Leto 1872.
375
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XL V. — Izdan in razposlan dne 21. avgusta 1872.
119.
Ukaz finančnega ministerstva. ministerstva za bogočastje in uk in pravosodnjega ministerstva od 14. julija 1872,
o pravnem zastopanji državnih šolskih uradçv po finančnih proknraturah.
\ pojasnilo §. 2 odstavku 3 začasnega službinega navodila (poduka) za finančne pro-Or.itnre od It», februarja 1853 (Drž. zak. št. 34) se odločuje, da so finančne prokurature v*2a"e pravno zastopanje in nasvctovanje podeljevati tudi državnim šolskim uradom (krajnim, rajuim in deželnim solskim svetovalstvom) oziroma ljudskim šolskim zalogom, katere ti °8kerbujejo, s penzijskimi zalogi za ljudske učitelje vred.
S tem sv nič ne izpreminja o določbah pravosodnjega ministerstva zaradi vpošiljanja l,linJodienili zapisov o šolskih pristojbinah, ki se odmerjajo pri ostalinah ali zapuščinah.
Stremayr s. r.	Glaser	s.	r.	Pretiš
s. r.
IT«
Ukaz ministerstva za poljedelstvo od 30. julija 1872,
kako se zakoni in ukazi o visokih šolah sploh obračajo na visoko šolo zemljedelstva na Dunaji.
Upravna določila po zakonodaji, kakor tudi z ukazi za visoke šole avstrijske ustanov-•I' "o. imajo, a k o zakon o zalaganji troskov za visoko šolo zemljedelstva na Dunaji od aprila 1872 (Drž. zak. št. 4(5) ali pa uredilo dne 6. junija 1872 od svitlega cesarja Mijeiio in posebna določila od ministerstva v enakem zmislu razglašena ne ukazujejo dru-bilee’ ustrezno veljavo tudi visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaji.
(•iMtniieh.)	'
Ako se primeri, da tacih določil ni j enakomerno za vseučilišče in politehnični zavod, držati se je pri visoki šoli zemljedelstva najprej pravil veljavnih za tehnično visoko šolo dunajsko; kjer pa ona nema določil o posamnih predmetih a ima jih vseučilišče, rabijo se njegova pravila tudi na visoki šoli za zemljedelstvo.
Ako se pokaže, da se dado ta pravila v opravilih visoke šole za zemljedelstvo rabiti samo po bistvenih in ne takih premem hab, ki se umejo same oh sebi, mora profesorski zbor nasvete o tem ministcrstvu predložiti.
Chliimecky s, v.
131.
Začasni ukaz min ist vrst va za poljedelstvo od 31. julija 1872,
o izkazu sposobnosti ali pripravnosti (habilitaciji), in opravilu privatnih docentov na visoki šoli
za zemljedelstvo na Dunaji.
A.	Habilitacija.
1. Kdor želi biti privaten docent na visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaji, obrniti s<* mu je zaradi tega do profesorskega zbora ter predložiti
a) svojo doktorsko diplomo, ali diplomo o strogi preskušnji zvršeni pri doličnem odseku visoke šole za zemljedelstvo ali na strokovni šoli tehnične visoke šole;
b) kratek životopis (curriculum vitae);
c) programo svojih predavanj, katera kaže, kaj in kako misli učiti;
d) tiskano ali pisano razpravo, ali večje delo s polja tiste vednosti, o kateri hoče učiti.
2. Profesorski zbor preiskuje po predloženi programi, so-li namerjena predavanja p° svoji znanstvenosti prilična visoki šoli, ki je učilnica gojenju znanstva namenjena, in p° svojem predmetu primerna odseku, pri katerem se je oglasil prosilec.
Enako preiskuje znanstveno vrednost predloženih razprav ali večjega dela.
Za stroke, ki ne obsegajo vednosti, nego samo umeteljne spretnosti, ne dopušča se habilitacija.
