Lfubliana, torek 14. mdja 1929 Cena 2 Din * Dta. taoicnjsrvt) 40 Din. UrednatTO« Ljubljana, Kmeffljeva ofeca S. Tcfoim Mm 3122, 3123. 3124. 9129 ta »126. Maribor: Aleksandrova oecta U. Tctafaa SA. 440. Celje: Kcceoovt rf. 2. Tetetoa 150. BokopM m m vračajo. . Ociaai po Urita. UpraroUtv«! UuMtao*. Prcieracm al 54. Telefon k. 3122, 1123, JI24, 3125. 312«. laser atol oddelek: Uuhfcana Prtiernov ulica 4. Teleloo k. 24U2 Podružnic« Maribori ^lolc&aodrova cest it. 13 Tetetoo it 4JV5 PodroMIca Celje: KooesMvva alica it 2. Telefon it Ivo Računi pri poŠt tek. savod h: Ljubila na it. 11-842, Praha &£k> 78.180; Wie» Nr. 105.241 Ljubljana, 13. maja. Jugoslavija ni bila povabljena, da pošlje svoje izvedence na reparacijska pogajanja v Parizu. Isto se je zgodilo ostalim manjšim upnicam Nemčije. Na konferencah strokovnjakov, ki imajo izdelati predlog za končno ureditev nemških reparacijskih obveznosti, so zastopane samo velesile in Belgija. Navzlic svoji odsotnosti iz Pariza pa so male upnice Nemčije, v prvi vrsti naša država, globoko zainteresirane na re-paracijskem vprašanju. Ne more nam biti vseeno, kaj se sklepa v krogu tujih strokovnjakov, saj gre pri tem tudi za vsote, ki nam jih mora plačevati Nemčija za opustošenje velikega dela naše zemlje. Škoda, ki smo jo trpeli v vojni, je nesorazmerno večja, kot pa odškodnina, ki nam je priznana. Razmerje med reparacijami, ki jih je doslej prejemala Jugoslavija, in med škodo, ki jo je z njimi treba popraviti, je za Jugoslavijo mnogo neugodnejše nego pri nekaterih njenih vojnih zaveznicah. Naše dosedanje žrtve v kprist sprave med včerajšnjimi sovražniki, v prid svetovnemu miru in sporazumu z našimi( prijatelji so dosegle mejo. ki je ne moremo prekoračiti brez največje škode za narodno gospodarstvo in obnovo zemlje. Morda bi se v skrajnem primeru dalo še pričakovati od nas. da odnehamo od svojih upravičenih zahtev v isti izmeri kot drugi, bogatejši in doslej boli situirani upniki Nemčije, nihče pa nam ne sme prisoditi, da naj bi se znižanje nemških reoaraciiskih obveznosti izvedlo v nesorazmerni meri na naš račun. In baš o tem se sedaj pogovarjajo v Parizu. Res ie, da ne bi bili mi edine žrtve te kombinacije. Prizadeta bi bila tudi Velika Britanija, ali prav za prav njeni dominijoni. Ta okolnost nas nikakor ne more pripraviti do tega. da ne bi najodločnejše protestirali, pač pa nam daje upanje, na bo ta protest tem bolj zalegel, ker branimo skupno z Veliko Britanijo isto načelo, ki ga v Parizu zbrani strokovnjaki niti pravice nimajo porušiti. Kot znano, ie predsednik reparacij- ske konference, ameriški izvedenec Owen Young izdelal posredovalni predlog med nemško ponudbo in zavezniško zahtevo. Voungove številke se bolj približajo zavezniškemu stališču kot nemškemu, saj Nemci prvotno niso hoteli sploh ničesar obljubiti za prave reparacije, marveč so se dejansko zavezali samo, da bodo plačali tisto, kar zavezniki dolgujejo Zedinjenim državam iz časa svetovne vojne. Young pa vendar nekaj prisoja tudi za prave reparacije, čeprav dokaj nizko vsoto, ki je zavezniki ne bodo sprejeli s posebnim zadoščenjem. Šel pa je Young še dalje. 6 svojim predlogom hoče doseči novo razdelitev nemških reparacij med upnike in s tem zavreči ključ, ki se je določil 1. 1921. na konferenci v Spaa. Po njegovem načrtu bi dobivala Velika Britanija samo toliko, kolikor mora vsako leto plačevati Zedinjenim državam za svoj dolg, njeni dominijoni pa sploh ne bi dobili ničesar. Owen Young hoče znižati tudi za Jugoslavijo veljavni odstotek, dočim predlaga majhno zvišanje za Italijo, češ da je le-ta oškodovana, ker ji odpadejo reparacije, ki bi jih ji imele plačati Avstrija. Madžarska in Bolgarija. Ce je ta argument dober za Italijo, je tem veljavnejši za nas, ker so nam te insolventne dežele prizadejale največ škode, mnogo več nego naši zapadni sosedi. Če se njej iz tega razloga zvišuje delež na nemških ■reparacijah, se ne bi smel znižati Jugoslaviji. Londonska vlada se je energično izjavila proti Youngovim načrtom in za-kladni kancelar Winston Churchill je izjavil v spodnji zbornici, da je Youngo-va rezdelitev za Anglijo nesprejemljiva in je britska