.si) 5. Biseri maturantskega plesa V četrtek, 14. aprila, ob 18. uri, pripravljamo v Vili Bianci slovesnost, na kateri bomo razglasili bisera maturantskega plesa 2016. Vljudno vabljeni! ■ 24. marca 2016 uaWAS BISERI maturantskega plesa 2016 ii-* i a:*. m \ 13 KUPON št. 1 Glasujem za:_ Ime, priimek in naslov: Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2016«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade. Modni kreatorki Jelena Stevančevic, in Petra Meh, vizažistka Mirela Muminovic, Nina Višič in novinarka Tina Felicijan. Fotografa: Žiga Kolšek in Bekim Lutolli VDLDNTE SOLSKI CENTER VELENJE PC PRD »«WAS '7"l/## VELENJE www.nascas.com | www.radiovelenje.com 03 898 17 50 Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 18 18 NAS! KRAJI IN LJUDJE 24. marca 2016 Poudarek varnemu in zdravemu delu Članice in člani DKRO, ki so obiskali podjetje KLS na Ljubnem. Tokratno skupščino Društva za kakovost in varstvo okolja Velenje (DKRO) so 17. marca organizirali v Zgornji Savinjski dolini. Pred njihovim sestankom so del članstva prijazno sprejeli v ljubenskem podjetju KLS, specializiranem proizvajalcu za avtomobilsko industrijo. Podjetje jim je v prvi vrsti z vidika kakovosti predstavil Bogomir Strašek, direktor družbe, katere glavni prodajni artikel so zobati obroči za vztrajnike motorjev. Poudaril je pomen osredotočenosti na enega oziroma manjše število proizvodov, nujo po visoki kakovosti ter spoštljivih medčloveških odnosih tako znotraj podjetja kot med vsemi drugimi, ki s podjetjem sodelujejo. Na naštetih področjih je KLS gotovo odličen primer dobre prakse. Po obisku so organizirali skupščino - občni zbor - pregledali rezultate dela in zastavili cilje za 2016. Osre- dnji dogodek bo letna konferenca, ki bo tokrat usmerjena v varno in zdravo delo, seveda bodo nadaljevali tudi usposabljanja iz kakovosti in varstva okolja. Povabilu na občni zbor so se odzvali tudi predstavniki društev vzdrževalcev in varnostnih inženirjev iz Velenja, s katerimi so že doslej dobro delali, v letu 2016 pa računajo na še tesnejše sodelovanje. Vedno v akciji Tisti, ki pogosteje stopajo po cesti v Logu oziroma proti Hudemu potoku v občini Šmartno ob Paki, lahko srečajo visokega, vitkega sivolasega moža, za katerega nekateri njegovi sokraja-ni pravijo, da je vedno v akciji. »Tja do 9. ure dopoldan pa res,« pravi 75-letni Frančišek Berdnik in doda, da si vsak dan po 40 minutni telovadbi »privošči« še dva do tri kilometre dolg sprehod na omenjeni relaciji. Prizna tudi, da sodi v skupino upokojencev, ki pozdravljajo z: »Nimam časa!« »Se pa počasi oddaljujem od tega, kar sem počel vrsto let - od delovanja pri razvoju lokalnega okolja ter zavzetega dela v društvih. Več časa sedaj namenjam konjičkom, kot so urejanje vrta, vinogradništvo, sadjarstvo ...,« je še povedal lanski dobitnik najvišjega priznanja Občine Šmartno ob Paki. Zanj je bil grb občine presenečenje. Ni ga pričakoval, ga je bil pa vesel, saj so ga zanj predlagali ljudje, ki so opazili njegovo delo. To je bilo v zadnjih letih najbolj opazno na političnem področju. Kot član stranke SDS je bil tri mandate občinski svetnik. Na sejah se je pogosto oglašal in verjame, da so bile njegove pobude ter predlogi konstruktivni ter so pripomogli k razvoju občine. Ponosen je na zavidanja vreden razvoj območja ob spodnjem toku reke Pake v zadnjih 20 letih. »Močno sem bil vpet v izgradnjo telefonije in nato vračanja preveč vplačanega denarja za priključke, zavzemal sem se za posodobitev infrastrukture, izgradnjo kanalizacije, ureditev vo-dooskrbe. V prejšnjih letih smo veliko delali udarniško. Če bi še danes bili ljudje pripravljeni delati tako, sem prepričan, da bi naše okolje doseglo še večji razvoj.« Več, dodaja, je pričakoval od javnega zavoda Mladinski center, ki po njegovem mne- nju preveč obremenjuje občinski proračun. Upal je, da bodo uspeli v prvih letih delovanja občine glede načrtovane izgradnje obvoznice, s katero bi uredili promet skozi središče Šmartnega ob Paki. Sedaj si želi, da bi zgradili vrtec pri tamkajšnji osnovni šoli, županu pa polaga na dušo čimprejšnjo izpeljavo postopka za odpis zasebnih parcel, po katerih potekajo občinske ceste. »Sem odločen zagovor- kšnih občin, kot je naša. S centralizacijo nimamo dobrih izkušenj in to bi pomenilo konec podeželja, ki je danes glavni ra-zvojnik.« Tako kot lokalno skupnost je dejavnost v društvih bogatila njega samega. Sledi njegovega dela je moč najti v šmarškem društvu upokojencev in vinogradnikov, v ZŠAM Šmartno ob Paki, sploh pa v nogometnem klubu. Že od malih nog je bil predan nogometu - najprej kot igralec, nato kot društveni funkcionar. V letih 1972-1979 je bil njegov predsednik. Njegovi spomini na to, koliko truda so takrat vložili v izgradnjo nogometnega igrišča, so... »Današnji položaj nogometnega kluba ni zavidljiv. Težave se vlečejo iz obdobja njegovega sodelovanja v prvi slovenski ligi. Takratne odločitve nisem podpiral, ker sem se zavedal, kaj to pomeni. V zakonih piše marsikaj, a praksa je drugačna. Ljudje precenjujejo svoje zmožnosti. Nekateri se, ko vidijo, da so prišli do meje, znajo ustaviti, drugi gredo kljub temu še vedno čeznjo. Zato pa so tudi socialne stiske večje, kot bi smele biti. Klub ni prvič v krizi, iz katere se je vedno pobral. Verjamem, da se bo tudi tokrat.« Še bi lahko na srečanju razpravljala o tem in onem, a ga je preganjal čas. Čakali so ga v Žalcu. Čeprav je v zadnjem času manj dejaven, kot je bil, je človek, ki zaradi izkušenj rad pomaga in deli nasvete. Predvsem pa ostaja človek, ki verjame v svojo lokalno skupnost in domovino. Frizerski studio M Maja Jeseničnik s.p. m 041 420 557 Na NOVI lokaciji v Šoštanju -Trg Bratov Mravljak 16 Vse frizerske storitve na enem mestu. 20 % velikonočni popust. m Podjetniške ideje bodo predstavili vlagateljem V velenjskem podjetniškem inkubatorju je bilo zadnjih šest tednov zelo živahno. Štirinajst ekip je brusilo svoje podjetniške ideje z intenzivnim programom za stand up ekipe. Aktivnosti so bile usmerjene tako, da bi pospešili razvoj od podjetniške ideje do konkretnega tržno zanimive- ga produkta in mladim seveda tudi pomagali, kako priti z njim čim prej na trg. Prejšnji petek so vse ekipe že predstavile svoje ideje. Izmed njih so jih izbrali šest. Povezali so se tudi s potencialnimi investitorji in jutri, 25. marca, ob 18. uri bodo imele te ekipe v Podjetniškem centru možnost prepričati potencialne investitorje, da vložijo v njihov projekt. Predstavitve bodo javne in nanje ste vabljeni tudi vi. Morda vas navdušijo, da se priključite naslednjemu podjetniškemu trampolinu, tako so namreč poimenovali to izobraževanje. Nagrajeni na natečaju Mesto v malem Zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane je letos v okviru projekta Muzej v malem odprl natečaj Mesto v malem, ki je bil posvečen slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku. Makete stavb, izdelane po njegovem navdihu, so v izbor poslale družine in skupine (osnovne šole in vrtci) iz vse Slovenije. 'Najbolj kul razstavico' so postavili otroci OŠ Valentina Vodnika, slavili pa so tudi otroci iz Velenja. Skupina otrok, ki obiskuje delavnice Mladi popotnik, je dobila posebno nagrado za kreativnost. Od 6 do 12 let stari otroci pod vodstvom krajinske arhi- Pri izdelavi nagrajene makete so sodelovali Matija in Urban Maretič, Oskar Žerak Urbanc, Eva Sevčnikar, Ula Aurelija Gams, Urban Sušec in Leon Pritržnik. tektke Tine Zaponšek in zgodovinarke One Čepaityte Gams so izdelali maketo Muzeja naravnih skrivnosti. Otroci so namreč ugotovili, da v Velenju manjka muzej naravne zgodovine - imamo mastodonta, minerale, premog . Nadvse zanimiv predlog! Vse prispele makete bodo do 13. maja na ogled v Plečnikovi hiši v Ljubljani. ■ Ona Č. Gams ■ mz ■ ■ Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 13 24. marca 2016 ""^ilS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 19 'Zamenjal se je le celofan' Pisateljica, raziskovalka preteklosti in opazovalka sedanjosti Milena Miklavčič ugotavlja, da se odnos do intime skozi čas ni bistveno spremenil Tina Felicijan Avtorica knjige 'Ogenj, rit in kače niso za igrače' je obiskovalce predavanja na Velenjskem gradu vprašala, kaj bi morali vprašati naše starše, pa jih nismo. Raziskuje namreč intimne teme, ki marsikomu kljub temu, da jih ima javni diskurz polna usta, še vedno ne gredo rade z jezika. Starokopitnost Odnos do intimnosti se je 'skozi zgodovino navzven' precej spremenil, pravi Miklavčičeva. »Znotraj naših domov in v naših dušah pa bolj malo, saj smo Slovenci izrazito tradicionalni, lahko rečem starokopitni, patriarhalni. Imamo ogromno predsodkov, podedovanih od prednikov, ki smo jih polni še danes.« Ugotavlja, da imajo mladi zelo podobne razloge za strahove, nesporazume, težave in bolečino kot njihove mame in prababice, le da se je danes celofan zamenjal. »Nekoč je bilo morda to, da je mož pretepal ženo, pogojeno s tem, da je bila to njegova pravica. Danes pa možje pretepajo žene zaradi pijače, mamil ali takih in drugačnih tudi podedovanih razlogov, ker mislijo, da lahko to počnejo.« Spolnost smo banalizirali Če so ženske včasih skrivale telesa pod dolgimi krili in je bilo izražanje naklonjenosti med moškim in žensko v javnosti nezaželeno, nas danes podobe golih mu, da nam je vse na dosegu roke, da je užitek tisti edini, ki kaj velja, pozabljamo, da je v ljubezni tako, da je prvi pogovor, potem so zunanji stiki, dotiki, objemi, šele na koncu pride predaja dveh teles. Spolnost smo dejan- ke spravile h kruhu. Žal pa današnji mladi večinoma nimajo nobenega cilja.« Podobno je z drugimi intimnimi temami. »Intimnost je danes na dosegu roke, zato je, kot vsake druge take stvari, ne cenimo teles in erotične konotacije spremljajo povsod in nam prodajajo izdelke, življenjski slog, osebnost. »Spolnost se je prostituira-la,« pravi predavateljica. »O njej pa se zelo neradi pogovarjamo tako v šolah kot doma. Pa vendar je pornografija prisotna na vsakem koraku, vsak otrok ima dostop do nje. Ker smo kot potrošniška družba naravnani k te- sko banalizirali in mladi pri petnajstih doživljajo vse tisto, kar so njihove babice morda v petdesetih letih svojega življenja ali pa tudi ne. In potem, ko pride čas, so ravno tako prazni, kot so bile njihove babice. V tem je tragedija - ta praznina, ki jo nosimo v sebi. Babice so imele vsaj nek cilj. Morda, da bodo v življenju kupile neko njivo, da bodo otro- in ne spoštujemo, malo mar nam je zanjo,« je še povedala Milena Miklavčič. Medtem ko si domišljamo, da denimo z izjavami na družbenih omrežjih, na katerih čustva izražamo s poenostavljenimi ikonami, odprto govorimo o sebi in se razkrivamo bližnjim in družbi nasploh, se o svoji intimi ne znamo iskreno pogovarjati. a Peli, plesali in igrali so mamicam V nedeljo, 13. marca, je TD Skorno v domu KS Skorno--Florjan pripravilo družinsko praznovanje ob prazniku žena ter prazniku mučenikov. S pestrim programom, v katerem so tako otroci kot odrasli peli, plesali in igrali, je to nedeljsko popoldne dobilo poseben čar. Več kot 30 nastopajočih je s svojimi točkami poskrbelo za veliko dobre volje in smeha. Nastopajoči so več kot mesec dni pridno vadili. Vsaka beseda, vsako dejanje, ki so ga nastopajoči pokazali na odru, je bila hkrati velika zahvala za vse starše in ostale pri- sotne. Za njihov trud in brezpogojno ljubezen, ki jo dajejo, ne samo svojim otrokom, ampak vsem krajanom Skorna. Po programu je sledila tudi pogostitev vseh gostov z žlahtno kapljico in pecivom, ki so ga pripravile pri- dne članice turističnega društva. Vse žene pa so iz otroških rok v dar dobile tudi vrtnico, simbol ljubezni in življenja. a Jasmina Stropnik Lepoje biti Jože Da bi spodbudili ponovno poimenovanje slovenskih mlado-rojencev po nekdaj kredibilnem moškem imenu Jože, so si pri Društvu Revivas v Škalah omislili dobro zasnovan projekt na to temo. Na jožefovo so 19. marca popoldne v njihovo krajevno dvorano povabili lepo število »izžrebanih« Jožic in Jožetovter jim z odra častno izrekli voščilo. Ob sprejemu so prejeli lectovo spominsko darilce, vzpostavili natančen imenik ter jim kasneje pojasnili dober namen tega, letos že drugega srečanja. Da bi bilo vzdušje na kratko praznovanje originalno »Jožetovo«, sta na odru izvedla krajši program »strašna« Jožeta, Krajnc in Robida. Revivasova šefica Vera Pogačar, duša vseh škalskih projektov, pa je najstarejše in najmlajše še dodatno razveseli- la. Na oder je povabila najstarejša 82-letnika Jožico Jakob ter Jožeta Pogačarja (oba roj. 1934) in Jožico Brešar (1960) ter najmlajšega, komaj šestletnega Jožefa Klinca (2010) ter jih simbolično nagradila. Od skupine Jo-žetov, ki jih je okrog 15 let pred tem enkrat letno neformalno sklical na »ta posvečeni dan« Jože Zupančič, dr., pa so simbolično spominsko majico dobili v dar Škalčan Jože Kaudik in oba »z(e)loglasna« Jožeta izpod Gore Oljke. Vsi so si »pražnje« majice oblekli pred občinstvom, saj je bil na njih zapisan slogan (tu podpisanega) avtorja Jožeta Miklavca Lepo je biti Jože! Zadnje dejanje skupinskega jožefovanja pa se je nadaljevalo in za letos končalo v nekem znanem lokalu Pod Lubelo. a Jože Miklavc Štirideset let Podlasice Člani Šaleškega jamarskega kluba iz Topolšice opravijo na leto v povprečju 150 aktivnosti - Poleg odkrivanja novih tudi raziskovanje že znanih jam večjih razsežnosti Tatjana Podgoršek Topolšica, 19. marca - Jamarska zveza Slovenije združuje 45 jamarskih klubov. Med njimi je tudi Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica, za katerega je letos jubilejno leto. 40-letnico delovanja so člani kluba zaznamovali s svečanostjo v hotelu Vesna v Topolšici. Ob tej priložnosti je Jamarska zveza Slovenije podelila svoja priznanja, znake in plaketo z zlatim znakom, topolški jamarski klub pa je dvema svoji- Predsednik kluba Maksimiljan Petrič ma članoma podelil naziv častni član. Prejela sta ga Mirko Močnik ter Rudi Pergovnik. Ponosni na prehojeno pot Po besedah predsednika Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica Maksimiljana Petriča so lahko ponosni na prehojeno pot, saj na njej kljub vzponom in padcem ne manjka jamarskih dosežkov, velikih raziskovalnih akcij, od Zadnikove-ga brezna, izvira Ljubije, Brezna dveh lobanj, do Rotovnikove, Ci-glarjeve jame ... Kar 30 jam je na območju občine Šoštanj, večino jih je registrirala Podlasica, največ raziskovalnega dela pa so člani kluba opravili na območju Dleskovške planote. Poleg raziskovanja (samo lani so dokumentirali sedem novih jam) namenjajo pozornost treningom in usposabljanju novih članov. Ker imajo v klubu dva operativna jamarska reševalca, organizirajo usposabljanje in izobraževanje za reševanje iz jam, se udeležujejo mednarodnih vaj, srečanj, navezujejo stike z drugimi jamarskimi klubi doma in v tujini, organizirajo razna predavanja, predstavljajo svojo dejavnost v domačem okolju, na prireditvah ... »V povprečju izvedemo na leto 150 akcij.