ISSN 0350-5561
9 77
350 S56C
14
m teow—
Če? dan bo več sonca» jutri pa se bo spel nekoliko pooblačilo, še bo hladno.
scevifka 02
četrtek^ 17. jdnuar;a 2002
250 SIT
Vse zaradi časa
Smučišče bo obratovalo!
Čas postaja vse bot j dragocen. Včasih se zdi, kot da ga sploh ne znamo več pravilno razporejati, večini pa ga zmanjka za vse^ kar si zadamo v enem dnevu. Zima pa Je prav poseben čas. Zmrzijive ves čas zebe, sprehodi niso tako prijetni, primanjkuje svetfobe in sonca. Tisti, ki jo imajo radi, so zagotovo navdušeni nad zimskimi
športi. A tudi za te vedno zmanjka časa, kajne? Še sreča, da bodo zimske počitnice kmaiu tu. Takrat pa bodo tudi miadenke na fotografiji imele dovolj časa, da pomalicajo na toplem. Ko je šola, tega ponavadi zmanjka, saj so minute odmorov vedno prekratke.
■ bš, foto: vos
VRLIlNJE« if.Jsmiiaija «Je/^ ol)cano>; poslušalcev in brulcev; o njej pijemo na 15. struni. Je ficitno ohrodilu sđdtne. Odf^ovor-ni Si) v lorek opoldne sedli m skupno mixa in /upan mestne olK'ine Velenje Srečko Meh ter predsednik smučarskega kliib^i Jože Silov^ek stu pcKl pisala po^iKllm o donatorstvu, s katero Je ohčina /uuotovila temu Uubu 2.1 milijunu tolurjev /u nujnu v/dr/evuU nu dela na smučisču v Saleku U/delavsi ni/<}elilnih in ra/v(»iu dvk* lr<Mnst:ilucijt /žisne/e vanju smučiitču. p^travnavo sk<Kle, tekoče pih raho elektrike« tehnični prettied in stroške delovne sile).
Predsednik Jože SilovSck je obljubil, da bodo začeli smučišče y-a-snežcvaii lakoj (lorcj žc predvčcraji^njim /večer) in da bo usp(^st)-hljeno za obratovanje priliodnji vikend, če bodo íťveda temperature še najprej tako ni7ke- V času zimskih počitnic naj bi zagotovili vsem S^>larjcm mesine občine Velenje pcx:eni, morda pa cclo brezplačno smuko.
Upajmo, daje loprvi korak h končni rclitvi tegasmučij^a.kinaj bi zagotavljali^ ljudem poceni smuko v nepivircdní l'ližini mci^ta, in
lo vso zimo.
mz
Zaigrali v jubilejno leto
Nova programa - rudarstvo Q in geotehnologija
Zasvojen s kakovostjo	O
Mladi imajo veliko želja
Velenjski godbeniki bodo Junija proslavili stodeseti jubilej. Po nekaterih virih Je godba še starejša. Uvod v jubilejno leto sta nedvomno bila tudi sobotna navdušujoča novoletna koncerta.
vos
Hidro + termo = optimalno
Slovenija odprta za umetnost
Tina in Maja v finalu svetovnega pokala
o
o o
VELENJE- V sredo, prejšnji teden, so imeli v velenjski obanski hiši giavno besedo mladi. Osnovnošolci so na 12. medobčinskem otroškem parlamentu tokrat govorili na te* mo, ki jim je bil pisana na kožo.
Razpravljali so namreč o tem, kako preživljajo svoj prosti čas in kaj bi si v nJem še želeli, da bi bil čim bolje in koristneje porabljen. Pri tem si lahko velikokrat pomagajo sami, pa starši in učitelji. Nekaj želja pa Jim lahko izpolnijo le oblastniki.
m bi
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
17. januarja 2002
Vse več neplacnîkov
stanovaniskih
najemnin
VELENJE - Konec februarja bi) MO Velen.fe «Rjavila m/pis m cJ(KÍelitev neprofitnih in »(»cialnih stanovanj v najem. Pik tem IkkIo posebne komisije obiskale vse pru.silce in predvidoma do konca maja oblikovale nove prednostne liste. 'Jako bodo stanovanja, ki bodo dokončana letos, že delili po novih listah. Prva naj bi bila gotova stanDvar\ja na ulici Simona Blatnika. St^anovanJ Ihj na c>l>Čini psi racuiujo^ dit IkkIo koncarui do julija 2003.
Na občini pa ugotavljajo, da Slevilo llslih, ki nc plačujejo najemnine lako m socialna kol neprofitna slanovanja, na-raSča. »Pri socialnih stanovanjih ima občina izredno malo možnosii ukrepanja proti neplačniknm, razen, če se lahko sporazumno dogovorimo za pre.selilevv ccnejSc stanovanje. Sicer lahko 10 naredimo le s pomočjo sodnega pt'ftlopka, kl je dolgotrajen. Za neprofitna slanovanja imamo več možnosli. Vendar ludi lukaj sprožimo sodni postopek, do odločbe pa mine vsaj eno leto,« nam je povedal predstojnik Urada za javne gospíxJarske zadeve Tone Brodnik.
Sc pred nekaj leti so na MO Velenje ugoiavljali, da najemnin ne plačuje redno od 6 do S% najemnikov. Danes ocenjujejo, daje neplačnikovže okoli 18%. Dnřavaje z zakoni predpisala pomoč družinam, ki niso sposobne plačevati najemnin. Tem na ptxllagi doslavljene dokumentacije odobrijo subvencije za najemnino. Obrazce lahko ol^ani, ki bi tovrstno pom^M^ potrebovali, dobijo na občinskem Uradu ?a javne gospodarske zadeve (četrto nadstropje). Trenutno subvencije za slanarino prejema 30 najemnikov, na občini pa predvidevajo, da je taksnih, ki bi bili do te pomoči upravičeni, pa zanjo se niso zaprosili, še veliko!
mtš
Lani napovedana, a ne začeta dela v MO Velenje
Včasih pozimi preseneti tudi zima
MZDU Velenje

Jubilejna dvajseta številka Biltena
M«<lolKin.ska zve/a društev tipokojenit^v Velenje je tik pred novim letom i/dala že 20 Številko Biltena, ki je namenjen élaiïom vst^ društev upokojencev Šaleške doline. Ixdajn je skupaj r. druuimi .sp(»n/(irji tmio|<očil(t (H»renje, Bilten pa nudi veliko/j^nimrve^a hni-nja z vsem^ kar xanima upiikojence o delu društev in medobčinske z>'eze v lanskem letu in o letošn^jih načrtih»
P(3 uvodnem zapisu predsednika zveze lîuberla Mravljaka sledijo besede predsednikov vseh peiili društev, v glasilu je podrobno predstavljen leU'ïinji teden upokojencev, prav tako ostala tekmovanja, izleti, javne prireditve pevskih zborov, letovanja, pikniki in še marsikaj zanimivega je na voljo. Že v navadi je, da Bilten skupaj s koledarjem prejme vsak upokojence lirezplačno ob plačilu letne članarine in tudi letos bo lako.
Opravičilo!
v prejšnji Številki Našega časa je prišlo v članku "Svečana seja ob zaključku leta 2(101" do neljube napake. Pravilno bi moržili biti zapisano Ludvik Uranjek in ne Kare). Avtor prispevka b.m. se za napako Iskreno opravičujem.	I b.m
Odloka o komunalnem in javnem redu ter miru (17/90)
13. člen
Lastniki, tilâni sveti ali uporabniki stanovanjsidh in poslovnih) zgradt) so dolžni pred svojim objektom in na pripadajočih funkcionalnih površinah:
1.	skrbeti, da so na objektih nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtokj meteornih voda, snežne ograje In podobne naprave;
2.	očistiti sneg, ki |e ponoči zapadel aH padel s strehe na pločnike, dohode k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, kanaliiacijske jaške in hidrante čimprej, najkasneje pa do 8. ure zjutraj, podnevi pa sproti odstranjevati novo zapadli sneg ali sneg. ki pada s strehe;
3.	očistiti sneg. ki [e ponoči zapadel aH padel s strehe na parkirišča, ki funkcionalno pripadajo njihovim zgradbam. Čimprej, najkasneje pa do 10. ure zjutraj;
4.	ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s soljo ali peskom.
Za kršitve navedenega predpisa je predvidena mandatna kazen.
Mestna občina Velenje Urad za gospodarske javne služůe
Vsaki; ntkň\ časa Je prav, da odj^DVome v MO Velenje spomnimo na to^karsonam povedali pred meseci in hkrati preve> rimu, ali so i/polnili vse. kar so listi, ki imajo v rok;ih !>kar-je in platno ra/voja mesbi in ptHleželJa, tudi uresničijo. Zato smo se tokrat povabili na ra/govor k Tonetu Brodniku, predstojniku Urada za javne gospodarske zadeve pri MO Velenje.
V zadnjem intervjuju za časopis jeseni 2001, je namreč napovedal začetek kar nekaj naložb, ki pa se lani ni.so začele izvajali, kje je vzrok in kdaj se bodo, pa je bilo nai^e logično vpraiianjc. »Napovedali smo začetek obnove Koroške ceste« kije moćno dotrajana, /.aradi vremena pa hI lahko dela /ačeli ^ele novembra. Zato smo menili, da Je bolje poC'akati do pomladi, saj bi se stro.^ki sicer zagotovo povečali. V letu 2001 smo želeli cesto od starega kina do Starega J a ^ka samo pre* plastiti« sedaj pa smo si zastavili večji projekt. Istočasno homo oh trasi ceste poskušali urediti tudi pe.šp4»t in kolesarsko stexo. Zato moramo odkupiti zemljišča oh cesti, pripravljamo pa tudi novo dokumentací* jo. Pričakujemo, da hi / deli začeli v mesecu maju.« Druga cesta, ki ostaja na.š »dolg«, je celoviia prenova Kidričeve cesic pod Sončnim parkom. »E^>loviťo sretlstev Ihi prispevala drŽava, saj ho investicija oj^romna in Jeol)čina sama ne hi /mo^ia. V državnem pn»-računu za leto 21)02 imamo zagotovljena sreilstva /a izdelavt) dokumentacije, za začetek ob* nove pa Sele v letu 2003, Zato smo tiidi mi občinske plane pri« lahodili tako, da homo imeli /^i^otovljeno llnanćno kritje v letu 2(>II3, ko na j hi dela dejansko stekla.«
Zanimalo nas je ludi, kaj se dogaja s plazom na (^jorici, ki stanovanjskemu bloku gro/i Že vse od neurja v decembru 1999. Napovedano jc bilo, da bo od-
pravljen 5e pred izlekom minulega leta. >>Dela n» pla/u so stekla že lani, k<it Je hllo načrtt)-vano. Pri tem smo že pričakovali« da se laliko z^odi, da zaradi /ime dela ne hodo tekla po načrtih. In tako seje tudi zgodilo. Izvajalec, podjetje Knma, je dela začel v pogodbenem roku, zaradi Izjemno nizkih temperatur pa Je bil prisiljen dela prekiniti. Po novem letu so spet začeli t deli, tako da računamo, da bo do konca marca ta plaz saniran.«
Sicer pa jc v MG Velenje Se vedno pet večjib plazov, ki ogrožajo premoženje in ljudi. Ponovno se je začel premikati ludi plaz nad domačijo Lesjak v Vinski Ciori. /« asiale vcčje plazove imajo dokumente, ki omogočajo začclck del, ?e pripravljene. Z njimi so bili zadovoljni ludi revizorji. Sedaj pa Se Čakajo na finančno pomoč drŽave, saj brez te ne bo Slo. Pri nekaterih zaradi nujnosll obnove ludi na to no bodo mo-
gli več dolgo čakali in bodo najnujnejša dela morali poslorili tudi z občinskimi sredstvi. Sieer pa na uradu za javne gospodarske zadeve računajo, da bodo lelas veliko naredili na področju obnove eesi. Samo v mestnem predelu naj bi obnovili Prcšcrnc5vo ccsto, od Celjske do Jenkove, ludi Jenkova in UIrihova bosta prISii na vrsto. Kar nekaj sredsievje namenjenih obnovi Kardeljevega trga, skupaj z državo pa bodo prepla-stili izjemno promeino Foitovo cesto, ki vodi iz Celjske smeri proli Šoštanju. Država bo financirala obnovo cestišča, občina pa bo obnovila pločnike in robnike. Se letos pa naj bi lepSo podobo dobili ludi Tomšičeva in Slanctova cesta. Brodnik pravi, da bodo veliko vlagali tudi v primestnih krajih. »Tam homo nadaljevali ol?* no\» ceste Konovo - Šemhric, predvideno Je nadaljevanje ohňové ceste na l^ski Kozjak v dolžini 191)0 metrov in precej
krajših mlsekov lokalnih cest.«
Vesela novica je ludi ta, da le-U^nji proračun zagotavlja prva sredstva za obnovo Sončnega parka, ki naj bi v nekaj letih .spet dobil nekdanjo, res lepo podobo. Ocenjeno je namreč, da bo občina za obnovo potrebovala vsaj 100 milijonov SIT Trenutno v MO Velenje že potekata dve investiciji. Poleg odprave plazu na (îoricije izvajalec» Premogovnik Velenje -ilTZ, pričel čiščenje porečja TrebuSnice. Gradbišče je dobro zavarovano, dela pa trenutno potekajo med bencinsko črpalko in velenjsko policijsko postajo, kjer reka priteče na površje. »Gre za 650 metrov dolgo traso, ki poteka pod mestom Velenje in Je v i/Jemno slabem stai\ju. Verjetno celotne IVehusnice ne homo uspe* li urediti v letu 2002, saj gre za res obsežen projekt.«
I Bojana Špegei
Za varnostno ograjo, ki je pred kratkim »zrastta» na zetenlci med bencinsko črpat ko in Poil-djsko postajo Velenje, poteka obnova porečja podtatnice Trebušnlce, ki na tem mestu priteče iz podzemlja, S50 metrov dolga trasa reke teče pod mestom in je močno dotrajana, za*
to bo obnova dolgotrajna. Izvaja jo HTZ.
Občinski redarji lani obravnavali 1.981 prekrškov
Napačno paridranje ni poceni
Občinski redarji, trije so, ki delajo v služhi občinskega nadzora v mestni i»hčim Vele-nje, so lani zabele^Jli 1.981 prekrškov, pri čemer ni štet zadnji mesec lanskega leta. Večino prekrlikov je hilo storjenih mi področju tako imenovanega miruj<»Čega pn»meta, pri Čemer }>re predvsem Zii napačno parkiranje.
Mirujoči promet je tudi sieer ptídročje, s katerim imajo največ opraviti, čeprav se ukvarjajo tudi j; številnimi drugimi zadevami. Rudi Vuzem, vodja i:)bčiaskih redarjev pravi, da med drugim spremljaj o.stanje v ce.itno prometni signalizaciji, na promeLnih poteh, javnih površinah, zelenicah, spremljajo vrtičkarsivo, problematiko psov, nadzorujejo
prekrške vzvezi z víďovanjem okolja, zla.sti pranje avtomobilov, kurjenje v naravnem okolju... »Lani .smo imeli precej dela z odvozi zapuščenih avtomol)llov, čeprav sc to Število Iz leta v leto zmanjšuje. Z javnih površin smo v uničenje odpeljali 81 vozil, za 30 vozil smo uspeli najti ludi lastnike. V hrambo smo jih odpeljali 21 in za ta vozJla lastništvih še ugo-lavljamo,« je povedal Rudi Vu-zcm. Lastniki zapuščenih vozil so dolžni stroške odvoza, hrambe, uničenja in admini-.stracije poravnati sami, poleg tega, Ja so díMžni plačati tudi kazen za storjen prekr.^ek in lo niso nizki zneski,
Občinski redarji so lani na račun kazni zbrali 5.845.000 tolarjev. Ta denar je lokalna
skupnost odvede državi, ki ga nekaj potem lokalni skupnasti vrne, ne pa vsega. »Ljudje do-siikrat ugovarjajo na izrečene kazni. Najpogosteje sc ugovori nanašajo na izdane plačilne naloge v zvezi z miruji^čim prometom. Nekaj pritožb smo prejeh tudi na domnevno ne-korekino.st postopkov občinskih redarjev. Vsako pritožbo skrbno proučimo,« pravi Vuzem.
Dastikrat pa občani sami zaprosijo za pomoč občinske redarje. Zlasti to velja, ko na parkiriščih odkrijejo zapuščena vozila. Z njimi so sprotno seznanjeni in tudi zaradi legiî lahko te probleme dokaj dobro rešujeji"».
■ Milena Hrstič • Planine
Rudi Vuzem: »Trije redarji na terenu so prema/o.»
TTT^fFn SAŠ ćiVi Í2UM: 6a&opí$fla-nlo2ni$ka In HTV ■ÍÉÉuL^ dniSba^d.o.o. Velenje tzhaís ob cetrtun. Cena posameznega izvoda 250 SÍT. meseira naročnina 940 SIT, tnTOseCna naroCnina 2.750 SfT. polfeUia naroCnIna 5 WO SIT. leira naročnina 9.900 SÍT
Uredništvo: Sons Zatcoâek (dsreUor m glavni urednit:), Stane Vovk (Qdgovomi urednik), Milena Kf^d£-PJaninc (pomočnica urednika). Janez Rssnik, Tatjana PodgorSek. Bojana Špegei {novinski). Mira Zakošek {urednica radija), Jafija KoSuta-špegel (tehni&na urednica). Damir šmid {Qbbko^c) Propagancb: NIre Jug (vodia propagande], Saio
KcneCnik. Jure Benčnik (propagandista):
Setfet uredniltva in uprave: 3320 Veten}e. Kidričeva 2z. p. p. 202,
telefon (03) 17 SO, telefax (03) 897 46 43.
Žiro raCun pd APP Vslonje. Številka 52dDÛ-6Û3-3$482
E*(nall: prsss @ nascas.sl
Oblikovanfe In graf, prfpiava: NaS (as d.o.o. Tisk TIsloma^Tdd.
Nenarećenlh fctograri) in roxoplscv ne vra&ame!
Po zatonu 0 DDV je 'NaS Cas' uvrSčen med proizvode Intormaiivnega značaja za kaiete se ptačuje davek po znižani siopnjl
17. januarja 2002
«WÎCAS
AKTUALNO
12. medobčinski otroški parlament v Velenju
Preveč pred televizijo in računainil(i?
V sredo dopoldne so svjnt> dvorano mi Meslni i»l>činí Velvnje nu|M)liiiii mladi |>urlunienl«irci. prvdshivnikj vseli osnovnih šol il Šaleške doline in Rečice oh Savinji. Tokrat so mhuli /e dvn-najslić spregovorili o leniuh, KI jih »/ulijo»< v vsakdanjem ^.ivljvnju. Na lanskem dr^.av-nem (Mrlanienlu so se s^mi ikI-loOili. d» letos spregovorijo o preživljanju p^»ste^u ćasa. Tema je široka, tako so jo tudi /âslaviH. Zato je parlament le« t4»s pniO potekal dru^ace. kot smo hili vajeni doslej. Po pozdravnih nagovorih so se namreč parlamentarci m/delili v pet skupin in šele po uri in pol deta predstavili svoje u{>otovit-
!ivno. Nalogo jo opravil simpa-úúnOy pravzaprav odli^ino. V odsolnosli župana, ki jc bil službeno zadržan, parlamcn-(arccni pa jc poslal prija/cn pismen pi:J7drav, jc prisoinc nagovoril podžupan Orajio Martin šek , »> Ol roški parla mem postaja pravi iz/iv mladim gcnora-cijam /a poglobljena in kriliíno razmišljanje, po svoje pa ludi poziv družbi, da so pravice oirok- pravicxî mladih-scsiav-nidel pravic, kijih neko okolje, neka prevladujoča družbenn klima, mora upoštevali pri načrtovanju razvoja,« jc poudaril, še preden jc prisluhnil željam mladih, ki se v marsikaicri točki navezujejo ludi nu lokal-
ih skupinah. Izbrali so naslednje lemat.ske skJope: olrok in njegova pravica do prostega časa, prosti Čas v družini, otrokov prosti čas, ponudba pros-loiasnih dejavnosti ter prosti čas in zdravjc.
In kaj so si mladi še želeli?
Predvsem pocenllevjavnih prevozov, saj starSi mladoiiinikt:iV i/ ŠoStanja in Šmartnega ob Paki nitnajo vedno časa, da jih vozijo v kino in na druge prireditve v Velenje. Predlagali so mla-diaski abonma zu kinoprcdsta-ve, ki bi vsaj enkrat tedensko omogočal cenejše predstave za mlade, /clijo si diskoteko in
To/crat Je btf parlament da!jši, kot smo bili vajeni doslej. Najprej so se pariamentarci razdetiíi v pet skupin in pod vodstvom srednješolcev uro in poi obiikovaii sktepe v petih tematskih
sklopih na temo »MoJ prostí čas.«
ve. Sedaj l>odo sklepe prenesli i^e v I4Ml)ljano, kjer ho parlament |>o(ekal v dvorani držav* ne^a /hnra.
Letos so si mladi zaželeli, da parlament vodi študent ekonomije Peter Poles, ki pogosto zapolni njihov prosti Cas iz TV sprejemnikov. Peter je namreč dopadljiv voditelj priljubljene mladinske glasbene oddaje Vi-dcíwpoinice na TV Slovenija. Zanimiv pa je tudi zalo, ker zagotovo sodi med mlade, ki svoj prosti Čas preživljajo zelo ak-
ne politike. Ti bodo lahko, če so jim dobroprisiuhnili, v prihodnjih letih zagotovili marsikaj od tistega, karsi mladivdoliru resnično želijo. Pri icm res niso skromni, a zelo realni. Stvari kolje leini bazen, urejeno drsa-IKČe, prostore za mladinske plese in zabavo, bolje urejena ^orina igrišča, stezo za rolanje, kino predstave v Šoštanju in Šmartnem ob Pakinamreč res potrebujejo. MJadi so letos pod vodstvom srednjeŠt^lccv razpravljali v pet-
Mala anketa
áé
Želimo si drsališče, plese, disko, igrišča
9f
i
VxJítelj 12. otroškega parlamenta Peřer P»-ies kot i\snovnošolec nikoli ni sodeloval na parlamentu, pa čeprav je bil na Šoli zelo ftkilven, njegov prosti Čas pa izjemno zapolnjen. O tem nam je povedal : »Prostega časa, da bi bil čisto »fraj«. skorajda ne pomnim. Hodil sem v glasbeno šolo, igral pri godbi. najveCCasa pa sem preživel na stadionu, kjer sem treniral atletiko, To me jc zelo veselilo. Tudi razne krotke na .šolah sem obiskoval. Sedaj, med študijem v Ljubljani, se čez vikende rad vračam domov, kolikor mi seveda čas dopušča.« Zimimalo me je seveda, kako je postal voditelj video-spotnic. »^Lsto po naključju. Kolega, ki je že delal na televiziji.
mi je navdušeno razlagal, kako >>fajn« je delati na teîcvi/iji,zato sem mu rekel, da naj »zrihta«.še meni. <'ey 14 dni so me odgovorni poklicali, Šel sem na interno avdicijo in bil, k sreči, izbran. Pri tem delu resnično uživam.« Sledilo je vprašanje, ali .se po študiju ekonomije »>vidi« v medijih. »Kaj bom počel vprihodnje, pa res ne vem. Pu^am, da me življenje pelje, kamor me pelje. Izkoriščam vsako priložnost. ki se mi ponudi. Vesel pa sem, ker se mi zdi, da se Velenje prebuja. Mladi se vračajo v mesto tudi med in po Študiju. Poskušaj(i marsikaj spremenili, kar mi je zelo všeč- «
Nina Tratnik. MPT Velenje: »Na parlament smo se pripravljati tudi na naši šoli. Pripravili smo okroglo mizo in na njej govorili o današnji temi. Ugotovi-I i smo, da večinoma prosti Cas pre^vlja-mo aktivno. Največ se ukvarjamo s Špo-
rtom in glasbo. Smo pač najstniki! Ugotovili pa smo tudi. da smo premalo obveščeni o pravicah in možnostih do zanimivega l'^reiivijanja prostega časa. Osebno v mestu pogrešam prostor, kjer bi se lahko mladi srečevali, se pogovarjali, morda tudi plesali. Imamo Pikin festival za mlajše. Kunigundo za srednješolce in Študente, za nas. ki smo nekje vmes, pa ni nič. Zal mi je tudi, da na šoli nimamo .šolskih ple.sov. Starši bi nas zagotovo pustili nanje, saj bi imeli nadzor, učitelji pa se verjetno tega bojijo ravno zato, ker se bojijo izgredov.«
Ana Mevc, OS Gorica Velenje; «Deio na šoli smo zastavili tako, da smo v razredih
spregovorili o prostem času. potem pa nasolí pripravili dve-urno okroglo mizo. Ugotovili smo, da mladi preveč gledamo televizijo in igramo računalniške igrice. Na (iorici si mladi želimo bííije urejena športna in otrošfci igriŠCa. Saj jih nekaj imamo, a st3 vsa igrala uničena. Pogrevamo drsališče, ki
bi ga lahko uredili na nekdanjem koialka-lišču. OdloČili smo .se tudi, da bomo med počitnicami pripravljali športne turnirje, saj se veliko ukvarjamo & športom. Želimo pasi. da bi v blokih na (iorici dobili nazaj pionirske sobe. Pogrešamo pa tudi disko, ki ga v Velenju ni. pa tudi šolske plese si želimo.«
mlečno kavarnt), kjer ne bi Krčili alkohola. Ugotavljajo, da imajo dovolj pnistega časa, če si ga znajo pravilno razporediti. Pri tem pa belijo, da jih pri tem usmerjajo tudi siarSi in učitelji. Mladim se zdi. da niso dovolj obveščeni o dogodkih, ki bi bili zanimivi tudi njim. /belijo pa si tudi, da hi šole med seboj bolje in več sodelovale: da bi, recimo, pripravljali skupne izlete, različna tekmovanja... .Skratka, ;?clja in potreb je veliko, kot tu-
di mladih, ki ob koncu osnovne šole zc ločijo po svojih interesnih usmeritvah. Tudi tokratni otroški parlament je pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, sekreuirka Tinca Kovač pa nam je ob tem povedala: »Imamo že dolgoletno tradicijo in iz leta v leto opažamo, da so otroci bolj gostobc.sedni.daznajo ko-rajžno povedali svoje želje, zahteve in pobude. Parlament smo zastavili drugače zato, ker
so otroci sami izrazili željo, da spregovorijo vsi. /aio smo jih razdelili v skupine, v katerih imajo večjo možnost da povedo, kaj mislijo. Leli>šnja tema je pisana na kožo mladim parlamentarcem, saj bodo imeli možnost na glas povedati, kako si Želijo preživljati svoj prosti čas in kaj pri tem pričakujejo od nas. odraslih. Njihovo odraščanje jc Cas izjemnega pomena. tudi zato prostega casa ne smejo vreči »v oblake«,
m o si, da ga aktivno preživijo, v dobro vsakega posameznika.« / izvedbo in potekom parlamenta je bila zadovoljna, želela si je le, da bi imeli na občini več prostora, da bi lahko skupine delale vsaka v svojem. Letos je vseh pet skupin priprave na p^xiajo skieptw opravljalo naenkrat v sejni dvorani. Morda bo že drugo leto drugače, kar je posvoje tudi osvežitev dogajanja, ki jc mladim vedno všeč.
■ Bojana Špegel
Srečanje ravnateljev osnovnih šol z ravnatelji šolskega centra
Vzgojnih težav je vsak dan več
VELENJE - Prejšnji četrtek so v prostorih Šolskega cuntrH Velenje t>ripra^ iti sreoinje ravnateljev o.snovnih šot 17. Velenja. nja in Šmartnc^a ol) Paki r. ravnatelji soi centra. l'dele/Jli so se tudi prcdstaMilki Mestne ot>čine
\'elunje in poslanec v državnem Atmru Joži' Kavtičnlk.
Ravnatelje osnovnih šol so na srečanju seznanili z možnostmi izobraževanja v Šolskem in študij» skem letu 2002/2003 na cvntru.
Glavna novost jc nov izob-
raževcklni program za iuri.«;tičnega tehnika, ki ht'^omogočil,da bose već učencev lahko Šolanje po osnovni šoli nadaljevalo doma. Pomembna novost jc ludi xaèetek poklicne mature v tehniških Šolali, ki z dodatnim, petim predmetom,
H