vlada v nobenem primeru ne bo upoštevala. Po poročilih iz Pariza je tudi naša vlada storila primerne korake za zaščito naših pravic. Ni dvoma, da v tem oziru lahko računa na enodušnost celega našega naroda. Trdno smo prepričani, da naš protest ne bo zaman. Zavezniki so napram nam vezani s pogodbo, koliko nam pripade od nemških reparacij. Ne dvomimo v to. da bodo spoštovali dano besedo. Ce je že kakršnokoli znižanje reparacij za nas spojeno z najtežjimi žrtvami, je zmanjšanje našega odstotka v prid drugim, od vojne manj prizadetim popolnoma nesprejemljivo. G. Young je v svojem načrtu poskrbel za to, da bo dobila Amerika do zadnie pare vse, kar terja od evropskih dolžnikov. Če neizmerno bogate Zedinjene države, ki jim je baš svetovna vojna prinesla sedanje. v zgodovini človeštva nezaslišano blagostanje, nočejo pokazati popustljivosti napram Evropi, nimajo moralne pravice zahtevati od siromašnih malih držav, ki jih je vojna vihra najbolj oškodovala, da se neprestano krčijo njihove upravičene terjatve po nadoknadi vojne škode. Znižanje nemških reparacijskih dajatev na škodo Jugoslavije? Intervencija naše vlade v Parizu in Londonu - Po ameriškem predlogu bi bila naša država oškodovana letno za nad četrt milijarde Beograd, 13. maja, p. Kakor se do-znava iz poučenih krogov, je vlada te dni storila energične korake v Parizu in Londonu, da zaščiti pravice naše države do nemških reparacijskih plačil. Kakor znano, je komisiji strokovnjakov, ki že delj časa zaseda v Parizu in razpravlja o ureditvi nemških reparacijskih dajatev, predložil ameriški delegat Owen Young načrt, ki predvideva ne samo fiksiranje celokupne vsote nemških reparacijskih plačil in način plačevanja, marveč tudi novo razdelitev teh plačil med zaveznike. Znižanje reparacijskih dajatev pa naj bi se po tem načrtu izvedlo predvsem na škodo Anglije in Jugosfavije. Po dosedanjih informacijah bi bila naša država na ta način prikrajšna letno za 20 milijonov zlatih mark, to je okrog 270 milijonov dinarjev. Naši državi je bilo v finančnem aranžmanu z dne 16. julija 1920. v Spaau priznanih 5 odst. od celokupnih nemških plačil. Po sporazumu med Francijo, Anglijo in Jugoslavijo z dne 20. junija 1921. v Parizu je bilo priznanih naši državi od SO Franciji in Angliji pripadajočih edinic 6 edinic. Opirajoč se na to pogodbo, je naša vlada obvestila zaveznike, predvsem pa Anglijo in Francijo, da ne bo pristala na nobeno izpremembo obstoječega aranžmana, ki bi bil v škodo našim interesom. Vesti o nameravanem znižanju Jugoslaviji pripadajočih reparacijskih dajatev so izzvale zlasti tudi v gospodarskih krogih veliko vznemirjenje, ker bi pomenilo vsako znižanje za naše narodno gospodarstvo hud udarec. Vsa jugoslovenska javnost pa pričakuje, da bodo zavezniki upoštevali ne samo zasluge, ki si jih je priborila Srbija v svetovni vojni, marveč tudi gospodarsko situacijo naše države ter tudi s svoje strani storili vse, da ostanejo priznane pravice naše države do nemških reparacij neokrnjene. Normalizacija naših odnošajev z Albanijo Pravkar sklenjena trgovinska pogodba s konzularno konvencijo otvarja pot k rešitvi ostalih spornih vprašanj Beograd, 13. maia, č. Za bivanja bivšega albanskega poslanika Reufa Fica. ki je postal albanski zunanji minister, so bila v Beogradu kuiiči.na pogajanja o zaključitvi trgovinsKe pogodbe, konzularne konvencije m konvencije o ekstradiciji med Jugoslavijo in Albanijo. Trgovinska pogodba in konvencije so bile podpisane in te dni bodo izmenjane ratifikacijske listine v Tirani in Beogradu. Kakor se splošno smatra v poučenih diplomatskih krogih. bo zaključitev teh sporazumov utrla pot dobrim sosednim odnošajsni med obema sosednima državama. Po mnenju diplomatskih krogov so doseženi sporazumi dober znak, ki priča, da postajajo odnošaji med Jugoslavijo in Al- banijo čim dalje bolj urejeni, vedno bolj prisrčni in korektni, ker temelje na notranji potrebi normalnih sosednih odnošajev. V diplomatskih krogih se nadalje smatra, da predstavljajo ti sporazumi samo ono skupino vprašanj med Jugoslavijo in Albanijo, ki je najnujnejša in da se bo takoj po ratifikaciji teh pogodb prešlo na pogajanja za