3. Ako se iz imenovanih preiskav ne pokaže razlog, zavrniti prosilca, napravi prote' sorski zbor s kandidatom znanstven razgovor (tako imenovano kolokvije), ki ga imajo z nji"' v pričo udov profesorskega zbora po rektoratu povabljenih strokovnjaki, ki jih je ono doto' čilo ; razgovor se suče o izročene razprave predmetu, ki je ali ves, ali samo deloma namera' vanim predavanjem podloga.
4. Ako je profesorski zbor zadovoljen z razgovorom, potem hode kandidat imel javno predavanje o predmetu spadajočem v dotično stroko.
Predmet odločuje kandidatu profesorski zbor ter mu ga naznani poprej v obroku, ^ zadostuje koreniti pripravi.
a.	Na podlogi poskusnega predavanja, razgovora, predloženega znanstvenega dela in njegovih druzih znanostij, moralnosti in poštenosti kandidatnega značaja določi profesorski zbor, dopušca-li ali ne dopušča kandidata k privatni docenturi ; dopuščenje predlaga mini-sterstvu v potrjenje; nedopuščenje priznani kandidatu, kateri se more proti temu pritožiti Pi"i ministerstvu.
<). Predlaganja doktorske diplome more profesorski zbor oprostiti može, kateri slové po svojih znanstvenih delili, ali kjer tako svetuje visoke šole posebna potreba, kiji ni j lehko Zadostiti drugače.
7. Pri znanstvenih prvakih sme profesorskemu zboru zadostovati tudi sama predloga znanstvenih del, brez razgovora in predavanja na poskušajo. Poskusno predavanje sme se poleg tega opustiti povsod, kjer je sposobnost kacega kandidata za ustno predavanje že 'lovoij znana profesorskemu zboru.
8. Profesorski zbor razsoja, hoče-li privatnemu docentu , habilitiranemu že na drugi llC|lniei, brez nove habilitacije dopustiti docentom, ali ne.
B.	Opravilna pravila.
9. Vsak privatni docent ima samo pravico, predavati o tisti stroki, za katero, in samo v tistem odseku, v katerem se je habilitiral.
10. Privatni docenti imajo pravico potrjevati poslušalcem obiskavanje svojih predavanj lako, kakor profesorji; o napredku smejo dajati samo privatna spričevala.
11. Privatni docenti imajo pravico, od svojih poslušalcev zahtevati nagrade.
12. Posebni za s to p privatnih docentov v profesorskem zboru po voljenih možeh uredi ^ še le, ko se nabero izkušnje, z ozirom na druge docente; za sedaj spadajo po zmislu ) 40 uredila z vsemi d nizi mi docenti, ki nijso ni redni ni prcizredni profesorji na visoki
za zemljedelstvo, eno volilno telo, ki voli na leto enega zastopnika v profesorski zbor.
11 zastopnik ima v profesorskem zboru posvetovalen glas.
Sicer se vabijo privatni docenti k sejam profesorskega zbora, kjer je govor o stvareh "lovili posebnih strok, in oni imajo pravico staviti nasvete oteli stvareh, o čemur se Meni v pričo nasvetovalcev razpravlja v profesorskem zbori.
13. Vsak privatni docent, kateri je opustil predavanje 4 semestre zaporedoma na ^IS|)ki so]| za zemljedelstvo, izgubi svojo učno pravico ter se mora, hoče-li zopet biti privatni
Pe,it, podvreči novi habilitaciji, katere ga sme oprostiti samo ministerstvo.
Clilumecky s.
LTT
Ukaz iiiiuisterstva za poljedelstvo od I. avgusta 1872,
o veljavi immatrikulacije na visoki šoli za zemljedelstvo z ozirom na druge visoke šole dunajske
Poslušalci visoke šole za zemljedelstvo se vpisujejo najprej samo na tej visoki šoli. i» in sicer, kakor si izvolijo sami, ali po poluletji ali za vse leto.
List o zvršenem vpisu in o plačilu matrične pristojbine in podučne nagrade daje rednim poslušateljem te visoke učilnice pravico, da se sprejemajo in vpisujejo isto la ko za redne poslušatelje na c. kr. politehničnem zavodu, in sicer za občni oddelek brez družili izkazov in brez plačevanju matrične ali učne pristojbine in na c. kr. vseučilišči brez plačevanja matrične pristojbine, vendar s tem, da plačajo urejene kolegiju e novce, in da vživajo za predavanja. kijih ondi slušajo, vse pravice omlašnjih rednih posliišateljev ; ali s tem je zvezana dolžnost, držali se uredeb, ki imajo ondi veljavo.