« Glede na to, da so sestavni del sistema zaščite in reševanja, bi pričakovali večjo finančno pomoč od države. Tako pa jim najbolj stojita ob strani Občina Šoštanj in Krajevna skupnost To-polšica. »Vse ostalo moramo financirati sami. Toda čas, trud, denar - vse se obrestuje, ko najdeš kakšno lepo kapniško jamo.« Poleg novih tudi raziskovanje že znanih jam Za prihodnje so si zadali, pravi Maksimiljan Petrič, pogumne načrte, da jim tudi v prihodnjih letih dela ne bo zmanjkalo. Poleg novih bodo raziskovali tudi že znane jame, ki obetajo večje razsežnosti, želijo povečati število članov, okrepiti sodelovanje s sosednjimi jamarskimi klubi. Z negovanjem prijateljskih vezi in kolegialnostjo v klubu in med klubi želijo uresničevati poslanstvo jamarjev - to je varovanje, ohranjanje, raziskovanje in dokumentiranje jam, varstvo narave in voda ter o tem osveščati širšo javnost. Rekli so > Slavko Hostnik: »Predsednik Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topol-šica sem bil 20 let. Cilji delovanja kluba so enaki kot pred 40 leti, oprema je boljša, glede članstva pa - ostajamo entuziasti, polni energije. Sicer nas je manj, v tem trenutku nas je 25, a je med nami manj »podpornih«. V zadnjem času med drugim namenjamo več pozornosti varovanju jam, okolja . Menim, da svoje poslanstvo dobro opravljamo. Optimizem me navdaja ob dejstvu, da klub uspešno vodijo mladi.« Filip Solar: »Sodim med mlajše jamarje, mednje pa sem zašel po zaslugi predsednika Maksa. Na šoli v Nazarjah nam je predstavil dejavnost kluba, z bratom sva se takoj navdušila. Ko sva povedala doma, je mama rekla: če gre pa za naravo, sta pa lahko jamarja. Dejavnost mi je zelo všeč. Poseben občutek je raziskovanje novih jam, polno je adrenalina. Za spust 400 metrov globoko se moraš psihično in fizično pripraviti. Svetujem mladim, da se nam pridružijo. Odkrivanje in skrb za naravo je boljše kot preživeti prosti čas za računalnikom. rsnlio VELENJE 88.9 Mhz 187.8 Mhz Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT "^AS 24. marca 2016 Celjani in Velenjčani ne popuščajo Razburljivo na obalnem in dolenjskem derbiju - Pomembne točke Slovenj Gradca Tudi po 23. prvenstvenem krogu v prvi slovenski rokometni ligi lahko ugotavljamo - če imamo v mislih glavna kandidata za naslov: nič novega. Rokome-taši Celja Pivovarne Laško so v nedeljo premagali Loko z 39 : 25. Za gol (36 : 21) so bili v soboto bolj prepričljivi igralci velenjskega Gorenja, ki so gostili Slovan, moštvo svojega prejšnjega trenerja Gregorja Cvijiča. Podobno kot v Celju je bil tudi v metaši so še bolj stopnjevali ritem igre, nadaljevali navdušujoče. Ob polčasu je njihova prednost znašala že +9, v 56. minuti je nasprotnik zaostajal že za sedemnajst golov (18 : 35), končna razlika pa je bila +15. »Čestitati fantom, danes so se res izkazali, se sprostili, zaigrali poletno, in četudi se je zgodila kakšna napaka, jim jo je potrebno odpustiti. Dosegli pa so tudi precej atraktivnih zadetkov,« je vleči niti točke. Zanimivo je bilo tudi na dolenjskem derbiju, kjer je bila Ribnica v Novem mestu s 33 : 29 boljša od Krke. Maribor v svoji dvorani s 33 : 31 od Trima, Jeruzalem Ormož pa kot gost z 29 : 26 od Sevnice. Pomembne točke so si v boju za obstanek priigrali rokometaši Slovenj Gradca. V Dobovi so domače istoimensko moštvo premagali s 27 : 25. Celjani in Velenjčani so na vr- Velenju zmagovalec že vnaprej znan, saj je med moštvoma velika kakovostna razlika. Neznan je bil le končni rezultat. Prav zato je trener znova lahko odmeril več minut mlajšim igralcem. Od udarne sedmerice sta bila v ekipi le najzvestejši igralec Gorenja Niko Medved in Senjamin Buric pa tudi izkušeni Rok Golčar, ki spet dobiva vse več priložnosti za igro. Začeli so silovito, skoraj vsako minuto zadeli in po osmih minutah je nasprotnik že zaostajal za šest golov (0 : 6). Tako rekoč je bila tekma že odločena. Gostje so svoj prvi gol dosegli šele po tem visokem zaostanku, v 9. minuti, za 1 : 6. Domači roko- Gogijevih šestdeset Pred začetkom tekme je vodstvo kluba skupaj z igralci in seveda tudi navijači čestitalo Gorazdu Hostniku, tehničnemu vodji članske ekipe, ki kratko sliši na ime Gogi, za njegovih šest krat deset. Da se mu bo ta dan še bolj vtisnil v spomin, so mu podarili dres s številko 60 in fotografijo z njegovo podobo. bil zadovoljen po tekmi trener Marko Šibila. Zelo razburljivo je bilo na obalnem derbiju v Izoli, kjer so bili domači igralci s 24 : 22 boljši od Koprčanov, ki pa so bili večji del tekem v rezultatski prednosti. Dobrih deset minut pred koncem je ta znašala celo pet golov, a kljub temu niso uspeli iz- hu lestvice s po 43 točkami. Njihov najbližji zasledovalec Maribor pa zaostaja za njimi za dvanajst točk. Na zadnjih treh mestih so Slovenj Gradec s trinajstimi točkami, Slovan z osmimi in Sevnica s štirimi. ■ S. Vovk Portorož in Škofja Loka boljša od Elektre Košarkarji v prvi državni ligi so začeli drugi del prvenstva. V ligi za obstanek, v kateri nastopa šest ekip, so že odigrali prve tri kroge (tretjo tekmo je Elektra sinoči igrala v Domžalah pri Lastovki). V uvodnih dveh tekmah so Šoštanjčani izgubili. Podobno kot v zadnjem krogu rednega dela je bil tudi v prvem krogu lige za obstanek Portorož boljši od Elektre, in sicer z rezultatom 95 : 72. Tudi tokrat pa so mladi šo-štanjski košarkarji v Portorožu prikazali solidno igro, s katero je bil trener Maličevič zadovoljen: »Razen za igro v drugi četrtini, v kateri smo doživeli strelski mrk, moram naše fante pohvali- ti, zadovoljen sem s prikazanim. Predvsem drugi polčas smo odigrali zelo dobro. Priložnost so dobili vsi košarkarji, med njimi tudi kadeti, in vsi so jo izkoristili. Imeli smo nekoliko smole, saj so domačini zadeli kar 14 trojk, sicer bi bilo srečanje bolj izenačeno. A kot sem že dejal, generalno sem zadovoljen s prikazanim.« Veliko manj razlogov za zadovoljstvo je imel Maličevič po srečanju z LTH Castingsom v domači dvorani. Škofjeločani so vseh 40 minut povsem nadzorovali potek srečanja in ob koncu zasluženo slavili s 121 : 76. Trener Elektre je bil po tej tekmi kratek: »Tokrat nismo bili pra- vi. Fantje niso pokazali pravega obraza in zato smo izgubili.« Ritem tekem si sledi sreda - sobota, kar je za mlade šoštanjske fante, ki poleg članskih igrajo tudi mladinske in nekateri celo kadetske tekme, precej naporno. Povprečna starost članske ekipe Elektre je 19,9 let, pri čemer je vredno poudariti, da je Duri-ca star 33 let, brez njega so šo-štanjski članski igralci stari zgolj 18,4 leta. V soboto čaka šoštanjske košarkarje že naslednja tekma, ko v Športno dvorano Šoštanj prihaja Šenčur. ■ tr Olimpija spet s petico odpravila Rudar Velenjčani že tretjo tekmo zapored končali številčno oslabljeni V naslednjem krogu lokalni derbi Nogometaši Rudarja so še tretjič v tem prvenstvu izgubili z Olimpijo in drugič z 0 : 5. Prvič so takšen poraz doživeli v 17. krogu prav tako v Stožicah, vmes, v 17., pa na svojem igrišču z 1 : 3. V nedeljo so v Stožice odpotovali oslabljeni, brez treh igralcev zadnje vrste. Hkrati je bila to že tretja tekma zapored, ki je niso končali v polni zasedbi. Tako kot proti v Mariboru v prejšnjem krogu v Velenju jim tudi v nedeljo sodniki niso bili naklonjeni. Po izključitvi Davida Kašnika v Kopru, ki je v Ljubljani odslužil kazen prepovedi igranja na dveh tekmah, in El-vedina Džiniča ter Jake Ihbeis-heja proti Mariboru, ki sta kazen neigranja na eni tekmi odslužila v nedeljo, je moral predčasno z igrišča Klemen Bolha. Domači so tekmo začeli zelo napadalno, da bi čim prej spravili žogo za hrbet vratarja Mateja Radana, ki je bil kljub .petardi' zaslužen, da za njegovim hrbtom ni obtičalo še kakšna žoga. Razmerje neposrednih strelov proti njemu je bilo namreč 13:1 v Olimpijino korist. V prvih desetih minutah so bili gostje zelo nezbrani, a domači kljub premoči niso zadeli. Radan je imel tudi precej sreče, saj ga je kar dvakrat rešil okvir vrat. Že v 3. minuti je vanj zadel Julius Wobay, v 9. pa Miha Zajc. Nato so se rudarji nekoliko le znebili pritiska. Dvakrat je nevarno zapretil Leon Črnčič, a to je bil kratek preblisk. V 24. je po hitri akciji Nik Ka-pun s približno 25 m zadel prečko. Žoga se je odbila do Roka Kronavetra, ki je bil z udarcem s slabih dvajsetih metrov za nekaj cm bolj natančen. Žoga je s pomočjo desne vratnice zletela v gol. Sodnik Roberto Ponis je zadetek priznal, čeprav je bil strelec gola v trenutku, ko je žoga udarila v okvir vrat, v prehitku. Do odhoda na odmor so imeli domači več priložnosti za povišanje rezultata, saj je bilo v Rudarjevi igri veliko napak, predvsem v obliki napačnih podaj. Veliko priložnost za izenačenje pa je ob koncu prvega dela imel Mate Eterovic. Z bližine točke enajstmetrovke je močno streljal iz obrata, a je Nejc Vidmar s konci prstov žogo preusmeril čez prečko. Že po nekaj minutah igre v drugem polčasu je Ivan Knezovic odbil žogo na nogo Juliusa Wobaya (bil je že v kazenskem prostoru), ki jo je neoviran poslal v gol za 2 : 0. V 61. minuti je sodnik menil, da je branilec ka je vratar Radan ubranil (odbil) nevaren strel Chibuike Ele-keja iz bližine. Žoga je priletela na nogo rezervistu Ricardu Al-vesu, ob njegovem strelu pa je bil vratar nemočen (5 : 0). Povsem na koncu je imel priložnost za častni zadetek Luka Prašni-kar, a pri udarcu s približno petih metrov ni bil dovolj zbran. Sedaj sledi reprezentančni odmor. V 27. krogu, 2. aprila, ob 19. uri bodo nogometaši Rudarja Mate Eterovič, Luka Prašnikar - kdaj bosta začela spet zadevati!? Klemen Bolha nepravilno oviral Miroslava Radovica, mu pokazal neposredni rdeči karton in pokazal na belo točko. Natančno je zadel Rok Kronaveter in - 3 : 0. Takšnih dvobojev je na tekmah pri nas in v tujini veliko, a se sodniki ne zmenijo zanje. Ob tem smo se spomnili besed Rudarjevega trenerja Jerneja Javornika po porazu z Mariborom: »Kot da bi nas hoteli vreči iz lige!?« Z igralcem manj so se gostje dobro upirali domačim do 88. minute. A kot da bi se na tej tekmi žoga lepila na Ivana Knezovica, je v tej minuti nehote poslal žogo v svojo mrežo. Na začetku tri-minutnega sodnikovega dodat- v lokalnem derbiju gostili Celje. Jernej Javornik: »Želeli smo si boljšo svojo predstavo, vendar nam ni uspelo. Znova smo tekmo končali številčno oslabljeni. V naši igri je preveč nespametnih napak. Pred nami je premor, v njem bomo skušali odpraviti napake, zavedamo pa se, da bo sedaj vsaka naša tekma kvalifikacijska za obstanek v ligi. Takšna bo seveda tudi s Celjani in nad nami bo spet pritisk: Moramo zmagati!« ■ S. Vovk Šmarške vijolice na pomladni dan niso cvetele Prejšnji petek, soboto in v nedeljo so oživele tudi zelenice, na katerih igrajo tretje-ligaški nogomet. Nogometaši Šmartnega ob Paki v ligi sever spomladanskega dela niso začeli po željah. Pred njihovo tribuno jih je Mons Claudius iz Rogatca premagal z 1 : 0, gol pa so dosegli že v 6. minuti igre. Po 15. krogu so s štirinajstimi točkami na dvanajstem mestu. Trinajste Radlje imajo dve točki manj od njih, zadnji, štirinajsti Pod- vinci, pa osem. Z 39 točkami je v vodstvu B-moštvo Maribora. Tudi zanje se uvodni spomladanski krog ni razpletel, kot so najbrž načrtovali. Na gostovanju pri Koroški v Dravogradu so iztržili le točko. Rezultat je bil 1 : 1. Takšnega so se najbrž zelo razveselili Brežičani, ki so v gosteh premagali Pod-vince s 3 : 0 in zaostanek za Mariborom zmanjšali na samo štiri točke. a vos Mihalinčeva prepočasna za finale Portland, 20. marca - Na 16. dvoranskem svetovnem prvenstvu v atletiki v Portlandu je Maja Mihalinec v teku na 60 m tokrat osvojila šele 20. mesto. Ker je zamudila na startu, ji tek ni najbolje uspel. "Že na startu sem zaostala, ne vem še točno, zakaj. Lahko da sem se preveč odrinila navzgor. Tudi med tekom nisem prišla v pravi položaj, preveč sem se držala naprej. V kvalifikacijah mi je manjkalo malo aktivnosti, pribijanja z nogami ob tla, to sem želela popraviti, v polfinalu pa sem izgubljala preveč energije. Zadovoljna sem s svojim prvim tekom na tem SP, saj sem izpolnila cilj in prišla v polfinale," je pojasnila Mihalinčeva. a Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 13 24. marca 2016 ""^ilS ŠPORT 21 Pomlad naznanile z visoko zmago Nogometašice Rudarja Škal z dvoštevilčno razliko iz Gorenjske V nedeljo (ob 11.00) prvi zahtevnejši preizkušnji v Mariboru Na prvi pomladni dan so drugi del tekmovanja začele tudi nogometašice v prvi ligi. Z osmimi točkami prednosti pred Rudarjem Škale, desetimi pred Olimpijo in enajstimi pred Radomljami so jesen na vrhu preživele aktualne prvakinje, igralke Teleing Pomurja, ki si želijo osvojiti dvojni naslov. Na zadnjih dveh mestih so igralke Ajdovščine s petimi točkami in Krke, ki pa so zaradi finančnih težav prenehale tekmovati. Zato so bile v uvodnem krogu igralke Maribora proste, v naslednjem pa bodo gostile Velenjčanke. Za uvodni krog je bilo značilno, da so na vseh dvobojih slavile gostujoče ekipe, saj so favori-tinje upravičile ta sloves - skratka, presenečenj ni bilo. Morda majhno, saj so Pomurke v gosteh premagale Krim le s 3 : 0, jeseni pa kar s 15 : 0. S tem so domače nometašice napovedale, da bodo trd oreh za marsikatero ekipo. Najvišjo zmago so si priigrale igralke Rudarja Škal, ki so v Velesovem na Gorenjskem premagale domačo ekipo kar z 11 : 1. Domače so drugi del podobno kot gostje začele brez igralskih sprememb v zimskem prestopnem roku. »Kalimo ekipo za novo sezono, zato bomo vključili še kakšno mlado igralko,« je povedal njihov trener Primož Štraj-har. Že po nekaj sekundah, v svojem prvem napadu, ko je ljubljanska sodnica Tanja Subotic zapiskala začetek tekme, je Maruša Sevšek dosegla za gostje prvi gol. S tem so rudarke napovedale, da želijo še višjo zmago kot jeseni v Velenju (7 : 0). Do kon- ca je zadela še dvakrat, trikrat je bila uspešna tudi Larissa Šo-ronda; po dvakrat Lara Prašni-kar in Sanja Malinic, enkrat pa je zadela Zala Gomboc. Prašni-karjeva je v dosedanjih dvanajstih krogih dosegla že 26 golov (tolikokrat je bila uspešna tudi Pomurka Tjaša Tibaut), najbolj učinkovita pa je s 27 goli prav Rudarke bodo v naslednjem krogu gostovale pri Mariborčankah, ki so v primerjavi z jesenjo gotovo veliko močnejše. Med drugim so se okrepile s tremi tujkami (črnogorsko reprezen-tantko ter igralkama iz Srbije in Hrvaške). Velenjčanke vedo, da bo to zanje zahtevno gostovanje. Trener Dušan Uršič: »Res smo Vesele zaradi enajstice. Da so se igralke med sabo razlikovale, so rudarke oblekle drese gostiteljic. Prva liga Telekom Slovenije, 26. krog Olimpija - Rudar Velenje 5:0 (1:0) Strelci: 1:0 Kronaveter (24.), 2:0 Wobay (49.), 3:0 Kronaveter (62. - 11 m), 4:0 Knezovic (ag), 5:0 Alves (90.). Rudar: Radan, Trifkovic, Črnčič, Babic (od 72. Krcic), Kocic, Bevab, Bolha, Tolimir (od 86. Pi-šek), Knezovic, Eterovic (od 64. Prašnikar), Babic. Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Pale (53.), Mitrovic; Bolha (8.)), St. Babic (70.); rdeči karton: Bolha (61.). Drugi rezultati: Luka Koper - Gorica 1:1 (0:0) (Krško - Zavrč 0:1 (0:1), Celje - Domžale z 1:2 (1:0), Maribor - Krka 2:1 (1:1), Celje - Domžale 1:2 (1:0), Vrstni red: 1. Olimpija 54 (60:18), 2. Maribor 50 (60:25), 3. Domžale 45 (37:19), 4. Gorica 41 (39:37), 5. Zavrč 35 (28:29), 6. Celje 28 (20:38), 7. Koper 26 (27:41), 8. Krka 25 (21:38), 9. Rudar 25 (19:42), 10. Krško 25 (15:39). 27. krog, sobota, 2. aprila, ob 19.00: Rudar - Celje. Slovenska ženska nogometna liga, 12. krog Velesovo - Rudar Škale 1:11 (1:5) Strelke: Sevšek (1., 32., 79.), Gomboc (19.), Šo-ronda (36., 60., 68.), Malinic 42., 86.), Prašnikar (53., 70.). Za Velesovo: Kos (21.) Rudar Š.: Zilic, Lukek, Gomboc, Bric, Berdnik (od 46. Pijukovic), Duronjic, Sevšek, Jevtic (od 46. Mirtič, od 54. Praprotnik), Šoronda, Malinic, Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik Drugi rezultati: DC Group - Teleing P. Beltinci 0:3 (0:2), Ankaran Hrvatini - Olimpija 0:1 (0:1), Ajdovščina - Radomlje 0:5 (0:4); Maribor - proste. Vrstni red: 1. Pomurje 12 - 36 (102:5), 2. Rudar Š. 12 - 28 (72:8), 3. Olimpija 12 - 26 (39:23), 4. Radomlje 12 - 26 - 41:16), 5. Velesovo 12 - 16 (35:39), 6. Ankaran H. 12 - 15 (28:34), 7. Maribor 11 - 13 (15:23), 8. Krim 12 - tako Pomurka Conjar Gorenjke. Nogometašice Velesova so edini gol (za 1 : 2) dosegle po nevarnem napadu, ki so ga nasprotnice zaustavile s prekrškom približno 25 m pred svojimi vrati. Imenitno ga je izvedla Evelina Kos, s 7 goli njihova druga najboljša strelka. Žoga je oplazila prečko in udarila v mrežo; a nekaj mojstrskih zadetkov je bilo tudi pri gostujočih dekletih. Znižanje rezultata pa jih je opozorilo, da morajo zaigrati še odgovorneje; to so tudi storile. TAKO so igrali 7 (10:42), 9. Ajdovščina 12 - 5 (12:84), 10. Krka 11-0 (9:89). 13. krog: ponedeljek, 28. marca, ob 11.00: Maribor: Rudar Škale 3. SNL - sever Šmartno 1928 - Mons Claudius 0:1 (0:1) Strelec: Božak (6.). Šmartno: Pusovnik, Roškar, Irman, Ma. Leno-šek, Gačnik, Hrastnik, Kolenc, Mrevlje (od 69. Dajčer), Meh (od 69. Zabukovnik), Trap, Veler. Trener: Drago Kostajnšek. Drugi rezultati: Maribor B - Koroška Dravograd 1:1 (1:0), S. Rojko Dobrovce - Radlje 2:3 (1:1), AjDAS Lenart - Šmarje pri Jelšah 1:3 (1:2), Dravinja - Fužinar Noži Ravne 2:2 (1:1), Šampi-on - Videm 5:1 (1:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Brežice 1919 0:3 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor B 39 (60:13), 2. Brežice 35 (39:10), 3. Šmarje 33 (46:23), 4. Šampion 32 (41:18), 5. Videm 27 (35:35), 6. Mons C. 22 (25:25), 7. Dobrovce 18 (32:39), 8. Fužinar 18 (23:32), 9. Dravograd 16 (20:27), 10. Lenart 16 (24:38), 11. Dravinja 14 (17:29), 12. Šmartno 14 (20:36), 13. Radlje 11 (14:34), 14. Podvinci 6 (8:45). Prva NLB Leasing liga, 23. krog Gorenje Velenje - Slovan 36: 21 (20:11) Gorenje: Zaponšek (11 obramb), B. Buric (14 obramb); Mazej, Cehte 2 , Medved 2, S. Buric 6, Ovniček 4, Levc 2, Szyba 1, Skube 6, Golčar 1, Šoštarič 6 (3), Kleč 5, Tajnik, Ratajec 1, Nosan. Trener: Marko Šibila. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3); Slovan 2 (5); Izključitve: Gorenje 4 minute, Slovan 6 minut. Drugi rezultati: Istrabenz Plini Izola - Koper 2013 24:22 (13:10), Krka - Riko Ribnica 29:33 (12:17), Dobova - Slovenj Gradec 2011 25:27 (9:11), Maribor Branik - Trimo Trebnje 33:31 dobro začeli; to je odraz zavzetega med pripravo. Visoka zmaga je predvsem spodbudna, ker je bilo igrišče zelo težko, nasprotnice pa neugodne. A nismo zmagali tako lahko, kot bi sklepali po rezultatu. Domače so dosegle fantastičen gol, po katerem so morala naša dekleta prestaviti v višjo prestavo. Tekma v Mariboru bo ena težjih spomladanskih, a vseeno - gremo na zmago.« a S. Vovk (17:15), Sevnica - Jeruzalem Ormož 26:29 (15:15), Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 39:25 (24:13). Vrstni red: 1. Celje 23 - 43, 2. Velenje 23 - 43, 3. Maribor 23 - 31, 4. Koper 2013 23 - 29, 5. Ribnica 23 - 27, 6. Krka 23 - 27, 7. Loka 23 -26, 8. Jeruzalem Ormož 23 - 24, 9.Trebnje 23 - 20, 10. Dobova 23 - 14, 11. Izola 23 - 13, 12. Slovenj Gradec 2011 23 - 12, 13. Slovan 23 - 8 (-1), 14. Sevnica 23 - 4. 24. krog, petek, 25. marca: Jeruzalem Ormož - Gorenje Liga Telemach, liga za obstanek, 1. krog Portorož - Elektra 95 : 72 (72 : 47, 48 : 25, 24 : 16) Elektra: J. Kosi 22 (1-1), Omladič, Trap, Žnidar Petelinšek 2, T. Kosi 3, Bukovič 6, Burica 25 (1113), Hasic 14 (1-2), Purnat, Ivenčnik 2. krog: Elektra - LTH Castings 76 : 121 (58 : 94, 30 : 63, 16 : 29) Elektra: J. Kosi 23 (3-5), Omladič 7 (1-2), Trap, Žnidar Petelinšek 3 (1-1), T. Kosi, Bukovič 5 (12), Burica 16 (3-8), Hasic 10, Purnat 9, Jurko 3, Ivenčnik Vrstni red: 1. LTH Castings 22, 2. Šenčur Gorenjska gradbena družba 19, 3. Portorož, 4. Lastovka oba 18, 5. Hopsi Polzela 17, 6. Elektra Šoštanj 13 Kegljanje, 2. liga - vzhod -18. krog Šoštanj: Korotan 0 : 8 (3193 : 3299) Šoštanj: Fidej - 523 ( 0 ), Sečki - 551 (0), Kramer - ( 538 ), Hasičič - 551 ( 0 ), Arnuš - 527 ( 0), Petrovič - 503 (0). Lenarčič odpovedal polet Portorož - V ponedeljek zjutraj naj bi tretjič okoli sveta z ultra lahkim letalom s portoroškega letališča poletel Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji. Polet so zaradi tehničnih težav odpovedali, nov datum vzleta pa še ni znan. Letel naj bi tokrat po povsem novi trasi. Pot naj bi začel z letenjem na zahod preko Atlantika, v osrednji Atlantik, nato severni Pacifik, Daljni vzhod, severno do Indonezije, Malezije, Indije, Šrilanke in proti Bližnjemu vzhodu. 42 tisoč kilometrov naj bi »premagal« v 24 dneh oziroma mesecu dni, tudi tokrat pa je nameraval meriti prisotnost črnega ogljika. Posebnost misije bi bilo merjenje prisotnosti na višini treh kilometrov, kjer meritve doslej še niso bile opravljene. Zbrane podatke bodo uporabili za znanstveno raziskavo, s katero želijo člani misije opozoriti na vlogo črnega ogljika kot globalnega onesnaževalca. ■ tp Obnovili bodo smučarske skakalnice Smučarska zveza Slovenije in Telemach vodita dobrodelno kampanjo za obnovo 25 skakalnic po vsej Sloveniji, v celotnem olimpijskem obdobju pa nameravajo urediti vse Tina Felicijan Da bi smučarsko skakalni klubi v številnih krajih po Sloveniji -Kranju, Velenju, Bohinju, Zagorju - imeli boljše pogoje za vzgo- in nordijsko kombinacijo Ljubo Jasnič. Da bi se zgodba uspešno nadaljevala, se namreč mora uspešno začeti. Pri tem ni največja ovira stanje športnih objektov, saj jih po Jasničevih besedah jo mladih orlov, ki bodo v prihodnosti krojili svetovni vrh smučarskih skokov, je po dvajsetih letih potrebno ponovno obnoviti in posodobiti okoli 60 smučarskih skakalnic. »Gre za manjše skakalnice, visoke do 60 metrov, na katerih se lahko otroci spoznajo s skoki. Zavedamo se, da brez tega, kar počnejo v lokalnih klubih z mladino do 14. leta, ne moremo nadgrajevati na 90-me-trski napravi v Državnem pano-žnem nordijskem centru v Kranju, kamor pridejo v šolo,« je pojasnil predsednik Zbora za skoke prostovoljci v klubih vzdržujejo, vendar pa zmanjka denarja za prevoze, opremo, nastanitev, torej za treninge same. »Ko jih bomo razbremenili pri vzdrževanju infrastrukture, si bodo lahko to privoščili,« je prepričan. Obnovo ali zamenjavo dotrajane plastike na naletni smučini potrebujejo vse skakalnice, ker se tehnologija spreminja. »Povsod potrebujemo nove plastične metlice. Moderna smučina ni več le keramična, ampak mora biti zamrznjena tudi poleti, da skakalci dobijo občutek.« Na le- to bodo potrebovali okoli 100 tisoč evrov in veliko prostovoljnega dela klubovcev in staršev skakalcev. Zadali so si, da bodo vse skakalnice obnovili v treh letih. »V dogovoru s fundacijo za šport in občinami, kjer skakalnice stojijo, da prispevamo vsak tretjino, in glede na to, da imamo veliko posluha tudi v gospodarstvu, mislim, da ne bo težav, da to s skupnimi močmi naredimo,« pravi Ljubo Jasnič, ki pričakuje, da bodo skakalci že za naslednjo sezono trenirali na obnovljenih, modernih skakalnicah. Do konca marca, ko poteka akcija Obnovimo skakalnice v Sloveniji, lahko s poslanim SMS sporočilom »SKOKI1« ali »SKOKI5« na številko 1919 namenite 1 evro oziroma 5 evrov za prenovo obrabljenih skakalnic po vsej Sloveniji. Naročniki katerega koli mobilnega operaterja lahko 2,99 evra za obnovo skakalnic prispevate tudi prek telefonskega klica na številko 090 93 30 81. Kljub porazu ostajajo drugoligaši Srečanje med prvouvrščenim Korotanom in predzadnjim Šoštanjem je veljajo za derbi 18. kroga. Šoštanjčani so se borili za obstanek, med tem ko se je Korotan boril za napredovanje v 1. B ligo. Domačini srečanja niso začeli dobro, kar so gostje s Prevalj pridno izkoristili. Psihološka prednost gostov je bila vidna v vsakem lučaju, to pa se je pozneje poznalo tudi v rezultatu. Gostje so že po prvem paru vodili z 2 : 0 in s prednostjo 39 kegljev. Tudi drugi domači par ni bil kos razigranim gostom, ki so tako povedli s 4 : 0, svojo prednost pa so povišali na 64 kegljev. Domači navijači so največ pričakovali od tretjega para, ki bi lahko premagal gostujoči par, saj je bil ta realno slabši od domačinov. Vendar je tudi ta podlegel pritisku, kar je pomenilo zmago gostov z 8 : 0. Vsi člani in navi- jači domače ekipe in navijači so nato nestrpno in s strahom čakali na rezultat iz Ceršaka, saj bi ob morebitni zmagi domačih Šoštanjčani ostali v ligi. Na koncu se jim je izšlo. Po porazu De Veste Šoštanjčani ostajajo v dru-goligaški konkurenci. To sezono bo sicer treba hitro pozabiti, izkušnje pa bodo morale biti osnova za boljše delo in uspešnejše nastope v novi sezoni. »Upam, da v prihodnji sezoni ne bomo imeli toliko težav s sestavo ekipe in da se bomo lahko borili za vrh razpredelnice,« je dejal domači strateg Leopold Fidej, ki svoje ekipe ni vodil v drugem delu prvenstva. Tako se je moral s težavami spopadati njegov pomočnik Hasičič, ki pa je okrnjeno ekipo le motiviral in pripeljal do uspešnega zaključka. Vsi računajo, da bo naslednja sezona bolj uspešna. S to tekmo pa v klubu še niso končali sezone. Sedaj jih najprej čakajo kvalifikacije za državno prvenstvo posamezno, nato še klubsko prvenstvo posamezno in v parih ter udeležba na mednarodnem turnirju na Reki. Udeležili se bodo tudi nekaterih turnirjev po domovini in tujini. Druga ekipa se bo med tem pripravljala na sklepni turnir za popolnitev tretje lige, na katerem nastopajo prvaki območne tekmovalne skupnosti (OTS). Kvalifikacije bodo v začetku maja. Upajo, da bo tokrat Šoštanjčanom uspelo. Napredovanje v 1. B ligo si je priigrala ekipa Korotana, iz nje se vrača ekipa Lovrenca, ligo pa zapušča ekipa De Vesta. Mariborčane bo nadomestila ekipa Črne, zmagovalka 3. lige - vzhod. Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 22 22 MODROBELA KRONIKA ««WAS 24. marca 2016 Veliko prijaznega druženja Območni odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Velenje - Šaleška na strelskem tekmovanju v organizaciji Slovenske vojske Slovenska vojska si v okviru ci-vilno-vojaškega sodelovanja prizadeva, da s svojimi dejavnostmi podpira, ohranja in krepi obrambno kulturo ter domovinsko zavest med državljankami in državljani Slovenije, zato je letos ponovno organizirala strelsko tekmovanje z vojaško puško M-48. Na tekmovanje so se lahko prijavili vsi polnoletni državljani Slovenije, tako člani društev organizacij in zvez, s katerimi ima SV sklenjene sporazume o sodelovanju, ki so želeli tako preizkusiti svojo strelsko pripravljenost. V četrtek, 17. marca, je na strelišču Pečovnik v Celju potekalo na I. ravni 3. strelsko tekmovanje v ekipni konkurenci v streljanju z vojaško puško M-48, kal. 7,9 Ekipi Območnega odbora VSO Velenje-Šaleška. mm za društva in organizacije (Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, Zveza MORiS, Zveza slovenskih častnikov, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Gasilska zveza Slovenije ...) v domicilu 20. PEHP (pehotni polk) iz Celja, ki deluje v okviru 72. brigade. Ekipa je lahko štela 3 člane, ne glede na spol. Strelskega tekmovanja na strelišču Pečovnik - Celje, se je udeležilo rekordnih 60 ekip, med drugim tudi dve ekipi iz Zdru- ženja za vrednote slovenske osamosvojitve - Območnega odbora VSO Velenje - Šaleška v sestavi: dr. Borut Korun (predsednik VSO Velenje-Šaleška), Anton De Costa, Ivan Britovšek, Zdenko Zajc, Tihomir Mohor in Jurij Mohor. Pet najboljših ekip se je uvrstilo v drugi nivo tekmovanja, ki bo potekalo prav tako na strelišču Pečovnik v Celju 20. aprila. Malce tekmovalnega duha je bilo vsekakor čutiti, še bolj pa je šlo za prijetno druženje z geslom: važno je sodelovati, ne samo zmagati, in seveda pri tem gojiti in razširjati tehnično orožno kulturo. a Območni odbor VSO Velenje-Šaleška V enem tednu več trkov Velenje, 15. marca - V zadnjem tednu se je na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo več prometnih nesreč. K sreči so se vse končale z lažjimi posledicami za udeležence, bolj jo je skupila pločevina. V križišču Šaleške in Goriške sta v torek zjutraj trčila voznika osebnih avtomobilov. Vzrok je bilo izsiljevanje prednosti. Popoldan je iz enakega razloga prišlo do nesreče pri Esotechu. V njej se je lažje poškodovala ena oseba. V sredo popoldan je počilo v bližini vrtca Najdihojca. Povod za nesrečo je bila vožnja preblizu desnemu robu vozišča. Prekratka varnostna razdalja pa je v petek dopoldan botrovala nesreči na vinskogorskem klancu, zvečer pa je zaradi vožnje po levi in vožnje pod vplivom alkohola prišlo do nje v križišču Partizanske in Foitove ceste v Velenju. V ponedeljek popoldan je neznani voznik pri srečevanju z drugim vozilom pri Partizanskih grobovih z ogledalom zadel vozilo in odpeljal naprej. Za njim še poizvedujejo. Poleg teh prometnih nesreč pa so policisti obravnavali še več manjših, pri katerih so v odstopu od ogleda. Vendar tudi v takih primerih preverijo, ali udeleženci izpolnjujejo pogoje za varno vožnjo v cestnem prometu, torej da ne vozijo pod vplivom alkohola in da so vozila registrirana. Med rekreacijo ostal brez avtomobila Velenje, 15. marca - V sredo malo pred 19. uro so bili policisti obveščeni o tatvini vozila na Kidričevi cesti. Lastnik vozila se je rekreiral, neznanec pa izkoristil njegovo vnemo in mu iz garderobe v telovadnici vzel ključe vozila in se z njim odpeljal. Policisti so vozilo našli, za voznikom pa še poizvedujejo. Policisti opozarjajo na večje samozaščitno ravnanje. Na rekreaciji vzemite vrednejše stvari s seboj v telovadnico, tako bodo vedno pod nadzorom. Koga bo cepil? Šoštanj, 17. marca - V Zdravstveni postaji Šoštanj je v četrtek neznanec