rešitev ostalih važnih vprašanj, ki bodo v kratkem dovedla Č.o popolnoma normalnega razvoja jugoslovenskih odnošajev do Albanije. Tak način reševanja vseh spornih vprašanj nudi najboljšo pot za odstranitev vseh nesoglasij, ki so bila pogosto povod političnim pre-tresljajem v evropski mednarodni politiki. Rapidno naraščanje konkurzov v Srbiji Včeraj je ustavila plačila največja beograjska trgovska tvrdka Djiire Janoševič Beograd, 13. maja. p. V Beogradu, kakor tudi po ostali Srbiji se v zadnjem času' strahovito množijo konkurzi trgovskih tvrdk. V nemali meri so ti konkurzi tudi posledica spremenjenega položaja v državi, dasi je glavni vzrok naraščajoča gospodarska kriza v državi. Danes je zašla v konkurz ena največjih, zapravo največja trgovska tvrdka v Beogradu, firma Djure Jano-ševiča na Knez Mihailovi ulici. Aktivne postavke tvrdke Janoševič znašajo 18.5 milijonov, pasiva pa 14 milijonov. Tvrdka je zašla v težave zaradi terjatve I. hrvatske štedionice v znesku 1,8 milijonov Din. Tvrdka prav za prav ni pasivna, temveč je zašla v trenutno insolvenco zaradi nelikvidnosti. Lastnik firme Djura Janoševič je izjavil, da je njegova tvrdka zašla v plačilne težave predvsem zaradi slabih kupčijskih poslov in težke gospodarske krize od-nosno zaradi oslabitve kupne zmožnosti beograjskega meščanstva. Strahovito neurje v Slavoniii Toča in vihar sta povzročila v osiješkem, našičkem in dja-kovskem srezu mnogo škode — Tragična smrt dijaka OsIJek. 13. maja č. Včeraj po štirih popoldne je nad Osijekom in okolico razsajala silna nevihta. Najprej je močno deže- valo. nato pa je pričela padati debela toča. Toča ie padala 6 minut, zatem oa pomešana z dežjem. V sadovnjakih ie povzročila precej škode, na poliu pa ne mno.sro. Nevihti je sledil nato silen vihar, ki je metal opeko s hiš in podrl tudi več lesenih hišic. Strele so udarjale druga za drugo. Samo v Osiieku ie udarila strela osemkrat v električne vode, zaradi česar je del mesta ostal brez razsvetljave. Pri opekarni Plazeriano se je zatekel pred hudouriem v neko leseno barako Zvonimir Springer. Barako pa je veter porušil ter je tramovje pokopalo pod seboi Springerja. ki je ostal na mestu mrtev, ker mu je zlomilo hrbtenico. Pokojnik je bil knjigovodja podjetja in obenem dijak realke. Toča je krenila od Osijeka Preko našičkega, djakovvkega in osiješkega okraja v Srem. Mnogo škode ie povzročila zlasti v djakovskem okraiu. v našičkem okraju pa so bili najbolj prizadeti sadovnjaki. V osješkem okraja je povzročila toča trmogo škode tudi v vinogradih. Zaradi hudourja je trpel tudi osiješki velesejem, kf ie imel baš včeraj svoj zacMi dan. Med posetniki je nastala pravcata panika. Ker io razstavni prostori večinoma leseni, je vihar tudi tu povzročil mnoKO Škode. Reorganizacija ministrstva za šume m rude Beogdrad. 13. maja p. Predsednik vlade general Zivkovič je danes dopoldne podpisal uredbo o organizaciji ministrstva za šume in rude. Uredba se v svoiih načelnih določbah naslanja na splošno uredbo o organizaciji vrhovne državne uprave. Ukinjena je generalna direkcija za šume in rude, tako, da ostanejo v bodoče samo pokrajinske direkcije v notrantosti države Ministrstvo je razdeljeno v 3 odelenia Šumarsko odelenje šteje 10 odsekov. Zatem sta še rudarsko in splošno odelenje Kabinet ministra tvori odelenje zase. Prihodnja seja VZS Beograd, 13. ma.Ja d. Prihodnja soja vrhovnega zakonodajnega sveta je napovedana za 23. t. m. Na dnevnem redu je razprava ®akona o invalidih. Glavni dobitek razredne loterije Zagreb, 13- maja. n. ZagrebSki listi poročajo, da je glavni dobitek državne razredne loterije v znesku 4svobodna in suverena dTŽava« ne sme razlagati tako, da je cerkev v Italiji svobodna in suverena, temveč da je vezana na državne zakone in na določbe, ki jih vsebuje konkordat. Temu nasproti pa sta italijanska država in vatikanska država dve suvereni oblasti. ki sta medsebojno popolnoma ločeni ter se medsebojno priznavata. Katoliška cerkve vživa v Italiji gotove lojalne in prostovoljno priznane pravice, dočim so tudi vse osta.ie vere v Italiji pri.puščene. Ministrski predsednik MussoPni je nato obširno govoril o stališču katoliške cerkve v zadnjih stoletjih, o cerkveni državi in o koraki. ki so se ■ zadnjih desetletjih storili za dosego sprave med Italijo in Vatikanom. Beograd. 