Tokrat je bli parlament daljši, kot smo bili vajeni doslej. Najprej so se parlamentarci razdelili v pet skupin in pod vodstvom srednješolcev uro In pot obiikovaii sklepe v petih tematskih
sklopih na temo »Moj prosti čas.«
omogoča tudi univerzitetni Študij.
Srečanje so izrabili tudi kol pri-k>žnc«t, da spregovorijo o prostorski stiski na šolskem centru, o ograjah, o mreži šol in seveda o vse veCji potrebi po še tesnejšem yxietwanju medť*>novno in srednjo šolo. »Predvsem cjto, ker u^ot^ivljitmo. da je >7|:oJnlh problemov vsak dan več, narašča vandali/cm, iz4>uhljitm<k pa ludi kompas, kaj jev v/^oji spli»h j)rav in kaj narobe, .saj je v bistvu večina početij mladim dovoljenih,« jc k temu dodal direktor .šolskega centra Ivan Ki»tnik. Oh tem je poudaril, da premalo Časa posvečajo pt>govorom in skupnemu reševanju problemov. »Oh ustre/jiej^ih prostorskih možnostih, ki bodo omo^očHli pretežno enoi/menski pouk in celodnevna šola. hi Inli ^tovo uspešnejši tudi pri vzgojnih vprašanjih.*« je izrekel prepričan Ivan Kotnik.
Velenje
Muzej premogovništva znova odprt
5. Januarja je Mu/cj premogovništva /nova o<lprl vn\tA obiskovalcem, tokral še z večjimi micrti. Luni so Imeli rekorden obisk, ohiskiilo jihje kar 28000 obiskovalcev, ta števil-ku p2i naj bi se letos povzpela nu .^iíXH).
To pa pomenim, da računajo, kot poudarja njihov vodja Peter Pušnik mi obiskovalce iz tujine. Zhirkost^ ohc^gatili Šc s ionskimi posnetki v italijanskem jeziku, fc dr^slej pa .so jo imeli poleg slovenskega tudi v angleškem in nemškem.
Muzej jc oprt vsak dan razen ponedeljka med 9.3(3 in 17. uro.
Upravna enota Mozirje
Za najbolj prijaznega uslužbenca
Od loríia do 3L januarja bodo na mozlrski upravni enoti in na vseh šesUh krajevnih uradih na voljo ubra/ci, na katere I)4k]o lahkodr/avlj^iii v akcyl "predlogi z ra/lo^l" /aipi-sovhH svoje predloge za izb(»l|šanje dela dr/avne upmve.
Sočasno bodo zbirali tudi predloge za akcijo izbiranja tiaj-bolj prijaznega uslužbenca meseca, saj je bila Upravna encv ta Mozirje izžrebana med prve tri v Slos'cniji za to akcijo.
v SREDISCU POZORNOSTI
'"H'M 17. januarja 2002
Lani na višji strol<ovni šoli na ŠC Velenje diplomiralo 42 študentov
Nov višješolski program za mlade - rudarstvo in geotehnologija
L«toi>nJt> itiudi.jsko leto na Vj^ji siihh kovni šoli, ki delujte v okviru SoLske-8» cvnira Velenje, je že ^esto po vrsti. Doslej je v |)ro}>nim(i Elektronika, po kuterm i/obni/ujejo tako mlade kot odnisle, diplominilo že lil študentov. Letos pu bodo dobili prve diplome tudi študentje programa rudarstvo in geotehnologija. Ruxvese-Ijivo je, daje večina diplomantov kmalu po konCanem studiju d(»l)ila /apo* slitev kar je verjetno ludi »tioslediai« načina i^ludija, ki v kar Izobraževalnega procesa potek;i v delovnih organizacijah. Včeraj so v oi^el-ski dvorani j^lasbene Šole pripravili slavnostno podelitev diplom za 42 diplomantov. ki so uspe.šno končali študij v minulem letu. jo jc bil ludi povod za pogovor z rav-nalcljcm Vjsjc strokovne sole majj, Milanom Mežo, ki jc imel tokral ra?-lt>gvyčza opllmizťm pri po^cduvpri-hodno.si razvoja viSjcga strokovnega Solsiva. .icseni bodo namreč pričeli izobraževati prvo generacijo mladih v programu rudarstvo in gcolchnologi-j<i. Doslej je bil la Studij mogoč le za odrasle.
9 Koliko Študentov <}hê!kuje ^iŠjo siro' kovno soIo v letošnjem Šiudijskein le-tu?
»Tudi lekv>Í7obra/ujcmo po dveh programih višjega strokovnega programa - program za elektroniko icr rudarstvo in gcolehnologijo. /a program elektronika je Studij mogoč tako za mladino kol odrasle, za rudarstvo in gcolehnologijo pa je biJ doslej mogoč le za odrasle. Skupaj jc vpi.sanih 440 Studentov, od tega IfiO v programu za mladino in 280 v programu za odrasle. 75 jih obiskuje smer
Mag. Milan Meža: »Prostorska st/-ska )e že sedaj velika, z novim programom pa bo še večja. Zato računamo na pomoč tokaIrK skupnosti,
rudarslvo in geolehnologij(\ (Wiali pa so v programu /a odrasle «elektronika.
9 Koliko diplonuitUm' ste do sedaj že iZ' ohradli in kakšne so moûtosfi njiho-ve zaposli/ve po končanem Siiuliju, 70 katerefia je vtQcUtiOs da poteka v feX' ni navedi z dtiovmmi orgfinizacija» mi?
>*Naš cilj jc izobrazili strokovnjake, ki so se spiwobni v Čim krajScm času po .^îlanju sposfkbni vključili v delovni proces. Kar 40% izobraževalnega procesa zaio teče v delovnih organizacijah, kjer naši študentje delajo pod vodstvom mentorjev na konkretnih nalogah. V izobraževalni proces vključujemo tudi strokovnjake iz de-
lovnili organizacij iz našega okolja, da neposredno prenašajo svoje iz-ku.šnje na šludenle. Tisozato takoj,ko končajo j5ludij,že uspasí^bljení za konkretna dclavpodjeijih. Naš študijski proces je naravnan tako, da veČina proccsa poteka v laboratorijih, kjer si pridobivajo šludcnijc uporabna, praktična znanja. Doslej Jc pri nas diplomiralo žc 111 študentov . V letu 2001 jc študij uspešno končalo 42 diplomatov. 25 v programu za mladino 17 pa v programu za odrasle. Veseli smo, da je večina naših diplomaniov po končanem Šolanju že zaposlenih. Že tri Icia izobražujemo za program eleklronik ludi v Novi Gorici, kjer imamo 24 študentov, v Krškem, kjer je študentov 31, pa smo zaceli lani. Gre /a prilagojeno izvajanje študija. Predavanja i*A'cdcmo lam, laborato rijskc vaje pa v Velenju. V novem študijskem letu bi radi začeli tak študij izvajati tudi v Beli krajini. « 9 Novo kntedarsko leto prinaša pripra-ve in razpis zff novo Hndijsko leto. Kakmi so načni? »Načnujemovpisvoba programa tako za mladino kot odrasle, kar velja tudi za prtîgram rudarstvo in tehnologija. Novost je 30 prostih mest za mladino, za odrasle pa bo prostih prav loNko mcsl, V programu elektronika načrtujemo za mladinca 70 in za t^dra-slc HO vpisnih mc.st, Pri tem bi rad poudaril, da se laliko za študij rudarstva in geotehnok>gije t>dkíčijo mladi, ki so končali srednjo solo po programu rudarstvo, strojništvo, gradbenišivo ali elektrotehnika. Po končanem študiju bo njihova možnost za zaposlitev niz-nolika, nikakor ne le v premogovništvu. Tovrstne strokovnjake potrebu-
jejo tudi v kamnolomih, pri gradnji cest. predvsem predorov, večjih komunalnih odlagališč in podobno.« % ()d kod vse prihajajo vaši študen/i? »Ker smo edini v driavi, ki izobražujemo po programu višjega strokovnega izobraževanja elckironika /a mladino, in prav tako rudarsivi-) in gcotehnolo-gija, lahko rečem, da prihajajo naši šiudenijc prav iz vse Slovenije. Naj^'eč jih jc iz na^' regije - Savinjsko, Í5ak;ške in Koroške. Prihajajo pa tudi s Primorske. iz Dolenjske in Bele krajine, pas področja Ptuj a in i/Prekmurja.« 9 ^ pridobitvijo novega izjohrafax'ahie» ^ programa zfi ndadino boste verjet' no potrebovali tiuii nove prostore? »Vedno smo se na Vi.^j i st rokovni šoli trudili, da izobraževalni prcxres polekav dobro opremljeni h učilnicah in laboratorijih. V šestih leiih smo pridobili dve predavalnici, laboratorijski prosior pa delimo s Poklicno in tehnično elektro- in računalniško Šolo. /ato je ena glavnih težav pri izobraževanju proslorska siiska, ki je že sedaj velika. Dajo omilimo, moramo k-obraževalni proces izvajati tudi popoldne in ob sobotah. Načrtujemo in upamo, da bo kmalu bolje. Pri lem računamo na veliko razumevanje in pomoč lokalne skupnosti. Neprimerno in nespametno bi bilo, da bi osla-li v naš regiji vsi pasivni in ne bi več pridobivali novih izobraževalnih programov. Siromašenje izobraževanja v naši občini ludi po programih višjega strokovnega izobraževanja pomeni nazadovanje v slovenskem prostoru. Včasih sc mi zdi, kot da nekateri lega nočejo razumeti in videti Dejstvo je, da vpis v naše programe ne upada in da s pridobivanjem novih Študij-
skih programov pt'îtrebujemo tudi nove prostor.ske nv'kžnasti.« # Kaj pa dekleta. Ta iat se nimajo mobio.sti za nadaljevanje študija do-nui. Kako daleč ste v teh prizadeva-njih?
»Res je. Zavedamo se, da je lo eden večjih problemovv na^em okolju. Zalo btXTio v novem Šolskem letu začeli na srednji siopnji izobraževati po za poklic turističnega tehnika. To bo osnova, da bomo izobraževanje nadgradili s programom višjega strokovnega izobraževanja na tem področju. Druga dodatna m<^nost, pa je razvoj novega programa iz področja informatike in računalniki va. V Ih razvoj smo aktivno vključeni zaposleni na višji strokovni Šoli kot tudi strokovnjaki i/. naše regije. Močno upam, da bo ta program kmalu uresničen, vanj pa se bodo prav tako lahko vpisovala dekleta
0 Verjetno že tipate, kako bodo pri razvoju novih izobraževalnih programov .sodáovala podjetja iz doline in .Širšega okolja. Predvidevam, da zanimanje je. »Višjega strokovnega izobr<ižcvanja brez sodelovanja podjetij ni! V iz<>b-raževalni pr<x;es jih moramo vključili lako pri zagotavljanju mest za prak-lično izobraževanje kot tudi pri zagotavljanju strokovnjakov, ki se vključujejo v izvedbo izobraževalnega procesa. Prav ?a področje računalništvo in informatika vlada veliko in-nimanje in prav na velenjski Gospodarski zbornici so bile podane prve pobude za razvoj tega programa, v katerega smo se aktivno ludi vključili.«
■ Bojana Špegel
Upravni odbor Savinjsko'saleške območne gospodarske zbornice
Povezani smo močnejši
Pn'0 sejo v letošnjem letu so člani upravnega odbora Sav-injsko-šalťške t>bm()čnť gospodarske zbornice namenili tK'e-ni lanskega dela in oblikovsi-r\|u pro^mnia za letos. Z lanskim delom so bili zelo zadovoljni, saj .so v celoii izpolnili pričakovanja. Njihova osnovna naloga je povezovanje in usklajevanje stališč med člani in nadaljnje povezovanje z ostalimi insthucijami na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju. Veliko pozornosti pa namenjajo tudi promoviranju in organiziranju različnih izobraževalnih oblik. Upravni odbor pod taktirko Mari,je VrtaČnik je spremljal aklualna dogajanja v poslovnem okolju doma in v svetu, predvsem pa poslovanje svojih članov. Vključevali .so sc v nastajanje razvojnega programa Savinjski J-šaleške regije in delovanje regionalnih in območnih razvojnih iaslitucij. Nagradili so najuspešnejše podjetnike, inovatorje in podjetja ter írgiwine, ki najbolje skrbijo za svoj videz.
Med najuspešnejše aktivnosti štejejo Četrto srečanje velikega in malega gospodarstva, ki so ga pripravili v s<xlclovanju z obrtnima zbornicama Velenje in Mozirje in območno razvojno agencijo. Na plenarnem delu so večja podjetja predstavila pogoje za skupne nas I ope in povezovanje v industriji, na sio-riivencm področju in na po-
deželju. Pripravili pa so tudi več okroglih miz, med drugim na področji] lurizma, dopolnilnih dejavnosti na podeželju» elektronskem poskwanju in telekomunikacijah ter Icsarslvu, Zelo odmevno je bilo tudi srečanje gospodarstvenikov, žup a new, poslancev in vodstva območne obrinc zbornice, ki bo postalo redna oblika dela in konferenca kakovasti na temo Osebnost, procesi in družbeno okolje, ki sojo pripravili v sode-
lovanju z društvom za kakovost. Konference se je udeležilo 120 udeležencev, zaključki pa nakazujejo, da moramo nujno dvignili izobrazbeno strukturo zaposlenih in stalno skrbeli za človeški kapital ter zagotovili dobre komunikacije v podjetju in širšem okolju. Pomembne naloge so opravili tudi na področju oblikovanja razvojnih načrt
Aktivne so bile tudi posamezne sekcije, ki delujejo pod okri-
Dlrektoríca Alenka Avberšek (levo ) In predsednica Marija Vr-řacn/k sta gonilni sUl dela območne Savlnjsko-šateike gospodarske zbornice
Ijem območne Savinjsko šiileške gospodarske zbornice. To je sekcija za inovativno dejuvnast (vodi jo Dragica ('amloh), regionalni svet /a poklicno izobraževanje in uspcxsabljanje (pod taktirko Nade Zavolíwšck I lu-darin), društvo za kakovost (najprej ga je vodil dr. Franc Seme, v drugi polovici leta pa VilmaPece), združenje podjetnikov (vodi ga Igor Pečovnik) sekcija prevoznikov v cestnem promelu (pod vodstvom Franca De ga) in sekcija računovodskih servisov (pod taktirko Vladke Jan). Konec leia so uslanovili še sekciji za turizem in gostinstvo, njeno vodenje so zaupali Lidiji Fijavž in sekcijo za inženiring, ki ji predseduje Drago Pavlič. In kaj bodo delali letosV Program sta predstavili predsednica Marija Vrtačnik in direktorica Savinjsko šaleške območne zbornice Alenka Avberšek.
Seveda bodo podobno kot lani osrednjo pozornost namenjali svoji povezovalni vlogi in posredovanju slališč republiškim in lokalnim institucijam. Posebej se bodo li>lili problematike komunalnih odpadkov in embalaže, spodbujali bodo inovacijsko klimo (Četudi so v zadnjem obdobju naredili na lem področju precej, z doseženim niso zadovoljni). Vključili se bodo v oblikovanje prostorskih planov, seveda s stališča zagotavljanja ptureb g(»podarstva,
Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem
Načrtujejo organizacijo .šole kakovosti ter specializiranih seminarjev za interne presojevalce in predavanja o novih orodjih za obvladovanje kak<">vosti píwlovanja
Sekcija za inovativno dejavnost
Pripravili bodo izobriiževanje na temo Spodbujanje inovativni dejavnosti naklonjene klime v podjetjih. Podelili bodo nagrade najuspešnejšim inovatorjem.
Regionaini svet za pokiicno izobraževanje in usposabljanje
Ćim bolj bodo skušali uskladiti ponudbo in povpraševanje po kadrih /a člane go.spodarske in obrtne zbornice. Sodelovali bodo z vsemi, ki zagolavljajo človeške vire. Radi bi. da bi prerasli v regionalni svet s profesionalno kadrovsko zasedbo.
Medregijski svet za zdravje ljudi in okolja
Nadaljevali bodo začelo delo na področju primerjave zdravja ljudi v različnih delovnih okoljih, iskali in odpravljali bodo vzroke za neupravičem^ abstinenco.
Sekcija prevoznikov v cestnem prometu
Usklajeno bodo nastopali pri združenju prevoznikov v cesl-ncm prometu, predvsem na področju zag<navljanja parkirišč, licenc in osnov za izdajo ter kontrolo nad izdajo in uporabo dovolilninc.
Sekcija računovodskili servisov
Pripravili bodo posvetovanja, organizirana izobraževanja in delavnice
.Sekcija turističnih in gmlinskih delavcev, trgovska sekcija .Sodelovali bodo pri skupnih projektih, s katerimi bi bilo mogoče pridobili sofinanciranje države in evroj^ske skupnosti.
Spremljali bodo gospodarske rezultate in .Še enkrat analizirali zelo problematično podn>čje izjemno velikega bolniškega staleža v regiji. Organizaciji petega tradicionalnega srečanja bodo namenili še več pozornosti, prav tako pa tudi konferenci o kakovosti. Pomembne naloge bo opravil novoustanovljen Regionalni razvojni svet,
ki ga sestavljajo vodilni gaspo-darstveniki. vodilni delavci družbenih insiitucij ter župani občin. Usklajevali bodo razvojne interese v širšem družbenem okolju, posebno pozornosi pa bodo namenih vključevanju mladih v razvojno delo,
■ Mira ZakoŠek
17. januarja 2QQ2
mîCAÎÎ
UTRIP
Na hlepet smo povabili novega doktorja znanosti v premogovniku Slavka Plazarja
Zasvojen s kakovostjo
Decťmhru je doktariral n» Univer/i v Muritmni. Hikuit«-ti /ai oruunítíícíjske vede, smer podjetniška lt>uis(jka. Ves Cas Je /vest premo}:ovniku^ kjer Je leta 1982 duhil svojo prvo itaposlilev. Porem pa korak p» konik« <h] tehnologa, projektanta, vodja projekla, teh« ničneua vodjo elektro .<>iii/l)e, do svecoviilca. Glavno po* dročje, ki ^a suvereno obvladuje, Je kakovost. Med drnčím je vodilni slovenski preso* jevalec sistema SIQ« eden de* setih slovenskih strokovnjakov, ki (lahko) ocenjujejo poštovno odličnost. V Premogovniku Velenje je zadoli^en za sisleme vodenja, kakovosli, rtivnanja z okoljem 1er vamosli in povezavo vseh leh sislemov v sistem vodenja. Na ViSji strokovni šoli • elektro smeri - predava ma-nagemcnl in projektno vodenje. Počne pa áe marsikaj drugega. Gre za dr. Slavka Plazarja, ki smo ga povabili na pogovor.
e Pred dvcnia, iremi leti. smo veliko govorili m pisali o cer* /ifika/u kakovos/i ISO ki ga Je pridflhil premofim -/lik in s fefíi pmial eno ntdkih premogovniških poiljetij, ki se s iakim dokumentom ponašajo. Nismo pa potem kaj dosti govorili o tem, da v pre-tnogovniku sisteme kakovo»
Dr. Sfdvko Plazar: »Pomembno je dvoje: širjerije ideje o kakovosti in izobraževanje.»
sti s/ahto nadgrajujete. >»Prcccj zanimivo jc hilo, ko smo sc zabeli v podjetju sooCati z idejo kakovosti, in ko smo začeli razmišljali, kako vzpostaviti standard y(K)l. Razumevanje In znanje s tega področja je bilo omejeno na proizvodni proces in nc na cc-loino paskwanje podjetja. Danes jc to nekaj» kar mora sleherno podjclje vgradili v svoj sistem. Standardi 9t)0j predstavljajo lemelj odiiosa do dela in proeesov v podjetju. Na njihovi osnovi lahko izredno dobro gradimo vse druge dejavnosti in pt«lovno u.spcinosi
p^nljelja. Mi smo nadaljevaliz vzpostavitvijo standarda 1401)1 in lani posebno pozornost namenili področju varnosti in varstva pri delu. To področje želimo nadgradili s siandar-dom mednarodne veljave OHSAS 18tíí)l.« 0 Kaj pa hčerinska podjetja? Tri ie imajo certifikat kako-vosti a:RICo, PU', Uahit). Kaj pa druga? »Znanje, ki ga imamo, seveda širimo v lastno okolje. V strategijo poslovnega sistema smo celo vgradili zahtevo, da so vsa hčerinska oziroma poveza podjetja dolžna vzpostavljati sisteme vodenja po standardih ISO 9001 ali drugih, odvisno od dejavjiosti. Vsa podjetja bodo ustrezne standarde gotovo pridobila.« 0 S kakovostjo se ukvarjate tU' di .sirh, ne zgolj v premogov* niku, zfito boste najhri lahko rekii kakšno o tem^ kako se razmere na tem področju spremiryajo. Kidiko se podjn» ja zavedajo tega. da morajo hiti dohra, da morajo hiti vsakdan boljša?
»Posebej ve.sel sem, da smo v Šaleški dol ini /nali zdrui^iti energijo na področju sistemov kakovosti in to preko društva. Vzpostavili smo stik. dogovorili način druženja in Širjenja znanja med različnimi podjetji in ljudmi, predvsem pa se
«na.šli« s podjetji, kjer se v preteklosti s tem področjem niso veliko ukvarjali, se pa belijo seznanili in sisteme vzpastaviti tudi v lastnem okolju. Pri tem gre za dvoje: Širjenje ideje o kakovosti na eni strani in na drugi za izob-rai^evanjc«.
9 Celo konference o kakovo.'iti
pripravljate... »Leto in dclojc treba nekéiko zaključili, Mi ga s konfcrenco, na katero povabimo tudi strokovnjake iz drugj okolij, da si izmenjamo izkušnje.« # Ste tudi vodilni presojevalec .sistema SIQ, sodelujete pri ceriijiciranju sistemov in oce» iijujete ptKiovno odličnost. Bi povedali kaj o tem? »Ce hočeš naprej, če hočeš .širiti svoje znanje in izkušnje, potrebuješ tudi pot, na kateri si pridohjva.Š znanje- Našel sem jov instituciji SIO ter uradu za standardizacijo in meroslovje, kjer sem se usposobil za presojevalca in postal presojevalec sistemov kakovosti po standardu 9.000, 14.000 in tudi po OIISASU 18,001. Vključen pa sem tudi v ekipo desetih ocenjevalcev v Sloveniji, ki Ima možno.st, da ocenjuje delovanje podjetij po modelu poslovne odličnosti, ki je evropsko primerljiv,«
■ Milena Krstič - Planine
"I PERSPEKTIVA