ukradel cepivo. V zvezi s tem policisti obvestila še zbirajo. Kolesarska sezona in nesreče Velenje, 18. marca - Pomlad je na ceste privabila številne kolesarje, žal pa so jih spremljale že tudi nesreče. V petek dopoldan je Velenjčanka zaradi neprimerne hitrosti padla in se hudo telesno poškodovala. Popoldan pa se je v nesreči na Rudarski cesti lažje poškodoval 7-letni otrok. Vlomilec ni odnesel ničesar Velenje, 18. marca - V petek je bilo vlomljeno v kulturni dom Velenje in v lokal Mozaik. Neznanec je v objekt vlomil s silo telesa, odnesel pa ni ničesar. Tudi vlomilec, ki je dan za tem, v soboto, vlomil v Pikado klub, se ni mogel odločiti, kaj bi vzel s seboj, zato je vse pustil, kjer je bilo. ponedeljek popoldan pisno seznanili policiste, da je za zdaj še neznani voznik pri njih natočil gorivo, potem pa odpeljal, ne da bi poravnal račun. Travniški požar Vinska Gora, 19. marca - V soboto proti večeru je prišlo na Lo-patniku do travniškega požara. Občan, ki je kuril travo, je skušal požar pogasiti sam, pri tem pa se je lažje poškodoval. Ostalo pri poskusu Vloma v dve hiši Velenje, 19. marca - V soboto popoldan je neznanec poskušal vlomiti v stanovanjsko hišo na območju Pirešice. Vlomilec v notranjost ni prišel. V ponedeljek dopoldan pa so policisti obravnavali poskus vloma v stanovanje v 1. nadstropju na Tomšičevi, kamor je vlomilec ponoči skušal priti skozi balkonska vrata, a mu to ni uspelo. Je pa povzročil nekaj gmotne škode na vratih. Pozabila plačati Velenje, 19. marca - V soboto popoldan si je nakupovalka v Hoferju nabrala za 44 evrov blaga, potem pa ga »pozabila« plačati. Zdaj jo čaka kazenska ovadba. Predstavniki Petrola pa so v Polzela, 21. marca - V nedeljo je na Bregu pri Polzeli vlomilec vlomil v hišo skozi vrata kurilnice. Ukradel je gotovino. V Dobriši vasi pa je neznanec v hišo vlomil skozi vhodna vrata. Odnesel je denarnico z gotovino in nekaj zlatnine. Zatajil mobilni telefon Velenje, 21. marca - V ponedeljek zvečer si je neznanec prilastil mobilni telefon LG, ki ga je lastnica pozabila na klopi na Kardeljevem trgu. Telefon je vreden 200 evrov, najditelj pa je s tem, ko je najdbo zatajil, storil kaznivo dejanje. Iz POLICIJSKE beležke Sivolasec otroka vabil v vozilo Topolšica, 15. marca - V torek je oče policiste obvestil, da je njegovega otroka na poti iz šole vabil v vozilo neznanec in mu pri tem ponujal bombone. Ponovno so bili policisti o vabljenju otroka v vozilo obveščeni dva dni za tem, v četrtek. V obeh primerih je šlo za neznanega sivolasega moškega s sivo brado, vozil pa naj bi siv enoprostorec oziroma vozilo karavan izvedbe. Policisti prosijo tiste, ki so videli ali opazili tega neznanca, da jih o tem obvestijo. Obenem svetujejo staršem, da se z otroki pogovorijo o tem, kako naj v podobnih primerih ravnajo, in da naj ne nasedajo lepim obljubam neznancev ter vstopajo v njihova vozila. Vsako tako dejanje je treba prijaviti tudi policiji. a V trgovini kršil javni red Velenje, 16. marca - V sredo zvečer je v trgovini na Kidričevi občan kršil javni red in mir. Pred prihodom policistov je odšel. Policisti bodo z njim opravili pogovor naknadno - če ga že niso - in mu za kršitev napisali račun. Grozil v lokalu Velenje, 17. marca - Okoli poldruge ure so v četrtkovem jutru policisti šli v lokal Pit stop, kjer je gost grozil in zmerjal lastnika lokala. Za to si je prislužil plačilni nalog. Znanki sta se sprli v trgovini Velenje, 18. marca - V petek sta se v trgovini na Kidričevi sprli znanki. Prepir je ena od njiju prijavila policistom. Ti bodo z drugo opravili pogovor, nato pa ustrezno ukrepali. En plačilni nalog ni zadostoval Velenje, 20. marca - Okoli pol ene ure so bili policisti v nedeljo obveščeni o motenju nočnega miru na Prešernovi, kjer je iz stanovanja odmevala glasna glasba. Policisti so jo (začasno) utišali tako, da so stanovalcu napisali plačilni nalog. A ta ni zadostoval. Ko so odšli, si je stanovalec dal duška še enkrat, še enkrat pa so do njega šli tudi policisti. V drugo so ga vzeli s seboj in ga namestili v prostore za pridržanje ter mu napisali dodaten plačilni nalog. Malo marihuane Velenje, 21. marca - V ponedeljek so policisti Velenjčanu zasegli zeleno posušeno rastlino, za katero sumijo, da je marihuana. Če bodo dobili potrditev suma, bodo ukrepali. Adil Huselja varnostno ogledalo Pomladni dnevi in varnost Vsakoletniplaniški tekmovalni dnevi oznanjajo tako zaključek sezone smučarskih skokov in poletov kot tudi pomlad, kije planiške dneve obdarila z obilo sonca in pomladnimi temperaturami. Zasneženi vrhovi okoliških gora, obsijani s soncem, so ustvarili idilično in najlepšo kuliso za sanjske nastope slovenskih orlov ter zaključno slovesno podelitev pokalov najboljšim. Peter Prevc, kot Peter Veliki, je osvojil, kar se je dalo osvojiti, in tako sebi kot vsem ostalim smučarskim skakalcem postavil mejnike, ki jih bo težko doseči in preseči. V senci dosežkov slovenskih orlov je ostala varnost, ki je bila letos ravno tako na visoki ravni. Planiški organizacijski komite in Smučarska zveza Slovenije si zaslužita pohvale za dvig organizacijske in kulturne ravni prireditve, s čimer so preprečili, da bi število incidentov zaradi alkoholnih hlapov na prizorišču ter kilometrskih zastojev postavilo v senco dogajanje na letalnici. Skrbno načrtovani ukrepi za zagotovitev varnosti udeležencevplaniških poletov na samem prizorišču kot tudi na cesti od Jesenic do Planice so bili tudi izvedeni usklajeno, da je vse potekalo bolj ali manj brezhibno. Planiški dnevi oznanjajo tudi konec zimske sezone. Petnajstega marca se je namreč izteklo obdobje, ko je bila v Sloveniji za vsa motorna vozila obvezna uporaba zimske opreme. Čeprav so temperature spomladanske in nič ne diši po snegu, je za vse nas, ki smo odvisni od avtomobila oziroma vožnje, dobro počakati vsaj še kakšen dan ali celo teden, da nas kakšno jutro ne bi presenetile nizke temperature ali celo zasnežene in spolzke ceste. Toda navkljub temu bo vendarle treba v naslednjih tednih zamenjati zimske z letnimi pnevmatikami. Vožnja avtomobila z zimskimi pnevmatikami v spomladanskem in poletnem času ni neprimerna zgolj zaradi večje obrabe ob segretem asfaltu, ampak tudi zaradi večje porabe goriva in slabših voznih lastnosti. Pri tem je treba upoštevati, da namestimo ustrezne in ohranjene pnevmatike, kajti le tako lahko pričakujemo, da se bomo v prihajajočem obdobju, vse do 15. novembra, vozili varno in prijetno. Ne glede na to, da je v tem obdobju vreme veliko bolj naklonjeno voznikom in so vozne razmere veliko bolj prijazno kot v jesensko--zimskem obdobju, morajo biti pnevmatike v dobrem stanju, da lahko zagotovijo dober oprijem na vročem asfaltu in ohranijo stabilnost vozila ob poletnih nalivih ali takrat, ko je treba zaradi okoliščin hitro spremeniti smer in se izogniti oviri ali pred njo ustaviti. Do poletja nas na cesti čaka še veliko drugih nevšečnosti. Prva je pesek, ki ga že pridno odstranjujejo z mestnih ulic, še zlasti za voznike motornih koles in mopedov ter kolesarje. Čeprav je bila pretekla zima bolj mila in vzdrževalcem ni bilo treba obilno posipavati vozišča, je peska še vedno precej in bo treba še nekaj časa počakati, da se bo pospravil ali»zvozil« z vozišča. Druga nevšečnost so udarne jame in druge poškodbe vozišča, ki se vsako leto pojavijo ob koncu zime. V zadnjih letih smo zaradi okrnjenih proračunskih postavk, namenjenih za vzdrževanje naših cest, že vajeni krpanja in popravljanja cest, ki jih vsaka zima dodatno zdela. Zato je prav, da se tega zavedamo, še zlasti takrat, ko se vozimo po cestnih odsekih, ki jih ne poznamo in niso del našega vsakdanjika. To je tudi dodatni razlog, da upoštevamo prometno signalizacijo ter omejitev hitrosti vožnje, da se lahko pravočasno izognemo ali po potrebi tudi ustavimo, da ne bi poškodovali pnevmatike ali še kakšnega drugega dela vozila. Predvsem pa je nevarno, da ne bi zaradi tega izgubili nadzora nad stabilnostjo vozila in bi nas lahko zaneslo z vozišča ali v drugo nasproti vozeče vozilo. Vse to se namreč lahko zgodi oziroma se dogaja. Prihajajoči dnevi in tedni naj minejo v znamenju sonca. Poleg tega pa naj bodo tudi prijazni z vidika varnosti. Pri tem imamo velik del odgovornosti, saj je veliko odvisno od našega ravnanja. Zato ob koncu: srečno in vse dobro! Preventivna akcija Starejši voznik Velenje - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo ta mesec v okviru preventivne akcije Starejši voznik pripravil dve preventivni predavanji in izobraževanji, namenjeni izboljšanju prometne varnosti. Na njih bodo obdelali različne teme, denimo vzroke za nastanek prometnih nesreč, odgovornosti voznika, varnostni pas, udeleženci pa se bodo lahko preizkusili tudi na simulatorju varne vožnje. Prvo predavanje bo danes, v četrtek, 24. marca ob 17. uri v dvorani Gasilskega doma Velenje, drugo pa v torek, 29. marca, ob 17. uri v dvorani Krajevne skupnosti Konovo. a mkp ■ Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 13 24. marca 2016 ""^ilS UTRIP 23 Na Golteh dričali po starem HOROSKOP V soboto, 19. marca, se je pri Treh plotih na Golteh zbrala na 10. srečanju mala stotnija smučark in smučarjev Smučanja po starem iz več krajev Slovenije. Na tekmah vožnje med koli in skokov čez »skočnik« so se pomerili v atraktivnih starodob-nih oblačilih ter tudi z do sto let staro opremo - dilcami z vezmi kandahar, patentaricami in drugimi izvedbami, pa z lok smučkami idr. Srečanje je v izjemno lepem vremenu tokrat organiziral Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje in njegova Sekcija Veseli Savinjčani. Tekmovanja so se udeležili člani 14 slovenskih klubov: iz bližnje okolice Podmeninski gadje iz Bočne ter »Old-ski-bojsi« iz Gaberk. Vratolomno vožnjo v spretnostnem smučanju okoli ovir so uprizorili na družinski progi (Medved-jak-Trije ploti), tekmo v skokih pa na 7-metrski skakalnici »Žlajfer«. Brez lomljenja kosti se je tako končalo letošnje domala največje in verjetno zadnje tekmovalno druženje smučarjev starodobnikov. Največ odličij so si pred gostiteljsko ekipo iz Mo- zirja prislužili Podmeninski gad-je, najdlje pa je na smučeh poletel Dani Stropnik pred drugou-vrščenim srečnim Srečkom Ledi-nekom, oba od Veselih Savinjča-nov. Na koncu so bili najbolj ve- seli organizatorji s predsednico Mojco Križ, saj so tekmovanje v idiličnem ambientu Golt sklenili brez opaznih križev in težav. a Jože Miklavc Dvajsetkrat z Marjanom in Milico Po hribih Čeprav je bila cvetna nedelja, predhodnica enega največjih krščanskih praznikov, in zgodovinski poleti v Planici, nas je v naravo zvabil zelo lep sončen dan, kamor sta nas popeljala Marjan in Milica Skaza, neutrudna člana Planinskega društva (PD) Velenje. Sprva je omenjeno PD mar-čevske planinske izlete namenilo predvsem ženskam, v katerih družbo vsekakor sodijo tudi moški! Počasi se je številčnost udeležencev večala in po nekaj letih so pojenjale moči organizatorjem ... Ker bi bilo škoda prekiniti že utečene pohode, je stvar vzel v roke Marjan z ženo Milico in leta 1997 je bil organiziran takšen pohod pod njunim vodstvom. Vanj vsa leta vlagata vso svojo energijo in letos je bil že dvajseti po vrsti. Doslej sta na te izlete popeljala okrog 1250 ljudi oz. povprečno 60 do 65 na pohod. Vsekakor zelo lepa številka in marsikdo se pohoda udeleži prav zaradi njiju. Letos smo se z avtobusom popeljali v smeri Celja in Štor, od koder smo po vijugasti cesti mimo Svetine prispeli do izhodišča pri Celjski koči. Že nas je grelo od 25. 3. do 31. 3. - 26. marca 1977 je Planinsko društvo Velenje v Nami (danes je tam velenjska knjižnica) pripravilo prvi planinski ples; - leta 1923 je 27. marca v Mariboru umrl jezikoslovec, pedagog in politik dr. Karel Verstovšek, doma iz Velenja; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri Brežicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot župnik in dekan zadnjih dvajset let svojega življenja preživel v Škalah pri Velenju; - spomladi leta 1963, ko je bilo v sonce, ko smo stopili na gobarsko učno pot, ki nas je sprva popeljala v strmino nad kočo, zatem pa smo se vseskozi spuščali proti Laškemu. Spotoma smo ma v nebo dviga romanska cerkev sv. Mihaela. Ustavili smo se »Pod kozolcem« v Jagočah, kjer je bil naš cilj. Ob vstopu v notranjost se je na televiziji ravno od- ženo Milico med nas razdelila unikatna darila. Njuna planinska spremljevalka Magda Žist se jima je v našem imenu zahvalila za dolgoleten trud in Marjana občudovali prebujajočo se naravo in družno klepetali. Marjan nas je seznanjal o zanimivostih ob poti, saj jo pred pohodom do potankosti razišče. Pred nami se je pričelo odstirati Laško, nad katerim bdi Hum, na desnem bregu Savinje pa se s hriba Šmihel z dvema zvoniko- tovarni Gorenje zaposlenih že 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje; - v nedeljo, 30. marca, leta 1919 so v Šoštanju v Vasletovem hotelu (današnji Kajuhov dom) šoštanjski igralci izvedli ljudsko igro s petjem "Naša kri" avtorja Frana Saleškega Finžgarja; - Rudnik boksita v Vranji peči v Ložnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita; delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško postajo; dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev; vijal finale smučarskih skokov v Planici, kjer so blesteli naši skakalci in prisluhnili smo naši himni. Več kot lep uvod v prijetno druženje ob harmoniki s plesom. Prepustili smo se gurmanskim užitkom, nato pa je sledil »Marjanov protokol«. Pri tem sta z Zadovoljni udeleženci izleta žena pozvala, da je obudil spomine na prehojene poti. Med prisotnimi je bilo veliko njunih zvestih spremljevalcev. Ogledali smo si še domač etnološki muzej ter se zadovoljni in hvaležni vrnili domov z obljubo, da se na teh pohodih srečamo tudi v prihodnje. a Marija Lesjak w Dr. Karel Verstovšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na 30. marec 1942, ko so napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav; okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali od- voz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili; - 30. marca 1970 so po 15. amandmaju zvezne oziroma 13. amandmaju republiške ustave sprejeli nov statut Rudnika lignita Velenje, ki je uvedel nove oblike organiziranja v združenem delu; - v občini Velenje je bilo konec marca leta 1982 187 iskalcev zaposlitve, v občini Mozirje 46, konec marca leta 1990 je preko velenjskega Zavoda za zaposlovanje delo iskalo 909 oseb, konec marca leta 1991 pa je bilo iskalcev zaposlitve v občini Velenje že 1371; - 31. marca 1992 so na zasedanju velenjske skupščine poslanci izbrali nov grb občine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča. a Damijan Kljajič Oven od 21. 3. do 21. 