13. maja. p. Palilulska hranilnica. ki je zašla v konkurz. je danes stavila poravnalni predlog. Pred ustanovitvijo mednarodne reparacij- ske banke ^oungov načrt vsebuje podrobn banke z osnovno glavni Pariz, 13. maja s. Pariški poročevalec vHerald Tribune« je poslal svojemu listu popolno vsebino Youngovega načrta glede mednarodne banke. Kontrolo nad banko bo imel direktorij 25 oseb od katerih bodo glavne upnice dale 6, Nemčija pa dve osebi. Ostale države bodo delegirale devet, poleg tega pa Nemčija in Francija še po enega nadaljnjega zastopnika. Predsedniki evropskih emisijskih bank in predsednik Fede-ral Reserve Bank v Newyorku so ex offi-cio člani tega direktorija. Celokupni direktorij imenuje generalnega direktorja, ki prevzame obenem funkcije reparacijskega agenta. Banka se ustanovi s kapitalom 100 milijonov dolarjev, od katerih se bo za sedaj vplačalo 25 %. Pariz, 13. maja g. V teku pogajanj pariškega strokovnjaškega odbora se opaža ponoven zastoj. Zaradi odsotnosti nemških delegatov poročilo Schacht-Stamp, ki se tiče nemških pridržkov, ne bo objavljeno a določila glede reparacijske co 100 milijonov dolarjev pred koncem tega tedna. V ostalem menijo, da se hočejo strokovnjaki odreči tudi izdelavi poročila, ki oi vsebovalo plačilne pogoje in njihovo razdelitev. Mesto tega hočejo izdelati spomenico, ki bi vsebovala novi plačilni načrt Younga, nemške pridržke in francoski odgovor na nje ter več razdelitvenih načrtov nemških anuitet. Ta spomenica bi se nato predložila diplomatom raznih držav. zavoljo končne odločitve. Zdi se, da hočeta Schacht in Stamp namenoma zavleči določitev nemških pridržkov ter počakati na angleške volitve. Pariz, 13. maja a. Nemška delegata dr. Schacht in Vogler sta odpotovala v Essen k razgovorom s porenskimi industrijci o posledicah novega omejevanja kreditov nemške državne banke. Zaradi njunega odhoda je odložena debata o načrtu angleškega delegata Stampa za rešitev reparacijskega vprašanja na petek, ko se bodo zopet pričele seje reparacijske konference. Madžari proti priključitvi Avstrije k Nemčiji Ostri napadi madžarskih socialistov proti vladni zunanji politiki — Madžarska je gospodarsko izolirana jo odreči svoje samostojnosti in se pri- Budlmpešta, 13. maja s. Poslanska zbornica je danes nadaljevala generalno debato o proračunu. Demokratski poslanec Pa-kots je očital večini servilizem in da smatra politično življenje samo za čakalnico, v kateri čaka na boljša mesta. Ta izjava je vzbudila pri desnici velik nemir. Predsednik je nato opozoril govornika, naj opusti žaljive izraze. Poslanec Pakots je nato kritiziral zunanjo politiko vlade, katero je branil poslanec dr. Desy. Ta je ostro napadal socijalne demokrate zaradi njihovega stališča napram Revizijski ligi. V svojem govoru se je dotaknil tudi avstrijskega priklopitvenega vprašanja ter izjavil, da je treba obžalovati Avstrijce, ker se hoče- ključiti Nemčiji. Liberalni poslanec dr. Ba-racs je izjavil, da preživlja Madžarska zelo težko gospodarsko krizo, ki vzbuja vprašanje, da li je zunanja politika Madžarske pravilna. Zunanjepolitična izolacija Madžarske se je sicer s prijateljskim paktom z Italijo v eni točki predrla, vendar pa tako, da se zaradi tega gospodarska izolacija Madžarske niti v tej točki ni omilila. Socijalistični poslanec Malafics je naglasil, da je socijalno demokratska stranka vedno protestirala proti trianonski mirovni pogodbi in da se bo tudi dalje z vsemi sredstvi borila proti njej. Ideia revizije pa se ne sme zamenjati z Revizijsko ligo. Prizadevanja za nov postopek pri manjšinskih pritožbah Ženeva, 13. maja. p. V krogih Društva narodov vlada veliko zanimanje za poro« čilo, ki ga sestavlja odbor trojice o manj« šinskem vprašanju. Na prihodnjem sestan« ku sveta Društva narodov v Madridu bo definitivno opredeljeno stališče Društva narodov glede manjšinskega vprašanja. V vseh diplomatičnih krogih prevladuje tež« nja. da bi se to vprašanje definitivno raz« čistilo. Države Male antante in Poljska