Stečajni postopek za ESO Opremo tudi po zadnjem naroku nI končan
Na denar bo treba še (po)čakati!
VELENJE - Čeprav so mnoj^i prlčaki»va-li, da se Imi na celjskem sodišču 19. decembra končalo še/iidrye dejar\|e postopkov povedanih s slečajem ESO Opreme « obravnavali so i^luvno delitev stečajne mase • se to še ve<lno nI /{»«kIIIo, Zoper sklep, s k:ite* rim Je s<K)lšče potrdilo predi«»g p<plačila upnikov. so bile namreč vložene tri prita2l>e. Zdaj bo treba čakati na to^ kaj bo o njihovih prit(»žbah reklo Višje sodišče v Celju, Na denar, ki jim iz stečajne mase še pripa-
da, najtežje čakajo nekdanji zaposleni v podjetju, ki so v njem delali do leta 1997, E)clavci so vpostopkih, ki so sledili, uveljavljali dve vrsti terjatev. V eni delijo usodo z vsemi drugimi upniki (poplačani bodo v določenem odstotku glede na razpoložljiva sredstva), v drugi pa predvsem teijajo plačilo 2a ncižplačanc plače do višine izhodiščnih plač po koleklivni pogodbi. Stečajni upravitelj Rudi Hramee je skoraj prepričan, da bo moralo višje sodLŠče njihove pritožbe za%t-
niti, saj so jih z argumenti, ki so jih dokumentirali z vsemi mo?,mmi doka/^il i, zavrnili že na obravnavi 19, decembra. »Vendar .so upniki vztrajali- Na .sklep, kije bil Izdan, so vložili pritožbe in zdaj bo treba pač počakati na odločitev višjega sc^diSČa.«
Napovedovali, za koliko Čjusa b(^do pritožbe zavlekle končanje postopka, predvsem pa izplačila, pa si ta čas nihče ne upa.
■ Milena Krstič - Planine
Naša deželiia za Evropo le ena sama regija
Vse kaže^ da Evropa le ne ho .šla na limance in priznala ureditev Slovenije v tri regije. Mi smo s tako deliivijo seveda želeli dohiti več denarja, saj ljuhljana z okolico kvari na.s položaj manj raxyitega območja. Cehi srednji deldr^ve ivzdi, W hifa slika drugačna. Am-pak Evropa očitno ne ho priznala take Itolj ali ntanj umetne delit» ve; mfnia tudi zoio, da lw vendarle ttuli samo pri.silila Slovenijo, tla poskrbi Zít ht)lj enakomeren razvoj. Da pri nos razvoj še zdaleč /li enakomeren, so tfidnje dni Zfwva opozarjali nekateri posa/neZ' niki. Tiuli poslanci. Rudi Petan, poslanec iz Shvenskih Ktmjic^je pred dne)'i jasno opozoril na to, da je zfi Savinjsko (statistično ) re-gijff v letošnjem pntračunu in v prr?računi za na.sle(inje teto na vo' Ijo k malo denarja. Predvsem veliko premalo ztt zdravstvo, šolstvo in kulturo. Veliko premalo, predvsem veliko manj, kot bi ga potre-b<fvali. Ito denarja ttidi za ohnovo in izgradnjo cest.
Malo IxflJzadovoljivo bosofim/nciranje nuloih na področj't varovanju okolja, kjcrj€ največja /uthžba v osrednjo ccljsko Čistil' no nopmvo. za kar ho država k dcnorju evropske unije pri ma k' nila več kol SOO milijonov. Nekaj več kot 200 milijomn' bo tudi za (ksrcdnjo čistilna napravo v Stdeški doliniy skoraj ctut ko za ure-janje daljiaskega ogrevanja v treh občinah Zgornje Savinjske doline. Veliko prcmtdu pa je zagotovljenega denarja za varstvo pred popltrvami. Nek^ncn pa vendar pravijo, da se holj konkretno premiku liidi pri icm. Za zdaj ne toliko pri dcnaijUy bolj pri projektih za različne naložbe v porečju Str>'inje. V teh dneh naj bi prišli konkreuii predlogi programov.
O enakomernejšem razvoju so pred dneviff)\'oriiiiudiv l/jškem,
seveda U idi o icm, kako za to prilepiti čim več e\'n)pskcgfi denarja. Še vedno namreč velja, da je v sintktnrnih skladih EU in na niČun predprislopn^^ pomoči na voljo precej dcna iju, Vendar ga lahko dobimo le s pntvimi projekii. Na pos\'etu^ ki ga je pripravil Agencija zo re^onalni razvoj, so .sodelovali tudi predstavniki treh pilotnih reffj, med njimi je ludi Savinjska, l^tv tu in Koroška sta že hi ni ( ne brez zapleto\ j pripravili sv<^c programe^ IcKás jih želijo res tudi začeli uresrdč-evati. Seveda t tuli na tem po.wetu ni .šlo brez očitkov na račun driuvc, saj je v proračit/ui za Utos za skladnejši regjonalni razvoj namenjene^ le malo denaija.
Eni so še vedno tudi prepričani, da hi skladnejši raz\'oj dosegi z tt.slatuivljanjem še veČ občin. To se j</sn<i kaže tudi pri .'iedunji akciji, ko hi rado še veliko predelo\' države dt)hilo samostojfie občine, ker da bodo lako lažje uresničevali srojc programe in se hitreje razvijali, joda v teh dneh smo znova slišali ^ohíe^'e, do je še pred nadaljnjim odločanjem o občinah treba spremenili zakon o financiranju občin. Ker da ta daje preveč prednosti malim ol)činam:s finančno izravnavo in denarjem za investicije. Prav zaradi tega je tudi vse več zelja po novim (malih) občinah.
Zapisa pa .skontjda ne moremo kofičfiii, ne da hi še enkrat omenili vojno, ki še vedno traja na pirwarskem trgu. Tudi zato, seveda, ker so v ta spopad vpletene tudi dnižhe z našega območja. In 11 ali zalo, ker je vse holjja.suo, da se spopad v.se bolj širi tudi na pfAitično področje. Pri lem pa tokrat razdeljenost ni le po .stranka>yki pripadnost, umpak^ lahko hi rekli, mah mešano.
■ (k)
Nacionalni interes
Oh ome/nhi nacionalnega iniervsa ml gredo mravljinci po telesii. Vsi ga imajo polna ftsla, še več ga je na papi/jjt: v čdsnikih, re^i-jah, kolumnah. komeíUarjilt, nenazadnje se je n.i. znašel celo kot zakomki predlog na točki dne\7iega reda rednega zasedanja državnega zlyora. Nacionalni interes je trenutno pri nas in. mnogf) holj in. koi jetreniiino vE\70pie\70. čerai'nota neposredno \plf\'a na žn ijenje več kot .VM) milij<mav crrolandarjiTv, posredno pa Še na kakšno milijardo več. Nas n.i. se. po ^voričenju vsaj, pritiče i)eščice prňnligirancev. Ampak je pa naš n.L hudo IN!
In Zit v.'ie skiipí^jje hň-opi\v. Pnivzaprav íh e: eno iz ideče in eno iz zelene ploče\'inke (no, pnte i nu i vmes Se mamna paleta ploče\'ink s sedežem krefikih lOíX) kilometrov sewmo od nas), fùtko sniešno, da nas na vprašanje nacionalnega inlovsa (spel mnn'ljinci) sredi zime spomni os\'ežujoča pijača, Id najlxAjprija poleti, l^pliiko!
Slovenci smo se na nttci^malni interes spťjnwili in nanjzaigmli na vseh ravneh, h) sepokaz(da možnost, da rdeče kupi lnierl)rew, l)elgij.ski koncem, ki je po količini ru/fxflnjcnega piva vleludnina (retjemmestu (prednjim sta ameriškiA/dieuser Rusch in Heine-ken). To, da mimogredeprix'atiziramo d^n največji slovenski banki, Novo ljubljansko htnko in Now kreditno Ixmko Maribor, očitno nista Ma zadostna pogoja za d\>^ nacionalnointeresnega pn/hu. To. da so Iwnke ključni moment nisU ali zavimnja g(Xs^>o-dar^ix'a in da so, loko na .srce, vgospalarstvn obàtino ptfmemth nejše od piv ovarne, očitno ni pomembno, litdi privatizacija železarn. kijepredvmti, očitno ni zadosten po\'Od, da hise\prašali, ki/j je irtieres naše države. Pra\'tako na Mtiia trka lastninjenje našega edinega openiterja jiksne telefonije (Telekoma). Spet je ključno vlogo odigra! voxpoptdiin populizem Slovenci Imamo ntdipivo... politika ity\a mda, kur imajo radi Slovenci ...jToUtika potrebuje ločkíí ...je.seni so kar dvojne wlUve. Da jepi\-o in pivo-varjenje nacionalni interes naše dritrve, torej.., lejM)prosiny!
()l)€pt\'o\'ami (Laško in Union} na odprtem trgu nista igralca, v.saj ne konkurenčna. Na t/gtt, kjer največji svetovni pivovar An-heuserDusch ivipidni več koi I liO milijonov hektolitrov piva (obe naši pi\xjvami shipuj le 2,2 milijona) in v blagajno v.sako leto pri-lije 17 milijard e\-rov (Union in Laško .skupaj i HO milijonov), Ixi-sta mogla bodi.si .stopài skupaj bodis vsak najti s\'ojegapannerja. s katerim lx)sta delo\'ala kolegiulno. Ko bodo padle catine na pivo (dimes so kar 45-od.'iioine) steklenica Uetm'kma ne h) \'€Čza polovico dražja od steklenice I/iŠkcga. Staki ho enako, morda celo nyit}j. Ihkmi samo go\'oričenje o nacUmahiem interesu ne ho dovolj.
Igra je sicer kristalno jdsna. Oblast seje odločila prodali .^wy delež v pantdržavnih skladih trijenvi partnerju, ja\Hl se je l^elgijski koncem Interbrcwin.scgli.sovroke. VpniŠanje je le, kaki)fx^le speljali in hknitiohnmiii pokončno dtio. Klasični face-saving In začel se je ve.seliples, a nihče ni ntàmal, da odziv ljudi tak. Gre natfvvč samo za pno... ali pač. Gre morda za nacionalni interes?
Tudi piMka je mzdi'ljena, a tokrat šokanto pfjptMsem na-pejčnih črtah. Nilc\'e in desne, .so le loku ki in nacionalni in teres-niki ter vlada, ki jo podpirajo radikalni prr\'ali2atorji in odpirala tujemu kapitalu. Lew in desna stojita v obeh taborih .skupaj z n)kovroki. Kaj iakegrt si pred mesecem niprcd.si(n lj{d nihče. Nacionalni interes zdnižt t je nacijo ix) listih ločnicah, ki so bile donedavna nedotakljáe!
Vprtišanjeje, kakšen učinek ho imda prodaja l^wamc Union, naj se izlije v Laško ali Ixlgijsko Nagajno, na naš (rg. našego-spodar^twln konec konce\ ' ludi slovenski nacionalni interes. Če zmaga lnierhr<w. /mmenito konec za našo naj\'ečjo pr) ovamo ol) Stn-inji? Izmeni zmaga iMŠkega zdnižite^' naših največjih pi-vo\ am in \'ečjo nv)č na (f\'ropskem trgii, po.sebej tistem južno od naših meja? Radikalnipodp<7mikiprtxlaje tujemu partnerju pa nidi predstavniki Inleri^re^^a trdijo, da je prodaju 1^'ovami Lašla) ust\'arjanje monopola, zamdi katerega htmio na slabšem fjotrošniki. A glej ironijo in dvoUčno.sl - pmv Inlerhrew je bil nedavno zamdi sklepanja kattelniii dogovorov in hiiiei'protimonopolně zakonodaje pri ďn^ski komisiji kazmnvn z več kot 46 milijoni e\'rov kazni Naspminikl pravijo, da je treba hranili nacU)-nalni interes, saj je domače lastntšt\'o zdravih podjetij v dobro Slove?uje. Ih vetidar ne nacionalni, egoi.siičnl interes jih žene. EgoLsiiČni interes, da Ix) jeseni odstotek htr največji
V Laškem odločitcx' sodišč, komisij, državnega zboru. Kapital' skein Slcn^enske odŠkodniJiske družlK ter konec konc(f\'ludi prcd.sednika vlade, čahtjo na trnih. Cc se obrne njim v prid, bodo slavili če v ds'oboju znutga Ivlgijski Interi^ren', Iwdo imeli na domačem pragu naj\ 'ečjega konkurenta na južnih trgih. V Sloveniji bodo imeli midllnacionalko s skoraj S mtlijardanû crrovprihod-ko\ ' letno. Se bo Luško Ixyrilo sarn(A ali pa ho tudi monjio skleniti ztu'einistw s kakšnim orjakom?
Kaj je nacionalni interes pi\'o\'nrskega d^'oboja ? Ali l>olje, kakšen je egoistični interes gjtnniih akierje\^ph warskcga d\-obo-ju ? SOD in KAD želita prtxlaii najMje, Laško se lx)ri za prežh'etje. Milji Lavriát (Union) se ves čas.smeje. Incerfire^-potrebuje jx>lnilnico za Stella Artio.s .polikap<j, ne glede na to, na kateri .simnl hmeljamke ločnice je, jeseni dvakmt potrebuje točke. Nacionalni interes... lepo prosim!
■ Denis Oitir
POGOVOR Z RAZLOGOM
17. januarja 2002
Pogovor z dr. Milanom Medvedom, direktorjem za poslovno področje v HSE
Hidro + termo = optimalno
Holding slovenskť elektrarne je v lanskem letu uKpešfit» /Hkijucil pt^ajiifija s kupci /a cl<i-Ikivo električne energije v letu 2002 in (tudi) s tem iispesno prestjil pr>'o veliko prei/ku.šnj», ol>enem pu i/polnil pričakovanj», ki jih je vlad» postavita predenj »l> njegovi ustanovitvi, zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe. Marsikdo pa .se ustanavljanja holdi^a .se najbolj spominja po glasnih prerekanji!) o tem, kje naj bi bil sede/: v Ljubljani ali Mariboru. In ker se nobena jiiba ite poje tako vroča, kot se (s)kuha, je tudi s to tako: sede/ drii/be je v I.jubijani, \ Mariboru se i/vaja vodenje vseh elektrarn, v Velenju i/vajajo funkcije domaće prodaje, obračunov, meritev in načrtovanja proi/vodnje, v Novi (»orici pa trženje /a tujino.
Mi smo na pogovor povahiij dr. Milana Medveda. dircklorju za pa^lovno področje In člana posiovodslva holdinga. Do nedavnega smo ga hoij poznali k<')i dircictorja ra/vojnoga področja v Premogovniku Velenje. Ni>vo nalogo jc, kol sam pravi, sprejel koi í/yÁv in dodal, da mu ludi vsakodnevna vožnja v Ljubljano, kjer ima pisarno, ne nrcdslavlja več nobenih le^av. 9 (rfetíť na {o. ( a ste v ftoidhifitt prevzeli nah* jie pofiioi'ftetia direkíorja, hi nas najprej zoni' malo, kaj pojfim po.stovnena direktorja sphh vključuje? Kakšne so va^ naloge? »Delovanje dru/thc je v o.^novi ra/dcljeno na dve večji področji, poslovno In tehnično. Sam pokrivam poslovno področje, ki vključuje sektor Irtenja. finance in računovodstvo, iníť^rma-llko In še nekaj sploAnih /adev, Kot član uprave oziroma poslovodstva sem zadol/cn 5e Zii nekatere skupne zadeve v okviru siratc.^kih načrtovani.«
0 V hol J ing je v ključe ni h .fe.v/ podjetij, y kakšnem odnosu u) d<f holdinga in ohraino ? »Vključene so (ri hidroelektrarne, dve termoelektrarni in premogovnik. '/. njimi smo oh ustanovitvi podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju in se z njo zavezali k skupnemu nastopu na trgu z električno energijo In skupnemu gospodarjenju. I loi ding .skozi novo imenovane nadzi^rne s"veic zdaj počasi prevzema tudi odločilno vlogo pri nadziranju poslovanja po.samcznih družb.« 9 Kidiko ljudi je ta hip zaposlenih holdingu in od kje so pristi?
»Od 1. januarja je v holdingu zapt>slenih ljudi. Pred tem so hili skoraj vsi zaposleni v odvisnih družbah holdinga. Nekaj pajili je prišlo iz [^(jS in Elcsa«.
0 f'eprav je sedet holdinga v l.juhljani, so ne-katere naloge locirane tudi y Marihoru, Vele-nju in koi je slišati (udi ť Novi Oorici. »Predvsem želimo na tak način izkoristiti komparativne predmwti okolja. Holding dejansko deluje na .štirih lokacijah: v Ljubljani je sede^ družbe, vključno i generalnim direktorjem. p(Klovnim direktorjem in direktorjema trženja in financ; v Mariboru, cenlru vodenja Dravskih elektrarn, je sede? tehničnega direktorja, lam se izvajajo naloge straSkega ra/voja in vzdrževanja, vodenje vseh elektrarn vključenih v HSE; v Velenju se za potrebe holdinga izvajajo íunkcije domaČe prodaje, obračunov, meritev ter načrtovanje proizvodnje: v Novi (Gorici po rržciije na^ih proizvodov v tujini.«
# Slišimo, da ste j? lani uspehio zaključili po^ gajaitja s kupci za doha^'o elekirićne energi' je za letos? Koma vse hoste prodajali elektri» ko?
>To, kako aspeSno smo zaključili pogiijanja, so bo dejansko pokazalo šele ob zaključku poslovnega leta. Pi'odali smo celotno lastno proizvodnjo za letos, vključili pa ludi nekatere drtigc slovenske dobavitelje električne energije. Vrednost sklenjenih pogodb presega 3t)0 milijonov evrov. HSE bo dobavljal električno energijo vsem petim distribucijskim dru;?bam (Clekiru Ljubljana, Maribor,Celje, Primorska
Kdo je kdo v holdingu?
Poslovodstvo Jloldinga Slovenske elektrarne sestavljajo: generalni direktorje may. Dramï Fahíjan, direktor za poslovno področje dr. Milan Medved in tehnični direklor bidishv Tomšič. Za izvršne direktorje pa .so bili Imenovani: za področje trženja dr. TomaŽ Stokťlj (prej zaposlen v Soških elektrarnali), za proizvodnjo mag. Boris Dejanovič (prej v TEŠ) in za finance Irena Stare (prej zaposlena v Savskih elektrarnah).
Dr. Milan Međ^eć: »HSE zćrvžuje družbe s termo in hitro proizvodnjo. Takšna organiziranost se je pred nedavnim Izkazala za
optimalno.«
Ciorcnj.«ika). nekaterim velikim porabnikom električne energije (Talumu, Slovenskim železarnam, Treibaeherju in TRD Ru.^e) in kupcem električne energije v Italiji. Tako bo IÎSE poleg zadovoljenja potreb domačega povpraševanja četrtino svojega prihodka realiziral na tujih truih«.
# Pa cene. so konkurenčne, primerljive z evrop^ skimi?
»Odgovor/ahieva nekaj več pojasnil, čeprav je vprašanje kratko in jasno. Razmere na trgu električne energije so hile konec lanskega leta in v začetku letošnjega, lako v Evropi kot v Sloveniji, zelo nepredvidljive. V posameznih dneh je cena električne energije poskočila b poprečnih 25 ali evrov na M Wh tudi na nekaj tisoč evrov na MWh. do pomanjkanja električne energije pa pri nas nI priSlo. Nam pa je to služilo kol ponovni dokaz, daje za preživet-
je na trgu nujno združevanje lako lermo koi hidro proizvodnje električne energije, miza lo uporabljamo izraz prt^i/vodni miks. Samo skozi tega je možno omilili tržna tveganja in omogočiti dostojno preživetje vsem subjektom, ki tak miks ustvarjajo. V lem časuje hold ing zaradi povečane poral^ električne energije in pomanjkanja vode za hidro proizvodnjo, vključil vse svoje razpoložljive zmogljivosti, hidro proizvodnjo nadomestil s termo in omogočil varno in zanesljivo oskrbi^ svojim kupcem. Tudi to kaže, da je bila vladna odločitev za ustanovitev holdinga in s lem združevanja pomembnega dela slovenske elekîro proizvodnje v lakšni obliki pravilna in nujna«.
#	Holding lorej izpolnjuje pričakovanja» ki so hi» la izrazetta oh njegovi u:)tanoviivi?
»UspeSno trženje in podpisane pogodbe za dobavo električne energije v letu 2i)02 nam vlivajo optimizem.
Naj spomnim, da je vlada holding u.siantwila zato, da bi slovenski proizvajalci električne energije in premogovnik skupaj nasiopili na odprtem trgu / električno energijo, da bi dvignili konkurenčnost posameznih proizvajalcev in zalo, da holding uresniči tudi gradnjo verige h i dri ^elektrarn na Spodnji Savi.« 9 ' impak, (ako pravijo eni, /ista prava preiz» ku.^nja lako cđ holding koi sloven.s'ke proizva» jalce elekiricnc energije Sele prihaja, da Je te» to 2003 ttsto^ ki ho pokazalo pravo bistvo in pravo sliko? ^To drži, vendar smo mi že leto 2tHl2 vzeli s popolnoma enako re.snostjo. Trg z električno energijo se je odprl s 1. januarjem 21)02. Mi smo se že srečali s tujo konkureneo, s problemi domačega organiziranja trga in prepričan sem, da bomo pripravljeni tudi na razmere v letu 2(J03.«
#	Pa vi? Ostajate zye.\a Velenju, čeprav je vaše delo zdaj v Ljubljani?
»Seveda, Tukaj imam družino, ki me podpira. Brez njihove pomoči bi bilo to težje. Konee koncev, Slovenija je majhna drŽava, vsi v njej se poznamo in tudi razdalje ne predstavljajo kakJnih posebnih težav. Na§a nalogii je, da delamo in prepričan sem, da lv>mo v holdingu vsi svoje naloge opravljali dobro. «
■ Milena Hrstič - Planine
Komunala Gornji Grad
Miselnost liudi se spreminia
Na u4)nxieun)jskvm komunainvm p^Kljet-ju /. /ad0V4djslV(mi iJg4»tavtjajo, da so lani uspešno p(»sl«vali, ol> tam pa so hre/. vvčjlh /Jiplel(»v zagotavljali redno oskriio s pjln(»v<»d<),/a ogrevanje in odvajanj« odplak ter veliko poslonll na |>odnk:ju te-koče^^a in investicijskega vzdrâvanja. ki je seveda pofioj za redno oskrlx) in storit* ve bre/ večjih zastojev.
»Največ dela in sredstev smo gotovo namenili oskrbi zzdravo pitno vodo, ki je bila doslej na naSem ^iri>em področju precej vprašljiva. Zlasti zaradi dejstva, daje vtv da v'fporečna še n:i samem izvoru, o strogosti veljavnih predpisov pa mi seveda ni treba posebej razpredali. Dokončno smo uredili pripravo pitne vode na zajetju v Dočni. kjer smo zagotovili izjemno nizko kloriranje, ki je .««daj nižje tudi od najmanjše predpisane mere. Več težav smí3 imeli na izvoru vode za vodovod v Cu)r-njem (iradu. Tu je voda oporečna že vza-jetju, zato smo doslej morali uporabljati velike količine klora. Sedaj smo napravo temeljito pasodobili in poskrluili za dvc^j-ni sistem, ki v prvem delu pomeni primarno uničevanje bakterij ssvetlobnimi učinki, v drugem pa zelo nizko mero klora,« pravi dia'ku^r Komunale Oc^rnji Cirad Niko Pu mat.
Pomemben napredck.sodasegli tudi pri Širjenju kanalizacijskega omrežja, /lasti so pi*ispcšili priključevanje uporabnikov, saj
jih je že sedaj v strnjenem delu kraja v omrežje in na čistilno napravo priključenih 8(1 odstotkov. AC kar ponosnih so na delovanje čistilne naprave, ki zagotavlja ludi 99 - odstotno čiščenje, kar jo uvršča med vodilne v Sloveniji.
»Zelo uspe.^ni smo bili tudi nu področju ravnanja z odpadki Iz vseh občin. Novi predpisi so že naravnani na evropske in so zato zelo zahtevni. Poslej vse odpadke tehtamo in jih v veliki meri ločujemo, dobro pa deluje tudi rastlinska čistilna naprava za izcedne vode. Res v tem ča^uzago-tavlja samo fiO -odstotno čiščenje, vendar bomo še ielos odstotek bislveno zvišali,« pravi Niko Piirnat in nadaljuje: »ležave na komunalnem pc^dročju sc pojavljajo stalno in povsod, pa naj lo velja za stroge predpise irt denar, ali pa začas. [>ve, tri desetletja smo na tem področju dremah, taksnega zacîstank:i pa preko noči ne moremo nadomestiti. Vendar je zelo ugodno in razveseljivo dejstvo, da se miselnast ljudi zelo spreminja v pravo smer, zato sla enotni tudi želja in volja, da to čim prej pastorimo.«
Še en otipljiv úokíiZ velja za uspešnost. Ob ustanovitvi podjetja je bila komunalna nadgradnja vredna 35.5 milijona tolarjev, z naložbami v minulem obdobju pa soje do danes povečali na dobrih 277 milijonov.
mjp
Smreka Gornji Grad
Novi solastniki, dobro delo in naložbe
V ^<»mje}{rajsk( Smreki so tudi v preteklem letu največ času in dela namenili ozdravljanju podjetja in bili pri tem i*:\o us|>ešni. Največje gotovo vredno 9(MKO<IO nemških murk vredna nal<»žl>a v posodobitev mi£i rs ke proizvodnje. Za podjetje vsekakor velik z^ilo^aj .seveda še ne pomeni konca vladanj, saj morajo tudi v drugih delih zamenjati stroje in opremo, ki je stura petnajst in več let. »Z nekaj medy-sko odmevnimi »kepami smo povećali prepozna\7ii)st podjetja, uredili vzorčni park ob |>4»djetju, ki pi bomo po svojih zamislib in željah dokončno uredili v letošnjem letu. I^recej sredstev smo že lani namt^-nili tudi m odprav^ai^ie ne^itivnib vplivov na okolje in Jib bomo v pri-b(»dnosti št več,« je najprej pouda* ril direktor Sma^ke Bruno Zagode.
Za obstoj in razvoj podjetja je izjemno pc^tnembno dejstvo, da .so lani pridobili nove solastnike, ki so s svežim denarjem daU nov zagon uresničevanju ob prtsiini poravnavi sprejetih ciljev. » »Uveljavili smo tudi nwe projekte, predvsem to velja za izgradnjo hiš /a neznanega kupca. V ta namen smo kupili zemljišča na Rogli, kjer namerava-
mo zgradili od l.Sdo 10 ptïéii nizkih hiš, na Vranskem, kjer Iximo postavili tri večje sliinovanjske hii^e z okrog 200 kvadratnimi meiri površine, na Rakitni pa bomo letos pristavili pel počitniških hiš, s poslovnimi partnerji pn načrtujemo ^e več zgradb, tudi kombinacijo .M a-novanjskih in počitnl.ških površin.« pi^Vi direklor Smreke.
Se naprej Inxio veliko pozornosii usmerjali v izvoz stanovanjski, počitniških iji vrtnih his. Bruno Zagode: »Izvoz naj bi predstavljal okrog <S() odstotkov naše realizacije. V ta namen bomo samo.Mojno na.stopili na velikih sejmih v Berlinu. Istanbulu in Ljubljani, skupaj s poslovnimi .sodelavci pa ludi na več manjših sejmih doma in v tujini.
Načrtujemo bislveno povečanje prodajnih aklivnostl v dr?:avah bivše Jugoslavije, vendar moramo v ta namen Še pcxlrobno opredelili našo strategijo. Pi>vedal sem i^e, da je za naše ptwJjetje zelo pomemben slovenski trg, izpad na nemškem irgu, na katerem bo recesija po naši tKcni trajala vsaj .še v prvi polovici letošnjega leta. pa bomo skušali nadomestili na družili lujih trgih, lega pa seveda ne moremo
preko noči. Zaradi tega je trenutno v delu ptïdjelja prtiizvodnja precej zmanjšana.«
Poleg lega bodovleKxšnjem letu napore usmerili v razvoj novih izdelkov, v nadaljnje posodabljanje proizvodnje in zmanjševanje stnwkov. skušali pa IxkIo doseči tudi večjo konkurenčnost na tujih ir-gih. Razumljivo je, da želijo pridobiti Še nove solastnike, ki bi doka-pitalizirali podjetje.
»Lani smo poslovali pozitivno, število delavcev je mialo nespremenjeno obseg izvoza zadržali na predlanski ravni in dosegli še nekaj uspehov, ki so zasluga vseh ziip^)slenih.
S tem se seveda ne l>omo zadovo Ijili, saj imamo še precej notranjih rezer.', ki bi jih bilo smotrno izkoristiti. Ra Aeseljivo je, da smo skaljene odnose s sosednjim podjetjem za proizvodnjo toplotne energije Engo dvignili na precej višjo raven, pretekle probleme pa moramo dokončno razrešili letos in med obema Timiama zagotoviti prave poskwne in sosedske odnose,« je še poudaril Bnnio Zagode.
mjp
17. januarja 2002
«flâCAîî
NASI KRAJI IN LJUDJE
Nazarje, Rečica ob Savinji
Krajevna urada odprta - do kdaj?
Na Re^id ol> Savinji in v Nazarjah. posledično seveda tudi v mo/irski in nazarski <il)čini. j« konec minutât leta veliko razburjenja povzročila napoved načelnika Upravne enote Mozirje o dokončni ukinitvi krajevnih uradov na Rečici in v Na/arjah« kar naj bi se izvodilo £ začetkom tt^a leta. Upravna enota ima za lo svoje raz-Ic^e, pri čemer je na prvem mestu bližina sedeža upravne enoto, pomembno Je tudi majhno število krajanov, ki iščejt» .storitve n«i teh dveh uradih, niso pa zanemarljivi ludi stntški. Krajani ter vodstva obeh krajev nih skupnosti in oi>čin se s tem
seveila ne strinjajo.
Najprej poudarjajo pomen krajevnega urada za vsakdanji življenjski in dclc?vni uirip kraja. (rdijo pa ludi. da ukinjanje uradovvsekakor ne ptïmcni približevanja države ljudem. Poleg îcga (rdijo, da so za ukinitev najprej izvedeli iz medijev, uradno sportKilo pa sla obe občini prejeli Seîev začetku de-eembra. Tudi s prevelikimi stro.^ki so ne sirinjajo. Obe občini o/iroma kiajevni skupnosti ponujala brezplačne prc«-lore in nakup potrebne računalnike opreme, v na/aiski občini pa Se denarno nadomestilo Zii delavko, ki je na krajevnem ura-
du enkrai ledeasko, slednje velja ludt za Rečico ob Savinji.
Spor je v odnose prinesel prečoj nelagodja, razpici pa bo znanševjanuarju.kol zatrjujejo oziroma napovedujejo vsi «fVplcJeni. Jože Kramer,'^upan občine Moziije: »Po cxlločilvi upravne enole o ukinilvi krajevnih uradov smo posredovali na uradu za lokalno samoupravo pri ministrstvu za nolrnnje zadeve. Di>ííOvorilismo5;e, da se postopek lAinjaji) začasno prekine, zalo sla krajevna urada Irenulno Še <Klpna. Že za januar je napovedan usklajevalni sestanek na minlslrsivu in prepričan sem, da bosla krajevna
urada ostala v doba> vseh krajanov in države, če zares želi bili prijazna do vseh.«
Ivan Purnai, ;?,upan občine Nazarje: »Krajevni urad v Nazarjah zaenkrat §e deluje, mi pa bomo vsekakor vztrajali, da bo tudi v btxiocc. Občina je zagotovila vse pogoje za delovanje, zatorazkigi upravne enole ne veljajo. Vse bo seveda (xl-kičeno na sestanku na uradu za U'icaino sam<iupravo, ki bo še v januarju in upam. da bomo uspeli.«
■ jp
Pomladi začetek gradnje daljinskega ogrevanja
[^elosnjo pomhid hoda /sM't gradnjo daljinskih sistemov ogrevanja oziroma i^ihovo §in« tev v Preddvoni, Solčavi, (Jor-njem Gradu in v Nazarjah. Te Sliri olK'ine namreč sestavljajo posehen konzorcij, ki omogoča /aKOtavljai\|e sredstev progra* ma Phare Ev nips ke skupnosti. To velja ludi /a Nazarje, kjer hodo omrežje z^êeli širili v prvih pomladanskih mesecih. Na podlagi razpisa l^vropske skupnosti je bilo izva,|aka del v Naziirjah i/hrano ljubljansko
podjetje IMP Promont. katerega predstavniki so minuli teden 2e ohLskiiU Nazarje in se z gosti« telji dogovorili o postopkih za prlcetek gradnje.
Vrednost letošnje naložbe v Nazarjah bo okrog 150 milijonov tolarjev, ki jih bodo zagotovili Evropska skupn(xsl preko programa Phare, ministrslvi za okolje in prostor ter za gcrzdar-stvo in kmetijstvo, avstrijski ekološki sklad in občina. VNazra-jah loploino energijo za tamkajšnjo industrijo in ogrevanje
poslovnih ter stanovanjskih prostorov proizvaja podjetje Glin Ciril', ki se tudi pospešeno pripravlja na Širitev toplotnega omreřja. To seveda velja za razširitev kotlovnice z novim kotlom. Glavnino pi^irebnih sredstev bodo s pomočjo oWine pridobili od dri^ave, sloveaski ekološki skJad jim je odobril 70 milijonov tolarjev kredita, sami pa bodo vložili 25 milijonov, Naložbo v kotlovnico začeli decembra. sklenili pa naj bi jo v maju. Z novim kodom bodo
zagotovili manji>e stroške in veíji izkoristek, poslej pa bodo lahko kurili tudi cenene lesne odpadke, v bodoče pa bodo morali piv skrbeli se za ekolo.^ko ureditev kotlovnice, za kar bi p<j njihovem mnenju piitrebovali elek-tro filter, znižanje izpustov v okolje pod največjo dovoljeno mejo pa gotovo zahtevajo tudi stro^ predpisi Evropske skupnosti.
■ iP
Začenja se prenova Korošlie ceste
Dve tretiini denarja država, tretiino občina
ŠOŠ TANJ - Sc>^lanj6mi so vrsto let opozarjah na nujno prenovo Kon>ške ceste v mťstu. Letos pa .se, kot kaže, ta naposled le príčeT\ía. Za prvo etapo pre« nove, ki zjijema nov ustroj ceste s hmlniki /a pek-e in javno raz* svetljavis »i sredstva že zagotovljena. 47 milijonov t<Harjev bo prispevala država, v (^a-inskem proračunu jezii tonamt!i\|e-nih 25 milijonov tolarjev.
»Prtîjektna dokumentacija je že izdcLina. Ker gre z^ državno cesto, l)o država iskala tudi vsa po-Ircbna dovoljenja za to rekon-«;inikcijo, mi pa bomo scnJcIovali zlasti pri pridobivanju zexnljiSC. ki 50 za to prenovo nujna,« je povedala Sonja Novak, svetovalka župana za podri>:je varstva okolja in urejanje prostora.
S predstavniki Dirckcije Republike Slovenije za ecste pa bodo že v teh dneh natančno dogovorili tudi lermine poteka posameznih del.
I mkp
Koroška cesta bo še tetos spremenila podobo.
Kolovrat pri Mozirju
še pijejo oporečno vodo
V mozirski občini veliko pozornosti namenjajo tudi zagotavljanju celovite oskrlie z /dravo pitno vodo. r\iihove napore pa večkrat oteži "suha" blagajna. Tako jim lani ni uspelo razširiti vodovodnega sistema Leto.šč Se v naselje Kolovrat pri Mozirju. Krajani se .sedaj i vodo oskrbujejo iz lastnih vodnih zajetij, nekateri ^e celo in v<Hlnjakov, tu voda pa je seveda tnočno oporečna.
Krajani so siccrže pred leii ustanovili gradbeni odbiir, ki je poskrbel, da so predlani gradnjo že začeli, nato pa jo zaradi pomanjkanja denarja ustavili. Na mozirski občini pravijo, da bodo gradnjo nadaljevali in sklenili letos. Pri tem pričakuje nepovratna državna sredstva, kijih lani ni uspela pridobili, gradbeno dovoljenje je za-
gotovljeno, zagotovitev zdrave pitjie vode pa terja tudi eeljski zavod za zdravstveno varstvo. V akcijo se je seveda vključila tudi mozirska krajevna skupnost, ki je tej nalogi dala prednost pred asfaltiranjem in javno razsvetljavo.
D<^doii vcîdovod bodo povezali s sistemom Le-toSč, pri icmer bodo morali zgraditi ^rpali.^Će do zajelja nad naseljem, s tem pa bodo omogočili pri-kljui^ilev 35 družinam v naseljih Ljubija in Lepa njiva, del sredstev bodo seveda zbrali krajanisa-mi, nekaj bo prispeval tudi oliCinski priiraCun, si-eer naj bi bila celotna naložba vredna 4l) milijonov tolarjev, uresničili pa jo želijo do septembrskega občinskega praznika.
mjp
Pridni rejci ovc
UUBNOOB.SAVINJI-Ne-kako v ozadju Ixjgate društvene dejavnosti v olKini l^juhno zelo prizadevni» deluje|o tudi člani ovćerejskega drui^tva Ra-duha. Dra^tvo članom strokovno pomaga, hkrati ima redne slike s sorodnimi društvi na S(«ednjih obmt>čjili, veliko naporov pa vlagajo v boljSo prodajo jagnjeline ter volne in volnenih izdelkov. Samo letos se je iUcvilo ovc povečalo /.a 400, skupno pa imajo člani društva preko 2000 živali.
Mjp
Iz dela gasilskih društev
PGD Pasfca vas
I« »■«*■•••••'
Delali glede na razpoložljivi denar in čas
PASKA VAS, 12. januarja • Tako so oh oceni opravljenept de* la v preteklem letu med drugim ugotavljati na rednem občnem zlH)ru v društvenih prostorih člani P ros lov« oljnega gasilskega društva Paška vas. Društvo šteje približno 200 članov in če Ih)' dodelali vsi. je menil delovni predsednik zbora Franc Fužin bodo gotovo tudi naslednja leta med najuspešnejšimi tovrstnimi društvi v ožji in širili okolici. Na c»hčnem /boru, 82. po vrsti, so opravili i^e volitve v upravni in nad/orni odbor društva. Njegov predsednik ostaja Peter Lever, novi poveljnik je Marko Kumar, dolžnost tajnice je prevzela Dragica Ribič, blagajniške posle pa po poslej vodii Roštjan Zager.
Med opravljenimi prcdno.stnimi nalogami minulega leta je predsednik dru.stva Peler Lever omenil obnovo spodnjega dela pročelja gasilskega doma 1er ureditev hidroizolacijc, skrb za opremo in vzdrževanje doma. Poskrbeli so Se za družabno življenje Članov in članic» uspešno so izvedli tudi obe prireditvi: ob maierinskem dnevu (organizirali so jo v sodelovanju s KuUumim društvom Gorenje) ter Noč na vasi.
Po besedah dosedanjega poveljnika draživa Slavka Aj^mana je bila požarna vamosi na njihovem območju zelo dobra, saj so zabeležili le en požar, pa Še to na osebnem avtomobilu. Kar precej pozornosti so namenili izobraževanju, usposabljanju članov, delu z mladimi in uspehi niso nikjer izostali. Kupili pa so še ludi nekaj potrebne opreme.
V letošnjem okvirnem delovnem programu gasilci Pa.škc vasi niso predvideli nič posebnega: redne operativne (izobraževanje, tekmovanje, usposabljanje) ter društvene dejavnosti (seje, srečanja, delo komisij,...), aktivnasti ob mesecu požarne varnosti, prireditev Noč na vasi, radi pa bi pridobili tudi f>olrebno dokumentacijo za obnovo starega gasilskega doma. Za lo naj bi zadoščalo približno 3,1 milijona tolarjev, kolikor denarna naj bi.se lelos na-leklo v društveno blagajno.
Ob koncu občnega zbora, popesirili so ga mladi domači pevci in hiirmonikar, .so podelili priznanja Gasilske zveze Velenje 1er v svoje vrsle sprejeli dva nova člana.
mtp
Gornji Grad »*••••«*••*
Gasilsko usposabljanje za kmete
(■asilci v središču ZadreČke doline se s<»očajo z enakimi težava* mi kot vsa sosednja društva in dosegajo (udi podobne uspehe na najrazličnejših področjih. Zadovoljni so / lanskimi dosežki na področju izobraževanja, oh tem pa so dali zanimivo pobudo.
CHede na veliko število višinskih in oddaljenih kmeiij namreč predlagajo» da bi asirezne gasilske tečaje opravili ludi gospodarji na teh kmetijah in sc včlanili v draštvo, kar bi gotovo izboljšalo usposobljenost in hitrost posredovanja ob morebitnih požarih. Ob ostalih nalogah se bodo že letos loiili priprav na slovesnost ob 120 - letnici gasilstva v Gornjem Gradu, ki jo bodo slavili v prihodnjem leiu.
_mjp
Ljubno ob Savinji
Lovci zgradili nov dom
Člani lovske družine Ljubno upravyajo z k)vlšči na kar 7000 tiek* tiirih površin, na katerih uspešno uresničujejo svoje lovsko - qík jitvene načrte. Pri tem ne zanemarjajo tudi ostalih nalog in lani so bili še posebej uspešni.
Zlasti so ponosni na nov lovski dom v bližini Ljubnega, v katerega so v minulih letih vložili veliko sredsiev in dela. Lani so opravili 3lJ<J0 prostovoljnih dekTvnih ur, skupno pa preko 8H0(J. Gostinski del so oddali v najem, dvorimo s lOO .sedeži bodo uporabljali za druilvene poirebe, ponudili pa jo bodo ludi krajanom za najrazličnejše potrebe.
mjp
8
KULTURA
'^H'AS 17. januarja 2002
Tretji novoletni koncert
Zadovoljni poslušalci in izvajalci
ŠOŠTANJ, 12. jaiiuarjH - Ze treljť leto /»porvd /»zvenela ulush:« v i/vedbi Konx^riK^^a or-kestni Vrhniksi, MeŠunegii pev-skťjja /.U*n\ Mavrica Vrhnika {/.lM»n»vo<lklnju Darinka l^abl* ani) in Mtsamsjja pťvskv^a /.Ihk ra Svol)iKÍa Šo^lanJ l/ÍHiniv<><J-kinja Ankii Jazbec) pud vud-sntvn (Jírí^e^la Marka ral)iani-ja. Tbdi lokral je l>ilo vsiopnic
/vc7dd Ictasnjcga prodam« je bila vsekakor slovenska so-pranisika Kalja Konvalinka Í7 Ljubljanu, ki je s svojim ćiMim sopranom in/rclo inicrprelaci-jo navdušila občinstvo in požela ojiTomcn aplav/. Mlad» umeini-ca jtí v Ljubljani diplomirala i/ klavirja pri profesorju Aciju Ber-U^nclju, nalo pa 5e iz solo pclja pri profesorici Ovi Nov.^ak
jc pcjpeljala l>ož{čnapc.scni Olej /vczdicc božje. Siccrpa,kdti ne po/na Dizetove Karmen, Wag-ncjjcvc Ponxne koračnice, Puc-cinijcvc Lći Bobcme» Wvbbro-vih Fantcima Iz opere icr Rcqlc-ma (Pie Jesu), O fie nb a h ovc opere Orfej v podzemlju ((.'an can) 1er I laCaturjanovega baleta Sparlak? Vso (o so lahko slikali poslui>a)ci v dvorani Kul-
Ni)Volelni konccrl pa ni bil edini projekl, ki se ga jc Mešani pevski /bor Svoboda Ši^tanj lotil v zadnjih mesccih lanskega leta. Konec deccmbra jc skupaj s SlmfoniOnim orkcsirom (îla.s-bene i^olc Frana Koruna Kožclj-skega Velenje pod vodsivoni profesorja Nikolaja '?.\[čarî^ izvedel v veliki dvorani glasbene i^olc v Velenju Mozartov Requi-
premalo za vse. ki so se želeli udeležiti í^)ťh kunce rtov in ne-kateri so s\ 7.tt lelos re/.ervinili Kede^.e m naslednje leto.
Pred koncerloma v SiiSianju so se izvajalci že predstavili po-sla^lcem vBorovniciin na Vrhniki, letoSnjonovoleino lurncjo pa bodo zaključili v prcnwljcni dvorani Sîwcaskc filharmonije v Ljubljani, k^cr hij ptisncia ludi zgošćcnka.
IlouSki. Sedaj se podiplomsko izobrai^uje v (îradcu v Avslriji.
Program jc bil pesler in raznolik, scslavljali so ga odlomki iz oper, <'>perel in musicahw, manjkale pa niso ludi narodne in zabavne pesmi. Poslufeilci so lahko prisluhnili nar^xlni pesmi i/ Prckmurja /rcjlojc /iJo in Ro-bc/^nikovi Na vrhu neboiičnika: navdušile so Melodije srca Janka Orcgorca: v bo/ííni čas jih
turnega doma v Šoštanju, na klancu pa seveda še Slraussov Radci/ky marš, ki je obvezen na vsakem novolelncm koncertu. VzduSje je bilo res enkratno, zadovoljni so bili tako poslušalci kot ludi izvajalci. Povezovalec programa Andrej Iloferje uspel ustvarili dober konlakl s publiko, pozitivno pa jc bila occnjc-na tudisccna.kijoje iz balonov oblikovala Romana Kolene.
em. Kljub izjemni zahtevnosti tega dela je po ix;enah p<')sliiŽal-cev, ki so bili večinoma iz vrst glasbenih strokovnjakov, zbor deloval profesionalno in ssvojo izvedbo navdušil. Ponovitev je napovedani! za 21. februar, tokrat v dvorani Kullui ncga doma v Šoštanju.
■ Z.S., foto: S. Gros
Knjižnica Velenje uvaja novosti
»Šparanje« s
pomočjo
bibliofona
Novo teto je vedno čas oh^|iib in tiidi novosti. Za kar nek^ij s)e<Jiyili je p(>skrl>ela ludi Knjižnica Velenje. Najpomeml)-nejito, hibliofon, so uvedli že decembra, druue pa janiuir-jem. Dralci in bralke jih lx>do /ajiolovo veseli, /ato smo o njih pokramljali i vodjem Knjižnice Velenje Ladom Plan ko m.
»Najprej naj omenim tri no-vt>stl, ki smo jih uvedli v obeh enotah knjižnice, v Šoštanju in Smarincm ob Piiki. V Smart-nem smo namreč nai5li skupni jezik z občino, in zato bo po novem tamkajšnja izp^'Wlava odprla še drugi dan v tednu, lako jo bodo lahko naši bralci in bralke obiskovali poleg torka ludi ob čeirlkih. V S m ar lne m bomo p(3 novem dvakrat mesečno pripravljali uro pravljic, kar pa velja tudi za Sasîanj. Tam bomo uvedli tudi »cool knjigo«, ki se je v Velenju že zelo dobro prijela. Gre pa za novost v slovenskem merilu, ki ga lahko opiSem kol animacijsko srcčcvanjeznajsiniki.med 12 in 15leti. Povodzapogcjvorso konkretne knjige, ki jih naprej najavimo, zalo se lahko na pogovor mladi pripravijo. Izkazalo se je. da so naSi mladi bralci nad lem navdu.^ni, zato računamo, da bo tako tudi v Šaptanju.« nam je p(wc-dal Plank(\
V velenjski knjii^nici Irenutno obnavljajo razsvciljavc» na oddelku za odrasle, drugače pa večjih sprememb ne načrtujejo. Razlog je znan. »Mislim, da sm» lansko leto dobro delali in poslovali. Verjetno bodo re/ul-tali šc l)oiji^i kot leto prej. Žal moram s)K't poviMlad.da na^ pro.storska stiska vedno holj onemogočal hUrejši razvoj nafie dejavnosti.«
Decembra pa so uvedli tu^li new
iddo Pianko: »Statistične podatke za lansko leto še obdelujemo, kot kaže na prvi pogled, pa smo deiail dobro.**
servis za člane knji^jiice. imcnc^-van bibliofon. »To pomeni, da lahko naši bralci izposojo gradiva piHlaUši«jo kur po telefonu. Na voljo je 24 ur na dan, vse dni vletu. D(»slej jc bilo to mogoče le. ko smo bili v knjižici, sedaj pa računalniški pr<igram vodi bralca in tako si lahko sam podaljŠH izpos4>jo. S <em 1ahk4) veliko privarčuje*, saj so zamudnine precejšnje, prikrajšana pa mu je tudi pot v knjižnico. Bibliofon deluje v vseh Ireh cnolah knjižnice, deccmbra, ko smo novost uvedli, pa Jo je izkoristilo hi 11$ članov.«
V í5marincm ob Paki skupaj z občino še vedno iščejo rešitev prostorske sti.skc. konkretnih dogovorov še ni, čeprav kaže, da bodo v doglednem času rešitev nai>li. Zalo so zatk)« voljni že» da so uspeli vrata knjižnice odpreti dvakrat leden-sko.
B Bojana Špegel
Tavčarjev dvor na Rečici
Ustanovili fundacijo za prenovo
Na lepem mestu v Rečici oh Savir\ji sloji zgodovinska stavba, ki sojo že pred leti zaščitili in raz^tlasili /a kulturni spo-nienik. Skupna želja je Inla.da hi jo temeljito obnovili in ji dali pruvo vsebino, srce in dušo. Zamisli in želja je bilo dovolj. pr\'i pa seje /iš to pred leti izrecno /iiv/el rečtski rojak prof. dn .\iiton Dolenc. Priz^idevni člani tumkiijšnjega turistične-društ>«i. ki so tem ntz.mišiju-li ijt prej, vendar niso znali razvozlati "denarnega" vozla« so nje)^»vo p(il>i>do sprejeli z «Klpr-timi rokami in vztrajno z^ičeli iskuti primemo rešitev /a pn»-padujočo sbtvlK).
To je seveda Tavčarjev dvorec, katerega lasi nik je bil ljubljanski škof Janez Tavčar, ki je Rečici ob Savinji davnega leta 1585 tudi podelili trške pravice, lavćarjeve rodbine že dt)lgo ni več, poslopje je v suileljih
doživelo nekaj prezidin sprememb, v zadnjem obdobju pa v/trajno propada, ?a\o jc obnova zares nujna. Po dolgotrajnem iskanju primerne re<il-vc In predvsem možnosti zanjo sose na Rečici odločili za ijsia-noviicv "Fundacije lavčarjcv dvor." To sc na prijetni slovesnosti opravili v sob<.>lo popoldne, ko so u.slanovitelji pred noiarko svečano ptxJpý^ali akt o u.sianoviivi, kar bo naporom za prenovo dalo nov zagon.
Dejstvo je, da v tem kraju ob kullurnem domu nimajo primernega prostora za razstave, manjše glasbene nasi ope, za čiialní.ske večere in p(xJ<rf>no. vsemu temu pa naj bi namenili danes propadajoči dvorec. Obnovo bodo začeli letos in jo sklenili v letu 2003. skupno pa i^'Xlo vanjo vlo;^ili dobrDi 20 milijonov tolarjev, ki jih ^e vneto iščejo in imajo pri tem dol>rc
razloge za uspeh. V kletnih proslorih biKlo zagotovili pn"«-(or za znano ocenjevanje zgor-njesavinjsklli i^elodcev in predstavitve Cf^ialih dt>mačih dobrot, /gornje pa stalni nartxlopisni zbirki, nizsiavam in drugim div godkom.
Ustanovitve ni dokument so podpisali znani rečlški rojaki in prijatelji kraja prof. dr. .Anion Dolenc, nekdanji generalni slovenski konzul v Gîlovcu Jo?e Jeraj, predsednik uprave Pivovarne Laško Anton lumšck, predsednik slovenske borčevske organizacije h'an Dolničar, minister za promet Jakob Pre-sečnik. župan občien Mozirjcr .lo?c Kramer, sedanji lastnik dvorca Anton Tucrsl in predsednica domačega turističnega dm.Štva Vida Orlovič. prisotni pa so bili tudi številni domačini In ugledni gosli.
mjp
Ustanovitelji so z veseijem in iepimi pričakovanji podpisati ustanovitven/ akt
17. januarja 2QQ2 "»^ČAS
107,8 MHz
musia iM asoFiSMi moiaik * uimi lu câsopiski moiaik