Preizredni poslušatelji zadobodo po immalrikulaciji na visoki učilnici za zemljedelstvo isto pravico do immatrikulacije na družili dveh visokih učilnicah dunajskih ; učno nagrado pa jim je plačevati na obeli učilnicah posebej po tam veljavnih uredbah.
Clilumeeky s. , .
IT»
Ukaz miiiistiTstva za poljedelstvo od I. avgusta 1872,
o matrični pristojbini in o učnej nagradi, ki se plačujeta na visoki učilnici za zemljedelstvo na Dunaji.
1. Poslušatelji visoke učilnice za zemljedelstvo na Dunaji morajo plačevati matrično pristojbino in učno nagrado.
2. Matrična pristojbina se pri sprejetji, kakor Midi. pri novem vstopu po enoletnem id> daljšem prestanji študij plačuje ter znaša pet goldinarjev avstr, veljave.
Te pristojbine se nikdo ne oprošča.
3.	Redni poslušatelji te visoke učilnice morajo brez razločka odseka in brez ozira na število izvoljenih predmetov opraviti učno nagrado, ki se plačuje ali s SO gold, za vse h'*0 takoj pri sprejetji, ali po 2!> gold, za polulelje pri njegovem začetku v blagajnieo visok'' učilnice.
4.	Učna nagrada, katero je plačevati prvizrednim poslušateljem, meri se tako, da stj plača za vsako učno uro na teden za eno polulelje 1 gold. SO kr. avstr, veljave: dve vadi» uri se štejeta za eno učno uro.
S.	Pri izkazani nepremožnosti in dobrem z naprednimi izpričevali dokazanem uspeh» v uku se morejo redni poslušatelji učne nagrade popolnoma ali za polovico oprostiti.
O tem razsoja učiteljski zbor.
6.	Preizredna predavanja profesorjev, predavanja privatnih docentov in učiteljev, ki jih ne plačuje država, plačujejo se v znesku, katerega sami določajo.
€hlumecky s. r.
134.
Ukaz miiiisterstva za poljedelstvo od I. avgusta 1872,
kako se postavljajo docenti z nagrado na visoki učilnici za zemljedelstvo na Dunaji.
1. Docenti z nagrado se postavljajo za one stroke, za katere po zakonu, uredil» in meri pripomočkov, ki jih visoka šola ima. se redni ali preizredni profesorji ne morejo imenovali in za katere se nijso habilitirali privalili docenti, kateri pa so tako imenitni za namene visoke učilnice, da jih uij moči izpuščati.
2. Ministerstvo postavlja docente z nagrado ali po nasvetu profesorskega zbora ali iz lastne inicijative, toda tedaj se mora prej zaslišati profesorski zbor.
3. Poraba docenta z nagrado nema enake veljave s trdno službo in more se končati po istem poti, po katerem se je začela (2) in poleg lega tudi po odpovedi docenta samega. Odpoved, od té ali one strani, mora priti že o začetku onega poluletja, po katerega konci 'lotični docent svojih predavanj ne sme ali neče z nova pričeti.
4. Za docente z nagrado morejo se postavljati tudi taki strokovnjaki brez ozira na njihov stan. kateri ne zadostujejo »vetom ali pogojam habilitacije privatnih docentov, toda 8amo tedaj, kader nij moči pridobiti strokovnjakov te vrste.
3.	Docenti z nagrado imajo enako pravico potrjevati obiskovanja, in kar se tiče predavanj, pri njih slušanih, tudi napredek, kakor profesorji.
6. Docent z nagrado se vabi v vsako sejo profesorskega zbora, pri kateri se govori ° stvareh njegovega posebnega predela; njemu se je vdeleževati s posvetovalnim glasom dotičnih obravnav in zlasti ima pravico, o stvareh svojega predela v seji staviti nasvete, ° katerih se po tem obravnava v zboru v pričo dotičnega docenta z nagrado.