4. Dobro veste, kaj vam najbolj manjka. Potrebni ste spremembe okolja. To čutite že nekaj časa, a se ne morete odločiti, da bi tudi ukrepali. Družina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaželeli, in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi. Če boste spretni, boste rešili tudi to. Tudi zdravje bo solidno, predvsem boste lahko srečni, saj se spet dobro počutite. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo počutje in posledično v slabo voljo. Če se boste držali navodil in poslušali notranji glas, bodo naslednji tedni res lepi. Pa tudi energije boste imeli vsak dan več. Ljubezen že v prvih dneh uradne pomladi? Žal bo ostala le pobožna želja. In to velika. Bik od 22.4. do 20.5. Lepši dnevi vam ne bodo po godu, saj dobro veste, da ne boste imeli kaj veliko od njih. Čaka vas namreč ogromno dela, za štirimi stenami pa lažje zdržite, če je zunaj slabo vreme. Ko boste opravili z glavnino dela, boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju In tudi sebi. Da je bil čas za to resže skrajni, pa tako dobro veste. Doživljala bosta novo osvežitev vajine zveze, ki se bo začela že te dni. Imela se bosta tako lepo, da ne bosta potrebovala družbe. Pa čeprav si bodo drugi želeli vajino in vaju bodo vabili na vse konce. Najbolj srečni boste doma in v naravi. Za samske pa žal ne kaže, da bi se njihov status spremenil. Ne še, a ni več daleč. April bo letos vaš mesec na področju čustev. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Marec vam bo, čeprav se izteka, vedno bolj všeč. K temu bo zagotovo veliko doprineslo to, da so dnevi daljši in da bodo tudi vremensko prijaznejši. Še bolj pa to, da se vam je življenje umirilo. Nič več ne boste ponoči prepoteni skakali pokonci od skrbi. Vsaj največje so že preteklost, tiste majhne pa se vam ne bodo zdele tako pomembne, da bi si pili kri. In prav je tako. V teh dneh se boste odločili za večji nakup. Načrtno in premišljeno. Ujeli boste izjemno ugoden trenutek in veliko privarčevali. To vas bo seveda osrečilo. Za delo pa naslednji teden ne bo najboljši. Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo že kmalu začelo iti na živce. Kje je vzrok le slutite, priznati pa si še ne boste hoteli. Ker vam ni v ponos. Rak od 22.6. do 22.7. Zdelo se vam bo, da čas kruto hiti. Dnevi vam bodo minevali kot hip, tedni prav tako. Tudi zato, ker bodo zelo aktivni in polni. Zavedati ste se začeli, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če boste želeli uresničiti vse želje, ki ste si jih zadali na začetku letošnjega leta. Če ne boste začeli takoj, tudi letos ne bo šlo po željah in načrtih. Čeprav radi tudi počivate in uživate v brezdelju, se bo to v naslednjih tednih moralo spremeniti. Ker čutite, da vam res lahko uspe, to tudi ne bo ne vem, kako težko in hudo. A največ boste morali narediti za svoje zdravje. Če ne boste poskrbeli zanj, pozabite na vse drugo. Težave, ki se oglašajo, niso od včeraj. Poznate jih in tudi veste, kaj jih povzroča. Zato se ne slepite več. Lev od 23.7. do 23.8. Želeli ste si, da čim prej pride ne le koledarska, ampak čisto prava, topla pomlad. Mokrote in dolge, čeprav mile zime, z njimi pa kislih obrazov ljudi, ki vas obdajajo, ste se letos že krepko naveličali, poleg tega pomlad vedno povezujete tudi z lenarjenjem na soncu In v naravi. Željo si boste uresničili že ob koncu tega tedna, ki boža povrhu praznično obarvan. Želite si spet najti čas za prijatelje in družino, saj dobro veste, da se zaradi preveč obveznosti preveč oddaljujete od njih. To čutite vsak dan bolj intenzivno. Prvi zametki sprememb se bodo zgodili že med prazničnim koncem tedna. Uživali boste, kot že dolgo ne. Športne aktivnosti vam bodo pomagale prebroditi čudne občutke, s katerimi se borite zadnje čase. Le voljo, da se jih začnete res lotevati, morate končno zbrati. Ljubezensko področje ne bo prav nič razburljivo. Lahko bi rekli, da se z njim trenutno ne obremenjujete. Devica od 24.8. do 23.9. Pred vami je zelo povprečen teden. Tudi v naslednjih dneh boste imeli veliko dela kot po navadi, a vendarle si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Zato boste vse opravljali z nasmehom na obrazu. Tudi zato, ker veste, kako nesrečni ste, kadar nimate kaj početi. Brezdelje je za vas zagotovo ena najhujših kazni. K sreči je ne boste občutili. Sorodniki bodo v teh dneh zelo prijazni, prav razvajali vas bodo. To vam bo sprva godilo, a ne več dolgo, saj boste imeli občutek, da imajo nekaj za bregom. Res bodo imeli, kar vam bodo povedali na družinskem srečanju ob veliki noči. S tem vam bodo pokvarili praznike. In še nekaj dni novega tedna. Potem pa boste rekli bobu bob in jih postavili na svoje mesto. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Do konca meseca marca vam bodo dobri prijatelji in sorodniki, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videli, polepšali kar nekaj dni. Najprej, ker se bodo sploh javili, in potem še z obiskom v živo. A prihodnji teden ne bo v celoti lep. Največ težav boste pravzaprav Imeli na poslovnem področju. Zato ukrepajte, preden se boste začeli utapljati v nedokončanih poslih. Dobro veste, kako muči vas, če delo ne teče po vaših željah in če ni pravočasno opravljeno. Kar se čustev tiče, bo teden prijeten in topel. Tudi zato boste precej sanjarili, kar vam bo v teh dneh res dovoljeno. Nekatere sanje pa se bodo uresničile prej kot si predstavljate. Sreča vam bo sijala že iz obraza, partner pa bo poskrbel, da bo tako tudi ostalo. Pripravlja vam prijetno presenečenje. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Ustvarjalni boste kot že dolgo ne. Tega ne boste občutili le vi, odkrito vam bo to priznavala tudi okolica. Ker ste zadnje mesece precej energije vlagali v svoj videz in počutje, boste imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v naslednjih dneh prinesel vsakdanjik. Med dogodki, ki se vam obetajo, bo dišalo tako po rožicah kot pelinu. Je pač tako, da življenje ni vedno prijazno, kar dobro veste. Tokrat boste pripravljeni, zato pelin ne bo tako grenak. Dobra prijateljica vas bo pravočasno opozorila na neko zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno. Če pa vendarle ne boste prepričani o svoji odločitvi, pojdite raje po nasvet k strokovnjaku. Neko slovo bo zelo težko. Sploh, ker bo dokončno. Strelec od 23.11. do 21.12. Prebudili ste se iz zimskega spanja. Zadnje čase imate spet radi svoje življenje, zato boste znali uživati v prav vsakem dnevu tega tedna. Manjše zdravstvene težave vam bodo sicer malce pokvarile počutje, ki pa bo na splošno prav dobro. Zakaj ste tako zadovoljni, veste levi In še nekdo, ki pa še ostaja malce zadržan. Razumite ga, njemu je tokrat težje kot vam, saj lahko tudi izgubi več kot vi. Čeprav se ne bo zgodilo čez noč, se boste kmalu spet imeli česa veseliti. Sreča bo na vaši strani tudi kar se financ tiče. Višek dajte na kupček, saj veste, da se lahko stanje na računu že kmalu spremeni. Krepko navzdol. Sploh, ker že nekaj časa načrtujete večja vlaganja v dom. Dovolj dolgo odlašate z njimi, sedaj je čas, da se lotite dela. Počasi in premišljeno, kot znate le vi. Tisto, kar bo najbolj zahtevno opravite sami. Sicer boste spet razočarani nad mojstri. Kozorog od 22.12. do 20.1. Do torka bo vse teklo kot po maslu. Potem se bo krepko ustavilo. V veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj požrete veliko žalitev in projekt, ki je nastajal kar nekaj mesecev, speljete do konca, ali ostanete ponosni in načelni. Zadeva je tako vroča, da bo najbolje, če jo dobro prespite. Včasih se dan ne pozna po jutru In tokrat zna to držati kot pribito. Bodite bolj zviti kot nasprotna stran, ki vas očitno podcenjuje. Če boste znali začutiti pravi trenutek, ko bo res treba odreagirati, boste vi glavni zmagovalec. Če ne, vam zna biti žal. Partner vam bo ves čas stal ob strani, tudi pomagal vam bo. Kakorkoli se boste odločili, mu bo prav. Temu se še vedno reče ljubezen. Vajina trenutno spet doživlja novo pomlad. Zato bo vse lažje. Zdravje bo odlično. Vodnar od 21.1. do 19.2. Če v teh dneh ne boste na dopustu, vas bodo zagotovo zasuli z delom. Če boste, se bo to zgodilo, ko se vrnete v službo. Tega se k sreči zavedate. Ker bo večina takega, ki vam prinaša tudi radost, ne bo hudo. Tudi zato ne, ker boste znali poskrbeti, da si v redkih prostih urah naberete novo energijo in se dodobra sprostite. Tisti, ki pa uživate zgodnje pomladanske počitnice, jih boste užili z veliko žlico. Nekdo, ki vam je blizu, se bo začel umikati, česar si ne boste znali razložiti. Odgovor je jasen in enostaven, a ga nočete videti. Tudi zato, ker nikoli niste marali velikih sprememb v življenju. Raje ste malo trpeli, kot da bi tvegali v iskanju nove sreče. Sedaj res nimate več veliko časa, saj bodo čustva na krepkem prepihu. Tako vaša kot partnerjeva. Poskrbite, da se med vama spet zaiskri. Ribi od 20.2. do 20.3. Tudi tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se z vami dogaja nekaj čudnega. Ko začutite, da vam kdo postaja resnično všeč, se namreč začnete umikati iz njegove družbe. Tega pač ne morejo vsi požreti in tudi sprejeti ne, zato ste na dobri poti, da tudi tokrat dlje od simpatije in globokih pogledov ne bo šlo. Pa čeprav si zelo želite več. In to že nekaj časa. Ob tem imate ves čas občutek krivde, ki pa je varljiv. Premalo namreč mislite nase in na svojo srečo, vedno mislite na posledice, ki bodo prizadele vse okoli vas. Ne bežite v osamo, tudi s čustvi se je treba znati soočiti. Če še niste določili, kam na kratke spomladanske počitnice ali izlet ob koncu tedna, počasi začnite vsaj malo planirati. Tudi zato, da boste imeli s seboj pravo družbo. Z njo bo vse lepše, verjemite. r Četrtek, 24. marca Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 24 TV SPORED »«WAS 24. marca 2016 Petek, 25. marca Sobota, 26. marca Nedelja, 27. marca Ponedeljek, 28. marca Torek, 29. marca Sreda, 30. marca TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.45 Kultura 05.50 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Post 12.20 Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Skrivni načrti Radovana Karadžica, dok. film 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris. 15.45 V boju s časom (II.), 4/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Gravitacijski valovi 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Srobotnik 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Mizarstvo Bolčič 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Velika noč 00.30 Ugriznimo znanost 00.55 Profil 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Hišica na drevesu 08.50 Točka, glasb. odd. 09.50 Na lepše 10.45 Alpe, Donava, Jadran 11.15 Kino Fokus 11.35 Halo TV 12.40 Dobro jutro 15.55 Slovenija danes: Dolenja vas 17.00 Halo TV 18.00 Hotel poldruga zvezdica, 6/10 18.30 Hotel poldruga zvezdica, 7/10 19.05 Pajkec Piko, ris. 19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Vzemi me v roke, gledališka predstava 22.10 Kako si zavezati vezalke, šved. film 23.45 Pekel Normandije, dok. odd. 01.15 Točka, glasb. odd. 02.00 Halo TV 03.05 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.05 Pixi in čarobni zid, ris. 07.15 Želvica Lulu, ris. 07.30 Smrkci, ris. 08.00 Maša in medved, ris. 08.05 Lena Lučka, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Italijanska nevesta, nan. 09.25 Tv prodaja 09.55 Komisar Rex, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 MasterChefSlovenija 22.20 24ur zvečer 22.55 Na kraju zločina, nan. 23.50 Kosti, nan. 00.45 Vohun v nemilosti, nan. 01.35 24ur zvečer, ponov. 02.10 Zvoki noči 05.55 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem! kviz 11.40 Ugriznimo znanost: Gravitacijski valovi 12.20 Drevesa pripovedujejo: Oreh 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: Materinski dan 16.35 Duhovni utrip: Abeceda etike 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd. 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Škrlatna ulica, am. film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.25 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Flora in Jana barvata velikonočna jajca 08.10 Zgodbe iz školjke: Temperamentna Argentina 08.40 Točka, glasb. odd. 09.45 Bleščica, odd. o modi 10.45 Sledi: Ana Wambrechtsamer, dok. odd. 11.10 Halo TV 12.10 Posebna ponudba 15.20 Migaj raje z nami, odd. za razg. življenje 16.00 Dober dan, ponov. 17.00 Halo TV 18.00 Evangeličansko velikonočno bogtoslužje, prenos iz Murske Sobote 19.00 A veš, koliko te ima rad, ris. 19.10 Bacek Jon, ris. 19.15 Firbcologi, ponov. 19.40 Infodrom 20.00 Prehod, dok. odd. 20.55 Postni prti na Koroškem 21.10 Križev pot, prenos iz Rima 22.40 Polnočni klub: Dan za družino 23.50 Sozvočje svetov - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije 00.55 Točka, glasb. odd. 01.40 Halo TV 02.40 Zabavni kanal 05.45 Migaj raje z nami, ponov. 06.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.05 Pixi in čarobni zid, ris. 07.15 Želvica Lulu, ris. 07.45 Smrkci, ris. 08.00 Maša in medved, ris. 08.05 Lena Lučka, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Italijanska nevesta, nan. 09.25 Tv prodaja 09.55 Komisar Rex, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Bitka parov 21.30 24ur zvečer 22.05 Eurojackpot 22.10 Pasji park, am. film 00.00 Margaret, am. film 02.55 24ur zvečer, ponov. 03.30 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 08.40 10.30 Napovedujemo 08.55 09.00 10.35 Pop corn: Pop dizajni, Gušti 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.30 12.00 Prodajno TV okno 10.35 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 11.50 17.10 Prodajno TV okno 12.20 17.25 Napovedujemo 12.35 17.30 Strokovnjak svetuje: Vizitke 12.40 18.00 Nanovo: Za uspeh je potrebno 17.55 trdo delo 18.00 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.40 19.10 Videospot dneva 19.00 19.15 Videostrani, obvestila 19.05 19.55 Napovedujemo 19.55 20.00 Naj viža: ans. Saša Avsenika, ans. 20.00 Jug 21.00 21.15 Regionalne novice 3 21.05 21.20 Migaj raje z nami 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.15 23.20 Videospot dneva 23.45 23.25 Videostrani, obvestila 23.50 © Jug prehranjevali rudarji nekoč 06.00 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Kamen 07.20 Čebelica Maja, ris. nan. 07.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.10 Studio kriškraš: Pogrešanje 08.35 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke 08.55 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 18/26 09.20 Male sive celic, kviz 10.00 Ko mama spi, igrani film 10.15 Infodrom 10.30 Kdo si pa ti?, 8/10 11.00 Tv arhiv 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.30 Ambienti 15.00 Generacija Zemlja, 2/3 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Severnoameriški navdih 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.35 Fortitude, 11/12 22.25 Poročila, vreme, šport 23.00 Oktober - november, avstrijski film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 03.15 Info-kanal 05.30 Mozartine, 1/2 TV SLO T 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Med valovi 10.40 10 domačih 11.30 Aleksandrinke, dok. film 13.20 Migaj raje z nami, razg. življ. 