Da ím.ite mno^i radí nartHino zabavno {ďa.s-Imk se najlM»lje poka/^vnedeyskih njciij.skih popoldnevih. ki so običajno-če ne pride kaj vmes, 7/t lela na ramenih Vilya Ombnerja ki ima širok kntg p<i.slušalcev.
Nc s^mc^ 7alo, ker ju velik poznavalec le glas-kar mu priznavajo Sievilni, ki se ukvarjajo s p<xlof>nimj rcCmi» tudi zalo. ker sc vsake zadeve loij nadvse skrhno in niCcsar ne prepuàîa naključju. Pa ne samo to! Vili (íríibner jceden ti-siih redkiii radijskih voditeljev, ki naianko vc,ko-
likokrai je ře pripravil kiikJno oddajo in ludi kolikokrat je /avrlel kak?»no skladbo, Zaio ni nič čudnega, da bo letos njegova oddaja Minule z domačimi ansambli, na sporedužc500-iičl In nič čudnega ne bi bilo. Će bi listikrai slilaii za koliko minul je bilo leh minul.
Na la jubilej se Viii^koi se spodobi, že skrbno pripravlja. Peisiola oddaja bo res nekaj p(xseb-nega, c5Í>ljublja.
I mkp
V/// Orabner. VČas//? /e treba pobrskati tudi med starimi ploščami, (foto: vos j
M9h
NAK8AÎK0
POP DESIGN
S singlom »Polnoč« so člani skupine Pop design napovedali izid svojega novega albuma. Ta bo 2e sedemnajsti po vrsti» izšel pa bo spomladi pri založbi Poseidon.
KONTRABANT
Skupina Kontrabant je objavila tretji samostojni album z naslovom »Z nogami v zrak«. Pr* vi single, ki postaja radijska uspešnkd In je že do2ivel svO' jo video podobo ima naslov »Dal tj bom pesem«.
SIX PACK ČUKUR
Velenjski raper se bo tonalu predstavil v oddaji Sc4)otna noč« kjer bo, poleg Intervjuja, mogoče videtj ludi žive posnetke z njegovega nastopa v Celju.
POWER DANCERS
Hz njihovem zadnjem albumu »Čokolada« lahko najdemo tudi slovenski prepev mega uspešnice DJ Oetzy^ja »Hey 6aby« (ni edini na domači sceni). Bolj nenavadno je to, da so dekleta uvrstila na album tudi angleško verzijo te skladbe.
O.S.I
Obetavna domača rockerska skupina po (zidu prvenca po* spešeno deluje na področju vi-deopordukcije. Do konca lega meseca nameravajo namreč posneti kar dva videos pota.
ABADON
Po dolgem času so svoj težko pričakovani drugI album dočakali ludi člani koroške rock skiipine Abadon. Na plošči »Na drugI sirani«, kl je izšla pri založbi Poseidon, je petnajst skladb, posnetih v letih 1999-2000.
Elton John prejel nagrado za heroje
Britanska pop legenda CIton John je v Londonu, zaradi svojega prispevka pri zbiranju sredstev -m obolele z aidsi^m, prejel nagrado za heroje (Hero Award). Nagrado mu je podelilo britansko zdrui^enje obolelih za aidsom o/iroma okuženih z virusom IIIV. EUon John je na slovesnosti dejal, da nagrado .prejema s hvale?,nosijo, predvsem pa v imenu 30.000 z viru-som IIIV okuženih ljudi, ki živijo v Veliki Brilaniji. V pogovoru, po prejemu nagrade, je poudaril, da ima kol homoseksualec veliko srečo, da ni okužen s to grozljivo boleznijo. Pcvec je pred leti ustanovil 'The Elton John AIDS Foundation"» ki je v dcseîih letih obstoja uspela zbrati več kot 3(1 milijonov funtov za pomoi obolelim s to smrtonosno boleznijo, (sia)
Britney letos druga najslabše oblečena
Ameriki modni kritik E^cluird BUickwell je tudi let;)&, tokrat že dvainšiirideseiić> objavil sez-
nam desetih najbolj neprimerno oblečenih žensk. Naprvomeslo je lokrai postavil britansko televizijsko voditeljAnne Robinson, ki vodi oddajo Weakest Link- Blackwell je 57-lelnico poimenoval "Harry Potter kot transvestit". Z oblekami, ki kažejo ircbusćek, pa sc je na
Plodno leto
C'e je bilo zadnjili nekaj let na področju pop produkeije v Šaleški dolini precej susnilt, pa laka ugotwiiev za leto 2001 ne drži. Dolina lignita je slovenski glasbeni prostor, ko gre za (bolj ali manj) popularno glasbo, obogatila s kar nekaj zgoSj^enkami, od katerih je prav vsaka na svoj naCin pomembna. Tudi, če jo pogleda-moskozi prizmo vseslovenskega glasbenega dogajanja v minulem letu. Će lahko za dvojni album »Lignit 2« zapišemo, da predstavlja pomemben dokument glasbenega dckgajanja na podri^čju mlade, manj ko-mereialne in Šc neafirmirane glasbene scene v dolini, pa je zadnji album Natalije Verbo-len »Od julra do noči« temu pravo nasprotje. Medlem, ko »Lignit 2« predstavlja zapis obrobnega klubskega dogajanja in po svoji vsebini zajema široko področje različnih izraznih glasbenih oblik, velja izdelek trenutno ene najpt^pu-larnejših slovenskih pevk, ki sojo nekateri cr/načili za začetnico slovenskega lurbo folk popa, za enega komercialno najuspešnejših projcktíw domače gla.sbcnc scene nasploh.
Drug pomemben dogodek
minulega leta predstavlja izid dolgo pričakovanega samostojnega prvenca pevca Matjaža Jelena. PloSča,ki jojesam dolgo časa napovedoval, je pod naslovom »I00x lažje«, v lanskem letu končn<5 privekala na sveL Za slowasko pop sceno jc pioSča pomembna tudi zato, ker gre za prvi samostojni projekt pcvea nekoč zelo p(îpu-larnega slovenskega benda Sank rock.
/ novo ploščo »Taksna sem«, je svoje oboi^evalcc v minulem lelu razveselila tudi Irena Vrčkovnik. 7. dobr<^ produkcijo in ne v popolnoma odkrito komercialnost usmerjeno ploSČo, je Irena iwtala zvesta svojim načelom in lako ^ naprej ostaja ena vodilnih domaČih pevk kvalitetne zabavne glasbe.
S popolnoma drugačnim albumom pa nas je Uk ob koncu
minulega leta presenetil velenjski raper 6 Pack Čukur. Kot prvi rapcrski album iz te doline ima njegov prvenec »Ne se čudit« prav gotovo pomembno vlogo. Album je na ugoden sprejem naletel ludi v drugih okoljih, ker pa je izSel tik ob koncu minulega leta, njegwo pravo promocijo lahkem šele pričakujemo.
Naáleie izdaje pa seveda ne pomenijo vsegiu kar sc je v nii-nulem letu dogajalo na glasbenem pi^dročju v Šaleški dolini. Omenili velja še izdelke elektronske glasbe (HoscMo-use), pa ludi na področju na-rodnwabavnc, etno in zbro-rovske glasbe so bili izvajalci zelo pk>dni. Za nami je torej dobro leto, kakršnih si lahko na glasbenem področju le Se Želimo.
■ MiĆ
drugo mesto najslab.sc oblečenih uvrstila pevka Britney Spears, kije bila lani proglašena za najslabše oblečeno. Franctwkù igralka Juliette Binoche je kol "prava modna katastrofa" zasedla tretje meslo. (sla)