so žs odgovorile s posebnimi spomenicami, v katerih zavračajo vse proti njim iznešene manjšinske pritožbe. V teh spomenicah se opozarja Društvo narodov, naj se reši tudi vprašanje, odkod prihajajo neprestane manjšinske pritožbe, kakšna je kvalifikaci« ja teh tožb in obtožiteljev in ali spadajo take pritožbe na resne posvete velikih med narodnih ustanov, kakršna je Društvo na« rodov. Veliki nemiri v pruskem deželnem zboru Berlin, 13. maja. a. Na zasedanju pru* skega deželnega zbora je prišlo zaradi ve« like obstrukcije komunistov do takp veli« kih izgredov kakršnih v tej zbornici ne pomnijo že dolgo vTsto let. Povod komu« nističnemu razgrajanju je bila razprava o predlogu komunističnega kluba, da vlada ukine prepoved izhajama glavnega glasila nemških komunistov »Rote Fahne« in zo» pet vzpostavi komunistično boino organi« zacijo »Rdeča fronta«. Ko je zbornica pri glasovanju odklonila z vsemi proti komu« nističnim in narodno^socijalističnim glaso* vom nezaupnico pruskemu notranjemu mi« nistTU Grzezinskemu in predsedniku vlade Otto Braunu. so pričeli komunisti tako raz« sajati .da je bil prisiljen predsednik šest« krat prekiniti sejo in odrediti izključitev več komunističnih poslancev. Komunistič« ni poslanci so se branili zapustiti zbornico in so se umaknili nato korporativno šele tedaj, ko je predsednik poklical na pomoč zbornično stražo. Nadomestne občinske volitve na Francoskem Pariz. 13. maja. a. Nedeljske občinske nadomestne volitve v Franciji niso prinesle nikakih posebnih izprememb posestnega stanja posameznih francoskih strank. Tako bo ostal tudi bodoči pariški občinski svet skoro povsem nespremenjen. Številčno najmočnejša stranka v novem pariškem občinskem svetu bodo republikanski levičarji, ki imajo 22 sedežev, le tem sledi desnica z 18 sediži, socijalisti z 11 in komunisti z 9 mandati. V Alzaciji so največji uspeh do?°gli avtonomi-sti, ki so dobili večino v Strasbourgu in Kolmarju. Tu bo novi župan znani voditelj alzaških avtonomistov Resse. Papež pride v Marijanske lažni Praga. 13. maja. s. »Express«r javlja, da je kopališka uprava v Marijanskih lažnih dobila dopis papeške nuncijature. v kate« rem ji sporoča le»ta. da bo papež prišel v Marijanske Lažni na lečenje. Najavljen je tudi poset višjega uradnika Vatikana, ki bo izbral hotelske prostore za papeža. Italijanski odgovor na naše komentarje Rim. 13. maja. p. Današnji »Giornale d' Italia* objavlja poročilo svojega beograjskega poročevalca Solarija Bozzi. ki pod n.i-slovom »Čudna reakcija jugoslovanskega tiskat piše, da je jugoslovensko časopisje šele po večdnevnem molku ponovno reagiralo na članke »Giornale d' Ttalia?. Poročevalec pravi. da prinašajo jugoslovenski komentarji o odkritjih »Giornale d' Ttalia< glede -»Rntne službe« in obstoja »destruktivnih tolnc samo klevete, da pa ne vsebujejo nikakih novih momentov. Velik požar v Nemčiji Stetin, 13. maja a. V bližini Zinowitza ie pogorela vas Moelschov na usedomski obali Po-, žar so zanetili otroci in ie v dveh urah oo*«-relo 28 poslopij. Pri gašenju požara je dob lo več prebivalcev teži« opekline. Razpust železničarskega Podpornega društva v Mariboru Socijalno zavarovanje naših rudarjev Občni zbor Glavne bratovske skladnice za Slovenijo je ponovno pokazal rakrano vsega rudarskega pokojninskega zavarovanja: nedostatek primerne glavnice — Vprašanje valorizacije terjatev po mirovnih pogodbah dopoldne se je vršil v Ljud-občni zbor Glavne bratovske Slovenijo. Zbor je vodil pred-ravnateij g. Rihard Skubec. V nedeljo skem domu skladnice za sednik gen. Na predkonferenci v soboto so bila rešena mnoga vprašanja dnevnega reda, tako da je občni zbor potekel gladko. Poslovno poročilo za !. 