13.45 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 14.15 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o športu 15.00 Adeline pustolovščine, franc. film 17.00 Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave 17.45 Če bi midva se kdaj srečala, dobrodelni koncert ob svetovnem dnevu Downovega sindroma 19.15 Infodrom 19.30 Kdo si pa ti?, 8/10 20.00 Burton in Taylorjeva, ang. film 21.25 Zvezdana 22.05 Neverjetni Jonathan Goodwin, 3/5 22.55 Umetnost propagande, dok. odd. 00.30 Bleščica, odd. o modi 01.00 Aritmija 01.30 Aritmični koncert - Demolition group 03.50 Športni posnetki sledi Pot na EP 2016, odd. o nogometu 04.20 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o športu 04.50 Polnočni klub: Dan za družino, posn. pop 24ur Oto čira čara Želvica Lulu, ris. Tačke na patrulji, ris. Harold in vijolična voščenka, ris. Trgovinica za_ živali, ris. Gospodična Žuža, ris. Lego mesto, ris. Wendy, ris. Lego Star Wars, ris. Transformerji, ris. Tv prodaja Psi so zakon, ang. film Čista hiša, am. ser. Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas Vprašanje vere, am. film Takle mamo, nan. 24ur vreme 24ur Legenda o Zorru, am. film Drugi moški, am. film 21 gramov, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.30 08.00 08.25 08.50 09.00 09.05 09.35 10.00 10.25 10.40 12.10 13.10 13.25 16.05 18.10 18.55 18.58 20.00 22.25 00.10 02.30 © i, 2. del 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kako so se prehranjevali rudarji nekoč 09.40 Ustvarjalne iskrice (153), Velikonočni pirh 10.00 Iz arhiva VTV, Festival Okarina, Decouter 10.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.05 Prodajno TV okno 11.25 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Nanovo: Za uspeh je potrebno trdo delo 18.40 Dotiki gora: Planina Blekova 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2375. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Velikonočna poslanica 20.35 Srečno, fantje! jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFD Koleda Velenje 22.05 Jutranji pogovori 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 07.00 Živ žav sledi Emilija, ris. 07.05 Zajček Belko, ris. 07.10 Ozi bu, ris. 07.15 Poldi, ris. 07.20 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.30 Timi gre, ris. 07.40 Kioka, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Prihaja Nodi, ris. 08.10 Sara in Raček, ris. 08.15 Medo in Mica, ris. 08.20 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.30 Muk, ris. 08.45 Zu, ris. 08.55 Frančkov Fonzek, ris. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.20 Pujsa Pepa, ris. 09.30 Prisluhnimo tišini 10.00 Velikonočna maša iz Vatikana, prenos 12.00 Urbi et orbi: Papeževa velikonočna poslanica 12.30 Obzorja duha: Mir vam bodi 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, ponov. 14.50 Plačilni dan, am. film 15.10 Luči velemesta, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Broadchurch (II), 2/8 20.50 Frančišek - papež, ki hoče spremeniti svet, 1/2 22.00 Poročila, šport, vreme 22.25 Nikjer doma, dok. odd. 23.45 Nočne dirke, švic. film 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal 05.25 Mozartine: Solisti, Komorni zbor in Simfoniki RTV Slovnije in Uroš Lajovic, 2/2 TV SLO T 06.05 Duhovni utrip 06.20 Posebna ponudba 07.05 Glasbena matineja 08.20 Magnificat za soliste, zbor in orkester v D-duru 09.00 Ljudje in zemlja 10.05 Nosorog Oto, danski film 11.30 Zalubljeni v življenje 12.4 Ženske in konji, franc. film 14.15 Zgodbe izza obrazov: Sabina Dermota, 1/3 14.40 Zvezdana 15.25 Ambienti 15.55 Slovenija danes 16.40 Potujoča muzika 2015, koncert združenih mlad. zborov v počastitev svetovnega dneva zborovskega petja 17.50 Rokomet, pokal Slovenije, finale (Ž), prenos iz Ljubljane 19.50 Žrebanje Lota 20.00 V divjini z Benom Foglom: Aljaska, 2/4 20.45 Žrebanje super Lota 20.50 Kraj zločina, 1/3 22.20 Vse je mogoče, ponov. 23.50 Vikend paket, ponov. 01.00 Bučke, satir. infor. parodija, ponov. 01.25 Zabavni kanal 03.20 Rokomet - pokal Slovenije: finale (Ž), posn. iz Ljubljane 05.15 Aritmični koncert - Demolition group, ponov. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Chuck in prijatelji, ris. 07.30 Tačke na patrulji, ris. 08.00 Harold in vijolična voščilnica, ris. 08.25 Trgovinica za živali, ris. 08.50 Lego mesto, ris. 08.55 Lego Star Wars, ris. 09.20 Transformerji, ris. 09.45 Tv prodaja 10.00 Garfield, am. film 11.30 Bogataševa smrt, am. film 13.15 Tv prodaja 13.30 Čista hiša, am. ser. 14.30 Očka, rocker, am. film 16.15 Bitka parov 17.45 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Znan obraz izma svoj glas 22.40 Vesel hrup, am. film 00.50 Recept za romanco, am. film 02.35 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kako so se prehranjevali rudarji nekoč 09.40 2374. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 Velikonočna poslanica 10.35 2375. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Srečno, fantje! jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFD Koleda Velenje 12.30 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 4. del 15.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.50 Prodajno TV okno 16.05 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Vizitke 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Čiv čiv čiv 18.40 Ustvarjalne iskrice (152), Lutkovno gledališče v škatli 19.00 Pop corn: Pop dizajni, Gušti 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Saša Avsenika, ans. Jug 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Dober večer, pesnik! Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev 23.50 Videostrani, obvestila 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 07.00 Slovenski pozdrav 08.30 Oto Pestner - 60 let 10.30 Severnoameriški navdih 10.55 10 domačih 11.25 Vem!, kviz 12.05 NaGlas! 12.20 Mejice, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.45 Sveto in svet: Velika noč 14.50 Dober dan, Koroška 15.20 Mama, rad te imam, latvijski film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Postni prti na Koroškem, ponov. 17.30 Kdo si pa ti, 9/10 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Emilija, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 20.55 Frančišek - papež, ki hoče spremeniti svet, 2/2 22.00 Poročila, šport, vreme 22.25 Umetni raj 22.55 Glasbeni večer: Magnificat, tv balet 23.00 Mozartine 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik 01.30 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Lalanit, burleska za otroke 08.40 Čebelica Maja, ris. nan. 09.05 Peter Zajec, ris. film 09.30 Zgodbe iz školjke: Prijatelja 09.50 Duhovni utrip: Abeceda etike 10.05 Halo TV 11.20 Črno-bela nebesa, dokum. feljton 11.50 21. gala koncert Radia Ognjišče: Pojmo naše pesmi 13.25 Avtomobilnost 14.10 Osmi dan 14.40 Polnočni klub: Dan za družino 16.05 Ljudje in zemlja 17.15 Mabo, avstral. film 19.00 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.10 Bacek Jon, ris. 19.15 Štiri ušesa sredi lesa, ris. 19.25 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.30 Ko mami spi, igrani film 19.45 Megabiti energije: Vonj gozda, žum voda, dok. odd. 20.10 Nogomet - prijatelj. tekma: Severna Irska - Slovenija, prenos iz Belfasta 22.45 Spomini: Alojz Senekovič, pogov. odd. 23.40 Točka, glasb. odd. 02.10 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.05 Pixi in čarobni zid, ris. 07.15 Želvica Lulu, ris. 07.45 Smrkci, ris. 08.00 Maša in medved, ris. 08.05 Lena Lučka, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Italijanska nevesta, nan. 09.25 Tv prodaja 09.55 Komisar Rex, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Garfield 2, am. film 15.05 Nedolžna vsiljivka, nan. 16.00 Italijanska nevesta, nan. 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Dan najlepših sanj 22.30 Na kraju zločina, nan. 23.25 Kosti, nan. 00.20 Buden, nan. 01.10 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje, enota Tinkara 09.25 Ustvarjalne iskrice ( 09.40 Napovedujemo 09.45 2375. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativa oddaja 10.15 Jesen življenja, Dom sv. Jožefa Celje, dr. Metka Klevišar 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Velikonočnica, dokumentarni film 18.10 SVIT, enostavno in hitro testiranj (2) 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 800 let dominikancev: p. Vanči Arzenšek 21.00 Srečno, fantje! jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFD Koleda Velenje 22.30 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 4. del 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.50 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 22.00 23.05 00.35 01.00 01.30 02.20 Dnevnikov izbor Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz! Obzorja duha: Mir vam bodi Polhi, dok. odd. Dnevnik, šport, vreme Skrivni načrti Radovana Karadžica, dok. film Kaj govoriš?=So vakeres? Poročila Kanape, tv Lendava Muk, ris. Srečo kuha Cmok, ponov. Profil: Eva Petrič Poročila, šport, vreme Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, 2/3 Novice Utrinek, izob. odd. Muk, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Anno Domini, 2/12 Žametna kantilena, violinist Dejan Bravničar Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Anton Brolih - pater Polikarp, pogov. odd. Profil: Eva Petrič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Umetni raj: Filmska glasba v slovenskem filmu 12.25 Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom: Simona, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju: France Cukljati 14.15 Prava ideja: Mizarstvo Bolčič 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil: Marko Pogačnik 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Primož nad Ljubnim 18.05 Sara in Raček, ris. 18.15 Simfonorije, ris. 18.20 Vem! kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Čarovnija v mesečini, am. film 21.40 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Ermesinda, 2/2 00.40 Turbulenca 01.05 Profil: Marko Pogačnik 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.55 Info-kanal 02.20 inio-kanal TVSLOr TVSLOr C\(. nn ntrnčl/i l/anal 06.00 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Peka 08.10 Zgodbe iz školjke: Kamen 09.00 Točka, glasb. odd. 10.20 Tv arhiv 11.50 Dobro jutro 14.15 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 15.45 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Hotel poldruga zvezdica, 8/10 18.30 Hotel poldruga zvezdica, 9/10 19.00 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.15 Bacek Jon, ris. 19.20 Štiri ušesa sredi lesa, ris. 19.30 Studio kriškraš: Pogrešanje 20.00 Puščavska vojna: Tobruk, 1/2 20.50 Neverjetni Jonathan Goodwin, 3/5 21.40 Na poljih Flandrije, 8/10 23.35 Ambienti, ponov. 23.05 Slovenska jazz scena 23.40 Točka, glasb. odd. 00.25 Halo TV 01.20 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.05 Pixi in čarobni zid, ris. 07.15 Želvica Lulu, ris. 07.45 Smrkci, ris. 08.00 Maša in medved, ris. 08.05 Lena Lučka, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Italijanska nevesta, nan. 09.25 Tv prodaja 09.55 Komisar Rex, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Nedolžna vsiljivka, nad. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mami kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Preverjeno 22.00 Takle mamo, nan. 22.40 24ur zvečer 23.15 Na kraju zločina, nan. 00.10 Kosti, nan. 01.05 Buden, nan. 01.55 24ur, ponov. 02.30 Zvoki noči © Otroški kanal Ozi bu, ris. Vse o Rozi, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Maks in Rubi, ris. Roli Poli Oli, ris. Medvedek, ris. Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. Emilija, ris. Vetrnica: Varuški Zgodbe iz školjke: Odeja za piknik Zgodbe iz školjke: Srečna biba Kanape, tv Lendava Točka, glasb. odd. 10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Hotel poldruga zvezdica, 10/10 To bo moj poklic, izob. odd. A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris. Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. Srečo kuha Cmok: Tista o šmornu Žrebanje Lota Bučke, inform. parodija Čas za Manco Košir Po sledeh baleta Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert - Noctiferia Točka, glasb. odd. Halo TV Zabavni kanal 06.00 07.00 07.05 07.15 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.20 08.35 09.20 10.25 10.55 11.10 12.05 14.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.00 19.10 19.20 19.25 19.50 20.00 20.20 21.15 22.15 22.50 00.20 01.05 02.05 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Veseli avtobuski, ris. 07.05 Pixi in čarobni zid, ris. 07.15 Želvica Lulu, ris. 07.45 Smrkci, ris. 08.00 Vprašaj Laro, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Italijanska nevesta, nan. 09.25 Tv prodaja 09.55 Komisar Rex, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 MasterChef Slovenija 22.15 24ur zvečer 22.50 Na kraju zločina, nan. 23.45 Kosti, nan. 00.40 Buden, nan. 01.30 24ur zvečer, ponov. 02.05 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 800 let dominikancev: p. Vanči Arzenšek 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje, 45 let ŠFD Koleda Velenje 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2376. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Trupejevo poldne 20.55 Napovedujemo 21.00 Skrbimo za zdravje: Bolezni ožilja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2374. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, (UI 154) 18.15 Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje, enota Tinkara 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Omar Naber 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 25 24. marca 2016 «»SÜAS PRIREDITVE KNJIŽNI kotiček kdaj • kje • kaj Domínguez, Carlos María: Hiša iz papirja od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Glavna junakinja te knjige je - knjiga. Povabi nas na nikoli končano popotovanje po zapisani besedi. Knjige naših življenj so med sabo čarobno prepletene. V tej zgodbi na primer pesmi Emily Dickinson ter roman Senčna črta Josepha Conrada. In ta povezanost nas napeljuje v pravo raziskovanje literature kot ene najlepših stvaritev človeškega uma in duha. Carlos Miiij Domin^nrr tU«'».» Ritfr SI» H i i a iz papirja Je knjiga o oboževalcih knjig, o ljudeh, ki so obenem strastni bralci ter bibliofili, ki brez knjig enostavno ne morejo preživeti. Le-te jim namreč dobesedno krojijo življenjske usode. Zgodba se prične s smrtjo. V prometni nesreči umre Bluma Lennon, ki je bila med prečkanjem ceste zatopljena v pesniško zbirko Emily Dickinson. Knjige so ji za čas življenja krojile tudi poklicno pot, bila je predavateljica latinskoameriške književnosti na Cambriški univerzi. Nekaj mesecev po tragičnem dogodku Blumin nekdanji ljubimec in sodelavec prejme izvod Conradove-ga romana Senčna črta. Delo je poslano na Blumino ime, pošiljatelj je neznan. Ko odkrije pošiljateljevo ime, se odloči raziskati skrivnost. Kmalu pa spozna, da je pošiljatelj pred kratkim izginil ... "Ustvariti knjižnico je kot zasnovati življenje. Nikoli ne gre le za naključno zbiranje knjig." Simsion, Graeme: Projekt otrok od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani V prvi knjigi, Projekt Rosie smo spoznali simpatičen par, avtističnega profesorja Donal-da Tillmana ter njegovo izbranko Rosie. Roman Projekt otrok se začne deset mesecev in deset dni po njuni poroki. Življenje se jima je umirilo, Donald se je končno sprostil. Z Rosie sta opustila njegov standardiziran sistem obrokov, tudi seksata ne več po urniku. Življenje prehaja v mirne in prijetne vode. Pravljica traja vse dotlej, ko Rosie ugotovi, da je nenačrtovano zanosila. Donaldu se svet pod nogami zamaje. Rosie mu pove, da je naslednjih devet mesecev ne sme razburjati, saj bi stres lahko škodoval otroku. Don vzame opozorilo še preveč resno in se zateče k svojemu protokolu reševanja neznanih situacij. Nasvete išče pri vseh svojih prijateljih, pri terapevtki ter na spletu. Potem naredi svoje zaključke ter začrta poti iz težav. Zaradi njegovega posebnega načina razmišljanja so tudi načrtovane poti precej nekonvencional-ne. Pri tem pride v spor z zakonom, grozi mu kazenska ovadba, izguba strokovnega ugleda ter izgon iz države. Najhuje od vsega pa je, da bo mogoče ostal celo brez Rosie ... "Sklenil sem, da moram ostat zvest samemu sebi, z vsemi svojimi napakami; to je pomembneje od tega, da bi imel, kar si najbolj želim." Yamada, Etsuko: Wrapping with fabric od - Odrasli / 74 - Risanje. Oblikovanje Priročnik nas popelje v čudežni svet tkanin, pravzaprav v ovijanje z njimi. Ovijamo lahko različna darila. Tako postane "ovijalni papir" še dodatno darilo. Za to lahko uporabimo okrasen šal, rutico, brisačo, servetko ... Če ovijemo darilo z dvema različnima tkaninama, še prispevamo k barvitosti končnega vtisa. Če imate s sabo ruto, se lahko rešite celo zadrege s prenašanjem stvari. Mimogrede namreč lahko iz nje naredimo vrečo za melono ali lubenico. Tudi steklenica ali dve nam ne delata problemov. Iz rute si lahko naredimo celo ročno ali nakupovalno torbico. Odejica lahko postane torba za prenos potrebščin za piknik, nato pa jo uporabimo še za podlago pri sedenju. Tudi kakšno knjigo ali dve lahko zavijemo v praktično torbo, ki jo ustvarimo iz šala. Na ta način lahko prenašamo ali podarimo lončnico. Ne nazadnje lahko kose tkanin uporabimo za okrasna pregrinjala preko sedežnih garnitur, z njimi lahko ovijemo dolgočasno blazino ali pa preprosto pregrnemo mizo. Ob sugestijah iz te knjige boste uporabili vse rute, šale in konce tkanin, ki vam sedaj neuporabljene ležijo po omarah. Moyes, Jojo: Zadnje ljubezensko pismo od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani V romanu se prepletata dve ljubezenski zgodbi v razmaku štiridesetih let. Prva se splete med bogato Jennifer Stirling ter novinarjem AnthonyjemO'Hare. Že od prvega stika med njima preskoči iskrica, ki počasi postane njun plamen življenja. Med sabo izmenjata strastna ljubezenska pisma. Pro- M1 ■■■« blem pa je v tem, da je Jennifer poročena. In ko želi Jenny zapustiti moža in hiti k ljubimcu, da skupaj odideta v Ameriko, se zgodi prometna nesreča. Jenny komaj preživi, pri tem pa izgubi spomin. Med pospravljanjem doma slučajno najde ljubezenska pisma, posvečena njej. Več kot očitno je, da se s piscem ljubita, vendar Jennifer ne ve, ne kje sta se spoznala, ne kdo je ta moški, ki se podpisuje samo z B. Se bosta še kdaj našla? Druga zgodba se plete v sedanjem času med novinarko Ellie Haworth in Johnom. Zveza je zapletena, saj je John poročen in je posledično vsako srečanje podrejeno trenutkom, ki jih ukrade svoji družini. Tudi v poslovnem svetu je Ellie na trnih, saj ji direktorica postavi jasen ultimat: ali tokrat napiše izjemen članek ali pa izgubi službo. V knjižnici časopisa slučajno najde v zaprašeni mapi stara ljubezenska pisma. Avtor je moški, ki je popolnoma iskreno odprl srce svoji izvoljenki. Globina pisem jo sili, da razišče, kdo je bil skrivnostni B., kdo je bila ženska, ki so ji bila pisma namenjena in kako se je njuna zgodba razpletla. Pri tem ji pomaga knjižničar Rory, s katerim se hitro spoprijateljita. »Čeprav sem brez tebe, tisoče kilometrov stran, mi to ni niti malo v uteho. Čeprav me več ne muči tvoja prisotnost, čeprav ne gledam iz dneva v dan dokaza svoje nesposobnosti, da bi dobil, kar si resnično želim, me to ni ozdravilo. Samo še slabše je. Moja prihodnost se zdi kot pusta, prazna cesta.« Wilde, Oscar: Sebični velikan ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Otroci so se vsak dan po pouku hodili igrat na velikanov vrt. Kako tudi ne, saj je bil to en krasen velik vrt z mehko zeleno travo. Po travi so bile posejane prelepe cvetlice ter breskova drevesa. Na drevesih so sedele ptice in čudovito prepevale. Otroci so tukaj naravnost uživali! Po sedmih letih pa se je velikan vrnil z obiska domov. Vzrojil je nad otroki in jih pregnal s svojega vrta. Da se ne bi kdo spozabil, je postavil tudi visok zid in pred njega postavil opozorilno tablo o prepovedi prehoda. Sedaj je tam kraljeval sam, otroci pa so žalostno pogledovali visok zid. Nato pa je prišla pomlad. Vsepovsod so na plano pokukale cvetice, priletele so drobne ptice. Le v velikanovem vrtu je ostala zima. Drevesa niso zacvetela, ptice niso sedale na gole veje, cvetice niso zasijale v svoji lepoti. Led in mraz sta ostala med visokimi zidovi. Velikan se je čudil, kako to, da na njegov vrt ni prišla pomlad. Tudi poletje ga je zaobšlo. Jesen ni postregla s slastnimi plodovi. Bo v ta vrt sploh še kdaj prišla pomlad? a Stanka Ledinek VELENJE Četrtek, 24. marec 10.00 Zdravstveni dom Velenje, predavalnica Cindi Učna delavnica Prepoznajmo in premagajmo depresijo 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Galerija Velenje Izdelava poslovne predstavitve in vizitk za mlade podjetnike 17.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zaključna 32. prireditev v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 18.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija Stiske povezane z nosečnostjo in materinstvom 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica predstavitev knjige Viktorije Kos Razcvet zavesti, pogovori o prebujajočem človeku 20.30 Max klub Velenje Trojnik (Max klub jazz festival) Petek, 25. marec 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 16.00 Galerija Velenje Izdelava poslovne predstavitve in vizitk za mlade podjetnike 18.00 PC Standard Podjetniški trampolin 2016 - DAN P 12. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA KD PAKA FILM VELENJE Na festivalu bo prikazan izbor kratkome-tražnih amaterskih filmov iz cele Slovenije. Festival je tekmovalnega značaja. Organizator festivala je KD Paka film Velenje. POSEBNA PREDSTAVA (cena vstopnice 0 EUR) Petek, 25. 3., ob 18.30 - mala dvor. TOM IN ČAROBNO OGLEDALCE Meñique y el espejo mágico (Kuba, Španija) Animirana pustolovščina sinhronizi-ran v slovenščino, 79 minut Režija: Ernesto Padrón Glasovi: Gašper Jarni, Andrej Murenc, Maja Kunšič, Gašper Malnar, Vesna Per-narčič, Iztok Lužar, Luka Ropret. Petek, 25. 3., ob 18.00 Nedelja, 27. 3., ob 16.00 - otr. mat. 21.00 Klub eMCe plac Banga Hip Hop: nipke, Drill, DJ Samishusi Sobota, 26. marec 6.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Porezen 8.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Del Šaleške planinske poti 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 21.00 Klub eMCe plac Športna stavnica Nedelja, 27. marec 7.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Kunigunda 7.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: XIV. tradicionalni pohod Plešivec 50 13.00 KAC, Efenkova 61 Vegetarijansko kosilo za vsakogar 16.00 Rdeča dvorana Velenje Tekma ŽRK Velenje : ŽRK Krka Ponedeljek, 28. marec 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: zgodovinska drama Sufražetke Torek, 29. marec 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice LONDON JE PADEL London has Fallen (ZDA, VB, Bolgarija) Akcijski triler, 99 minut Režija: Babak Najafi Igrajo: Gerard Butler, Aaron Eckhart, Morgan Freeman, Angela Bassett, idr. Petek, 25. 3., ob 19.30 Sobota, 26. 3., ob 20.00 TO VSE SPREMENI -KAPITAL PROTI PODNEBJU This Changes Everything (ZDA, Kanada) Okoljski dokumentarec, 89 minut Režija: Avi Lewis, scenarij: Naomi Klein Nastopajo: Naomi Klein, Stacey Arwen Raab idr. Petek, 25. 3. ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 26. 3., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 27. 3., ob 19.00 - mala dvor. KUNG FU PANDA 3 (ZDA) Animirana komična pustolovščina sinhro-niziran v slovenščino, 108 minut 17.00 Vila Rožle Pomlad je tu, Torkova peta -ustvarjalnica za otroke in starše z Natašo Makovšek 19.00 Gasilski dom Šalek Planinsko društvo Velenje se predstavlja - Toni Žižmond: Fotografije z zanimivih izletov 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Fidimedove novosti na področju zdravil naravnega izvora in prehranskih dopolnil Sreda, 30. marec 7.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Nebeška gora 8.30 Zdravstveni dom Velenje, predavalnica Cindi Uživajmo v zdravju 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje Govoreči stripi, delavnica z Miho Cojhtrom 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predstavitev knjige Sebastiana Horvata Ljubezen ali dandanašnja farsa ŠOŠTANJ Četrtek, 24. marec 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Tracey Corderoy, Tim Warnes: Ne! 18.00 Vila Mayer Režija: Alessandro Carloni, Jennifer Yuh Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Pavle Ravnohrib, Tone Kuntner, Pia Zemljič, Tanja Ribič, Jernej Kuntner, idr. Sobota, 26. 3., ob 18. uri, 3D Ponedeljek, 28. 3., ob 18.00 PAPEŽ FRANČIŠEK: POT DO SVETEGA SEDEŽA Francisco - El Padre Jorge (Argentina, Italija, Španija) Zgodovinska biografska drama, 104 minute Režija: Beda Docampo Feijóo Igrajo: Darío Grandinetti, Silvia Abascal, Leticia Brédice, Carlos Hipólito, Alejandro Awada, Blanca Jara Sobota, 26. 3., ob 16.00 Ponedeljek, 28. 3., ob 16.00 V ŽARIŠČU Spotlight (ZDA) Zgodovinska biografska drama, 128 min. Režija: Tom McCarthy 25 Odprtje razstave Izbor likovnih del Napotnikove galerije Petek, 25. marec 16.00 Pred Hotelom Vesna v Topolšici Otroški metuljev pohod 19.00 Dvorec Gutenbuchel Salonski Jazz večer Sreda, 30. marec 17.00 V Kino dvorani v Topolšici Prireditev ob materinskem dnevu 19.00 Mala dvorana kulturnega doma Strašna Jožeta - Kaj vse sta in kaj vse nista ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 24. marec 7.00 Marof Krvodajalska akcija Lunine mene f 31. marca, ob 17:17, zadnji krajec Igrajo: Mark Ruffalo, Michael Keaton, Rachel McAdams, Liev Schreiber, John Slat-tery, Stanley Tucci idr. Nedelja, 27. 3., ob 20.00 DRUŽINSKI FILM Roddiny film (Češka, Francija, Nemčija, Slovaška, Slovenija) Drama, 95 minut Režija: Olmo Omerzu Igrajo: Karel Roden, Eliska Krenková, Je- novefa Bokova, Vanda Hybnerová, Daniel Kadlec, Martin Pechlát, idr. Petek, 25. 3., ob 21.15 Nedelja, 27. 3., ob 18.00 SUFRAŽETKE Sufrragette (VB), zgod. drama, 106 minut Režija: Sarah Gavron Igrajo: Carey Mulligan, Helena Bonham Carter, Brendan Gleeson, Anne-Marie Duff, Meryl Streep, idr. Ponedeljek, 28. 3., ob 20.00 - filmsko gledališče Linea, stanovanjsko podjetje d.o.o. Šaleška 19, 3320 Velenje LINEA stanovanjsko podjetje, d.o.o. ^ +386 (03) 58 69 435 (S) info@linea.si 40 +386(03)8975307 ^ www.linea.si Spoštovane stranke obveščamo, da smo se preselili v nove prostore na Šaleški cesti 19 v Velenju. Vsem našim cenjenim strankam • se zahvaljujemo za zaupanje. /'jfflBv : I ^ , -yinÄ KAMNOSEŠTVO PODPEÈAN M CITY CENTER Celje Četrtek, 24.3., Biotržnica Petek, 25.3., od 14.00 dalje Kmečka tržnica Do 26.3. Velikonočni sejem domačih dobrot: potice, šunke, pirhi in še in še ... Ponedeljek, 28.3., Velikonočni ponedeljek, odprto od 9.00-15.00 Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU [STARO ZA NOVO! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Infoi™cIle: 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si 041 813 949 ZEMUA NATURAHUM 20 L MOTORNA ŽAGA 2,20 € HUSQVARNA550XP 827,00 € + ČELADA GRATIS NJVECJAJIZBIRA' SEMENSKEGA KROMPIRJA! ELITA IN SUPERELITA! VELIKA ■■ IZBIRAJAGODICEVJA! ARONIJA, BOROVNICA, KOSMULJA, MALINA, RIBEZ, ROBIDA... KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC »«WAS 24. marca 2016 Nagradna križanka Proteini.si shop Velenje Y SPO RADIO VELENJE ORT NUTRITION CENTER shop Velenje Mercator Center Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10.00 - 20.00, v soboto od 9.00 - 20.00. dežurstva ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 26. do 28. 3. - Olivera Saveva, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. nnnirnirn k [P fJUfJtt Iff Crtf II Nakupovalni center Velenje, Kidričeva 2b, Velenje m * i j» r Bogata izbira kakovostne športne prehrane in dodatkov k prehrani za zdrav način življenja Info in naročila 059 975 212 Rešeno križanko pošljite najkasneje do 4. aprila na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »PROTEINI.SI SHOP Velenje«. Izžrebali bomo tri nagrade: vitamini minerali Olimp, moško majico in žensko majico. mali OGLASI + i Gostja Tadeja Pačnik Vižintin, specialistka interne medicine v Splošni bolnišnici Celje. Tema: bolezni želodca > in zgornjih prebavil ČETRTEK, 24. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 25. marca I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 26. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 27. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 28. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 29. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 30. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 14. do 20. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. do 20. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Prvih 100 kupcev čaka uporabno darilo. Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 19 17. marca 2016 «»SÜAS OBVESCEVALEC 27 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj - Velenje. Gsm: 041 754 699 STAREJŠO hišo v Solčavi ugodno mali OGLASI prodamo. Potrebna je obnove. Cena: 48.000,00 evrov. Tel: 03 5846 165 V STANOVANJSKI hiši v Velenju oddam v najem sobo mirni, samski ženski (mlajši ali starejši), z možnostjo souporabe kuhinje, kopalnice in kleti. Zelo ugodni pogoji najema. Gsm: 041 464 839 POSLOVNO stanovanjski objekt, namenjen gostinski in trgovski dejavnosti, na dobri lokaciji, krožišče Šalek,300 m2, 10 parkirišč, prodam ali oddam. Cena: 165.