r«
Aaliyah posmrtno nagrajena
Ameri.^ka soul pevka Aaliyah, ki je i/gubila Življenje v letalski nesreči, je minuli teden pt^mrt-no prejela dve ameriški glasbeni nagradi American Music Awards (AMA). Na podelitvi
nagrad sc je dobro odrezala tudi 20-letna Alicia Keys, ki velja za glasbeno odkritje leta in je prejela dve nagradi, nominirana pa je bila k<\r v šestih kategorijah. Posebno nagrado za "umetnika stoletja" je dobil nekdanji kralj popa Michael Jackson, (stâ)	■ MfĆ
Študent naj bo
u]
^L p M V tem nesmisel-■ I* ' I nem obdobju tako [ ^ ^^Ě imenovanih počit-nic, ktwečina Slu-dentovneve, kam bi s pn'ïslim časom, smo se odločili, da za vašo zabavo pciskrbi-mo vsaj ob vikendih. Tako se bo-Sle čez teden veselili zapolnitve va.iega umika. Da vas ne hi obup nad brezdeljem pripeljal do nekulturnega popivanja. bt>mt> za višji menlalni nivo Studentov pi«krbeli oziroma bode» píwkrbc-li člani Likovne dramske sekcije iz Radelj ob Dravi z gledali^o igro l\'rvcr/ija slovensko |Hipev» ke. V igri biido (po besedah članov) prikazali, kako resne živ-Ijenjske situacije ler življenjski dialogi, vzeti iz verzov slovenskih popevk, izpadejo komično,
če j ill prikažemo v nestandardni obliki. Tri osebe ponazarjajo primerke iz vsakdanjega življenja, ki st") na prvi pogled pogtislo označeni glede na vU>go, ki jo v družbi igrajo. Ta vk>ga naj bi jim določala njihovo vedenje, navade ter jim nalagala smernice, ki jih morajo upoštevali ali pa jim celo ne morejo pobegnili.
/življenje lorej kot igra. pri kateri so vloge razdeljerw in pravila določena. Crno je črno in belo je belo oziroma tako mora biti-sj dober ali pasi slab in vsepo-di>bne primerjave. Igra je svojstvena zaradi verzov, vzetih iz slovenske glasbene scene, ki so sami po sebi privedli do navedenega naslova.
Stvar se vsekakor sliši zanimivo, vsi se namreč srečujemo z
zanimivimi besedili in imamo na njih razne pripombe. Da vidimo, kako lo komentirajo profesicv nalci!
Ker vas bo ta igra tako prevzela, da boste o njen razmišljali §e dolgo, imaie naslednji vikend pr<wlo.
Ampak ne se prepui>čali lenar-jenju predolgo - 9. februarja, dan po kulturnem prazniku, bomo ludi mi revolucionarno odprli našo kulturno čajnico.okateri se Âui^lja f c nekaj časa.
Torej, duvvli je (isti dar), ki Im) ()m()ci>čU velenjskim študenlfmi (in ostđiim), da ptrič popijejo kavo aU čaj v naših prostorih! V l>olJ vt^rnih urah pa vas bo (ne več ob kavi) noro navduševHlu m-Ana skupina Shvam, seveda z našo pred skupi no Okvir.
Vabljeni torej naŠŠKkavo!
■ Maja Ahtik
: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
^ i2borpot8levsalĐSObotDOb9.35url.Zmaoov8)nosk^^ ^ mu Radla Velerad dnevno: po poroCIllh ob 9.30 m po poročilih ob 1d.30.
^ 1. BAJAGA-Lepa Janja, rlbarsva kcl
•	2. ATOMIC KITTEN-You Are
•	3. LENNY KRAVIT2-Dig In
To soboto je v izboru pesmi tedna zmagala skladba »Lepa Janja, ribareva kći«, z zadnjega albuma enega najbolj znanih beograjskih glasbenikov Momčila Bajagića • Bajage »Zmaj od noćaja«. Z drugim mestom se je moral zadovoljiti dekliški trojček Atomic Kit-len, medlem ko Lenny Kravitz ludi v svojem drugem poskusu s skladbo »Dlg In« ni bil boljši kol tretji.
n
I i I I I L
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 13.01.2002:
1.MLADI	DOLENJCI: Ženitni oglas 8 gl^ov
2.FAMTJEZGG:Kiošar	6 glasov
2.K0ČÉVAR:	Mehanik	6 glasov
3.LESJAK:	Avstroogerska	5 glasov 3. POGUM: Kresničke 5 glasov Predlogi za nedeljo, 13.01.2002;
1.BRAJK0:Vnašl	kantini
2.HENČEK:	Me hiti na Tahiti
3.KLINC:	Moderna oceht
4.UNIKAT:	Prešmentana ljubezen
5.	VESELE ŠTAJERKE: Hanzi
■ ViiiGrabner
H I I \ I I -J
10.
VRTILJAK
17. januarja 2002
Predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Tumšek (skrajno desno) se rad vrača koreninam. Doma je z Rečice ob Savinji, od koder )e Še nekaj zelo uglednih imen slovenske politike in gospodarstva. Denimo lože feraj (ob njem)« nekdanji generalni konzul v Celovcu, od tam blizu pa je tudi Jakob Presečiilk> minister za promet. »Čujte, Če ne bomo mi zmogli obnovili te* ga dvorca, kdo ga pa bo?« je ne dolgo tega spraševal rojake Tumšek. V mislih pa je imel zgodovinski Tavčarjev dvorec sredi Rečice, ki neslavno propada.
•Zamišljena generalna direktorica Esotecha Zoftja Mazej - Kukovič. Jutri jo obišče ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin. A t« ni razlog za njeno zaskrbljenost. Ženski se bosta že sporazumeli. Bolj jo muči vprašanje, kako dolgo bo še držal led na Velenjskem jezeru, da bo lahko drsala. Je še niste opazili?
•Direktorica gospodarske zbornice Šaleške doline Alenka Avberšek: »Viš, viš. Tbdi mi bi potrebovali kaj takega... >».
Stari vici
SRČNA ODLOČITEV
"Oaj, Marko, svetuj mi. Ali naj vzamem bogato vdovo, ki je ne ljubim ali revno ^tudenlko, s katero se Iju-bívar
"Vzemi študentko saj denar ludi ni vse."
"Tako bom tudi storil! Hvala za nasvet."
"Malenkost, Kje pa stanuje lista vdova?"
MICKINO JAJCE
Gost naroči;
"Na krožnik, ogrel na pravo temperaturo, mi dajte dve jajci. Beljak ne sme bili preveč zapečen, rumenjak nai bo cel, dodate pa mafo peleršiljčka, pa ne preveč, ščep soli, ampak ne prevelik in naj bo
brez popra.
"Imate še kakšno 2el;o?" vpraša natakar,
'Ne, lobo vse,"
"Lahko jaz nekaj vprašam?"
"Seveda.'
'Kokoši, ki je znesla jajce je ime Micka. Bo to v redu?"
ŽALOSTEN STAREC
Živel je starček, ki je bil vedno
žalosten, Jezus ga je dolgo opazoval z neba, končno pa se je spustil na Zemljo in piišel k starčku in ga vprašal:
"Gospod, opTOsîite, zakaj ste vedno tako žalostni?" "Pred nekaj ieli sem Izgubil sina In od njega so ostali samo Miijl „,* "Očka!'' Je vzkliknil Jezus. "Rnocchior Je vzkliknil starec.
JUBILEJ
Voznik je podrl pešca, izstopil je, se sklonil nad na cesti ležečim pešcem in zamomljai: "Pa ravno danes se je moralo zgoditi! Danes je točno trideset let, odkar sem naredil vozniški izpit!" "In kaj naj zdaj?" se je oglasil pešec. "Naj praznujem?"
FRKANJE^Vplilc
Bolje kot sosed
Sccící'električnega holding« jev Ljubljíini. večina zaposle-nJli pa dť^muje v Velenju. To je velika razlika od sc^'dov: v Celju je sedež Darea, domala vsi /iiposleiii pa so v Ljul> Ijani.
Premik mirujočih
Ob^ia^ki redarji se največ ukvarjajo z mirujočim pro-melom: pa vendar so lani 8ll avtomobilovludi premaknili. S parkirnih mesl, kjer so jih lastniki le predolgo parkirali, 'lake, odslužene.
Za državo
v /.gornji Savinjski dolini si v nekaicrih krajih ^ i^clijo podaljšane roke države. Ne strinjajo sc / ukinitvijo državnih institucij, krajevnih uradov. Pa Čeprav se tudi lamsi-cer nad državo prcccj je/ijo.
Živali In ijudje
Tudi pri nas smo dobili dra^tvo za živali. Pa Čeprav bi marsikje potrebovali kc kakáno društvo za ljudi.
Zaslužni vse nižje
v vsem dasedanjem času, odkar izbiramo naj t\sebnosi leta, s€ to priznanje seli vse ni^e. Od ííupana, ki je na vrhu občine, do direktorja Žcr-dina, ki ni le Ciî^to »na tleh«, ampak celo pod zemljo. Res pa je. daje le malo manjkalo, pa bi bila naj osebnost lan-skegii leta »delavee« res onega zgoraj.
Prijaznost
Era naj bi bila ludi v prihodnje trgovina prijaznih nakupov, 'Aii to lahko veliko naredijo prav Tapaslcni, §c predvsem trgovci. Se več tisti, ki dolcîCajo cene.
Nekoč in danes
NekoC so ljudje iz »juge« prihajali v Rudnik, /.daj prihajajo k Rudarju!
Razprodaje
v tem mcaccu je Cas najrazličnejših razprodaj. Razprodaje na.^ih tovarn in bankini-jajo dalj Ca&a.
Dotiro
Ukinitev nekaterih vlakos* na naSem območju sc je zdaj iziuizala za wndarle nekaj dobrega. Stavke ?:elezniCarjev nismo lolikoCutili.
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL
Vlercedes Benz
Avtosaion z galerijo VELENJE Prešernova c.1A, tel: 03 89 84 724
VELIKA PRODAJNA AKCIJA
ZA VOZILA
Vlercedes Benz
LETNIK 2001
POPUST DO 10%
(OMEJENA KOLIČINA)
Letnik 2001, Volkswagnov ključ prihranka«			
	á^-- V imsè		kEfliai
Paucrt limuzina: Bora: Prlhimk: 400.000 STT. PrihrenVi do 316.000 SFT. Potfot voriont: Prihranek: 400.000 SIT. ^u^tedl■>jinfcT—oD^lot^«m^BD.		Gotf: Ptíhnnt^ 280.000 STT. (Ne Tdjfi ZA juhúfl|ni Gotfi Golf variant: Piihranek 230.000 SIT.	Pob: PTihnnki do252.000 STT. urnik 2001
Avtocenter Meh Koroška cesta 7d, 3320 Velenje, telefon: 03/ 896 85 19			
17. januarja 2QQ2 "^HlAS
KULTURNI DOGODKI
11
Novoletna koncerta velenjskih godbenikov
Dvorana je bila tudi letos premajhna
VELENJE, l2.j«niJiirja-Ko se predslj^ija velenjski godbeniki. pi)tem Je liuli veliku dvom-na velenjske gla.sitene ^ole pre-majhna.'lit ko Je hit» tudi na sih l)4»tnem novoletnem kcmcertu» Podiibno kot nelutjKral. so
tudi tokrat imeli kar dva k<m-certa - popoldanski in večerni in obakrat .so ljubitelji le /.vrsti glasbe nu polnili dvonmo. Ce bi hil ^een koncert, verjetno ne bi bilo ni C druga će.
V prv'cm delu obvh konccruw
JSC je obiskiivaicem najprej predstavil mladinski pihalni orkester glasbene Sole z dirigeniom Maljitžcm Cmcri>ičcm, v drugem pa orkester preniog(wnika vtîdstvom ma^. Ivana Mari-
... Tomaž Podiesnik, trobenta
Jubilejni koncertso godbeniki končafi 2 Radetik^jevo koračnico, z "igranjem" z dianmi pa
jim }e navdušeno pomagaio tudi občinstvo, (foto: vos)
fi.vlaaski mladinski orkesier, ki ga sestavljajo ućenei ín učenke 0Ó 3. ra/reda nii^je slo]inje naprej, jessedmimi sodobnimi skladbami ogrel polnošievilno dvnrano na obeh koncertih. Predvsem na prvem se je v začetku "poznalo**, da je imela večjo iremo publika (v veliki veeini starci in sorodniki mladih), kol pa mladi godbeniki. Vendar so se vsi /elo dohro "držali" in orkester je ponovil aspcšnko S lAR WARS.
Pihalni orke.sler Premogwni-ka Velenje je predstavil del svojega programih ki ga b(î pasncl za svojo peto (*D pk^Co, pro-graia^ko pa je izstopala uvertura PIKOVA DAMA (Fr. Sup-pe), predvsem pa oba solista Tanja Pelrej, oboa in Tomai^ Pod-leisnik, irobenla. Mirno lahko trdimo, da sta oba konccrta zelo u.spela, kar je dokazalo tudi obiinstvo> ki si je "izgovorilo" kiir nekaj dodatkov.
Mladinski pihalni orkester glasbene .sole Ima že kar lepo iradlcijo- Redno deluje že od jeseni ]957, ko ga je vodil Janez Marin st. (do leîa 1967), lèdiij se je zanj prijavilo skoraj 200 mladih, Ti so p(»lopoma ptwlali Člani Rudarske godbe (deset jih îk^ danes sodeluje), dirigenll pa -so se po letu 1967 menjavali: najprej ivan Marin, potem Frane Vrzelak. Marjan Stropnik in zdajšnji dirigent Malja? Emer§ič. Vsi pa so rasli v velenjski glasbeni ^li in v rudarski godbi. Mladinski orkester je vse-skwi predstavljal "učenje in pripravo*' za vsiop v starejši - danes Pihalni orkester Premogovnika Velenje.
Slednji je najprej deloval pod imenom Rudarska godba Vele-
nje in ima dolg<iletno /godtwino. Njegovi začetki segajo v leto 1892, po nekaterih podatkih Se dlje. Seveda se pi>drobnosU o delovanju pred 1. svelcwnovcîj-no niso ohranile oziroma jih skakajo v/adnjem Času nekako rekonstruirati. Po letu 1919 pase je pojavil velenjski glasbeni rojak Fran Korun KozeljskI In od takrat naprej lahko dovolj prepričljivo sledimo delu rudarske godl>e,
Pomemlien mejnik v delovanju pomeni lelo 1957, ko je godba dobila svojega prvega prcîfesio-nalnega dirigent a, Janeza Marina si„ in oii lakrat najprej-v tesnem st"Hjelovanju z gla.sbeno5olo - se godba povečuje, kvalilelno napreduje in daiKs predstavlja slovenski vrh godbeni^tva. V letu I9ft7je godbo strokwno prevzel Ivan Marin (od leta 1963 jo je vtulil skupaj z t^ett'jm) In dogodki se kar vnitijo: radijska in TV snemanja, izdaja dveh velikih pla^č (Rudarske pesmi) in .štiri CD plošče.
Prav tako je godbavletih 1978. 1981, 1989, 1993 in 1997 ick-min-ala na svetovnih prvenstvih v Kerkradu (Niztvemska) in se vsako leto vrnilas L mestom in ZLATO PLAKETO.
Prav v tem času se pihalni or-kesier pripravlja na snemanje nove CD plo?če, na kateri bo ves novoletni program in dve slovenski noviteti: Uroí>a Kreka - Rapsodični ples (priredba Ivan Marin) In Belokranjske pisanice Danila Bučarja. Ploščo b<i t)rkester predstavil na slavnostnem koncertu ob .s-vojem no. jubileju, ki bo predvidoma 8. junija.
Likovni izzivi
Še v skiopii pni/novanja .^0-lelnice Gorenja .so prejšnji četrtek v avli |>oslovne /uradt>e odprli razstava slik aleideniskih slikarjev Nikolaja Ikem, Črto-mirja Trellha. 'Ibind»i (iorjupa, Hermana (ivardjančiča. Zden* ka Hii^janu in Ap(»loní|e .Simon. Milena Koren Božiček, vodja (»aierije v Kulturnem eentru řvana Napotnika v Velenju, je na otvoritvi poudarila, da izbrani umel niki predstavljajo ^irok prerez slovenske ustvarjahiosti zadnjih trideset let. ťeprav njihov starostni razpon olisega skoraj Č-clrt stoletja, je aktualnost njl-hiwi h de i 5e v vzponu. Tudi raz-
like v izriižanjii med ustvarjalei pomenijo izziv za razstavo, kjer .so predstavljeni skupaj, v enem homogenem prostoru.
S takimi in podobnimi kulturnimi dogodki želi (îorenje poudarili sv<ije vrednote in {•ïodjel-niJko kulturo podjet ja. »Kultura se (jorenja ne dotika le institucionalno, ampakv njem preprosto biva kot način dela. kot stanje medsebojnih txlnasov in kot pristop do družbenega okolja ter naših partnerjev,« je ob izidu priloî^ni-Ktne publikacije napisal član uprave Ciorenja, Drago Bahun.
■ DM
Umetniid v pogovoru s predstavniki Gorenja (dr. Emil Roje, Orago Batiun, Zdenko Huzjan, Tomaž Gorjup, Herman Gvard-jančič, v ozadju Črtomir Freliti in Nikoiaj Beer)
»Slovenija odprta za umetnost« 2001
Raznolikost, združena v premajhni gaieriji
Kot vsako leto, ko velenjski li^aleriji Kulturnega eenira Ivana Napotnika odprejo razstavo del, nastalih mi eni najl)i»lje zastavljenih delavnic »Slovenija odprla za umetnost«, Je hilo ludi v pelek udeležence vve liko. Pribit so umetniki od blizu in daleč, predvsem pa domad lju-bile(ji likovne umetnosti. Za lep uvíhI v prijeten večerje pctskriH*-la obetavna mlada pianistka .Ana Avberšek, po uradni otvt)-ritvi pa so se tokrat obiskovalci ZiidrÂiH K« v nekoliko daljšem prU^leljskvm kJepvIti.
V lelM 2tH>l je bila mednarodna likovna delavnica »Slovenija odprta za umetnost« jubilejna, ž.e deseta po vrsti. Kol vse doslej. Je p(»tekala na slikovitem Sinjem vrhu nad .AJ-dovičim». Na likovni delavnici je sodelovalo 24 avtorjev iz 12 drŽav, njiJiova dela pa je slikovito» zelo riizumljiv{% predstavila vodja projekta, umelnasijia kritičarka .Anamarija Srlt>llj - Š^jn. Predstavila je prav vsa razstavljena dela in njih iwe avtorje. Prist> tnc je pozdravil tudi umetniški vodja delavnice KlavdiJ l\jtta, ki si je zaželel da bi velenjska ga-
kirija dobila večje prostore, saj je ob tokratni postavitvi ugotavljal, da razstavljena dela »ne dihajo tako, kot bi morala«. Vzrok pa je po njegovem prav prm-torska stiska, saj velenjska galerija sicer dobro dela inje spivso-bna pripravljati tudi večje projekte. Siecr pa je povedal, da je bilo druženje na Sinjem vrhu tudi tokrat prijetno za udeležence in zelo plodno, če iKcnjujemo nastala dela. Bogdan Čohal, akademski slikar '\y Maribora.
je bil tokrat častni član likovne delavnice, kot udeleženca otvoritve pa so ga povabili k besedi, prisrčno in čisto preprosto je opisal, daje delo in ustvarjanje v slikwiti pokrajini Sinjega vrha nekaj posebnega, čemur da čas odlična organizacija, gostoljubnost domačinov in jasen kon-cepi delavnice. Ob tem se mu je ponovno porodili'* vpra^nje, zakaj Slovenija toliko govori o v.stopu v EvTOpo, če pa likovni umetniki že dolgo vedo, da smo
^e leta trdno v njej. In da pravv ničemer ne zaostajamo. Razstavo je uradno otvoril velenjski ?-upun Srečko Meh, kije v svojem nagovoru omenil, da v mestu in okolici deluje okoli 20 različnih razstavišč, kar se mu zdi dovolj in dobro. Se pred leii smo namreč imeli le eno ali dve.
Razstava bo v Velenju na ogled do 4. februarja 2002, v ogled pa jo toplo priporočamo tudi vam!
■ bš
Umetniški vodja mednarodne likovne delavnice Hlavdij Tutta je števiinim udeležencem otvoritve na kratko predstavil vsako leto uspešnejši projekt mednarodne likoven delavnice »S/o-venija odprta za umetnost*^, ki ima pred sabo zagotovo še večji razcvet. Pri tem aktivno sodelujeta tudi obe velenjski gaierlstki, saj sta med seieiitorji za udeležence^
12
MNENJA IN ODMEVI
»"^ĆAS 17. januarja 2002
Komunalni kataster
Predvsem ni moja žcljd po pisanju, vendar sc v javmxsli in tudi v ožjih krogih šc vedno pojavlja irdiicv, du je za slabo in klavrno i/pcijavo invcsiifijc sanacijo komunalnih vodov na Gorici, kriv slab kataslcr. To dejstvo po-Irjuje ludi nadzorni organ ga. Marija Tekavec. ki je na vpraS-anjc g. Střverja, podala v (31asi-lu MO Velenje Al 23, z dne 23.11.2001, na.'ilednji odgovor. Citiram: »Na gradbišču je bila prisoinavvCkrai dnevno, vse sobote in dcKwne nedelje in sproti usklajevala reševanje problemov, ki so izhajali iz pomanjkljive dokumentacije in kaia-slnw«. Bilo bi pravično, da »pomanjkljivo« dokumentacijo obrazloži tudi t^dgovorni projck-ijmt. Po zakonu o graditvi objektov nadzorni organ nima pristojnosti .spreminjali potrjene dokumenlacijc, ie se s tem ne strinja ludi projektant. V.sc nastale sprcmcnibe morajo biti jasno evidentirane, Kar nekaj občanov se ^uti užaljenega, predvsem ljudi, ki so na tem področju v preteklosti delali in ljudi, ki so smelo in zavestno zagotavljali potrebna sredstva za sprotno ažuriranje kalastra in tudi zagotavljali sredstva za st^obno opremo in prastt>rc geodetov. To lahko p<")l rdijo tudi razni projektanti, ki so se pri svojih projektih posluževali podatkov iz geodetske službe pri Komunalnem podjetju Velenje (KP). ludi v.si dosedanji direktorji, so <sc zavedali, da je pri komunalni dejavnosti dober kataster vitalnega p(5niena. Zato so to sluzlîo podpirali in negovali ter skrbeli, da so službo vodili strokovno usposobljeni ljudje.
In vkaksnemsiajiju jescdaj ta služba. Vodijo računalničar-in-ťormalik, ki je bil do prihoda sedanjega direktorja u.spei5cn vodja službe AOP. Po dekretu direktorja je bil Cez noč prestavljen na sedanje delovno mesto, Na izpraznjeno mesto se takoj zapi»Ii nov delavce, ki ga direktor pripelje s sabo. Službo sestavlja ^e »geometer«, ki v resnici sploh ni geometer, temveč rudarski tehnik. Dotedanji vodja katastra - geometer z licenco -, čez nekaj časa po nalogu direktorja zasede delovno mesto odčiiovalca vodomerjev (najnižje delovno mesto). In Se več. Skupi^Nna KP, ki je po statutu najvišji organ in jo sestavljajo župan MO Velenje, župan občine Š<^tanj in župan občine Šmartno ob Paki, na predlog di-rekloija celo ukine delovno mesto vodja katastra. Ja.sno je, da geometer z licenco ne odčituje vodomerjt^, temvečzapusti KP, zapusti pa tudi agoniji svoje dotedanje strokovno delo. Ni jasno, kako so si bili župani, ki sicer pripadajo različnim političnim strankam in izhajajo iz različnih okolij, tako enotni pri tej odločitvi. Rezultati odločiiev teh gospodov, so vidni na Gorici in tudi vširácm prostoru, kjer se že pojavljajo posledice napačnih zakoličb komunalnih vodov,
In kaplja čez rob. Na Gorici, kot tudi drugje, vse geodetske posnetke novo položenih komunalnih vodov tipravlja >»geodel-ska služba« KP Velenje - torej rudarski tehnik s svojim pomočnikom upokojenim rudarskim telinikom. Ali je mogoče na osnovi tega zaključili, da so kvalitetni geodetski podatki zaradi premalo strok(WJKga geo-
detskega znanja, postal i .^pavi. Te podatke nato v nadaljevanju uporabljajo projektanti.
Prepričan sem, da takšno gospodarjenje in tak,4ne odločitve ne sodijo v Evropo, da nam nihče ne bo povrnil po neumnem pt^vzroče ne stroske in tudi sem trdno prepričan, da bomo to plačevali koristniki komunalnih storitev v obliki vedno večjih položnicah komunalnih storitev. Do pa zanimivo videti, kakScn vzrok bo nam s strani lastnikov in KP naveden ob predkvirvi n(wih cen. ki so na vidiku in tudi, kdo od lasiniktA', bo po končanih delih na Gorici svečano prereza! trak.
In za koncc kot pravi znani uni v. profesor: »Kolektivna odgovornost -odgovornost nobenega«.
■ tvan Blazinšek
Pojasnila za javnost k pavšalnim obtožbam (ali zakaj LDS ne namerava polemizirati z g. Severjem)
Vzadnji j^ievilkije bil objavljen tekst g. Franca Severja, v katerem je avtor z witnim namenom želel diskrediiirati delo In usmeritve Liberalne demokracije Shwenljc. Tekst, ki mu z mirnim srcem lahko rečemo pam-Ilet z žaljivo vsebino, niti ne hi l^il vreden nagega odmeva, Če ga ne bi spisal človek, ki se je v Almanahu preko .svoje stranke SDS oklical za kandidata za novega velenjskega župana. Zaradi dejstev in celovite informacije smo zato javnosti dolžni podati nekaj resničnih dejstev :
1.	G. Sever se sprašuje, kako to, dav letu 20(11 ni bilo realiziranih nobenih investicij iz državnih sredstev. Ni jih bilo, ker niso bile planirane. O tem sploh ni bilo govora na tiskovni konferenci, na kateri sta svoje delo predstavila poslanca g. Jože Kavtičnik in g. Milan Kopusar. Vsuk vsaj približno obveSčen človek v Sloveniji ve, da je država Slovenija prvič v svoji Zgodovini sprejela skupaj proračun za leti 2002 in 2003. In o tem je tekla be.seda na novinarski konferenci 1er o projektih in investicijah, ki bodo so(financirane) iz državnega proračuna na območju Velenja in Šaleške doline. Da to ni nikakršno hvalisanje, potrjujeta sprejeta proračuna. predvsem pa proračunske postavke, ki govorijo o sredstvih z-a konkretne investicije. Verjamemo, da so bJi novinarji nekoliko presenečeni, ker je poslancema uspelo po dolgih susiiih letih pridobiti toliko sredstev iz državnega proračuna. Odtod najbrž tudi napake v Večeru (pa tudi novinarka Našega časa ni omenila investicije na Foitovi cesti v višini 60 milijonov tolarjev), Novinarska konferenca je bila namenjena obveščanju javnosti in zagott>-vo ni bila zadnja. Poslanca sta predstavila na tej novinarski konferenci pnxačunske postavke, ki so v vsakem trenutku preverljive, njihtwa realizacija pa se bo zanesljivo podrobno .»^remljala. G. Sever je kljub plohi jeznih besed tokrat mahnil mimo.
2.	G. Sever baje že dolga leta
govori o priključku na avtocesto. Glede na njegovo navezanost na Avstrijo (kot sam pogosto omeni na sejah mestnega sveta), tega ni bilo pretirano opazili. Cj. .lože Kavtičnik je na novinarski konlerenci izptKtavil kol primer, da je v okviru SaleSkc gospodarske zbornice (na pobudo generalnega direktorja Gorenja g Sianiča) šele lani bil prvič jasno artikuliran interes velenjskega (šaleškega) gaspo-darstva za boljšo priključilev na avtťjcestni križ, In se zavzel, da skupaj v naslednjem obdobju naredimo več na tem področju.
X G. Sever medvrsticiimi očita predstavnikom LDS v občinskih organil) odločanja, da so oni krivi za (pretirano) zadolženost občinskega proračuna v preteklih letih, /v.so odgovornostjo trdimo, da za vse napačno ovrednotene investicije in prekomerno trošenje proračunskega denarja ni neposredno odgovoren nihče od Članov LDS v občinski upravi. To je mogoče tudi dokazati, kakor je mogoče dokazati, da smo se s podpisom koalicijske pogodbe med županom, ZLSD, LDS in Desus konec leta 1998 zavezali,daviem obdobju saniramti občinski proračun. G, Sever je lu (namerno?!) mahnil mimo.
4.	G. Sever trdi, da ima »LDS večintí na Komunalnem podjetju Velenje«. Ta je pa res bosa. Vse odločilve, vključno spoveč-anjem cen in sprejemom letnih planov sprejemaskupščina podjetja, ki jo sestavljajo trije župani. V njej ima velenjski župan g. Srečko Meh 83% glasov, kar pove dwolj. Pcidjeije vodi direktor, kije eden naj\plivnejših Članov 7.LSD v Velenju, nihče od vodij poskwnih enol pa ni niti približno član LDS. Ali so člani ZLSD nam ni znano. Nadzorni svei,v katerega je Svet mestne občine Velenje imenoval g. Draga Marlinška. ima bistveno manjše pristojnosti. Predvsem to, da nadzira ob koncu period racionalnasi poskwanja podjetja in opozarja aa pomanjkljivosti, Na p(5budo g Martinčkavtxl-stvo Komunalnega podjetja že nekaj let redno obvešča o svojem delu vse tri oWinske svete in jim dostavlja vse zahtevane podatke, Trdimo, da je danes podjetje v bistveno boljšem stanju in da se investicije na terenu izvajajo bolje, kol je to bilo pred sedmimi leti, ko ni bilo nikakršnega nadzora. Glede investicije na Gorici je na nadzornem svetu na zadnji seji že tekla debata o poročilu, ki gaje pripravil direktor. Poročilo je bilo delnv) sprejeto in bo ponovno t^bravnavano, ko bo dostavljeno poročilo nadzornega organa investicije na Gorici (ga. Marija Tekavec). Obpričelku investicije ruidzorni svet ni bil obve,šcen o Izboru in pogodbi z izvajalcem (Alea group) niti o vodenju nadzora nad investicijo. Na vztrajanje predsednika nad/ornega odbora g. Martinška mc^ra to poročilo biti pripravljeno za naslednjo sejo, ko morajo bili predstavljeni tudi ukrepi (penali), ki jih pogodba predvideva ob slabi izvedbi del. Tu je bil g. Sever (tokrat) pomanjkljivo obveščen.
5.	Da je g. Sever z enim stavkom bojda-po njegovem pisanju sodeč - trenutno rešil velenjsko osnovno šolstvo, lahko verjame, kdor hoče. Ob tem, da se že nekaj letv uradu za javne negospodarske službe, ki ga vodi mag. Pcicr Kovač inienzivno ukvarjajo s to problematiko; da
se izdelujejo projekcije vpisa; da se cekivito aplicira problem izi^braževanjavseod otroškega varstva do visoke Šole; da se sodeluje z vsemi za lo pristojnimi iastitucijami ... Gre za preveč pomemben problem, ki ga rešujemo skupaj in se ne želimo prenagliti. Ob zamikanju šotskih okolišev smo trenutno rešili problem vpisovanja v prvi razred asnovne .šole, prihaja pa vse bolj čas, ko .se bomo morali odkíčili o celoviti projekciji in usmeritvah glede prosi orskih zmogljivosti za izobrćiževanje v Velenju. je lo diskusijo ž-upan na zadnji seji Sveta Mestne občine Velenje umaknil z dnevnega reda.
6. Očiinoje,da je g. Sever temeljito zamešal temeljno dejstvo, kdo v tej občini odloča o čem. Veseli bomo, če bo takšen članek napisal čez kakšno leto. Do takrat bomo posku.šali namreč uresničili našo napoved, da LDS postane najmočnejša politična stranka v Velenju in dobi možnost za uresničitev programskega vodila, da mora iti Velenje naprej. Do takrat pa naj svoje očitke - če želi - trosi na mizo (ali v koš) tiste stranke, ki danes obvladuje župansko mesto, večino aktivnega občinskega proračuna in kadrovsko politiko v občinski upravi,
■ Mestni odbor LDS Velenje
Rs.
Ker g. Severju ni jasno, kajn gre denar od DDV, mu naj samo — na hitro - povemo, da v drŽavi Sloveniji obsiaja tudi Šolstvo, sociala, zdravstvo, raziskovanje, .šport, kultura, diplomacija, pokojnina, policija, vojska .,., in ne samo lokalne ceste in kanalizacijske cevi. fe bi se ves denar od DDV zbiral v okoljih, v katerih se plačuje, bi pa res imeli lepo arhaično skupnost. Zupani bi kol nekdaj plemenski poglavarji u.stvarjali vsak svojo državico. Verjetno bi uvedli še mostnine.
Čakanje pred
bančnim
okencem
Sem kominteni LB poslovne enote v Šoštanju. 'Xc nekaj časa opažam, da delo ni usklajeno s potrebami strank. Če prideš na bank(i okoli petnajstega ali prw-ga v mesecu, je slika vedno ista.
Vrste čakajočih ljudi pred okcnccmza vplačila in izplačila so brezkončne. Nervoza, ki vlada med ljudmi v teh dneh, je velika. Prav neprijetno je poslušali ljudi, ki upravičeno In neupravičeno kritizirajo počasno delo ljudi za blagajniškim pultom. Saj po teh kritičnih dneh je na to banko prav prijetno priti. Takoj lahko urediš posle, ki jih pač moraš. Delo polek<i v prijetnem vzdii.šju. toda kaj, ko ljudje nimajoposluhaza takšno celomescčno urejanje poslov. Tako pa petnajstega v mesecu, ko so plače in tridesetega, ko so pokojnine, hočejo vsi urediti denarne pCKle, zaradi česar nastajajo nepregledne vrste pred okencem in tudi slaba volja ljudi.
Ne želim učili, toda vseeno predlagam, naj vodstvo premisli o možnosti, da bi v teh kri-ličnih dneh usposobili še eno blagajniško okence za denarni promet. Vem, da zaradi pros-lorske sti.ske omenjene poslovalnice ho to težko. Ob dobri
volji bi v kritičnih dneh ustavili izdajo Čekov in odprli blagajno Številka tri. To [^išem zalo, ker sem ravno v teh dneh tudi sam čakal v nepregledni vrsti, slišal grajo na račun LBin j">omislil,siij to ni nič slabega. Jaz pa mislim, da si družba, kol je LB, ne sme dovoliti, da hi stranke od nje bežale zaradi takšnih malenkt>sllî Naj se raje poire-bam prilagi^di.
■ Janez Urbane
Bolezen ne prizanaša
Bolezen ne izbira med revnimi in bogatimi, dobrimi in slabimi ali starimi in mladimi, temveč pride v Človeka in mu postavi življenje na glavo. Spopasti se z bi^leznijoje posebna življenjska izku.šnja, po eni strani strašna mora, po drugI strani pa prinaša nova spoznanja, nove vrednote. nov način življenja, ki človeka nauči sprejemali in dajali, odpuščali in pozabiti in iz vsega hudega pobrali listo dobro, svetlo vživljenju, zaradi česar seje vredno z boleznijo sp<.)pa.^li in jo premagovati, terjo v nekaterih primerih tudi premagali. To je bitka, kjer je vsak pridobljen dan mwa zmaga in v.^ka zmaga upanje več, da bo vojna dobljena.
Pred dvema ktomasc je začela moja vojna. Ne upam si trditi, da je že dobljena, vendar mi je uspelo dobiti toliko bilk. da jo pri sebi in v sebi .štejem za dobljeno. Zdaj, ko sem že spel pri močeh, ko so dnevi trpljenja in bolečin že toliko mimo, da lahko spomin nanje podoživljam brez solz v očeh, ki so bile v tistih strašnih dneh moj pog(îsll soptnnik. se Se toliko bolj .spominjam ljudi, ki so mi stali ob strani. Brez njih, brez mojih sobor-ccv, ne bi bilo nobene zmagovite bitke, kaj šele dobljene vojne. Zato zahvaljujem vsem, ki so ml pomagali (in mi še pomagajo) -od zdravnikov, sester do moje družine.
Kaj naj zaželi človek, ki se je spopadel s smrtno boleznijo svojemu sočloveku ob začetku novega leta. Vsem želim usj)esni> in sreče polno leto 2002. Se posebej pa jim zaželim zdravja. ( e si zdrav, je pred tabo vsakdan tisoč želja. Ce pa si bolan, pa samo ena: Biti spet zdrav.
■ Jerica Grazer, Florijan
Hvala za vsak dar!
v krajevni skupnosti Stara vas smo se odločili, dii tako kot pred nekaj leti, znova obudimo lep in starslovcnskiobičajsvetih treh kraljev .Alojz Lukanc je že pred leli izdelal krone in zvezdo v ta namen, župnik msg. Marijan Kuk je posodil dva plašča, har-monikaijeva žena je poskrbela za make-up. 5. januarja, na predvečer krščanskega príiznika.smo se s pesmijo na ustih in nasmejanih src odpravili od hiše do hiše po Stari vasi, obiskali 70 hiš in voščili miru, zdravja in veselja.
Starovaščani so nas lepo sprejeli in bili radodarni tudi s prispevki. Nabralo se je veliko dobrot: 11 doniačega, 3 1 ustekleničenega vina, 4 penine in 40 buteljk, 3i)0 g kave, 7 parov klobas, suha salama in 60.100 tola ije v.
Ker smo bili štirje kolcdniki, smo dobrole razdelili na štiri dele, denar pa na pet. ker mora harmonikar vložiti več kot
ostah. Buteljčna vina nam je uspelo zamenjati za denar in nekdo nam je za 30 steklenic velikodušno daroval 20.l)tiO tolarjev.
Harmonikar je .svoj delež namenil sorodnikom, ki jim pomaga že vrslo let, v skupni blagajni pajc ostalo 56.000 tolaijev. Dogovt>rili smo se, da ta denar namenimo eni od socialno ogroženih družin v naši krajevni skupnosti. Po podatkih socialne službe pa pri nas take družine ni. /atosmosc cxiločili, ker v naši sredi živi namestnica ravnaleljicv Cenlrazavzg;>jo,izobraževanje in usposabljanje Velenje Mihaela Razboršek, da denar namenimo tej ustanovi, kjer za invalide in za zdravje prikrajšane otroke, naredijo ogromno dobrega.
Koledniki smo veseli, daje bil dober namen dosežen in se vsem krajanom Stare vasi l.skre-no zahvalj ujemo za vsak dar, ki ga prispevali,
■ Anton RožSč
Ce si majhen, si vedno kriv...
Mlaj.ša zgodovina skweaskc-ga naroda se je nekako začela leta 1991 s skupnimi sanjami o neki mîvi pravni državi, o enakiv pravnosli in nadaljevala z upanjem, da se sanje uresničijo.
Danes, dobro de.setletje kasneje, vrtim v roki spet novo vabilo k nekemu inš}>eklofju, jaz bivši direktor NK Šmartno, Alojz Podgoršek-
In tuhtam in grem vase. Kaj mi preostane? Nekaj vprašanj morebiti in očitanj. Kaieri hudič mc je 1, marca lani gnal na šmarško nogometno galejo? Je bilo prav, da smo, dobra klapa, spravili NK Šmartnov 1. ligo in Smarino ob Paki na zemljevid Slovenije? Je Šel ves lasilni trud. namenjen veselju malih, a pošie-nih ljudi, v pravo smer? Le ob kateri inleres smo trčili, le kaj drugega smo zakrivili kot to, da smo si hoteli izborid svoj pros-lor pod tem našim soncem.
In ,sanje umirajo. Je enako-pravTiost ? Za ene več, za druge nič. Nič nasveta, nič dobrohol-nega opozorila, nič razgovorov! Le gorjača po glavi, ki pov/roča dvojno bol, kajii tepejo te tvoji. Samo, da so njihcjvi gospodarji zad(woljni. Jih počohajo za ušesom.
Ampak ljudje, mali ljudje, jim lega ne bcćo odpustili. Namreč, naprej se pojavi nemoč, ta poraja gnev, iz gneva nastane bes, ki pa povzroča neracionalna dejanja.
Ta pa niso dobra za državo.
■ Lojz Podgoršek
Pravi naslov za
fii 1
8981750
17. januarja 2QQ2