1928 je natisnjeno v posebni knjigi z bogatimi ilustracijami iz rudarskih krajev in z obilico strokovnih in računskih podatkov. Poročilo glavnega nadzorstvenega odbora je dal predsednik rudar Volaj iz Zagorja. Po razpravi o zvišanju prispevkov za nezgodno blagajno je bilo sklenjeno, da se ti prispevki zvišajo od 1.75 na 2 % od Kate-gorijskega zaslužka za nevarnostni razred 100. Pri nas bodo torej podjetja, ki so uvrščena v varnostni razred 52 oziroma 64 plačala 1.4 oziroma 1.28 %. V bodoče se bo nabiral poseben fond za okrepčevališče na Jadranu za boleline in slabokrvne člane bratovskih skladnic. Med bratovskimi skladnicami in okrožnim uradom za zavarovanje delavcev se uvede reciprcciteta v bolniškem zavarovanju. V glavni upravni odbor za dobo treh let so bili izvoljeni gg. Rihard Skubec (predsednik), centralni ravnatelj TPD, Franc Šober (podpredsednik), ključavničar v Zagorju, nadalje gg. inž. Pauer (Trbovlje), inž. Močnik (Velenje), dr. Obersnel (Jesenice), Rindin (Mežica), .lakil (Št. Janž), Skrinar (Trbovlje), Kemperle (Jesenice), Sevšnikar (Velenje), Verden (Hrastnik) in Trbovc (Mežica). V čem obstojajo težkoče rudarskega pokojninskega zavarovanja. Iz poslovnega poročila posnemamo, da je dosedanji štiriletni obstoj Glavne bratovske skladnice, zlasti pa združitev pokojninskega in nezgodnega zavarovanja rudarjev pokazala koristi. Glavna bratovska skladnica je ob svoji ustanovitvi prevzela od prejšnjih skladnic ogromne obveze napram upokojencem in zavarovanim članom iz njihovega pokojninskega zavarovanja, ki pa so bile krite po večini le na papirju. Skoro vse premoženje je bilo naloženo v vrednostnih papirjih, ki so bili tekom svetovne vojne devalvirani. Med temi papirji je avstrijskih državnih pred- in medvojnih za 9.297.840 kron. K temu pride še 257.200 avstrijskih kron in 128 lir od bratovske skladnice v Rablju ter 140.000 aK bratovske skladnice v Sv. »tefanu na Koroškem in v Celovcu. Likvidacija vseh teh zneskov se ni premaknila do danes z mrtvega mesta. Ce bi država v^e te papirje honoririla z valorizirano vrednostjo, bi taka glavnica uredila vsestransko zadovoljivo pokojninsko zavrovanje rudarjev. Tako pa je bila bratovska skladnica primorana, da v dosego računskega ravnovesja v pokojninski žavarovalni panogi zviša 5% prispevke od 1. februarja 192S dalje za 2 % in zniža pokojnine s tem, da poveča člansko dobo za dosego polne pokojnine od 30 na 40 let Nekaj zavarovalne statistike. Koncem 1928. je bilo zavarovanih 14.306 polnopravnih članov, 8186 upravičenih žen in 15.652 otrok, zatem 740 manjvrednih članov, 473 upravičenih žen in 687 otrok teh članov ter slednjič 857 upokojencev, 612 žen in 603 otrok, ki so bili delno zavarovani pri bolniški blagajni. Nezgodnikov je bilo 270, vdov 67, enoj-dvojnih sirot 5, podpiranih upravičenih žen 71 in 124 nih sirot 109, sorodnikov 15, otrok. Upokojencev 1194, vdov 1233 sirot, 68 dvojnih je bilo po starih pravilih ter 473 otrok, 473 enojnih sirot, 6.36 upravičenih žen, 312 otrok Po novih pravilih pa 1080 upokojencev, 214 vdov, 305 enojnih sirot, 31 dvojnih sirot, 1 podpiran sorodnik, 839 upravičenih žen in 842 otrok. * Dohodki bolniških blagajn 11,412.033.20 Din, izdatki 10,785.671.06 Din, prebitek 626.362.14 Din. Aktiva 19,155.765.81 Din, pasiva 1.059.233 Din 59 p, čisto premoženje IS,096.542.22 Din Dohodki nezgodne blagajne 1,923.067.95 Din, izdatki 2,191.890.45 Din, primanjkljaj 268.822.50 Din. Aktiva 6,866.778.14 Din. pasiva 99.392.?6 Din, čisto premoženje 6,767.385.28 Din. Dohodki pokojninske blagajne 9,909.256 Din 36 p, izdatki 8.300.412.64 Din. Aktiva 12.141.294.54 Din, pasiva 395.137.59 Din. Čisto premoženje 11.746.156.95 Din. Dohodki podnornih skladov 243.057.59 'Din. izdatki 243.540.21 Din. Aktiva 253.758.45 Din, pasiv nič. Vsi trije zavarovalni oddelki s podpornimi skladi vred so imeli premoženja koncem leta 1928 36,863.842 92 Din. Maribor, 13. maja. »Jutro« je že v nedeljo poročalo, da je mariborski veliki ž' pan g. dr. Schaubach tik pred občnim zborom, ki bi se imel vr= šiti v nedeljo dne 12. t. m. razpustil »Pod« porno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru ter imenoval tričlanski upravni odbor, obstoječ iz pred* sednika Frana Fišerja, Leopolda Zavadlala in Ivana \Vurzingerja, da vodi nadaljne društvene posle. Razpust je sledil z ute* meljitvijo, da je društvo prekoračilo svoj delokrog. Zanimivo je ozadje te afere, posebno pa še dogodki, ki so bili naposredni povod za razpust Podpornega društva železniških uslužbencev. Nadzorna oblast smatra, da je bil razpust potreben za varstvo intere* sov članstva. »Podporno društvo železnic