7. Formalno zastopanje docentov z nagrado v profesorskem zboru po voljenih zastopnikih pridržuje se posebnemu določilu.
Za sedaj spadajo po z mi slu H. 40 uredila z vsemi druzimi docenti, ki nijso ni redni 111 preizredni profesorji, v eno volilno telo (volilstvo), ki voli samo enega zastopnika v profe-Sor«ki zbor.
Olilumeeky s. r.
ITS
Ukaz ministvrstva za poljedelstvo od 1. avgusta 1872,
ki ureduje prehodnje določbe k ukazu od 31. julija 1872 (Drž. zak. št. 121) o habilitaciji privatnih docentov na visoki učilnici za zemljedelstvo.
1. Za začetno poiuletje 1872/3 visoke učilnice za zemljedelstvo si pridržuje minister-stvo začasno dopuščenje privatnih docentov ; a dopuščenje privatnih docentov, ki so vstopili brez posredstva profesorskega zbora, je samo začasno in postane še le stalno veljavno po izpolnjenih uvelih in formalnostih v imenovanem ukazu prepisanih.
2. Za dobo prvih 3 let, začevši z odprtjem visoke učilnice za zemljedelstvo, more profesorski zbor začasno dopuščati k privatni docenti»! tudi kandidate, kateri ne ustrezajo vsem u vetom, prepisanim v ukazu od 31. julija 1872 (Drž. zak. Št. 121), a ko izkažejo v posainnih strokah zemljedelstva posebno sposobnost za znanstveno obdelovanje in učiteljstvo in ako obljubijo v treh gori imenovanih letih dopolniti do dobrega »vete, kolikor jih še nimajo.
Po tem še le, ako je to izpolnjeno, postane iz začasnega stalno dopuščenje; nasprotno mine docentura koncem tretjega leta po odprtji te visoke učilnice.
Chliimeeky s. , .
. RTE»
Razglas finančnega miiiisterstva ml 4. avgusta 1872,
da se je ekspozitura velike colnije napravila v Pragi na kolodvoru Buštegradskc železnice v Smihovu.
Na kolodvoru Buštegradske železnice v Smihovu tik Prage je dne 20. julija 1872 začela delovati ekspozitura c. kr. Praške velike colnije I. razreda, kateri se je dala pravica rabiti okrajšano colno postopanje (z napovednicami) pri blagu po železnicah voženem, kakor je določeno z razpisom od 18. septembra I 837 (Drž zak. štev. 1 7i>).
liiisser s.
1T7
Razpis fi nauru vga m mist vrst va ml 0. avgusta 1872.
kako ravnati glede cola in potrošnine z stvarmi, katere pridejo v letu 1873 na Dunajsko svetovno razstavo.
O tem, kako naj ravnajo s stvarmi, pošiljanimi v letu 1873 na Dunajsko svetovno razstavo, dajô se c. kr. čolni jam, oziroma c. kr. potrošninskim mestnomejnim uradom la-b' določila, da bodo po njih delale:
A.	Propisi o tem, kako ravnati z razstavnimi stvarmi, ki pridejo iz
katere vnanje dežele.
1. Mejne colnije naj razpravne stvari, ki jim dohajajo z dopustilnimi listi vnanjih razstavnih komisij, ne odvezavši bal (colli), ali pod prostornim ali balnim zaporom v postopku z napovednicami ali spremnicami na ravnost napotujejo na velike colnije ekspozituro na svetovnem razstavišči
Napovednici ali spremnici je prilagati zaznamenilo v vsaki bali vloženih stvar/j, katero naj razstavnih pridene vsaki pošiljki.
2. Velike colnije ekspozitura za svetovno razstavo razišče zapor na se napotenih razstavnih rečij ter ga sname.
Zapiše v knjigo z napovednico ali spremnico prejeta zaznamenila ter izroči blago do-tičnim inostranskim komisijam, katerih dolžnost je, na tanko zapisovati si vsako prejeto blago ter colnemu oblastvu, kadar hi želelo, te zapiske pokazati.