ZANIMIVO
13
HOROSKOP
OVEN 00 213. 00 21.4.
Odločitve, ki ste jiti sprejeli ob prehodu starega leta v novo, zaenkrat še držijo, Prav ponosni bosle nase, ko boste ugotavl[âli, dâsedr% danih obljub. Kar n^i manjših raz-vad bosle vsaj trenutno odpravili, ker pa so te železna sraj* ca. se boste morali še krepko potruditi, da spremenite svoje življenje in zdravje. N^do od družinskih pianov bo želel, dâ sprejmete zelo pomembno življenjsko odločitev
BIK OP 22.4. DO 20.5.
Delovna vnema bo v naslednjih dneh še na vrhuncu, potem pa se vam bo začelo zdeli, da ste spet na začet}(u. In potrebujete dopust Prav bo, če ga boste tokrat pianira-dovolj zgodaj, da vas ne bo presenetila kopica pozablje-niti obveznosti Pri tem pazite. kaKo bcstežello prenesli svojim šeiom. saj se zna zgoditi, da se boste po nepotrebnem zapletli v konflikt.
IPVOJČKA 00 21.5. OO 21.6.
Naslednji dnevi se vam bodo zdeli pusti enolični, ceio otožni malo bo že krfvo vreme m zima, ki vam gre že pošteno na živce Pravi vziok [H bo v vašem zmedenem čustvenem življenju Ne veste več. ne kaj hočete in ne kaj st želite. Potem pa to zahtevate od vseh vaših najbližjih Tudi njih ste čisto zmedli, zato se vzemite v roke Sobota bo prinesla zanimivo novico, ki se bo kljub neverjetnosti izkazala za točno
RAK OD 22.6. 00 22.7.
Ne boste se več ubadali z vprašanji o smislu življenja, saj boste ugotosili, da ga pravzaprav že dolgo poznate. Le določenih stvari si nisle bili pripravljeni priznati Sedaj vas bodo dogodki prisilili, dasi |ih boste. Pri tem bo najbolje, če zaupate strokovnjakom in se ne zanašate preveč na lastne občutke. Ti so vas v zadnjem času že nekajkrat pustili na cedilu, kar ste ugotovili pr^ozno
L£V 00 25.7. 00 2^.8
Kar nekaj težkih tednov je za vami V njih ste sebi in drugim želeli doka^ti. daste nezmotljivi In nepomíjiví Po$\e-dtce tega početja boste kmalu občutili na zdravju, ki bo v naslednjih dneh precei rahlo. Ni dvakrat za reči. da bo oslabljen imunski sitem zahteval svoje. Razen, če boste še pravi čas poskrbeli za dovol j vitaminov in sproščanje, ki ga pravzaprav še najbolj potrebujete
DEVICA 00 24. 8. PO 23. 9,
Vaši načr^ za leto 2002 so zelo visokoleteči Tega se sicer rahlo zavedate, a vseeno preveč prepuščate stvari, da tečejo svojo pot časa vam bo zagotovo zmanjkalo, če se ne bosle svojih načrtov lotili tako! in sistematično. Pri tem boste morali biti zelo natar^čni. stvari pa se raje lotite z malimi kol velikimi koraki Na čustvenem področju vam karte ne bodo naklonjene. zato bo praznina v duši preceišnja.
TEHTNICA 00 24. 9. 00 23.10.
Čeprav tega ne boste pripravljeni prijiati vam delo ne bo što najbolje od rok. Prestavliali ga boste na zadnje še mogoče termine, kar vam bo paralo živce, pa še zmogli ne boste vsega kar boste obljubliali. Nikar senezatel^jte vsa-moto, to bi vam lahko v naslednjih dneh naredilo več škode kot koristi In pazite, čez koga boste tientili v najbolj občutljivih trenutkih, da vam ne bo že kmalu žal
ŠKORPIJON OD 24.10. 00 22.11.
Pred vami je zeio pomemben dogodek, ki vam bo pomenil več kot boste pripravljeni javno pokazati. Nikar ne mislite, da boste s tem daga boste zamolčali, kaj pametnega ukrenili Prej nasprotno Vsekakor pa se morate odločili, kaj vam bo v lem tetu pomalilo več uspeh na po-slo\iiem področju ali dnjžina. Ta vas precej pogreša časa zanjo pa vam ob vseh alaivno^ih zelo zmanjkuje.
STRELEC 00 23.11.00 22.12.
Čisto povprečenteden boste pričakovali, brez dogodkov, ki bf si jih bito vredno vtisnili vspomin F^ne bo tak. 2e v ne-delio se bo zgodilo nekaj, kar vam zna v pnhodnje postaviti načrte povsem naglavo Ves teden boste iskali sebe in pravilen odgovorna pomembno vprašanje, ki vam ga bo čez noč postavilo življenje. Ne boste dovolj «pametni«, da bi ga rešili čez noč, zato bo najbolje, da pustite času čas. Včasih se izkaže, da je to še najbolj modra odločitev
KOZOROG 00 23.12. 00 20.1.
Kar naenkrat boste ugotavljali, da vam je nasprotni spol izjemno naklonjen Smešno bo to. da si tokrat tega niti ne želite. niti se ne Irudite. da bi to pctoli. Prišlo bo kar tako, vas pa našlo povsem nepripravljene. Po resnici povedano, bo to godilo vaši duši. ki velikokrat potrebuje samopotrdi-tev. izpadlo pa bo. kot da ste se ustrašili vsega, kar se je zgodite
VODNAR OD 21.1. 00 19.2.
Tudi drugi bodo opazili, da ste srečni Končno se vam bo uresničilo kar nekaj želja, veliko pravzaprav povsem nepričakovano Vaša dobra votja bo zelo nalezljiva, zato vas bodo vabili v svojo družbo, tudi tisti, ki vas sicer ne marajo preveč Doma bosle želeli kakšno spremembo, ki bi vam polepšala trenutke medštirimi sEenami. Razmislite, kaj bi lahko spremenili, da vam bo še lepše. Si lahko privoščite kakšen kos novega pohištva?
RIBI 00 20. 2. 00 20.3.
Komaj bosle čakali, da pridete domov in da se umaknete od vsakcËnjila vslulbi, ki vas zadnje čase precej utnjja. Pravzaprav vas utrujajo odnosi, ki niso korektni. Tolaži vas misel, da se skesaj vsi srečujejos podobnimi težavami, zalo bo še najbolje, če poskrbite za sprostitev v prostem času tako, da boste vsaj doma zadovoljni Partner vas bo razvajal, tu in tam pa poskrbel, da se iz oblakov spustite na zemljo.
7
Julijska zgodba
/apredcl sem se v barvni svvi sanj kol murvina svilciprcjka. Vsako noč sc mt* dolikajohar-v<i obrazi in dejanji. Ali so res lu, pí\Jalj^nc viliasko roke nas. bitij, Jemoitskuga izvora, kol je Î0 nakazal anlićni modrec Arisioicl? Ali pa ne?
/Copet dvom. nenehen dvom, ki pa sc vidno spolaknc ob Dcscariesovo misel: Cogilo, crgosum ... Torej sem, vendar sem in se zavedam barv, ki me véasih slisncjo v mrtev, lemni kot, polem pa zopei 2a?arijo v pravi ncbeSki sveilobi. lako močno, da ko se /Juiraj prvič pretegnem. se'^e re?im, iako č-udno in veselo, da me ^iina debelo gleda.
»Saj ne hit^ znorel,« se nasmehne.
»Ali vc§. /opci sanje, za zaveso. Barvne. Samo srečo so izlivale in čezme so se sprehajale kol včasih lopli mamini prsti.«
»In kaj? O čem? <îlej ga, Se vedno se re?Í.c<
»Bila je prava pravljica v malem !!'< »Kakšna, kaiera!« »Sonce naju fc b{)j^a, midva pa se se nisva utrgala od mehke kože.« /opel nasmeh, »Pa mi jo bcÁ povedal?« »Da. bom, pozneje. Zvon je za/vc>nil, telefon kliče. St (Upinje odmevajo po llaku. Vrabci áčebetajov žlebovih hi^.
»Vsiaii morava, rest Pravljico ti povem drugič.«
Soba je bila v hipu razmetana in soneejulijsko.se je že zajedlo v belo posteljno perilo. »Pa nc boš pozabil?« »Kaj. po7abil? Na mavrično barvo?« »Ne izmikaj se, na pravljico
vendar!«
Veselo se je zasmejala in lem-nopogledala ... Kiznanci,prijatelji, vedno vesela beseda.
Majindom, nekje v goriškem predelu me.sla ob Piiki, je poslal ositmljen. Majo je obSla liha žalťttl, koje zabrnel motor avla, in je sin Matej še enkrai pomahal in zaklical: »Adijo. mami, saj se kmalu vrneva!« Se črna, ka^tamuca.jezami-javkala. in rdeče surfinije na oknih nizke hiSe so se tr/irale za njima.
A življenje leče neizprosno dalje. /Ji se, daje izenačeno s hilrosijo svetlobnih valov. Vendar je Í0 julijsko j uiro osialoza Majo nav, ljubeč spt^nin. Tísic modre in nasmejane sint'J%'c oćl so osuile v njenih mcxirih kot magneu Vsak korak po slwe-su jim je podarila tako. kot ptv dari zaljublenec rtx^o dragi in bi jo prinašal vsako jutro, vsak dan, če bi ga ne bilo lako mla-deniskosram. Kaki^na svobtxJa osebnosti, Cc jo je sram. da bi prezrla obrekljive ljudi, in no-sda predragi di.^eči cvel.
Komaj se je otresla Maja ju-Iranjega slanja, svojevrstnega splcemi, je i^e usmerila stopinje v njun dom.
Muca je zamijavkala, bela gr-iicasc jc usedla na njuno streho in sonce je že za^arelo v zlati lepoti dneva. Stopi Maja v njuno kuhinjo, spalnico, dnevno. /. iwalnega obraza, z modrimi očmi, in kralko pristriženimi htsmi, seje strgala alosl.
Smehje zaigral vnjcnih očeh. »O, j^e vem, H vem, kako bom vse uredila«, sije tiho dcjćila, in muca je zopei zamijavkala. vi-st)ko dvignila črni rep in se ji mehko, z dolikiîm telesa, do-
br i kala.
Minil je prvi in dnigi in deveti dan.
Maja je ozaljšala hiâo kol za veliko rojsrvo ali svatbeni dan. Prah se je skril vvrečko, slekla so se svetila, da si lahko v njih ptipolnoma idendllciral dvojnika. Spalnica je vsa zadišala po eteričnih oljih.
»Ej, Se nekaj. Veliko, okroglo mizo v dnevni, pokrijem z mojim belim prtom iz damasln. Naj ga imata za spomin na mamo, ki ni nikoli ničesar pozabila.«
V Majinem vrtu so že razvile gladijolc svoj rumeni cvet.
»To je barva, Matej jo ima tako rad.«
Deseti dan zjutraj se jc stopnjevalo pričakovanje, /daj zdaj bosta tu z volvo. Sonce se je osvobodilo pajkih vrhtw.
»Saj potujeta srečno. Se uro, dve, » je begalo njene misli, njeno čutenje.
»Kaj naj Se ? vem. Bor<w-ničev zavitek. Kako ga imata rada oba!«
1/ hladilnika je zleielo lesio, kmalu oplemeniteno in potreseno z borovnicami in sladkim prahom.
Pečica je bila prižgana in kazalec na ploAčije jamčil, da bo v eni uri pečena sladka gmota.
Res! Natančno oh enajstih je pristal beli volvo.
»Kako sem nemirna!!«
»Mami, zdravo, zdravoî«
Modre Matejeve oči so bile svetel reflektor, ki je poiskal mamine oči.
»Samo, dastazdrava! In kako rjava!«
Stisk ast nic in rok in vabilo v dnevno.
»Kaj vendar počenjaj mami? Vse kot novo. In moja ru-
mena roža!«
»Poglej, Matej, ivoja slaščica!«
Ponovno sta se stisnili telesi in listo čudno, sladko valovanje, pí^diíbno veliki sreči ob laki mami. jih je uliSalo, zaprlo besede, in valovalo dalje.
Zopet se je pridobrikala košata črna muca in milo prosila.
/opet je bil julij.ski dan ko tisoč drugih. Toda zanju nov, ovenčan z gladiolo in tistim globljim, skritim spevom» ki zaigravsrcih ljubih-
»Še nekaj za srečo ob vrnitvi,« de Maja. 'lam v omari dnevne je Čepela druga Majina ljubica.
Vsa, srebrno okovana, z rdečkastimi mehovi,
»Naj bo tudi to za vaju,« Zavřískala je harmonika in pregnala solze sreče in ljutxzni,ki so se že kopičile v Majinih očeh.
Kako srečna mali, kakjutij.ski dan! Pravljica je izpeta. Pa se. za utrinek, poveže sTurgenje-vim Vrabcem: mladič zdrsne z drevesa, pred mladiča pes, stara vrahčevka pa, vsa srSeča, zaščiti svoje/vsem telesom Vse za otroka, nič zase. Tisočletna zgodba!
Maja. mati Maja. prebira tipke. Njene maire oii božajo sinove modre. In danes je vesela. Morda tudi zato, ker je skrila .solzo in skrila tisto neskončno valovanje.
Rumena gladiola je tiho čepela na okrogli miziv dnevni in sinove oči so še nekaj dni ííbčudlívale rožo in nekje v globini mladega moža seje stop-lijevahu valovanje, od njega k njej in zi^pet od njega k njej-■ V. Šmajs
Čebelarska družina MItnšek
I * * « * • * '
Med najuspešnejšimi v Šaleški doiini
Čťl>«larsko UruiStvo Mlini^k h Velenja, ki je hilo iislanovljc^ ni) (lavnej>a leta I92K in <laiies šteje okoli osemdeset članov. Je v neOelj» opmvili retliK» letno .skupf^čin». P*t\iti> članov <lru^t%2i so seje udele/ili liidl pre<lslav-nikl čebelarskih ciru/in Smart-no oh Pitki. Kjfvne pri SiK«tai\|ii, Vinska (ioni In Apis Velenje.
Uvodno poročilo delu je podal dolgoletni predsednik Manin MeSko, ki je poudaril, da je bilo dnisivo v preteklem letu nadvse uspcsno pri uresničevanju svojih nalog. Predvsem to velja za strokovno izobriiževanje članov, za udarniško delo jjri gradnji čebelarskega centra na Brdu pri Lokovici, za pridobitev načrta in lesa za gradnjo spominskega čebelnjaka Franca Mlinskii v Vinski (îori ter za akciji zdravljenja čebel in obve^-anja o zastrupitvah čebel na terenu. Prisotni so z enomlnul-nim molkom p<')časiili spomin dolgoletnega in zelo aktivnegit člana Jožeta Blatnika,
V razpravi po uvodnih poročilih je sledila razprava, v kateri so posebej poudarili problem sladkorja, ki je nujno potreben za prc;^eije čebel vzintskem času.
nerazumljivo je namreč dejstvo, da imajo člani Čebelarske /veze SIcTvenije regresiran nakup slad-k^.^ija, člani druj^iev pa ne. Eden od razpravljavcev je poudaril vpra.ianje zamegljevanja čebel in zdravil, ki niso registrirana, čebelarska zveza pa čebelarjev ne obvešča o konkretnih učinkih navedenih dejanj. Omenili so tiidi delovajijc Čebelarskih kroî^ktw na asnovnih šolah, ki
so Se kako pomembni za večanje Števila čebelarjev na Slovenskem. Ponekod imajo za krožke veliki'» razumevanja, drugod manj. Nekdo je tudi pripomnil da bi mt^rali sredstva za učne pript)močke kar/ktsv nujno zagotovili iz proračunskih sredstev za kmeiijstvo, Končno bi morali spodbuditi osnovne šole. ki kroJ:kovSe nimajo, da jih ustanovijo, da čebelarstvo ne bi prehi'
tro izumrlo. Odgovor na vprašanje, če lahko pri nas gojimo tudi druge vrste Čebel, je bil, da latiko gojimo le kranjsko vrsto.
Po sprejelju delovnega načrta za letos so odličje 3- stopnje Antona JanSe CZ Slovenije podelili Štelanu Jelenku in Branimir-ju R^eru. odličje 2-stopnje pasta prejela Edo Stropnik in Vinko Oblak.
■ B. Mugerie
Člani so upravičeno ponosni na opravijeno ćoio
14
TV SPORED
17. januarja 2002
ČETRTEK, 17. januarja
SLOVENIJA 1
08.35	Mostovi
09.05	Male sive celice, kviz
09.55	Zgodbe tz ško^ke
10.35	Avstralska kronika, 11/12
11.25	Obiskali smoJ5/17
11.50	Razgledi slovenskih vrhov
12.20	4)c-1
13,00	Poročila, šport, vreme
14.00	Intervju
14.50	Maric
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Zaplešimo, 2/26
17.00	Na liniji
17.45	Resnična resničnost
18.20	Dc^ežkl
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TVdnevnik. šport, vreme
20.05	Tednik
21.00	Prviindmgi
21.20	Osmi dan
22.10	Odmevi, kultura, šport
22.50	Oddaia o kulturi
23.20	Resnična resničnost
23.55	Dosežki
00.15	Rad imam Lucy
00.40	Ki^ljíca Kat, kamiQla in
sveta iude. 1/4
01.25	Vrtinec, 4/7
02.15	Vlak brez voznega reda.
hrvaški film
05.00	Šport
SLOVENIJA 2
08.00 Videostrani
10,00 TVprodaia
10.30 Videostrani
14.10 SP v biatlonu štafeta (2)
16,30 Rad imam Lucy
17.00 Kraljica KaL karm«la in
sveta iude. 1/4 17,55 Usoiena drug drugemu.
amer, (ilm 19,30 Videospotnice 20.05 Tuja razvedrilna oddaja 21.00 Šoferja, 8/18 22,00 Specialist, dokum, film 00.00 Akcija!, 13/14 00.50 Videos potnice
09.10 JAG, nan. 10.00 Vsiijivkâ, nad. 10,55 Trisestre, nad. 11.50 Prepovedana strast, nad. 12,40 TVprodaia 13.10 Nevi/ycfska policiia, nan. 14,05 Dragon Ball. ris. serija 14,30 Hroščeborgi, nan, 15.00 TV prodaja, nan, 15,30 Umor, nan. 16.25 Prepovedana strast, nad. 17.20 Trisestre,nad. 18.15 Vsiljivka, nad. 19.15 24 ur
20.00 Raztresena Ally. nan. 20.55 Priiateiji, nan. 21.30 Seks v mestu, nan. 22.00 Zahodno krilo. nan. 22.50 JAG, nan. 23.40 M.A.S,H., nan. 00,10 24 ur, ponovitev
<53>
Icanall
2T
09,00 Župan z vami, ponovitev 09,55 Vabimo k ogledu 10.00 Nai spot dneva 10.05 Odprta tema, ponovitev 11,05 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nai spot dneva 18.10 Regionalne novice 18.15 Otn^ški program •
Spoznaimo iih 18.55 Nai spot dneva 19.{XI Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/OgfasI 20,00 Košarka, posrKtektekme, Pivovarna Laško ; Prokom Treíl 21,30 Nai vi2a, oddaja z
narodno-zabavno glasbo 22.45 Regionalne novice 22,50 Vabimo kogledu 22.55 Nai spet dneva 23.00 Videostrani
PETEK, 18. Januarja
SLOVENIJA 1
08,30 Poročila 06.35 Prisluhnimo tišini 09.05 Zaplešimo, 2/26 09.20 NaQniii 09.55 Oddaja za otroke 10,40 Resnična resničnost 11 15 Dosežki 11,35 S bvenski magazin 12,05 Dr. Quinnova, 20/29 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Čarizačimb 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16,00 Mostovi 16,30 Poročila, šport, weme 16,45 Iz popotne tort)S 17.10 Oddaja za otroke 17,45 National geographic. 10/10 18.45 Risanka 19.0Û Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Odprto noč in dan, 2. del 20.S5 Detelje a 20,45 Praksa, nan. 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.00 Nationalgeograpliic. 10/10 00.50 Rad imam Lucy 01.15 KraQicaKat. karmelain
sveta jude, 2^4 02.05 Vrtinec. 5/7 02.55 Srečna skupaj, hong. fffm 04.30 Polnočni klub 05.40 Šport
SLOVENIJA 2
08.00 Videostrani 10.00 Tv prodaja 11.50 SPvasSVSL(M) 14.10 SP v biatlonu sprímt (M) 15.00 Videospotnice 15.35 Hladna voina, 2/12 16.30 Rad fmam Lucy 17,00 Kraljica Kat, karmela in
sveta jude, 2/4 16.00 Liubezen in druge katastrofe, 2. del 19.30 Vkleospotnk» 20.05 Rdeči gospodaril, 3/3 21,00 Nanizanka 22.00 Barakuda, kcprod, iilm 23,30 Prvi val, 2/22 00.30 Iz slovenskih jazz Mubov 01.30 Videospotnice
09.10 JAG, ris. serija 10.00 Vsiliivka. nan 10.55 Tri sestre, nan. 11.50 Prepovedana strast, nad. 12.40 TV prodaja 13 10 Zaliodho krilo, nan. 14,05 Dragon Ball, ris. serija 14,30 Hroščeborgi. nan. 15.00 TVprodaia 15,30 Umor, nan 16,25 Prepovedana strasL nan, 17.20 Tri sestre, ran. 18,15 Vsiliivka, nan. 19.15 24 ur 20,00 Film
21.40 Privid zločina, nan. 22.30 Jag. nan, 23.20 M.A.S.H., nan. 23.50 24 ur
<S2>
IcAnall
M
B2
09.00 Dobro jutro, ir^lormalivno
• razvedrila oddaia 10.00 Vabimo k ogfedu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Košarka, posnetek tekme, Prvovama Laško : Prokom Trefl 11.40 Naj vi!a, pofiovftev 12.55 Videostrani 18,00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18,10 Športniblok 18.15 Miš Maš. kontaktna
oddaja za otroke 18,55 Vabimo k ogledu 19.00 Naj spot dneva 19.05 Videostrani 19,55 Vabimo k ogledu/OQlasí 20.00 Znaní obrazi 20,30 Gremo v kino. oddaja za
ljubitelje iilma 21.00 Ljudje Evrope: Evro, dokum. oddaja 1V20 21.15 Regionalne novice 21.20 Športniblok 21,25 Vabimokogiedu 21,30 Zelena bratovščina 22.30 Iz oddaie Dobro jutro 23,20 Vabimokogiedu 23,25 Nai spot dneva 23.30 Videostrani
SOBOTA, 19. Januarja
SLOVENIJA 1
08,00 Zgodbe iz školjke 08,30 Radovedni Taček 08,50 Male &ve celice, kviz 09.40 Oddaja zdot^ke 10,25 Navidezna pr^ateljica,
kanad, film 12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Videostrani 13.25 Mostovi 14.30 O živalih In liudeh 15.00 Modra gora I, franc, iilm 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Grdi raček Tine, 7/26 17,10 Fivisneg 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare
18.20 Z vseh koncev sveta,
10/13 18,50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
19.30 TVdnevnik,šport.vreme 20.05 Zad nfa svetlolasa
sekstnmba, ang. (ilm 21.25 ObiskaR smo.... 17/17 22.00 Poročila, šport, vreme 2Z30 Oz,
23.25 Kulturno dokum. oddaia 00.25 Na vrtu 00.50 2 vseh koncev sveta, 9/13
01.15 Portret neke gospe. amer.
film
03,35 Obiskafi smo, 17/17 04,00 Martha Coolidge. dokum.
oddaia 05.00 Šport
SLOVENIJA 2
09.00	Videospotnice
09.35	Raymonda imajo vsi radi
10.05	SPvasVSL(Ž)
11.50	SPvassmuk(M)
13.05	SPvasVSL(Ž)
13,25	EPvumet DrsanjuŽ prosto
17.45	RokomeL Krim eta neulro
robert5*Kometal
19.30	SP v biatk)nu Sprint (M)
20.05	Popularna resna glasba
22.00	Klemperer, 2/13
23.00	Sobotna noć
01.00	Videospotnice
07.50 TVprodaia 08.20 Oliver TwisL ris, serija 08.45 F^incesaSissi, ris. serija 09.10 Dragon BaH. ris, serija 09.35 Dogodivščine malih junakov, ris. serija 10.00 Možje v Črnem, ris. serija 10.30 Oodzila, ris. seriia 11.00 Pasji policist, nan. 11.30 Otroci ne lazeio 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno 13.45 Ljubezen s profesonem,
amer, film 15.30 Naša sodnica, nan. 16.30 Dragi John, nan, 17,00 Blažen med ženami, nan, 17,30 Poslednja želja, amer,
film 19.15 24 ur
20.00 Zlomljena puščica, amer.
film
22.00 Ostrina noža, amer, rtfm 00.00 24 ur, ponovitev
kanali
<52>

09.00 Miš Maš, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Naj spot dneva 09,50 Ljudje Evrope: Evro,
ponovitev 10.00 Gremo v kino. ponovitev 10.30 Videostrani 18.55 Vabimokogiedu 19.00 ZnaniobrazI 19.30 Naj spot dneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogle(ju/oglasi 20.00 1051.VTV magazin, regionalni infomiativni program 20.30 Fantovski klub. ameriški film
22.00 Koncert Marjar^Zgonca,
posnetek 23.30 Vabimokogiedu 23.35 Naj spot dneva 23.40 Videostrani
NEDEUA, 20. Januarja
SLOVENIJA 1
08.00	Živžav
09.55	Promenádní koncert
10.25	Med valovi
11.00	Afrika. 10/13
11,25	Ozare
11,30	Obzorjaduha
12.00	Liudje in zemlia
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Videostrani
13.20	Pogovor z Gregoryjem
Peckom, amer, film
15.00	Izvir(ni)
15.30	Lingo, tv igrica
16.00	Ůari začimb
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Vsakdaniik in praznik
17.45	Slovenski magazin
18.15	Razgledi slov. vrfiov
18.45	Risanka
18.50	Žrebanje tota
19.00	Danes
19,05	Zrcak) tedna
19.30	TVdnevnik.^rt,vreme
20.05	Mano
21.50	Pod preprogo
22.45	Porcíila, šport, vreme
23.05	Zgodbe o kniigah
23.15	Mesto dekleL amer film
00.40	Razgledi siover^kihvrtiov
01.10	Alpe. Donava, Jadran
01.40	Izvim(ni)
02,10	Vsakdaniik in praznik
03.00	Mario
04.40	Šport
SLOVENIJA 2
08.30 Videospotnice 09,20 SPvassl(ň, 1,vožnja 10.10 SPvassl(M), 1,vožnja 12.05 SPvassl(Z),2.voznja 13.55 SPvassl(M). 2. vožnja 14.25 EPvumet.drsanju,revija 17.00 Med, Prvenstvo v
namiznem t^isu. finale 18.00 Košarka M slov.
pokala (Ž) 20.05 Nebotičniki, mostovi.
predori. 3/3 21.00 Frasier,2/26 21,30 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 SP v biatlonu zasledovalno 23.65 Videospotnfce
PONEDEUEK, 21. Januarja
SLOVENIJA 1
08.35 O živalih in ljudeh 09.05 Iz popotne torbe 10.10 Dnevnik velikih mačk. 9/10
10.35 National geographic, 10/10 11.30 Návrtu 11.55 Z vseh koncev sveta,
10/13 12.26 IZ2Vir(ni) 13.00 Poroč0a, šport, vreme 13.10 Videostrani 13.30 Ljudje fn zemlja 14,20 Polnočni klub 15.30 Opus
16.00 Dober dan. Koroška 16,30 Pofočáa, šport, vreme 16,45 Telebaiski 17.05 Bisergora, 5/15 Î7.20 Radovedni Taček 17.45 Dobervečer 18.35 ^ebanie3x3plus6 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik.šport,vreme 20.05 Komlsarflex. 14/15 21.00 Pogovor s predsednikom vlade
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Brez reza 23.55 Dobervečer
SLOVENIJA 2
08,00 VideostrenI 10.00 Tv prodaja 10.30 Videostrani 13,35 Tv prodaja 14.05 Videospotnice 14.40 Nirvana, dokum. oddaja 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Kraljica Kat, 2/4 18.00 Argentinski Slovenec, tv
Maribor 18,30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnice 20.05 Parada plesa 20.30 Gospodarski izzivi 21,00 Studfocily 22,00 Hladr^a vojna, 3/12 23.00 Brane Rončel Izza odra 00.25 Videospotnice
07.50 Tv prodaja 08.20 Oliver Tv^ist, ris, seriia 08.45 Princesa Sissi, ris, serija 09,10 Dragon Bali. ris. serija 09.35 Dogodivščine malih junakov, ris, serija 10.00 Molje v čmem, ris. serija 10.30 Godzila, ris. serija 11.00 Pasji polictsL nan. 11.30 Otroci ne lažeio 12.00 Šolska košarkarska liga 12.50 Fantie gospe Eve rs,
amer, film 14.50 Rezervnalena. amer, film 16.30 Dragi sfohn, nan. 17.00 Blažen med ženami, nan. 17.30 VmitevMikeaHammerja.
(ilm 19.15 24 ur
20,00 Cirkus pod vodo. amer, f. 21.50 Športnascena 22,35 Puščavska stava, amer. Í. 00.20 24 ur, ponovitev
teanall ST 4«
Sft
PONOVITEV OOOAJ
TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Mis maš, pon. oddaje 09.40 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutro 10.35 1050. VW magazin, reg.
informativni program 10.55 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gost, pogovor 12.00 Oglasi / Vabimo k ogled u 12.05 Nai vlža. oddaja z
narodno-zaba^o glast», gostje; Štajerskih 7 13.20 Iz sredine oddaie Dobro jutro
14,10 Znani obrazL pogovor 14.40 Iz petkove oddaje Dobro
jutro 15.30 Videostrani 18.00 Vabimokogiedu 18.05 lOSl.VTVmagazin.
ponovitev 18.35 Župan z vami, pogovor 19.35 Fantovskiklub, am. film 21.10 Vabimokogiedu 21.15 Gremo v kino, ponovitev 21.45 Videostrani
09.10	Jag, nan.
10.00	Vsiljivka, nad.
10.55	Trisestre, nad,
11.50	Prepovedana strast, nad,
12.40	TVprodaia
13.10	športnascena
14.05	Dragon Bali, ris, serija
14.30	Dogodivščlr^ malih
junakov, ris. serija
15.00	Tv prodaja
15,30	Umor. nan.
16,25	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sestre, nad.
18.15	Vsiljivka. nad.
19.15	24 ur
20.00	Sedma nebesa, nan,
20.55	Urgenca, nan.
21.50	Providence, nan.
22.40	Jag, nan,
23.30	M.AS.H.nan.
00.00	24 ur, ponovitev
<52>
umt%mit aT 40 as
09.00
10.00 10.05 10.10
10.40
12.10 18,05 18,10 18.15
19.35 19.40 19,55 20.00
21.00 21.05
22.35 23,25 23.30 23.35
Dobro iutro, inbmiativno * razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj spot dneva 1051.VTV magazin, ponovitev
Koncert Marjana Zgonca, ponovitev Videostrani Vabimokogiedu Regionalne novice Odboika, posnetek tekme, Šoštani Topolšica : Maribor Stavbař Naj spot dneva Videostrani
Vabimo k ogledu / Oglasi Poslanska pisama, kontaktna oddaja, gost: Franc Sušnik, poslanec v Državnem zboru Regionalne novice Košarka, posnetek tekme. Gibona VIP: Pivovama Laško
Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj spol dneva Videostrani
TOREK, 22. januarja
SLOVENIJA i
08.35 Mostovi
09.05 Čarobni éoiskj avtobus.
ris. nan. 09.25 Radovedni Taček 09.40 Oddaja za otroke 10.40 Dobervečer 11.30 Naokoli po Nemčiji 12.05 Komisar Rex, 14/15 13.00 Poročila, šport, vreme 14.05 Obzoriaduha 14.35 Pogovors predsednikom vlade
15.25 Martha Coolidge.
dokum.oddaia 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17,00 Čarovnikova hièa, 6/12 17.45 Drobno gospodarstvo 18,15 Odštevale, 1/12 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevrak, šport, vreme 20.05 Til^ Trotter, 3/4 21.00 Pogovor z opozicijo 22.00 Odmevi, kultura, ép<xt 22.50 Izprijenost, 3/3 23,40 Drobno gospodarstvo 00.10 Odštevanje, 1/12
SLOVENIJA 2
08.00 Videostrani 10.00 Tv prodaja 10.30 Videostrani 13.30 Odprto prven. Avstralije v
tenisu 14.00 Tvprodaia 14.30 Videospotnice 15.05 Gospodarski izzivi 15.35 Studio city 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 Kraljica Kat, 3/4 17.50 SPV3S8L(M} 18,00 Lepepunce, amer, film 19.45 VideospotnKe 20.05 Vižapoletis.2.del 20.35 SPvasSL(M} 21.00 Zaseda, srt)skiGb film 22.10 Cesta, siov. kratki film 22.25 Alica. dokum film 22.55 Videospotnce
09.10	Jag, nan.
10.00	Vsiljivka, nad.
10.55	Trisestre,nan
11.50	EsmeraUa. nad.
12.40	TVprodaia
13.10	Sedma nebesa, nan.
14.05	Dragon SalL ris. seriia
14.30	Dogodivščine malih junakov, ris. serija
15.00	TVprodaia
15.30	Umor, nan.
16.25	Esmerakla, nad.
17,20	Trisestrs, nad
18.15	Vsiljivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	Preverjeno
20.45	Notr^ji glas. ^2
22.30	Jag, nan.
23.30	M,A.8.H..nan.
00,00	24 ur, ponovitev