carjev je izključno humanitarna, socialna ustanova železničarjev ter izplačuje za slu« čaj smrti svojcem članov primerno posmrt* nmo. Naravno je, da je za razvoj društva, ki šteje čez 13.000 članov, vladalo splošno zanimanje med železničarji. Že dalj časa se je pojavljala med njimi ostra opozicija proti načinu, kako se je gospodarilo z dru« štvenim premoženjem. Glavni očitki so sledeči: Socijalistični »Ljudski dom« obstoječ iz hiš št. 5 in 7 na Ruški cesti se nahaja že dalj časa v težavnem položaju. Na obeh hišah je bilo 800.000 Din hipotečnega po« sojila. Na pomoč je priskočil odbor Pod« pornega društva, ki je meseca julija 1. 1928 kupil poslopje, in siccr za vsoto 1.100 000 Din ter plačal tudi vse stroške prenosa Zatrjuje se, da je poslopje daleč preplača« no, ker je vredno baje samo 700 000 do 800.000 Din. Navzlic visoki kupnini pa je odbor Podpornega društva na eni svoji kasnejši seji tudi sklenil, da se gotovim gospodom izplačajo še nagrade. Opozicija med člani in sedaj tudi nadzorna oblast očita odboru, da je s tem nakupom preko« Karlovac, 13. maja. n. Danes je nenadoma dospel na svojem inšpekcijskem potovanju v Karlovac predsednik vlade general Pera Živkovič. Najprej je posetil velikega župana in se pri tem zanimal za vse panoge državne uprave. V spremstvu velikega župana je posetil sresko poglavarstvo, okrajno sodišče in mestnega župana ter se povsod zanimal za razmere in potrebe prebivalstva Nenaden prihod predsednika vlade je seveda izzval veliko zanimanje med prebivalstvom. Vojnič. 13. maja. n. Danes ob 1. popoMne je predsednik vlade general Živkovič nenadoma posetil sresko poglavarstvo v Voj-niču. Pripeljal se je v avtomobilu v spremstvu šeSin svojega kabineta, Dušana Filipovi-ča. V sreskem poglavarstvu sta ga sprejela sreski poglavar in sreski zdravnik. Tu mu je bilo predstavljeno tudi ostalo uradništvo. Predsednik vlade se je pustil podrobno informirati o razmerah v srezu. Sanitetni re- Smrt pri nogometni tekmi na Dunaju Dunaj, 13. maja. d. Ni še do dobra pojasnjena smrt boksarja Hudre, ki je bil tako nesrečno udarjen pri boksu, da je na posledicah tega udarca v kratkem izdihnil, že je zahteval zopet šport na Dunaju življenje drugega moža. To pot je bil žrtev 221etni ključavničar Karel Golembiowski. ki je bil pri nogometni tekmi tako nesrečno udarjen na glavo, da je v kratkem umrl. Policija in orožništvo sta takoj uvedla preiskavo in je bilo truplo pokojnega Golembiowskega že obducirano. Rezultat obdukcije še ni znan. račil svoj delokrog ter immobiliziral dru* štvena sredstva, dočim bi z ozirom na dru« štvene naloge moralo imeti društvo vsaj polovico premoženja v gotovini. Društvenemu odboru se nadalje očita, da je 1. 1924. kupil tudi paket delnic Ljudske tiskarne in da je 1. 1925. ustanovil znano Schonherjevo godbo ter da je gostilno in konzum v Ljudskem domu oddal za pet let ožjim svojim somišljenikom. Trdi se, da se je morala baš vsled takih finančnih transakcij zviševati članarina, kar se je zgodilo tudi pred dvema letoma, in sicer od 5 na 12.50 Din mesečno za člana Kriti« žira se tudi, da je društvo izplačevalo čla« nom. ki so bili že 25 let včlanjeni po 8000 Din že pred smrtjo, po smrti pa še 2000 Din, kar ne odgovarja intenciiam društva. Najbolj ogorčeni je bila opozicija, ker ji je odbor po njenem mnenju onemogočal vsako natančnejšo kontrolo društvenega poslovanja. Upravni odbor je na vsakem obč. zboru razpolagal z večino, ki je po« skuse kritike in kontrole onemogočila ter glasovala za vse, kar je odbor predložil. Opozicija je že dalj časa pripravljala pro» tiakciio proti dosedanjemu načinu društve* ne uprave. Dne 9 aprila se je vršil v Ljub= Ijani sestanek, na katerem so zastopniki narodnih železničarjev iznesli svoje pomi« sleke glede bilance za I. 1928 ter postavili nekaj vprašanj odboru z željo, da prejme* jo še pred občnim zborom precizen odgo= vor, ker bi bili sicer primorani nastopiti na samem občnerr zboru z ostrimi inter« pelacijami. Odgovora niso prejeli. Sedaj je z razpustom društva ves spor presekan. Od vslikega župana imenovani tričlanski upravni odbor ho izvršil revizi« jo premoženja ter društven'*1 kupčij