3. Vsaki bali pridajano zaznamenilo o njeni vsebini nij treba da bi blago po tarifi ime-Dovalo; dovolj je, da se v njem blago po vrsti in množini našteje z imenom, kakoršno katera stvar v trgovini ima.
Delo ekspozituri velike colnije je, da sama ta zaznamenila dopolni pristavivši ime blaga, kakoršno po tarifi ima, ter da ga po tem v zapisno kazalo vpiše.
4. Nobeno blago ne sme brez prepustnice zapustiti svetovnega razstavilišča. Prepustno izdaje komisija liste dežele, iz katere je dotično blago prišlo, ter je treba, da ekspozitura velike colnije svojo štampiljo na-njo pritisne v dokaz opravljenega uradnega dela, sicer Je neveljavna. Prepustnice vnanjemu blagu se po barvi razlikujejo od prepustnic za domače (tozemsko) blago.
8.	Razstavne stvari, katere se nazaj v vnanjo deželo pošljejo, naj velike colnije ekspo-'tura z napovednico ali spremnico napoti na dotično mejno colnijo.
6. Za stvari, katere ostanejo v državi in v Dunajskem potrošninskem okrogu, treba plačati vvozuino in oziroma potrošnino po tem kakor velike colnije ekspozitura blago ogle-^vši najde in zapiše.
7. Za dohodarino zastavljene so najpred dotične razstavne stvari same ter so odgo-v°rni njih lastniki, a v drugi vrsti odgovorni so za-njo inostranski razstavni komisarji.
Ko blago kateri prevazalni zavod prevzame, prejde ta odgovornost na njega.
8. Ako se vsebina bal (colli) glede vrste in množine blaga ne vjema z zaznamemli ,L‘l se to ni- razjasni, ((ako tudi, če se blago brez napovedi z razstavišča spravi in brez "npovedi na razstavišči proda, zadenejo krivega postavni nasledki.
9- Tabak in izdelki tabakovi se sploh na razstavišči ne smejo prodajati niti se smejo ' 'Dzstavisča odpravljati v tem namenu, da bi sc prodali.
10.	Za inostranske razstavne stvari, katere sc v treh mesecih po skleneni razstavi ne I«stavijo pred velike colnije ekspozituro, da jih ona napoti za zopetno izvožnjo, je plačati v°2nino, in če so podvržene potrošnini, tudi to.
B.	Propisi, kako delati s tozemskimi rečmi.
1. Tozemske ali domače razstavne stvari prihajajo na razstavišče na podlogi potrdil-nega lista cesarske razstavne komisije, katere deželne komisije ali posebnega odbora (komiteta).
2. Velike colnije ekspozitura za svetovno razstavo naj v razvidu ima samo tiste tozemske razstavne stvari, katere so pri v vožnji v Dunajsko mesto dolžne potrošnino plačati.
it. Potrošninski mestnomejrii uradi napotujejo te stvari na velike colnije ekspozituro za svetovno razstavo.
4.	Pri v vožnji in izvožnji tuzemskih razstavnih stvanj, ki so podvržene potrošnini, veljajo sploh načela za ravnanje z inostranskim blagom dana s tem razločkom, da na mesto »ostra» skih komisij pridejo zastopniki dotičnih skupin.
Tudi o teh stvareh se mora propisano zaznamenflo oddati velike colnije ekspozituri in te stvari ne smejo razstavišča zapustiti brez prepustnice, katera se od zvunaj po barvi razlikuje od prepustnic za inostransko blago.
V tej prepustnici potrjuje cesarska razstavna komisija, da je dotično blago domačega
izvira.
H. Tudi take tostranske razstavne reči, ki ne plačujejo potrošnine, smejo razstavišče zapustiti samo s prepustnco, katero je cesarska razstavna komisija potrdila in na katero je velike colnije ekspozitura pritisnila štampiljo.
ti. Za potrošnino plačujoče stvari, katere niso namenjene za razstavo, nego za restavracije ali obednice na razstavišči, treba plačati davščino pri velike colnije ekspozituri, ako nij bila že opravljena takrat, ko se je stvar v potrošninski okrog Dunajskega mesta prinesla.
Lasser s. r.