Kanali 27
SS2
09.00 Poslanska pisarna, ponovitev, gost: Franc Sušnik, poslanec v Driavnem zbom 10.00 Vabimokogiedu 10.05 N^ spot dneva 10.10 Košarka, posnetektekme, Cibona VIP : Pivovama Laško 11.40 Videostrani 18.10 Vabimokogiedu 18.15 Odbqka, posnetek
tekme, Šoštani Topolšica .MarilAr Stavbař 19.35 spot dneva 19.40 Videostrani 19.Ô5 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 1052. VW magazin, regionalni-informativni program 20.20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.40 Športni gost, kontaktna
oddaia 21.30 Življenje z morjem.
dokumentarni film 21.55 Vabimokogiedu 22.00 Naj spot dneva 22.05 Junaki naših krajev, dokumentarni film 22.35 Vabimokogiedu 22.40 Naj spot dneva 22.45 Videostrani
SREDA, 23. Januarja
SLOVENIJA 1
08.35	Doberdan, Koroška
09,05	Trqôk», 13/13
09.30	Grdi raček Tine, 7/26
09.55	Sprehodi v naravo
10.15	Čarovnikova hiša, 6/12
10.45	Ljngo,tv igrica 11.10	Dnirf] no gospodarstvo 11,40	Odštevanje. 1/12 12.00	Tilly trotter, 3/4 13.00	Poročila, šport, vreme 13.10	Videostrani
13.35	Navidezna priiate^ica.
kanad, film
15.05	Pogovor z opozicijo
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.46	Pod klobukom
17.45	Avstraiskakronika,12/12
18.45	Risanka
19.30	TVdnevnik.šport,vreme
20.05	Najlepši pclOic na svetu.
franc, film
22,05	Odmevi, kultura, šport
23.00	Umetnost dirigiranja II
23.55	Avstralska kronika. 12/12
SLOVENIJA 2
08,00 Videostrani 10.00 Tvprodaia 10.30 Videostrani 14.10 Odprto prven. Avstralije v
tenisu 17.00 Kraliica Kat, 4/4 18.00 Nasilje na igrišču, ang.čb film
19,40 Videospotnice 20.05 Košarka KF za EP leta 2003 Slovenija ;ltalija 23.00 Prvi val, 3/22 00.00 Videospotnice
09.10 Jag, nan. 10.00 Vsiljivka. nan.
10.55	Trisestre, nad. 11.S0 Esm^alda, nad, 12,40 TV prodaja 13.10 Preverjeno 14.05 Dragon Bali, ris. seriia 14.30 Dogodivščine malih junakov, ris. seriia 15.00 TVprodaia 15.30 Umor. nan. 16.25 Esmeralda, nad. 17.20 Trisestre, nan.
18.15	Vsiljivka. nan. 19,15 24 ur
20.00 Vprašanje izbire, amer, film
21,45 Tretja izmena, nan. 22.40 Jag, nan. 23.30 M.A.S.H.. nan. 00.00 24 ur, ponovitev
alt
ST
BS
09.00 Dobro jutro, informativno
- razvedrilna oddaia 10.00 Vabimokogiedu 10.05 Naj spot dneva 10.10 1062, VTV magazin.
ponovitev 10.30 Športni torek, ponovitev 10.50 Športni gost. ponovitev 11,35 Videostrani 18,05 Vabimokogiedu 18,10 Regionalne novice 18.15 Mladinski program, čas
za nas 18.55 Naj spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Poslanski večer Boiarta Kontiča. gost; Janez Stanovnik 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimokogiedu 21.30 Odprta tema. kontaktna oddaja
22.30 Iz oddaje Dobro iutro 23.20 Vabimokogiedu 23.^ Naj spot dneva 23.30 Videostrani
17. januarja 2QQ2 "^HlAS
MODROBÍLÁ KRONIKA
15
Policija med nami
V	pclck, 18. januarja, zvečer, bodo velenjski p<'>licislj Se posebej budno nadzirali psihofizično sianjcvo/jiikov, z laserskim merilnikom hitrosli pa bodo umirjali promel vse do ponedeljka, 21. januarja.
Avtobus v peško
V	ponedeljek, 14. januarja, nekaj po 6. uri, je bila v prometni nesreči v Žalcu, huje ranjena 69-lclna pcSka R. R iz Žalca.
37-leini voznik avtobusu D. S. je vsemaforiziranem križišču Uliec heroja Sianela in Savinjske ecsic zavijal levo in pri icm na prchc^-du za pej>cc Irčil vnjo. PeSkajcpri trčenju in padcu po vozišču utrpela hude Icicsne poškodbe.
Vlomilec v Vinski Gori
V	noči na 11. januar, je neznanec vlomil v prasiore trgovine Era m kmclijskc zadruge Ptirovče, preskrba Vinska Cti^ra. Iz kmetijske zadruge je odnesel električni vrtalni stroj, pretočno črpalko in vodovodni material. Povzročil je za 80.(K)t) tolarjev §kode.
»Katrca« dobila noge
Včetrtek, 10. januarja, med 19. In 19.35, je bil v Krnici, na območju Mozirja, ukraden iwebni avtomobil renault 4, rdeče barve, registrskih oznak CE H9-961, last N. G. B.
Rop v lučki banki
v četrtek, 10. januarja, so udeleženci v prometu na ccstah v Zgornje Savinjski dolini, srečevali večje število poiicijskili patrulj, ki so poostreno nadzirale promet. Okoh pol dvanajstih je bil namreč v Lučah izvršen rop banke. Ropar, visok med 175 in 180 centimetrov, je bil oborožen. Oblečen je bil v lemnejsa oblačila, zamaskiran .s kapo in šalom, nosil pa je nahrbtnik. Iz banke je odnesel večjo količino denarja in izginil. V iskanje je bil pt)leg policistov in kriminalistov vključen tudi helikopler.
Vse, ki bi karkoli vedeli o ropu ali storilcu, so policisti zaprosili, da jih o tem i>bve.stijo, bodisi, da jih pokličejo na .sle\'ilk(î 113, bodisi da uporabijo anonimni telefon in informacije posredujejo na številko 1)80 1200.
Avtomobili spet na udaru S Standardom tokrat ni bilo
v noči na soboto, 12. januarja, je neznanec na parkirnem prostoru pred Rdečo dv<irdno v Velenju namerno pt>SkodovaI osebni avto alfa romeo. Lastnica B. N. iz Pake pri Velenju je oškodovana za okoli lOO.OOO tolarjev.
Na Starem trgu v Velenju pa je nekdo iz odklenjenega golfa íxJncscI avloradio in lastnika IJ. R. oškodoval za 30.000 tolaj^cv. Že v sredo, 9. januarja, zjutraj, je neznanec na Aškerčevi v Žalcu iz peugeota odnesel ^casko torbico z t^bnimi dokumenti, manjšo v.so-to denarja In mobilnim telefonom. S. Rje a4kodovana za .^O.OOt) tolarjev.
V	noči na ponedeljek, 14. januarja, je iz osebnega avtomobila jugo, v Ši-jštanju, izginil avtoradio in nekaj delcwvozila. Lastnik R
je oškodovan za 50.000 tolarjev.
Ne bencin, žganje in cigare
V	torek, 15. januarja, v zgodnjih jutranjih urah je nekdo vlomil v benciiiski servis E^trol na Aškerčevi cesti v Šoštanju. Odnesel je za okoli 100.000 lolarjcv žganih pijač in cigar.
sreče
V	nedeljo, 13. januarja, malo po 20. uri, je spel *>pi">čllo« sleklo na izložbi Erincga Standarda na Šaleški cesti v Velenju, iz izložbe pa sta izginili dve video kameri vredni 316.5(X) tolarjev.
Na podlagi osebnega opisa storilca, ki so gii podali očividci, so policisti prijeli 33-lelnega B. T. iz Velenja, ki ga sumijo storitve kaznivega dejanja velike tatvine.
Obstal pred strugo Savinje
V	nedeljo, 13. januarja, malo po polnoči, se je na regionalni cesii v naselju Letaš zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje poškodovala, na vozilu pa je nastalo za okoli 500.000 tolarjev gmotne .^kode.
22-letni M. H. a okolice Ptuja je vozil osebni avto iz smeri Sen-iruperta proti Mozirju. V Letu.šu je pred mostom čez Savinjo zapeljal levo čez cesto in po nabrei^ju reke Savinje 1er obstal pred njeno strugo. Pri tem seje hudo telesno poškodoval
Već vlomov v stanovanjske hiše
Stanovalci jih sploh ne motijo!
I^illci.stl v /2i(lr\jeni ohdolïjii heležyo večje število vlomov v .stanovaryske hí^e. Vlomiki so vedno hi^í predrli« delujejo lo v primerih, ko so lastniki doma ali v bližini.
V sredo, 9. januarja, je vlomilec med 15.30 in 2h30, na Cesti 1) v Velenju in na območju Pesja vlomil v dve stanovanjski hiši, eno last A. B., drugo L, S. V obeh primerih je preiskal hiši, odnesel pa zlatnino in vrednejše predmete. Lastnici sta osktîdovani za okoli 180.000 tolarjev, Ob 17.40 je nameraval neznanecvlomitivMamwanjsko hijJo na vSplilski v Velenju, vendar ga je lastnik I. B., pregnal. Zvečer pa je bil zabeležen poskus vl(5ma v stanovanjsko hišo last V. O. na Konovski cesti. Vlomilec je bil očitno prccej nert>den, .saj je z okenske police zbil cvetlični lonček. Liistnik je to siiiwl in vlomilec je pobegnil.
Mlad nasilnež grozil z ubojem
V ponedeljek. 14. januarja, okoli 19. ure, je mlaji>i neznanec v kleti stanovanjskega bloka na lbmi5ičcvi v Žalcu porinil stanovalca tega bloka, 65-le t nega F. Z., nastol in mu z manjšim predmetom zagrozil z ubojem, če mu ne bo dal denarja. Iz žepa mu je v/el denarnico s 25.000 tolarji in pobegnil.
Vlak v »težavah«
Vponedeljck. 14. januaija, okoli 19.30 jevšastanju med vožnjo priSlo do pregretja notranjega ležaja na jiod&tavnem vozičku potniškega vlaka. Zaradi pregretja sta se vnela mast in olje na ležaju. Ogenj je pogasil strojevodja. Po nestrokovni oceni zna^a gmotna škoda okoli 100.000 tolarjev.
Smučišče Šalek
Naprave (še?) ne obratujejo
Skoraj v.sako let<t tiikle čds, se v Velenju« med ljudmi. pc»javl ist<>v])ra^n,|e: /.;ikaj smučišče v Sa leku (se) ne obratuje? Odgovori so bili, vsaj do lani, vedm» enaki: zato, ker z lastnico spod-rge$>a dela smučišča ni sklenjen ustrezen sporazum. Brez njep) pa ta uporabe zemljišča, kjer je smučif«če. ne dovoli. Zadr\ji dve leti tak izgovor ne pride več v p4»štev. Z lastnico i« sklenjen ustrezen sporazum, mestna oličina ga podkrepi z denarnim nadomestilom, zatobi moral In* ti zdaj kdo itd tistih, ki naj l)i p<K skrbel, da bi v Sa lek u lahko smucali vsaj otroci m\ kakšnem tečaju, malo v zadregi. Pa očit* no ni.
Namesto tega si raje podajajo i^o^co. Magister Peter Kovač, na skrbi Ima negasp(xiarskc javne službe v mestni občini, jo je vrgel prvi. Zato, ker je bil o tem prvi vpra.Šan. Pravi, da je lokalna skupnost z denarjem zagotovila, da ie?av ne hi smelo bili. Na vprašanje, zakaj potemtakem smuke v Šaieku Ic ni, pa težko ixlgçwori. To bi nemara bolje vedeli v smučarskem klubu, kjer naj bi upravljali s smuči^em in napravami na njem Predsednik tega kluba Jože Silovšekzogico odbija. Pravi, da so že julija poslali na mestno občino dopis in v osmih točkah nanizali, kaj bi bilo treba vse postorili, da do zapletov, ko bo primeren čas za smuko, ne bi prišk>. Ker pa nc poleti In ne jeseni na smučišču nI bilo narejenega nič, zdaj to, na-me.sto da bi obratovalo s polno močjo, stoji,
Govoril je ovlomu v hišico na smučišču, za popravilo so nosili stroSke v klubu, govori o nujnih vzdrJievalnih delih, za katere klub nima denarja, pa hi se
morala že zdavnaj opravili /elek-troinstalaeije, obnova vlečnice/ in žogico podal naprej, tokrat Tonetu Brodniku, predstojniku javnih gospodarskih zadev v mestni občini. Ta naj bi točno vedel, kaj je potrebno sltjrili, a naj bi se »zmazai«/ odgovcjrom, da občina za lelo 2001 denarja za vzdrževalna dela na smučisču nima.
»Vklubu stremimo za tem, da bi smučišče zaživelo, a je treba prej opraviti strojna in elektrc^ dela, potem pričakati na inšpektorja iz Ljubljane, ki edini lahko
da zeleno luč za obratovanje ....«pravi SilovSek.
Gospodje, zima je na vrhuncu! Rogla, Kope in Golte, vam najbližje, so marsikateremu otroku nedťwegljivc. Bi lahko že zaradi njih - takoj zdajle - sedli skupaj in ugotovili, če .se rešiti fe kaj da? Sploh, ker je odškodnina za zemljišče (smučišče), poravnana. Z našim skupnim denarjem. Oe lega ne boste zmogli, vas bo moral kdo pobarali, zakaj naš denar mečeie skozi oknoî
■ Milena Krstič • Pianinc

16
SPORT IN REKREACIJA

17. januarja 2002
NK Rudar
••••••••••••••••
Danes za tri dni na Mali Lešini
mosiev prvviJriav-ííií lige su	priprevljajc» n»
(lru;:i <)el pnciislva. ki bo Ivtos ni.'-kjtJ posebneži). "Ra/Jd^" jc vinska uvrstitev Klovonskc rcprv-zenliincc na svetovno prvenstvo, ki /a nastop SťViícht potreirnji.* pri-miirnv príjírsive. Zato hodo v prvi l^i v dveh mesecih ud un) I j Iri-nstjsi krouov, tiiku z^o^^en sp<i> red pu l>u nedvomno torj»! vciike obrisnunitvť, ki jili fire/lutnvijj tili prípr.iv fív ]xï /mogvl nihív.lcmu so načrt pripniv s4?vvdH podn>cli-li tudi v velunjskem Rudarju, prcdvidevaijo pa veliko trenini;<i in veliko lekem.
"/,aůcljs»mo vpctck, minule dni dc.)bro treniriili In t^pravili testiranje, /li danes pa bomo /a Iri dni odSli na Miîli Uišinj. kjer bomo odigrali dve ali tri leknic 7, moini-ml na«>prolmki. V Velenje sc b<v
mtwrnili v nedeljo in doma vadi' li do I. februarja, ko se bt^mo za osem dni preselili v Poreê in odigrali tri ali .^lirl t^kme vl\ trenig, s icm pa bi morali xaCclek prvenstva pričakati dohni pripravljeni. Í5e pred odhodiim v PorcC borne» najprej 24. januraja odigrali srečanje z Dt^mžalami na ii^rlšću v Mozirju, naslednji nasprotnik bo Aluminij v Kidričevem. 30. januarja pa bodo g<wlili Šc piujskc» Dravo. 'Iri dobrodošle tekme torej v deselili dneli." je povedal Rudarjev Irener Viijisliiv Simeu-novie.
Nogometaši bodo torej v pri-prctvali in v nadaljevanju prveastva morali biti pravi profesionalci. 'Tako je. Resno sem jih opozoril na pr<^icsjonalno delo in izpolnjevanje dolžnosti. Predvsem mlajši se bodo morali "pi^pravii i"
in velikim obveznostim prilagoditi naiin življenja in odnos do dela. Upam, da se tega zíwedajo. da bo lo pc^magalo, saj so to obetavni nogometaši. Le če se bodo prilagodili, bt^dc^ uspeli, tIrugaCc sem jim slah<-j plie."
Zadnje besede Voj i s lava Sime-unovièa seveda niso bile na-kljuCne. saj v Rudarju v.se bolj vključujejo mlade igralce izsv{.>jili vrst, "Poleg mladih igralcev, ki sm<ïjih prvemu ma^cvu priključili žc jeseni, je sedaj z nami še Vito Adam. Mogit>će bomo vključili še katónega obetavnega igralca, saj želimo» da spoznajo trening in igrt^ v prvem mtištvu. 'Rirej ni no-l>encga d\i>ma. da uresničujemo nas> Usmeritev, ki pomeni Cim veC mladi d\)maCib igralcev v prvo moštvo."
■ vos
Napaovedujejo fgro za prvo tretjino lestvice, saj se bodo po besedah predsednika kluba
Hermana MiČa prijavili za igranje v pokalu Intertoto.
NK Era Šmartno
Želijo v finale pokala
v petek so priprave /iiceli tudi noj^ometaši Kre ^m^rtno. Do 25. JanunrJa bodo zavzeto vadili v Sniartneni iti pri tem "s]M»7i)avn]f ' okoliške ^riće. telovadnico, i^risêe in vse Lir sodi v zav/ete in nrt|>o-rne prlpnive. Moštvo sla okrepila Turk, kije prišel i/ kranjskih Živil, i/ Crne Gore pa Je prišel ol)etav* ni Radjenonê. V svoje vrste zellji» privabiti Še ene-^a kakovostnega slovenskej^a j^ratca.
"lôbookiwtje moštva za pcjmiadanski del.vkale-rem imamo zaradi lepili jesenskih dosežkov velike cilje. Naia velika želja jc zadr^^ii peto mesto, izjem-m> pt>membni> pa je tudi lekmt wanjc v» skivenski pokal, kjer želirm vsaj naslopv finalu." pravi irener Stane Bcvc.
v nedeljo bodo v Mariboru s lamkajšjyim Želez-
ničarjem odigr:ili prv<î tekmo v uvodnem delu priprav. "Dog(warjamo .se tudi z avstrijskim prvi>li-gašem Kaerlncnom za tekmo v Šmarlnem. Nažim navijačem namreč želimo predstaviti mc^tvoza pomlad in avstrijskega pi)kalnega zmagovalca, vsi skupaj pa bomo videli ra/iiko med avstrijskim In sliTven-ski m nogometom.''
v drugem delu b<^do ŠmarCani odšli v Pi^reC. kjer ln")do v sedmih dneh odigrali štiri pet lekem. Pri lem ne pričakujejo težav, saj se bo lam pripravljalo deset in već kakow*tnih ma^tev. "Povrnitvi v Smart-no upami'i na ugi^dne vremenske razmere, ki nam bo-do omogočile, da v tretjem delu pripriw dobro " izpilimo" igro do zafctka prvenstva," je povedal Slane Devc.	■

OK Šoštanj Tofiolšica
Slabo na gostovanju
Po gladki zmagi v <l<»iikad dvorani nad Bledom v prvem delu pr%'cnstvaso si odbojkjirji So.^tanja To* pol.^icv veliko obetali tudi od gostovanja prí Rlejclh. Prav lahko bi tu(M o.svojili točke, saj domači nist) po* kazali prav veliko, Xal pa tudi i^ra gostov nikakor ni stekla. Te^iive so imeli s sprejemom in z igro na mreži, z;)to so morali vseskozi loviti rezultat.
VpAvm nizu soi domače ujeli pred koncem, ven-
dar jim je preobrat zmanjkalo moCi. Drugi niz do gladko dobili domaćini, v tretjem pasla so mo.^ivido končnice menjavali v v^^dsivu. na k<mcu pa so bili spretnej.ii in srečnejši domačini za zmago s 3:0.
v naslednjem sobotnem kmgu bodo v šoštanjski Špcirtni dvorani gostoval' Mariborčani, tekmo pa bodo začeli ob ly.Od.
■ Robi Kugovnič
Miro PožuHf trener RK Gorenje:
"Jesen fe potrdila pravo pot"
Rokomelaši («orenja so prijira* ve na pomladanski del pncnstva MwU 2e prejšnji i>i>ne<lei|ek, lo* rej S4) Imeli le štirinajst dni iKltno-ra. Po Jesenskem delu so pristali na iHllicneni trcijem mostu, karje /i) mocno in izenačeno d r?itvni» H* go ùi velenjsk«! moštvi» lep uspeh.
Ohranitev mesta pod vrhom l>o zahtevna naloga, kar pinrjuje tudi Irener Miro Pi>žun: "Naša velika želja je, da se na koncu prvenstva uvrstimo med štiri najboljše, 'lo namreč pK^meni vnovični"^ uvr-sillev v evropsko tekmnovanje. kar bi za naš klub in slovea^ki to-komel veliko píxnenilo. V tej lek-movalni sezoni smo igralsko .šibkejši, ki^t smo bili v pretekli. V drugem delu imamo ludi ležji razpored, zato bo za uresničite^' le tidgovc^me in Ziihtevne nak^ge pc^-ircbno veliko in trdo delali."
V moštvu pred nadaljevanjem ni večjih sprememb. Šc bolj pa bo prišla v ospredje naslonitev na tkv mače igraitv. Miro Požun: "Odšel je Hrvat Relko, saj z njegovo igro nismo hili zadovoljni, v ekipo pa seje vrnil mladi Stefanič, ki h) /a* polnil vrzel. Prepričan sem, da Im) pomladi ]>«»ka/;il svojv znanje in spo.sobnosti, da bo še naprcdo* val. lorej iKista s Kava še m dolwr pur na položaju desnega zunanjega. Drugih okrepitev ali sprememb ne bo. Odločili smo sc. da pred nadaljevanjem nc bomo iskali novega tujega igralca. /Ato e<]ini ""tujec"" ostaja vratar Douho-noss(»v. Naša usmeritev so dimtači igndci, Ze tako Je v Slovenci preveč lujih igralcev, mi pa smo se «idločili za drugačni» pot, ki |)ome>-ni več mo/nostiza naše domače in ostale slovenske igralce."
.lesensko Iretjc mesto golovo potrjuje pravilnost takšne usmeritve, kar želijo p(»irdill p<^mladi, zalo pa so nujne zavzele priprave, ki naj bi odpravile ludi nekaj pomanjkljivosti iz jesenskega dela. "Res Je. V pr>em delu smo imeli precej težav z nihanjem v i)>ri, (kI tekmedo teknte, pa ludi med eno s^imo tekmo. Vseeno smo le tri*
krat izgubili. I^irazili sla nas moštvi celjske Pivovarne l^ško in Prut, ki sta v ligi gotovo razred ziise. Ire^i pimv/. pa smo doživeli proti Preventu, kar ni nikakršna sramota. Na vsdt ostalih tekmah smo zmagali, zato sem
tudi s slovenskimi ekipami,
"lekem b<.> dovc^lj in s leni tudi možnosti zii uigravanje ekipe. Na pripravaii trenutno ni Soviča, kije s slovensko repreženlanco. V zadnjih treh letih so za reprezentanco zaigrali kar šiirje naši ro-
vec kot z^idovoljen, Zmage sicer nis4» bile lahko, nekiijkrat smo bili na robu. na koncu pa s*) odločili naše znanje, Ixirbenost in pripadnost klubu. Podobno in iHiljše prićakujem<i tudi v drugem delu. želimo in hiK'emo se d<ibro pripraviti In izlN)lJŠ2Ui igro mošta v in posameznikov; ki imajo Še veliko rezen. 'lo so nantreč mladi igralci, ki morajo še napredovati. Res Je tudi, da so se naši tekmeci me<l odnior<»m okrepili. lo pn ZH nas (Kimeni le še vecji izziv." je jasen Miro Požun.
Dt>slej so največ pozornosti namenili krepiivi lele.snih mi>či, v priprave pa seveda sixîijo tudi pri-jaleljske tekme. 'Veliko tekem l)o-mo odigrali, nn njih pa bodo pravo priliko dobili tudi igralci, ki .so v prvenstvu manj igrali," pravi Irener. Za I. in 1. februar pripravljajo Jarnovičev memorial v Rdeči dvorani, v nailaljevanju bo do merili moči ludi z vrhuaskimi ekipami koi so Metkovič, Vardar in Foteks, seveda pa bodo igrali
Miro Požun
komelaši tn na lo smo v klubu upravičeno pontJsni. *'llpani, <la Im> do /^ičetka prvenstva priprav-yen tudi Vid Kavtičnik, ki sije poškodoval Zitpestje, da bo |)o-magal klubu in reprezentanci, v kateri) po svoji kakovosti gotovo sodi."
V uvodni tekmi drugega prvenstva boddi^ Velenjčani 16. februarja gostovali pri Termu v Škofje loki. Na prvi pigled lahek nasprotnik?
"Ne bo tako. To bo/21 nas izredni» pomembna tekma. Pred četrtim imamo tri ločke prednosti, tesno Zi) nJim pa si» ostali tekmeci v »ircs izenačeni ligi. Vdrugem krogu bomo gostili Pivovarno Laško, Pni>ih možnosti proti njej dejansko nimamo, vnaprej pa se tudi ne homo predali, bihko se torej zgotli, da nas br» kateri od tekmecev dohitel, nalo ]>a Iki sledil boj za vsjik milimeter" je sklenil svoja razmišljanja irener RK Gorenje Mirc^ PoJćun.
■ vos
KK Elektra

»Šok terapija« je popustila
Elektri v letošnji sezoni ne gre po načrtih. V Sežani si» .še drugič letos izgubili s Kraškim zidarjem, tokrat 96 ; 91, kar Je drugi najvišji poraz Elek* tre v letošnji se/Ajni. Oh osmih izgubljenih tekmah v sami končnici težko gov<»rimi> /420IJ o smoli, razlog mora ticati še kje dru^e. Razpoloženi Riz-man (31 lock) je v prvi slovenski ligi premalo za /nufgi».
Po 5. krogu, ko Šošianjčani Še nist> uspeli zmagali, se jcixivnxVga trenerskega stolčka pc^slovil Darko Min. nje-giîvo oieslc^ pa je zasedel pri nas malo znani irener, a z dobrimi pripL»ročili. Dejan Srzič - sSusla iz Beiigrada. "Sok lerapija" ob menjavi trenerja je bila uspešna in Elekira je zabeležila tri zmage in se za nekaj časa znebila zadnjega mesta na lestvici.
Po osmem krogu in Ireh zapi")red-nih zmagah .so v klub pripeljali okrepitev ( ?) - centra • veterana Slobodans Kaličiinina, na siranski tir p<i so bili pt>stavljeni perspektivni mladi úo-mači igralci, kot sta na primer mladinska reprezentanta Nuhanovič in Goriek, Od osmega kroga naprej pa gredt> rezultati zopet navzdol Clekira je zabeležila štiri ziiporednc p0Ta7^^ In je ptmovnoziibelonirana na zadnjem mestu - dve zmagi zaostaja zj predzadnjim K(îprom. Zelo težko delo pa čákašoštanjske košarkarje ludi v solxv 10, ko gttôtujejo v Kranju pri drugo-uvrščenem Triglavu.
B Tjasa Rehar
Vladimir Rizman - na dveh tekmah kar 58 točk, a vseeno
premalo za zmago, (foto: vos)
17. januarja 2002 ««-^ČAS
SPORT IN REKREACIJA
17
Pfavanje
Tina in Maio v finalu svetovnega poiiala
Ob koncu prelckkga iii v zaiciku lega (cdna no plavalci Mladinskega servisa Velenje nastopili na mednarodnem mitingu na Ravnah in na lekmi svtíiovncga pokala v Italiji. V ImpcTiJi st« v pomia« Jeni rc|>rcM>ntďnt:i SlovunUc nastopili Tina	in Mitja Sovi-
nek. Njun nastop Je bil prvi nastop kale^nv^a velenjskega pi;ival* cu na lekmovuiiju te^a ran^a. Obe plavHÍIJ sta nastopili zelo dobro, saj s(H se /.e prvi dnn dvodnevne^H tekmov^njH v svojih disciplinah uvrstili v rinnle. kjer sta osvojili kontno sedmo mesto. Na mednarodnem miiingu na Ravnah je nasiopflo I8fi plavalcev izscdmili držav - Avstrije» Neméije. Madžarske, lialljo. HrvaŠke. Bc>snc In Hercegovine In Slovenije. Tekmovali so v Štirih starostnih kategorijah. Med velenjskimi plavalci sta .se najbolj i/k;a»ill Nina Sovinek med člunicnmi in Žana Prislan med kadeCinjiimi. Ke/ultati i/. Imperije Ipni d^n): 200 m hrbtno: 7. Maja Sovinek
2:1(V predlekmovanju	- klubski rekord); 200 m pros-
to: 7. Tina Pandža 2:04.19.
Ro/ultaíi I Raven; kiidetinje - MH» m prosto: 2. ?ana Prislan 1:(I4.30: 2«0 m prosto: 2. Žaiia Prislan 2:15.19.10. Sandra Pondža 2:20); I0(» m hrbtno: 3, Sandra Pandža 1:15.90,8. Tja^a Pučnik 1:20.87:200 m hrbtno: 4. Zana PrUlan 2u18.29: m m delfin: 4. Zana Priidan 1:18.80,5. Tjaža Paznik 1:20.02:20t> m mesino: 5. Žana Prislan 2:42.85; mladinke - 200 m prosto: 5. Nina KugoniC 2:19.67; 100 m delfin: 5. Nina KugoniC 1:15.38: članice- 101» m delfin: 2. Nina Sovinek 1:07.87: 400 m mej^ano: 1. Nina Sovinek 5:03.01 (klubski rekord ).
Mladinci -100 m hrbtno: 2. Jernej Ocepek 1:07.18; 100 m delfin: 4. Jernej Ocepek i:03.l3.
■ Marko Primožič
3. mednarodno otfprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
Nastop potrdili predstavniiil kar 19 držav
Velenjski nami/noteniski klubVe^rad lempo in Na m i/noten iAka A'e* '/» Sli»venije bosta v s<Klelov»nju s SRZ Rdeéa dvorana od jutri do nedelje izvedl» 3. odprto prvenstvo Slovence. Prav poslastica torej zm ljubitelje te igre. "Prav gotovo.
Letos je zanimanje za prveastvo preseglo vsa priOakovanja, saj so do torkii nastop potrdili predstavniki kar 19 držav, obevropskih ludl Kanada. prvić pa pridejo ludi Iz Švice in Bi^lgarije.
Resnici na ljubo je prvenstvo skoraj dc5 zadnjega viselo v zraku. Tb je namreč skupni projekt našega kluba in .skwenske zveze, zaradi kadrovskih ležav na njej pa smo dogovor podpisali (ik pred zdajci. Pride-naiju se paC vse 7^Cne in neha. zalo smo morali paO poCakali. Nagradni sklad bo U>krat lO.OOO evrov, prijavljenih pa je preko slo udeležencev, od tega slaba tretjina Igralk.
Seveda se ostali in že uveljavljeni turnirji p<»našajo z veliko višjim nagradnim sklatlom,vj>eeno pa bt^do v Velenje prišli zelo kakovostni igralci in igralke, /^al med njimi nc bo kitajskih igralcev, ki igrajo po Evropi, Čeprav bi radi nastí^pili, vendar pa rabijo dovoifenje svoje zveze, ki je bilo dtîslej vselej c)dklt)nilno. Jasno je, da bcfdo na.stopili vsi najbolj.^! slovenski igralci, ra/en poškodovanega Damjana Voduška tudi vcknjski. upaiD pa, da bovktinkurenci do 21 let di^bila prIUko ludi obetavna laraara Jeric, ki je sicer druga rezerva. Organizatorji si seveda želimo čim već gicdalccv, tudi zato. ker bo vstop prosu" jc med drugim v imenu velenjskih prirediteljev povedal Alfred Voda-^k,
Urnik
tekmovanja
Petek, 18.1.20(»2
od 9.(10 do 21.00 Ickmovanje v kategoriji do 21 lel in zacetck tekmovanja pil skupinah za glavni turnir Sobota. 19.1.
9.00 - nadaljev'anjc igranja po skupinah
15.00-nastopi dvojic 17.00 - otvoritev prveascva (odprl ga bo predsednik kastnega organi-Ziicl jijcega odbora in ^pan mestne ihiinc Velenje Srečko Meh)
17.30 - 20.00-finalni dvoboji v ktjnkurenci dvojic Nedelja, 20.1.
9.00 - 14.(H) zaključni dvoboji v posamični konkurenci Vstopnine nI!
Danes Izraelci
Namizno teniski konec tedna v Velenju pa bodo že danes zaceli reprezentanti in reprezen(anik) Slovenije in Izraela, ki se bodo v RdeCi dvorani sreCali v tekmi 1. divizije evropske lige.Tekmo Ženskih reprezentanc biîdo začeli ob I I.ÍH), moSkih pa ob 16.00. V Izbrani vrsti moških bo tiidi clan velenjskega kluba Uruš Slatinšek.
Kegljanje
Šoštanj je "osvojil" Kirbiš
Na ke^UišCu v SoManju je v tem olHlobjo zelo i^ivahno. V si»l)olo so namreč sklenili 7. odprto prvenstvo Šoštanja, ki }>a je v sodelovanju s lermoelektrarno in pod p<jkroviteljstv<»m občine âoi<tanj izvedel domaéi ke^slja^ki klub. Na prvenstvu je nastopilo 168 vrhunskih slo* venskih kegUacev in trye s Hrvaške, od tega pa je bilo 2H rekre'<itiv-cev v vzporednem tekmovanju. Oden najmočnejših skwenskih turnirjev je zelo dubro uspel, saj so bih gostitelji deležni nedeljenih pohval, pa tudi dosežki so bili nad pričakovanji. Ze tri leta zapored namreč
kegljaCem ni uspelo premagati "magičnih" tisoč kegljev, it>krat pa jih je skwenskireprezentanl Kirbiš podrl 1012 in zmagal. Kar 2? ke^jaCev je podrlo već kol yot) kegljev. Najboljši med njimi so bili Stoklas 988. PIntarič lirvat PerušiC 969 In Benedik 968. domači Igralec pa je z 912 podrtimi keglji v elitni konkurenci osvojil 21. mesto.
Zdaj še ženske
Prav tako 7. t>dpricf prvenstvo Ši^tanja st^ včeraj začele §e kcgljavke, njihovo prvenstvo pa je hkrati tudi X tekmovanje v spomin Maijanc Hojan. Prijavljenih je okrog 60 lekjriiivalk. kijih ljubhelji kegljanja lah • kospremljajovsakdanod I5.0C do21.00,vsobt)lopa	19.00.
Planinsko društvo Velenje
Tudi letos planinski ples, šola, tabor
■ ■ ■
Med (isla d^u^^'a. ki se nn minulo leto iHhko ozrejo z zadovoljstvom. spadajo lodi velenjski pla-iiinci, ki so sko/.i leto dobro krmarili. to je &\diiji sql upravnega od-boni Pl) Velenje posebej poudaril predsednik Jo/e Melanšek, ki se že drugi mandat trudi za dobrobit planincev.
V pozil ravnem nagovoru jc tued drugim povedal naslednje: "Leto 2001 smo »cklenjli uspef^no, skupaj pa iiasjc v društvu 1227, ixl tega tretjina mladih. Opravljene so bile vse naloge, nekatere tudi presežene... V osebnem smislu jc vsak od nas opravil svoj planinski "obračun." Spomini, kaj ^mo lepega doživeli, kaj dobrega storili so ^ sveži.,."
Za planince tudi letos ne bo časa Siuno/a planiiiarjenje.saj jih čakajo Stcviitic bolj ali manj /-«hlevne
naloge, prva In verjetno najzalitev-iiej^ pa ježe pred njimi.'loje vsakoletni planinski ples. ki je že zdavnaj presegel planlnskevrsie lii postal sploSua razvedrilna prireditev v Šaleški dolini.
Za vse udelcžence lanskoletne planinske Sole za ixlrasle, kije presegla vsa pričakovanja, vesela novica: Frane Mariinjak. Jože Mclan^ek in Andrej Kuzman, ki so v to zahtevno nalogo vložili največ truda in časa, so se odločili za nadaljevanje te Ainlmive in za vsakogar koristne $olc. Letos je svojo pomoč obljubil ludi Mikm Domilrovič. prvi človek Crinih planinecv. llidi vs;ikolelni planinski îaborvLt^ar-ski dolini bo zahteval svoj delež» ki bo letos po vsej verjetnosti Je pc^sebej izdaten.
ŠaleSka planinska pot se vse bolj približuje svoj Uridesetletn ici. EXv
slej jo je prchixliUï 246.> poh<idnl-kov. /adnji med njimi njen oskrbnik Marjan Skaza, skupno ii\ uradno Ž.e fi4-kral, neuradno pa se precej večkrat. Marsik.itera stezica, v vodniku izpod peresa Danice Ževart, danes ne t'>bsioja več, torej iama pot in vodnik kliêcta po obnovi, Topa jc dokaj zahtevno delo za druStvo, skrbnika in skupino markacistov, ki jo vodi Tone /ižmond.
za konec pa nekaj več o 26, planinskem plesu, ki bo v soboio, 26. januarja, v Rdeči dvorani. Uradni začetek je predviden za 19.00, zamudniki pa morajo paziti, da ne bi«lo zamudili na večerjo, za katerih bixlo tudi letos poskrl>cll gostinci iz Gorenja, že pt^ tradiciji je planinski pics namenjen prav vsem
ljubileljeni dobre volje In razvedrila, če pa svoj lonček pristavijo 5e muzikami kot í<o Frajkinclari, potem bo letos še posebej veselo in "(xlštekano." če laliko zapišemo v žargonu listih, ki so mladi ludl pi> letih. In vstopnice? 'le bixlo Uiú\ letos na voljo v planinski pisarni na Šaleški tHd nasproti občinske stavbe. Pisarna bo v ta namen podaljšala svoje dežurstvo in bo tako prihodnji teden (xlprla vsak dan od 9.00'do 11.00 in od 16.00 do 19.00. V lem času lahko zavrtite ludi telefon t)3-587-11-34 in povprašate po vsem, kar vas zanima. Cisto 7Ài konee pa Se preizkuiien nawet: prej se boste odpravili po karte, boljšo miz*") Ixiste lahki'» izbrali!
■ M.H.
Tako so igrali
Hypo liga, 12, krog: Kraik? zitlar - Elektrd 8:91 (74:67,47:44,23:16) Elekira: Ivanovič, Marinkovič, Popo-vič 12, Rlzman 31, Tajnik 11, BoSič 11, Mdllčevič. Šaporac 7. Kai^čanin 13. Oraiovič 2, Nuhanovič. BelanovtČ 4. Tretja SKU10. krog: Sra Velenje - Pivovarna Laško mla-
tli
73:85(11:27.19:20,25:26,18:12) Era veldflje: Miiatovlč 16. Bogataj 6. Petrovič 7. Paiič 7. Vaupotič 9. Stjepa-novič 7, Purnal. M\ňt i, Leskošek 5.
Vale^čak 12. Nazarje-Grosuplje 103 : 97 (29:16.46:53,70:76) Nazarje: Weiss 16. Pianlnsek 3, Urlep. Cesar 3, Zadravec 2, Klemenak 3, Kramer 15. Gtítník 42» Semene 11. Gre-benèek, Dedič 6. Prva DOL, 11. krog: Bied • Šoštanj Topolèica 3:0(23,16,21)
Šoétanj Topolsica: Naldlč, Pavič. Hri-Ďetiek. Mihalinec, Medved. Kulovnic. Sovinek. D. in S. Sevčnikar, $tan0|člč. Oačovič.
16. novoletni tek uspel tudi v snegu Prstan Anici Živico, ura Dušanu Peeru
^&tr>ajsii novoletni tek. ki ^Jc v iicdc^o priredila inanitonska Ivkijška skupina MTS Gurvnjc. jť kljub sneženju na proge v Podkraju prt Velenju privabil 57 leka^ev iz v«č slovenskih kmjuv In Hrvaške. prIzadiA'nim or-gani/atofjem so tudi loknil na pomoć priskočili domaćini in poskrbeli za dobro razpoloMiù^ mod ickmovai\lem. pa tiidl za domače dobrote.
Naotroi^kih tekih st) bili najuspešnejši tekači iz Vipave, Sevnicc,Tr/lše.'i, Mutť in Ptxikraja. pri cxlraslih pa sta si prstan in toçmo uro Zlaiar-stva in urarstva Tamšc pritekla Ani Zivko in Duian Peer, ki sta zjutraj zaradi sneženja in zaiuevne proge celo <"iklcvala. Tek so priložnostnimi darili za žrebanje podprli drugi sponzorji in donaloiji. vsi udeleženci pa so l/vedbo pohvalili-
Obenem so bili zadovoljni tudi zaradi cxlločitve o organizaciji prvega tekaškega pokala štirih dt^lin. Znova st bodo namreč srečali aprla na Muti Junija v Mislimi in septembru v Me/iei.
Na kratko
KK Era Velenje
Laščani premočni
Velenjski košarkarji so v soboto gostili nilado ekipo Pivovarne LaškiK ki sojo na no^'cmbrri v l.askcm premagali. Ibkrnl so momli V<<lci0^ani priznali prcrn«!^ l.^i«čanov. ki so zmagali s H5:73. Tekjuo so domači izgubili v prvi četrtini, ki soju go»l]ed(ibtU /a 16 luck, (»o^titelji su v nadaljevanju zaigrali \h)[}c, saj s<Mlrugoln ireQoi^ctrino izgubili I« za lii^ko. z^uli^jo pa celo dobili za »est, kar pa je bilo v skupnem seštevku seveda premah».
V	sobi^to bodo igralci Cre gostovali v Sinaiju pri .lelšah pri Piv^warni Lip-
KK Nazarje
Presenečenje kroga
Največje presenečenje ItK kroga v 3. ku^arkariiki ligi so gotovo pripni-vili igralci Nazar(j, V svigi dvorani so gostili vodilno ekipo iz (»rosuplja In Jo premagali s 103:97.
Domaći so cxHIčno zaceli in prvo četrtino dobili 2 29:18, kar pa teknieni (^ločilo. Ctostjc so se njnueé zbrali, izenačili in p<">vedli, verstvo pa so zadržali vse to zadnje četrtine. Ibkrat so jih doinači ujeli in bili v razburljivi koniinid boljzbrani, k zmagi pii je z 42 točkami največ prispevalGolt-nik.
V	naslednjem krogu bodo igralci Na za rij gostovali pri Lastovki v CKm?jlah. zadnje tri tekme prvenstva pa v domači dvorani.
Mali nogomet
Prva zmaga Nazarjam
Po novoletnem mlmc»ru so prvenstvo v petek nada^evali v prvi državni ligi malega nogometa. Prvovrsinfi presenečenje su pripravili ni^umetasi Na/arij, ki .so v Sevnici premagali domai^ine s 6:3, luir je bila njihova prva zmaga v sosedanjih desetih krogih.
Novinci v ligi.si v prvem delu gotovo nabrai i precej izkuSenj, pi^leg tega so se meil <xJnwi\^m okrepili, karjim daje nioi^osli, da v riaslednjih kn> gih z novimi uspehi zapustijo zadnje niesto, saj zelomah^ zao.'itajajo za tremi moštvi pred njimi.
Karate
Stojnic v Parizu
Poželo uspešni sezami in več mesečnih pripravah bo Mladen Stojnic na n^večjem svetovnem turnirju v karateju v Parizu. Bane sU»vcnskv države b(» branil v soboio In ne<lel|o. in 20. januarja.
'ibpresiičnotekmovanje vParIzu sodi tudi v priprave slovenske mladinske in članske reprezentance na evropsko In svetovno prvenstvo. Mlackn Stojnic se ob tem zahvaljuje številnim sj'H"»nz(")ijem. ki so p p^Klprli pri uresničevanju njegiwih visokih ciljev.
Namizni tenis
Tamara in Miha druga
v nedeljo. 13. januarja, je bil v I/x>li 1. TOP turnir n^lholjših kadetov In kadetii^i Slovenije na katerem sla v prvi jaki»stni skupini (12 n^^l* t>oU5ih) natstopila tudi člana velciýskega Vegrada Tamara Jerič in Miha Klj.-yič,
<3ba.sta nastopila zelo uspe.sno in na kt>ncu osvojila drugI mesti, kar je za mlada Igralca Vcgrada velik uspeh. Tamara je v tlnalu klonila proti najbolje rangirani kadetinjiJelBudihna Iz Gorice s 2:3 (zadnji sel jc Izgubila narazJiko), Mih.t pa proti prvemu kadetu Slovenije lomažu Rirudiju Iz Mur.ske Sobote z 1:3; pred tem je Miha premagal pel igralcev, ki so pc> točkah uvrščeni pred njim. Uspeh bo za oba mlada Velenjčana prav gotovo diibi-a vzpo<lbuda za nadaljnje <lclo.	| DK
Smučarski skoki
Perse na svetovno prvenstvo?
Člana SSK Velenje Marko Perše in I.^ka Smagaj sta s sU^vensko mladinsko reprezentanco nastopila na Ivkmi alpskima pokala v Nemčiji. Perse je bit II., Smagaj 3(1., Perse pa jez cvprezen ta nco v ekipnem delu osvetlit 5. mesto In je trenutno peti kandidsit za na&top na mladinskem svetovnem pr>ensr>'u.
Napi^kalni tekmi za dečke do 14 let v Ki m wcu sta bila med predstavniki velenjskega kluba 14. in mestom najbolj.« Urlcb in Žižek.
Alpsko smučanje
Začetek sezone za najmlajše
v solwto in nedelo so s jdalomom »a Kobli novo lekm^ivalno sezono z dr^vniml tekmami pričeli ludi siarejfii dečki in deklice.
Na soboUii lekmi sta Sf>e|a <)stcrc in Anja Vilcck osv^-^ili 6. ozirt^ma 11. mesto, na nedeljski pa je bila Spela s 5. mestom še boljša.
ŠD Skale Hrastovec V soboto zaključek
Člani .športnega društva ^kale Hrastovec bodi» v M»boto pripraviti /a-kUtiček zel<i uspešnega lanskega ispi^rtnega lela.
Na prijetni prireditvi bodo razglasili najboljšega športnika, športnico in ekipo, obenem pabodoodprii novo klubsko sobo. Seveda bo<li> veseli vseh članov in prtvr^ncev druíitva.	B
18
OBVESCEVALEC
17. januarja 2002
KINO VELENJE-