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488 PRIDELKI SENO in otavo prodam. Gsm: 031 646 357 SILAŽNE bale in fižol sivček, drugorazredni ugodno prodam. Gsm: 031 350 928 PRODAJA sadik vrtnic in ciprese. Gsm: 041 35 4 5 75, Dolinšek HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRAŠIČE, težke od 50 do 80 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 447 283 BIKCE, čb, težke okoli 170 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502 RAZNO VISOKO tlačni čistilec za avto in 100 let star katekizem prodam. Gsm: 070 206 265 BREZPLAČNO dam v najem vrt. Tel.: 03 5875 808 Nagrajenci nagradne križanke Moja harmonija, objavljene v tedniku Naš čas, 10. marca. Meritev prisotnosti periferne arterijske bolezni prejmejo: • ANITA BANDELJ, Subotiška cesta 19, Velenje • VINKO MRAZ, Tomšičeva 39, Velenje • SABINA KUMER, F. Foita 6, Velenje Nagrajenci dobijo potrdila o nagradah po pošti in se oglasijo s potrdilom v Moji harmoniji na Koroški cesti 48 v Velenju. mCLOUDj-1 MEGA M informacijske tehnologije d.o.o. m 03 777 0000 www.mega-m.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. ZAHVALA MARIJA VOVK Iskrena zahvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ali samo v mislih bili z nami ob slovesu naše ljubljene, nepozabne Marije. Janko in Bruno z družino ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenila brez besed draga žena ANA ŠINKOVEC s Tavčarjeve 26 v Velenju 13. 3. 1928 - 26. 2. 2016 Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in izrazili globoko sožalje, še posebej sosedom s Tavčarjeve ulice. Iskrena zahvala njeni zdravnici dr. Žubrovi, ki ji je ves čas sočutno stala ob strani in vsa leta skrbno bdela nad njo. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče. Žalujoči: mož Vlado, hčerka Marjana in vnukinja Vladka habit nepremičnine Hablt, d.o.o, Koro»«] 4«, Velenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/665 223 Hišo na Sončnem griču na čudoviti sončni parceli, 192 m2, dvojček, zgrajena 1986, adaptirana 2005, 584 m2 zemljišča, K+P+M. Er v izdelavi. Cena 220.000 evr. 4-sobno stanovanje na Kersnikovi z lepim razgledom, 109 m2, adaptirano 2006, 11/13 nad., ER D (60-105) kWh/m2a. Cena 95.000 evr. U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA GIBANJE prebivalstva več na www.habit.si www.nascas.si www.issuu.com/nascas www.dlib.si Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo SMRTI Petek Radomir, roj. 1938, Velenje, Splitska ulica 64; Artemis Tita Marija, roj. 1930, Ljubljana, Ulica Josipine Turno-grajske 4; Planko Cirila, roj. 1930, Velenje, Gubčeva cesta 2b; Plausteiner Emil Engelbert, roj. 1944, Šentjur, Cvetna ulica 40; Kumer Franjo, roj. 1951, Prebold, Trg 12; Bastl Ana, roj. 1933, Nazar- je, Cvetlična ulica 10; Kobale Janez, roj. 1943, Velenje, Škale 94d; Baškovič Vladimir, roj. 1931, Velenje, Tavčarjeva cesta 22; Musič Verka, roj.1942, Velenje, Goriška cesta 43; Kajtna Amalija, roj. 1930, Šentjur , Ulica skladateljev Ipavcev 40; Pirnat Baltazar, roj. 1928, Velenje, Gubčeva cesta 2; Privšek Cecilija, roj. 1941, Celje, Goriška ulica 1; Tomic Franka, roj. 1931, Velenje, Prešernova cesta 9a; Mastnak Rozalija, roj. 1923, Velenje, Šalek 81; Erjavec Majda, roj. 1929, Bled, Sebenjska cesta 1. Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražllh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si ZAHVALA Poslovil se je dragi mož, ati in stari ati BALTAZAR PIRNAT - BOLTI Gubčeva cesta 2, Velenje 29. 11. 1928 - 14. 3. 2016 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, srčnim sosedom, znancem, KO ZB Šmartno Velenje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Najlepša hvala osebju Zdravstvenega doma Velenje, še posebej dr. Grošlju in ostalim zdravnikom za čutečo in strokovno zdravstveno oskrbo. Prav tako se zahvaljujemo patronažni službi, še posebej ga. Tatjani za skrb na domu. Lepo se zahvaljujemo tudi Bolnišnici Celje in predstojniku dr. Sinožiču z medicinskim osebjem ter Bolnišnici Topolšica, posebno dr. Polesu za predano zdravljenje. Lepa hvala g. župniku J. Rezaiju za opravljen obred, g. Kolarju za ganljive besede slovesa, praporščakom, pevcem, solistu na trobenti - g. Viliju, Pogrebni službi Usar in Komunalnemu podjetju Velenje. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Cvetka, hčerka Irena in vnuk Klemen, sin Iztok z Manjo in vnuki Larisa, Timotej, Medeja »Vse teče, teče in se stiša v tišino. Samo hiša, v kateri Duh biva, je neminljiva ...« (T. Pavček) ZAHVALA Odšel je dragi mož, oče, dedi, brat in stric STANISLA V ČREMOŽNIK iz Lokovice 1. 9. 1936 - 8. 3. 2016 Iskrena hvala sosedom, prijateljem in sorodnikom za vso pomoč, bližino in sočutje. Hvala Dragu Korenu za srčen govor, duhovnikom dr. Ivanu Štuhecu, g. Jožetu Pribožiču in Mirku Škofleku, MoPZ Lokovica, trobentaču Tomažu Podlesniku, gasilcem in rudarjem. Bog vam povrni. Žena Anica, otroci Stanka, Darja in Simon z družinami Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 28 Velika noč kliče k ustvarjalnosti Etnolog dr. Janez Bogataj je na obisku v Šoštanju razkrival že skoraj pozabljene pomene velike noči Tina Felicijan V pripravah na veliko noč veliko razmišljamo o tem, kako bomo pogrnili mizo in kaj bomo podarili krščencem. Manj pa o tem, kako se bomo postili, izdelali butaro in barvali jajca. Tako so priprave na praznik površne, prav tako pa izkušnja. Beseda praznik namreč izvira iz pojma blet in hujšati po luni,« je bil kritičen predavatelj. Vsak praznik moramo stopnjevati Praznike bi morali doživljati pričakujoče in postopoma, saj zahtevajo neko pripravo. Sploh veliko noč, ki jo je krščanstvo postavilo na mesto nekdanjih pomladnih ritualov, ko so ljudje v > Za velikonočni čas je značilna zeliščna potica (pehtranova, frobnjakova) in en orehova, ki je značilna za božični čas. prazen biti, to pomeni ne delati, je pojasnil dr. Janez Bogataj. S prazniki naj bi umirili intenziven ritem. Zato smo si jih tudi izmislili. A so danes marsikomu v breme, ko zadnji trenutek hiti v trgovine, pospravlja po hiši ali se namesto s prazničnim brezdeljem ukvarja s čim drugim. »Danes nam praznični dnevi - v Sloveniji moramo reči kar obdobja - pogostokrat pomenijo dneve, ko delamo tisto, kar ne utegnemo narediti čez leto. Mislim, da je to zelo slabo, saj smo si praznike izmislili, da smo ustvarili neki logičen ritem med delom in počitkom, tako kot je med pustom in postom. To bi moral sodobni človek bolj upoštevati in potem ne bi bilo treba jemati ta- poganskem obdobju častili nekaj drugega, za kar so verjeli, da jim pomaga priklicati vnovično pomlad v deželo, ponovno življenje, kot je praznik interpretiralo krščanstvo. Namreč velika noč pride za obdobjem, ko ni dela na polju in se ljudje lahko posvetijo drugim opravilom, s katerimi se pripravijo na ponoven cikel sajenja in žetve. Tako imajo čas tudi za pripravo jedi in obrednih predmetov za praznovanje. A je kot druge praznike tudi veliko noč zajel potrošniški vijak, »za kar smo krivi sami, ker smo to sprejeli, namesto da bi si vzeli nekaj časa za pripravo praznika ali da smo med praznikom dejansko prazni, se pravi, da takrat ne delamo. Spremenilo se je to, Dr. Janez Bogataj je kritičen do komercializacije velike noči in njenih simbolov, pozdravlja pa domiselne pristope k izdelovanju butar in barvanju jajc, le da ustvarjamo z naravnimi materiali. > da velika noč ni več praznik stopnjevanja, pričakovanja, ampak je postal zelo potrošniški. Ljudje tik pred praznikom hitijo v nakupovalne centre in skoraj vse kupijo. Ustvarjalnost je danes veliko skromnejša, čeprav sama vsebina in ikonografija tega praznika napeljujeta k temu, da Prava potica je okrogla z luknjo v sredini in vzdolžnimi črtami, spiralne ima nemški šarkelj »Razlikovati moramo dva pomena postov. Eden je namenjen hujšanju in vsakoletnemu prečiščenju telesa v fizičnem smislu. Drugo pa je post, ki ga razumejo verujoči in jim pomeni predvsem duhovno očiščenje. Tega bi bili potrebni številni prebivalci Slovenije, tudi tisti, ki ne verujejo.« Dr. Janez Bogataj bi bili ljudje bolj ustvarjalni.« Potrošništvo se odraža v tem, da ljudje sprejemajo zgolj zunanje oblike praznika. Tako je velika noč obdana s plastičnim kičem in zapolnjena s prenažiranjem. »Danes je velik poudarek na hrani. So pa še vedno posamezniki in skupine, ki ta praznik zelo globoko praznujejo in jim pomeni izjemno duhovno poglobitev, večina pa gre samo po površini. Slabo je, da ob uživanju velikonočnih jedi vidimo samo jed, ne pa tudi njenega sporočila, ki ni nujno le religioznega značaja,« je povabil k razmisleku o simbolih velike noči. Zimzeleno rastlinje, okrašeno s pisanimi trakovi, se nanaša na svetopisemsko zgodbo o Jezusovem prihodu v Jeruzalem, ko so mu na pot metali oljčne vejice, ima pa tudi poganske korenine. Pirhi so star obredni predmet in simbol rodovitnosti. Z ognjem, s katerim danes zanetimo kresilno gobo in ga prinesemo v hišo, so predniki pomagali zgodnjemu soncu, da bo čim močneje svetilo. Z vnuki še gojijo običaje Tako nekoč kot danes se otroci ob veliki noči najbolj veselijo pi-sanke. Tudi Antonia Cvikl se tega najbolj spominja. »Naša botra je vsem sedmim otrokom, kolikor nas je bilo pri hiši, spekla enake kolače in v sredino dala jabolko, ne jajce.« Danes so pisanke bolj bogate, dr. Bogataj pa pravi, da je potrošniška mrzlica poskrbela za pretiravanje namesto pozornosti, ki jih prejemajo otroci. »Samo poglejte, kaj se je zgodilo s čokoladnimi jajci in zajci. Ti darovi, kot so jim nekoč rekli, tudi nimajo več nekega drugega pomena kot to, da otroci dobiva- jo sladkarije, s katerimi si zaba-šejo želodce.« Veronika Beovič je kot otrok uživala, ko so nesli k žegnu. »Danes mi je žal, da ne praznujemo več tako intenzivno kot nekoč. Tistega vzdušja ni več, pa lahko še tako pripravljaš.« Marija Ser-tic, ki se iz otroštva najbolj spominja, kako so šli iskat jajca, ko so prišli iz šole in je petelin za- > Včasih so potico zvili in pekli brez pekača, nato so v 18. stoletju začeli izdelovati potičnike, kasneje pa so jim v sredino dodali stožce pel. O vseh šegah uči vnukinjo. »V soboto pride k meni in greva v gozd nabirat za presmec. S čebulnimi olupki bova pobarvali jajca. Nanje nalepiva trobentice, liste, pa z gumicami jih preveže-va, da narediva vzorce,« se je veselila, da bo za veliko noč, kot so to počeli predniki, ustvarjala s svojo potomko. ■ Ljubenske 'potice' spet navduševale Četvorko odplesali tudi gimnazijci Več kot sto maturantk in maturantov štirih programov Gimnazije Velenje je v petek stopilo v plesne čevlje, občudovalo pa jih je skoraj tisoč gostov. Ravnatelj Rajmund Valcl jim je zaželel vztrajnosti, ambicioznosti in odprtosti ter jim svetoval, naj bodo srečni, zadovoljni sami s sabo in naj ne prelagajo odgovornosti zase na druge, pač pa razloge za neuspeh najprej iščejo v sebi. Ob maturantskem plesu smo jih povprašali po maturi, študiju in prihodnosti. Veselijo se novih izkušenj v drugih mestih, na Velenje pa, čeprav jih tu nič posebno ne moti, niso ravno navezani. Ples so, kot veleva tradicija, začeli z izmenjavo darov v spomin na gimnazijska leta in maturantsko noč - šopka in robca. Anja Trupej: »Kar me najbolj skrbi, je slovenščina, ker je Ana Karenina težka knjiga, ampak v šoli res vse lepo sproti delamo, pa tudi doma sproti delam. Tako nimam neke treme, ker bo vse pravočasno. Študirala bom biotehnologijo v Ljubljani. Upam, da bo fajn. Na začetku bo fajn malo žurati poleg študija. Veselim se že, da grem iz Velenja, da spremenim okolje in spoznam nove ljudi, zamenjam šolo in profesorje. Sicer mi je všeč, kako je v Velenju poskrbljeno za mlade, in ne bi nič spremenila. Všeč mi je bil tudi projekt Mladi za Veleje, ki smo se ga udeležili prek izbirnih vsebin. A se v Velenje ne nameravam vrniti, ker je manj možnosti za službo.« Miha Slavič: »V šoli potekajo zelo intenzivne priprave na maturo, prav tako v popoldanskem času doma. Upam, da ne bom imel prevelikih težav, saj sem bil vsa leta zelo priden in mislim, da bo šlo zelo dobro. Študiral bom kineziologi-jo. Tako kot si od študentskih let želi vsak, si tudi jaz veliko žurov, punc, pijač in pa veliko znanja. Komaj čakam, da grem iz Velenja. Za zdaj se kot mlad občan tu dobro počutim, v prihodnosti pa bomo videli. Sicer tu prihodnosti ne vidim, se bom pa z velikim veseljem vrnil nazaj.« Špela Zlodej: »Imam kar nekaj treme pred maturo. Nisem se še začela na vse pripravljati, do sedaj sem se največ za slovenščino in biologijo. Mislim, da mi bo največ težav delala angleščina. Študirala bom farmacijo. Imam še vse možnosti odprte, od študentskih let pa si obetam čim več spontanih žurov in dobrih ocen na faksu. V Velenju mi je super. Mislim, da je za mladino veliko možnosti in se veliko dela na tem področju. S farmacevtskega vidika v Velenju vidim prihodnost, če se bo v času študija ponudila kaka priložnost, da bi šla celo v tujino, jo bom pa z veseljem sprejela. ■ tf V čudovitem zgodnjepomla-danskem vremenu na cvetno nedeljo so Ljubenci in okoličani prinesli k blagoslovu in na ogled k cerkvi sv. Elizabete več sto butaric ter malih ročno izdelanih predmetov 'potic'. Krajani s področja občine Ljubno ob Savinji edini v Sloveniji, najbrž tudi v svetu, izdelujejo posebne cvetnonedelj-ske miniature iz naravnega lesa in zimzelenih delov ter barvastih semen, značilne le za ta kraj. Prvo takšno butarico je v tamkajšnjo cerkev prinesel Jože Polič-nik konec 19. stoletja, Martin Pušenjak pa je v brošuri Ljubenske potice leta 2009 zapisal, da je po prihodu v to faro leta 1976 prvič opazil že sedem ali osem takšnih figuralnih butaric, ki jih domačini imenujejo kar 'potice'. Na letošnji blagoslov cvetnonedeljskih potic so krajani prinesli na ogled številne podobe in skrbno izdelane primerke, kot so maketa vrta s polži, tlačilka za kolo, 'rajkme-ser' za snemanje lubja, ogromen gozdarski cepin, lesena preša za sadjevec, naprave in pripomočki za različna kmečka dela, raz- lična glasbila, športni rekviziti ... Specialist za kiparjenje z mo-torko Tadej Brgles - Kugovski je med drugim izdelal skoraj resnično veverico, ki tre oreh, ter velik cvet planike. Taškova družina iz Primoža je ob svojih treh korenjakih predstavila komplet za obiranje sadja, košarico, lestev in obiralnik. Na ogled pa so bili lopar za peko kruha, vrtna gugalnica, divji petelin ruševec, samokolnica ter različni sakralni simboli in predmeti. Zares izjemna paša za oči in občudovanje domišljije ljubenskih cvetnone-deljskih 'arhitektov'. Ljubno se s to posebnostjo poteguje za pridobitev priznanj in statusa etnografske posebnosti v evropskem prostoru. a Jože Miklavc Taškovi fantje bodo jeseni obirali sadje.