KROKODIL DUNDEE V LOS ANGELESU
komedija
Režija: Simon Wíncer
Vloge: Paul Hogan, Linda Kozlow-
skí
Dolžina: 92 minut
Četrtek, ob 17.30 Petek. 18.1, ob 17.30 in 0Ď 22.30 Sobota, 19.1., ob 17.00 in ob 21.15
Nedelja. 20.1., ob 17.00 in ob 21.15
Torek. 22.1., ob 20.00 Mick Dundee je pustolovec, vrhunski lovec na krokodile, ki z ženo, Amenčan<o in sinom živi sredi avstralske d.vjine. Ko njegovo ženo premestijo na delovno mesto v Los Angeles, se vsi skupai pre&eli|o v mesto angelov, da bi njunega 9-let-nega sina končno soočila z drugačnim svetom, kot je avstralsko mestece Waíkabaut Creek. Toda Mick ne bo v vlogi očeta in turista.
temveč se bo spet zapleti v neke čudne dogodke za katere seveda ni sam kriv.
DAN ZA TRENING
policijska akcijska drama Režija: Antoine Fuqua Vloge. Denzel Washington, Elhan Ha)^e, Scott Gien, Tom Berenger Dolžina: 110 minut
Četrtek, 17.1., ot> 20.00 Petek, 16.1.. ob 20.00 Sobota, 19.1., ob 19.00 in ob 23.00
Nedelja. 20.1., ob 19.00 Ponedeilek.21.1., ob20.00
Policijski narednik Aionzo Harris je veteran oddelka za nark^ttke s 13-letnim staiem, čigar vprašljive metode brišejo mejo med zakonitostjo in korupcijo. Izkušnje z ulice so že zdavnaj zatrle ves njegov optimizem, Zatiranje kriminaJate lahko slarie glavo, če vestno spoštuješ pravila, zato so Aionzo in njegovi kolegi pogosto prisiljeni sami kršiti zakon, v službi katerega so. Tnja, realistična akcijska drama Dan za trening je postavljena v svet dvo-
--------------------
Kino nagrajuje
izrežite kuponček in ga pošljite afi prinesite na uredništvo. Vsak te-(ien borne izžrebati tri ijubitsije fiimov za brezptačert ogled ene izmed filmskit} predstav.
Ime in priimek:. Noslov:
Iz^ebali smo: Tea Zevart, Konovska 40. Velenje; Nina Zelezinger, Upa 1, Velenje; Msnja Silovlek. Jerihova 17, Velenje.
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
V patagonskih Andih
Drugo i/ ciklusa januarskih predavanj z diapozitivi Marjana Marinška »V patagonskih Aiiclih<' bo julri. v pclck, ob l9.G0vDomu kullure v Velenju. Vstopnine ni!
Beli in Rumeni abonma
v pimcUcljck. 21 .januarja, ob ]93i)/a Bdi abonma in v (o-rcL 22.Jamiar)a,ob	Riimcmaíxmma.bov Domu kul-
ture Vefónjc poslovalo Mestno gledališke Ljubljanski» z družinsko dramci »Ognjeni obraz« v rc?:i]i Sama Strcica. l^ajo: Ione Kuntner, Ljcrka Belak, Iva Kranjc. Tadej Toš in Aljc^ Tcr-novsck. Vsiopniec 2000 SI'I'!
Koncert Vlada Kreslina
v Domu kullure Velenje je '?q v polnem leku prodprnUaja vslopnic /a konecrl »Vlada Kreslina in BcllinŠke bande«, ki bo v pciek, 25. januarja, ob 19. v D<ïmu kullure Velenje. Vstopnina I. 5a) SIT! Pohililc!
Uporc^nike komunalnih storitev obveSčámo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sponsčajo dežurni služt)i Komunalr>egd podjetja na celeiCHie:
i
■L
ENERGETIKA:
VODOVOD:
KANAUZACIJA:
03/896-12-56 03/889-14-20
V primeru rektamaGije glede obračuna poidičite:
-	za individualne hiàe: 03/896-11-50 ali 006-11-52
-	za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-48
-	za industrija:	03/896-11-44.
POGn SIII26A: 03/ 891-91-53,041/390-131), 031/ 390-130
umne moraJe policistov, ki pod krinko preganjajo malopridneže. Idealistični novinec Jake Hoyt, čigar nazori se precej razlikujejo od Alonzovih, ima natanko en dan časa, da se dokaie svojemu ka/lz-maičnemu šefu. Pri tem se pogreza vse globlje v svet Alonzove neizprosne lo^ke. V teh 24 uraii oba moža postavita na kocko življenje in kariero.
UUBEZEN JE SLEPA
romantična komedija Režija: brata Farelii (Nori na Mary) Vloge; Gv^inetfi Paitrow, Jack Black, Jason Alexander
Sreda. 23.12., ob 20.00- premiera ped slovenskim startom Hal Larsen je najplehkejši moški med vsemi plehkimi, Niemu se zde lepe le vrhunske manekenke in gola dekleta iz revij, Prva stvar, ki jo pri dekletu opazi, je, no. ja - njen videz. Halu še na misel ne pridejo zmenkarije z nekom, ki nima popolnega telesa, nasmeha in občutka za moao. Ampak po hipnofiCni seansi gurujaza samopomoč Tonyja Robbinsa se Halovev pogled na ženske spremeni za 180 stopinj: zdaj vidi resnično notranjo lepoto. Tu vstopi na prizorišče Rosemary (Gv^neth Paltrow), zajetna prostovoljka Mirovnega korpusa. Hal, za katerega sta Rosemaryjina dobrota In humor ženska telesa nirvana, je takoj očaran in idilična romanca se prične. A ko je uroka konec, se mora Hal soočiti z nerazpoznavno Rosemary in se naučiti ene najpomembnejših življen|skih Id^ctj.
GOSPODAR PRSTANOV
pustolovski film Režija: Peter Jackson Vloge; Uv Tyler, Elijah Wood Dolžina: 177 minut
Četrtek, 24.1., ob 17.30 Ostareli hobrt Bilbo Bisagin. ki so ga vsi sokrajani imeli za malce čudaškega in nenavadnega, saj se je, v nasprotju s hobitskimi navadami v mlajših letjh predal n^čakovanim pustolovščinam, namesto da bi užival v fotelju pred ognjiščem in srebal čaj, je na svoj enajsti n d esetdesetj rojstni dan nenadoma izginil. Nihče ni vedel ne kam in ne zakaj, svojemu mlademu sorodniku Frodu pa
je zapustil nenavadno dediščino -magični in skrivnostni prstan, A to ni bil navaden oleasë(, lep del nakita, bil je Edini Prstan, najmočnejši in hkrati najnevarnejši od vseh čarobnih prstanov, ki so bili izdelani v Črniti letih, saj ga je izdelal sam Temni vladar.
ZOOLANDER
odtrgana komedija Re^ja: Ben Seller Vloge: Ben Stiller Dolžina: 90 minut
Četrtek, 24.1., ob 21.00 Parodija na zvezde iz modnih pist pod režisersko taktjri<o igralca Bena Stillerja« ki igra tudi glavno vlogo zelo neumnega, a slavnega manekena, ki ga M\\o ljudje v vrhu tega posla. ko izgubi naziv najboljšega manekena, izkoristiti za umazano opravilo, politični atentat Vendar se vse obme drugače saj ima neumni maneken še boli neumne pnjatelje, ki tvorijo dovolj veliko protiutež pokvarjenemu sistemu modnega sveta.

DAN ZA TRENING
policijska akcijska drama Petek. 18X, ob 19.00
KROKODIL DUNDEE V LOS ANGELESU
komedija
Petek, 17.1., ob 21.00 SHREK
animirana družinska komedija Otroška matineja Sobota. 19.1., ob 16.00 Nedeija, 20.1., ob 16.00
Filmski cikius LAJF PO LIFU
REKVIJEM ZA SANJE
drama,102'
Ponedeljek, 21.1., ob 19.00 Torek. 22.1., ob 19.00
Cena vstopnic; redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT otroške matineje 400 Sfl Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!
ABANKA
Obiščite prenovljene spletne strani
WWW.ABANKA.SI
Srečne čaka nag^rada!
ČETRTEK, 1ianoorja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na darašnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila: 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosfi in vedeževanje; 9.30 Poročila: Novosti olimpijskega komiteja-špo-rta za vse; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Music mix: 19.00 Na svidenje.
PETEM8.iGnuořjfl: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročita: 9 00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav. 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno: 15,30 Pomčiia; 16.00 Kdaj,kje,kaj: 16,30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Ma svidenje.
SOBOTA, 19. \misai\ax g.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne inforniacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; Čestitke: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Rock šok; 18.00 Vimenu Sove-šGjdentska oddaja: 19.00 Na svidenje.
NEDÍUA, 20. januarjo: 6.00 Dobfo jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8,30 Poročila: 9.00 Kdaj. kje, kaj; 9,30 Brez pardona: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; L blok čestitk: 14.45 EPP; 15.00 IL blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
P0NEDEUEK,21.ianuario: fi.OOOobrojutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8,00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18,00 Gajin kotiček; 18.30 Poročita; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 22. ionuarja: 6.00 Dobm jutro; 6,30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30.9.30 Poročila; 9.00 Gajin kotiček-oddaja o okolju; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila; 17,00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 23. ianuarja: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna: 15,00 «(tualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi: 1B.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
107,8 MHz.-
Radio Velenje
V tednu od 7. januarja 2002 do 13. januarja 2002 so povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v nasledniih dneh:
9.	januarja 2002 m? VEUKl VRH 216 mikfo-g S02/m3
10.	januarja 2002 AMP VELIKI VRH 157 mikro-g S02/m3 10. januarja 2002 AMP ZAVODNJE 157 mikro-g S02/mZ
10.	ianuaóa 2002 AMP GRAŠKA G0RA147 mikro-g S02/m3
11.	januarîa 2002 AMP GRAŠKA G0RA129 mikro-g S02/m3
12.	januarja 2002 AMP ZAVODNJE 183 mikio-g S02/tn3
12.	lanuaiîa 2002 AMP VELIKI VRH 343 mikro-g S02/m3
13.	januarja 2002 AMP ZAVODNJE 137 mikro-g S02/m3.
M£STNA OBČINA VElIfUE URAD lA OmUi IN PROSTOR
AAAKSIMALNE URNE KONCEHTRACIJE S02 od 7. JANUARJA 2002 DO 13.JANUARJA 2002 (v mikro-g S02/m3 zrnko)
«e«tahj topouk* t^vccnjg oft^a vtlskjc vskouvrh «ktls
av»
|B7.jan lljan DlO.jan Biljari Dl^ian BlS.jan I
msifia ređnosi. 350 rrtikro-g S02/fn3 zraka, kmiina vredriost. 700 mikro-g S02/m3 zraka
17. januarja 2QQ2
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
ZMRZOVAINO SKRINJO 310 litrov in pomivalni slroi širine 60 cm. Telefon 5863-050.
POSESTI
PROOAI^ STANOVANJSKO HIŠO s
cca 250 m2 površine z možno spremembo v poslovno ali poslov-no-stanovanjski objekt. GSM 041/708-198,
NOVO STANOVANJE V ŠOŠTANJU
prodam ali menj^ za hišo v okolici Velenja. SSM 041/613-261. KUPIM GARSONJERO v Šoštanj ali Videnju (30 7i2). GSM 041/776-052. NA OBMOČJU ŠALEŠKE in Savinjske doline kupim (jvosobno stanovanje ali bivalni vikend, lafiko tidi nedokončan. Pogoj: mirna lokacija. Plačam z gotovino, lakoj. GSM 040/38-58-98.
STIKI-PGZNANSTVA
50-LETNA ŽENSKA, urejena, želi prijatelja do 60 let. Po dogovoru se tudi preseli. Kom, tel. 090/7442, Agencija Alan, Kraiger-jeva 11, Celje.
69-LETNI VDOVEC si želi prijateljico cio69lei. SMS 041/248-647,
RAZNI PRODAM
PRODAM KUHALNI ELEMENTIn
telefon ESM motorola CD 930. Te-
lefon 041/773-885, ŠPORTNI VOZIČEK, stajico in av-tosedež, od O do 13 kg,prodam. Telefon 5870-969. OVOJNO VGRAONO POMIVALNO korito prodam. Telefon 5893-^84 ali 041/547-018. ŠTIRI LFTNE PNEVMATIKE Sava Efekta 165-70-13, rabljene 8 mesecev, prodam za 25.000 SIT GSM 031/628-417.
SUH, RČZAN SMREKOV LES ugodno prodam. GSM 041/883-512. HRASTOV SOD, 450 L in osovino za cirkular, prodam. GSM 031/606-322.
KUPIM DEKLIŠKO OBLEKO za bir-mo, ozko, dolgo, svetle ban/e. za 15 let, GSM 031/52-62-17, BUKOVA IN GABROVA DRVA prodam. Teiefon 5886-267, zvečer
STANOVANJE
V VELENJU, pri parku oddam opremljeno enosobno stanovanje. GSM 031/883-360 zvečer.
STORITVE
VOZILA
VW POLO FOX, dec/d3,36.000 KM, I. iaslnlk, prodam. Telefon 031/348-660.
FORD MONDE01,8 GLX karavan, M.98, klima, ABS, alrbag in ostala oprema, prodam za 1.780.Û00SIT. GSM 041/643-235, KUPIM AVTO JEEP na akumulator Peg-Perego, rabljen 6vali 12 v. Telefon 041/249-228. LADO KARAVAN 1300, letnik 89. reg. 11/02, prodam. Telefon 5882-075.
ŽIVALI
BIKCA, 200 kg prodam. Telefon 5888-698.
PRAŠIČA, KRMUENA Z DOMAČO
krmo, do 180 kg, prodam. Šentvid ph Zavodnjah. Telefon 5895-111. BIKCA,130 kg prodam. Telefon 5869-987.
PRODAJA NESNIC 20.1. od 8. do8.30urevšaleku. Telefon 02/87-61-202.
DVA PRAŠIČKA, 120 do 160kg prodam. Telefon 5709-340.
(ATOM S.R VELENJE), sedaj MARGIT d.o.o., Trgovsko, storitveno In gradbeno podjetje. Adaptacije stanovanj in kopalnic na ključ. GSM 031/290-127.
« CEUE Kosovelova 1 ^ 03/492 Ó8 93
M
DRAGEMU DEDUU GUSTU!
Podarjal si ireniitke sreče in miline... Zdaj nežni vetrič tiho trosi predrage nil spomine.
ry0JS0^CEK0JA
V SPOMIN
Kogar iniaš rad, nikoli nc umre, le daleč je ...
V-» ^

IVAN VUKOVIC
I9.3.1933-16.2J997
JVLUANA VUKOVIC
5.2.1932-13.].1997
Hvala vsem, ki sc ju spominjale!
VSI NJUNI
ZAHVALA
Ob boleči in prerani i/^bi dragega moža, očeta, deUija in brata
AVGUSTA FLISA
Tly^	se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znanccm in
sodelavcem, ki ste ga pospremili in sc od njega poslovili na
njegovi zadnji poti. Še vodno nc moremo verjeli, da nam ga je krula SDirt vzela za vedno. Iskrena hvala vsem, ki sle darovali sveče ter s
cvetjem zasuli njegov grob. Zahvaljujemo se (lorcnju, pevskemu zboru (iorenje, gixJbi, pi>grcl'>ni službi Usar ter govornikoma /a poslovilno besedo iz katerih smo razbrali, da ste ga cenili in spoštovali. Vsem in vsakomur posebej • iskrena hvala!
ZaUijfKÎ NJEGOVI Mf/m/jj, KI OA ZELO IHKiRE^AMO.
Ciej. zondja sije vz&la.
knr i a ntt^nn.
a knr ni njeno, nam ne mow vxcH. m iû. kúr jo neskončno dra};f)cem). je večno in nikdar ne more nmreli.
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Téiefonifaxs 03/ 572 80 80
POSEBNA PONUDBA
$QRQe Že ogrevs vrtove in polja, usti si prdvočdtno priskrbite semena cvetlic in vrtnin, pa tudi semenski krompir, amelna gnojita ter škropiva, Vse to vas čaka na prodajnih poilcatt kmetijske trgovine Košarica po predsezonskilt eenatt in še veiilco blaga po akcijskih cenah v samopostrežni trgovini!
MLB(0 POMURSKO		0UEFRI0LA2LPVC	399,90
12/1L le 11	139,90	ORA FANY 6x1,5L	594,00
MEOCVEUlCNigOOG	999,00	PRASEK ARIEL 6KG	2.299,00
SIRUP 5LRA2KI OKUSI	949,00	LINDA PîATTISL	399,90
Rl? SPIFNDOR	144,90	KRMMA K0RU7A	
MOKftT850 25/1 KG	83,90	iN JEČMENI KG	33,90
*KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!*
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Smrli:
Jožefa Štefanija Kiitiš. roj, 1912, Sp. Korena 76; Ana Kristan, roj, 1916, Kotlje 107; Janez Zupane, roj. 1915, Raduha 51; Antonija Kolac roj. 1919, OkoninaSA; An-
ton Mavsar, raj. 1938, Preloge pri Šmarju 24.
Upravna enota Žalec
Poroke:
Smrli:
Ljudmila Kuhar, Breg pri Polzeli 46, v 88. letu starosti.
COMPACO
COMPACO d.0.0.
Koroška 46 232.0 VEIEHJE
Največji distributer motorističnih čelad v Sloveniji
VABI K SODELOVANJU
Kreativnega, komunikativnega in dinamičnega sodeiavca, ki bi se zaposlil na delovnem mestu
PRODAJALCA
Pričakujemo kar^didate s IV. ali V. stopnjo izobra^e ustrezne smeri, znanjem osnov računalništva, vozniškim Izpitom B'kategorlje, opravljenim vojaškim rokom, smislom za delo v skupini in veseljem do dela z ljudmi.
PISNE P0NUDBE8 priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na nasiov: COMPACO, d.o.o., KOROŠKA 46, 3320 VELENJE.
O načinu zaposlitve se bomo dogovorili. O Izbiri bodo kandidati obveščeni pisno.
tSIDiBËÊ
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Z^oiiovdmnvaicvhrke. spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, úa je (el. : 112 rezervirana za siužbo nujne medicmske pomoči. A^a to t&eion-$ko številko pokUčite SAMO V NUJNIH PRiMERIH, ko je zaradi bolezni alt poškodbe ogroženo Svijenje in je po-trebro takojšnje ukrepanje ekipe za nuino medicinsko pomot Pogovore na lej številki snemamo Za infonna-cije v zvezi z reševalno službo kli&te na telefonsko številko 8995-478. dežurno službo pa na 8996-446.
Četrtek, 17. januarja • dopoldan Friškovec, dr. med., popoldan Lazar, dr. med., nočni Urtanc, dr.
med.
Petek. 18. januarja - dopoldan Slavič, dr med., popoldan Špital, dr. mednočni Friškovec, dr med. InSIavič, (Jr.med. Sobola.19.januarja -dežurni Pirlovšek, dr. med. In Friškovec, dr. med.
Nedelja. 20. januarja • dežurni Pinovšek, dr. med. In Friškovec, dr. fneU.
Ponedeljek, 21. januarja - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Vrabič, dr med. noćni Pinovšek, dr. med. in Čolič, dr med Torek, 22. januarja - (topodian Puvalič, dr med., popoldan Šphal, dr med,, nočni Vrabič, dr. med. In Friškovec, dr. med.
Sreda, 23. januarja - dopoldan Puvaifč, dr med, popoldan Čoiič, dr med., nočni Vidovič, dr med. in Stupar dr. med.
19. in 20. januarja - Darinka Š-uster, dr. stom., v zasebni zobni ambulanti, Stanetova 27, Velenje (od 8. do 12. ure).
BEnniHi
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane istega dne Ob nedeljah in državnih prazni Mh je organiziran odmor za kosilo od 13,00 do 14,00, telefon 898.1880.
mmmmms^.
Od 18. januarja do 25. januarja -
Ivo Zagožen, dr. vet. med., gsm 041/633-677.
Poslovila seje naša draga
SONJA FURST- AL-MAWED
Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, prijaldjem, sosedom,st")dcjavccm in znancem, ki so nam v času njene bolezni in nh slove.su slali ol> strani. Hvala vsem za izray.e so?,alja, cvcijc insvcCe. Poselicj hvala kolektivu in učencem OŠ bratov Lelonja Iz Šmartnega ob Raki za toplo slovo.
Vsi njeni

2kiaj prazno vse je
nknii nas Dolinda,
zckaj ihWíí si Ti od nos?
ZAHVALA
Oh boleči izgubi drage žene, mame in babicc
BEUNDE GROBELNIK
16.4.1952. 7. /. 2002
se zativaljujemo vsem, ki ste in nam bosle v l.ei^.kih trenutkih stali ob strani in ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJEN!
Objekti bivše tovarne usnja v Šoštanju tlli pred rušenjem
Staro se umika novemu
S< >S lANJ - Ounnjt tl.d. Velo nje je oktobra bni «xJ ptvji^nje-ga lastniki!, Indiisirije usnja Vrhniki), kupilo celoteti kompleks /emljii^c in (^Jekt(»v l>ivš« tovarne tisnja. Te IhkIo v naslednjih dveh o/iroma treh mesecih porušili, potem pa mijhr/ ^e/ačeli graditi pn»i/voUne, trgovske in skladiščne objekte, skludno s svojimi poslovnimi ciUi^
Dotrajane objekte lu^do rušili na naCin, ki bo pov/roíil najmanjše motnje in emisije mestu Šoštanj in njenim prebivalcev. Tako je bilo potrebno ludi za radnje ich objektov pridobiti uslrc/no lokaeijsko dokumen-
tacijo in p(")skrbeli za primerno hrambo strojev, ki so po občinskem íxjloku zaSćitcni, V Šoštanju pravijo, da naj bi bilo rušenje zakljuCcno f.c v naslednjili dveh ali treh mcsccih. (»robo rctîcno. bodo poruSili vse objekte, rň/.en upravne stavbe Ibvarne usnja SoStanj, ki ješe vednov lasli Industrije usnja Vrhnika, pa ludi siccr je 10 objekt, ki bo ŠoSianju 08 tal.
V tem prostoru bo poekoUwki sanaciji degradiranih /cmiji^ mo/na gradnja novih proizvodnih. trgovskih in skladiščnih i'^b-jekiov iňko/ii p(5trehe Gorenja, kol fiorenja Notranje opreme. mo?no bo p<ist;iviu avlo salon, s (iimer K^do izp^'ilnjeni ludi pogoji yn menjavo yemijiSê zaradi gradnje nove nadi)me.siDe šole v mestu.
■ mkp , foto: vos