Mi smatramo, da je predvsem treba razgnati vsak dvom. kakor da bi bile pravice članov ogrožene ter čimpreje vrniti društvo v tok rednega poslovanja. ferent dr. Sava Kosanovič mu je poročal o zdravstvenem stanju v srezu, pri čemer je povdarjal veliko bedo in zaostalost prebivalstva kot posledico prejšnjega avstrijskega režima. Predsednik vlade si je nato ogledal tudi novi Zdravstveni dom. Za tem mu je šolski nadzornik poročal o stanju šolstva. V času. ko se je mudil v sreskem poglavarstvu, se je pred poslopjem zbralo mnogo prebivalstva, ki mu je priredilo o\a-eije. Predsednik vlade general Živkovič je šel med ljudi in se z mnogimi posamezniki prijazno razgovarjal. Petrinja, 13 maja. n. Danes ob 4. popoldne se je pripeljal semkaj predsednik vlade general Pera Živkovič z avtomobilom iz Gline. Ker se je v Petrinju vršila baš popoldne seja mestnega zastopstva, ji je nekaj časa prisostvoval tudi predsednik vlade. Za tem je posetil sodišče, sresko poglavarstvo in polikliniko. Ob 5. popoldne je odpotoval proti Sisku. Otvoritev cerkve sv. Vida v Pragi Praga, 13. maja s. Hram sv. Vida na Hradča-nih, ki ga ie začel graditi ce-sar Kari IV., je bil sedaj dogotovljen ter včeraj na svečan način otvorjen. Popoldne je imel papeški nuncij v Pragi Ciriaci pridigo v latinskem Jeziku. Požar v ameriškem hotelu Newyork, 13 maja a. V Amarilu v državi Teksas ie uničil požar velik občinski letoviški hotel. Pri požaru je zgorelo tudi pet potnikov, ki jih niso mogli pravočasno rešiti iz ognja, ker je plamen bliskovito objel celo poslopje ki step-njisčaj. Pogajanja z Rumunijo Bukarešta, 13. maja p. Delegacija, sesto-ječa iz 25 članov, ki je vodila pogajanja z delegacijo jugoslovenske vlade v Beogradu zaradi likvidacije preostalih nerešenih vprašanj med obema državama, se je vrnila v Bukarešto. Delegacija je predložila vladi obširno poročilo o poteku pogajanj. Iz tega poročila izhaja, da je bilo v večini primerov doseženo popolno soglasje in da gre samo še za podpis tudi formalno že sestavljenih konvencij šolskega, cerkvenega soci.ialnopolitičnega. gospodarskega in upravnega značaja Ker gre v glavnem samo še za rešitev vprašanj tehničnega zna-čaia, je vlada razrešila dosedanio delegacijo ter imenovala odbor 5 članov, da dokonča pogajanja Člani odbora so že odpotovali v Beograd. V nalogo tega odbora spada tudi rešitev še preostalih cerkveno-šolskih vprašanj, zatem razgovori o trgovinski pogodbi med Rumuniio in Jugoslavijo in ureditev rečnega prometa oo Dunavu. Preskrba premoga za železnice Beograd, 13. maja. č. Vprašanje preskrbe naših železnic s premogom iz domačih rudnikov še vedno ni rešeno, čeprav se je že mnogokrat obravnavalo. Med prometnim ministrstvom in privatnimi premogovniki ni prišlo do trajnega sporazuma in vlada neprestano gotova nesigurnost in napetost. Danes se je vršila v Beogradu konferenca med zastopniki ministrstev za promet, finance, trgovine in javna dela ter predsedstvom Zveze rudarskih podjetij o ureditvi dobav premoga iz zasebnih rudnikov Konferenca se bo jutri nadaljevala. Požar v železniškem skladišču v Varaždiim Varaždin, 13. maja. č. Včeraj popoldne je nastal v železniškem materiialnem skla« dišču iz neznanega vzroka požar, ki bi bil postal katastrofalen, če hi ga ne bili takoj zapazili in kmalu pogasili. Kljub temu pa je pogorelo nekaj blaga, tako, da znaša škoda, ki jo je povzročil požar, okoli 700 tisoč Din. Od materijala so- rešili samo en del takozvano belo kovino za lokomotive in vagone Zgradba in materijal sta bila zavarovana Beograjski umor vedno bol j zagoneten Beogrsd. 13. maia. p. Policiia mrzlično nadaljuje preiskavo glede zagonetnega urno ra v Beogradu, ki ie bil pred par dnev! odkrit v Nišu kamor ie morilec poslal raz-sekano trupio svoie žrtve. Danes izvršena obdukcija na policijski prosekturi je med drugim dognala, da je moral umorjeni mladenič izvrševati naporno telesno delo in da ie pripadal po vsej priliki krojaški ali čevljarski obrti. To sklepajo iz oblike prstov. Nadalie sklepa policiia, da ie morilec odsekal svoji žrtvi noge. ker se ie bal, da bi posebni zn?ki na nogah vtegnili voditi policijo na pravo sled. Ni izkliučeno. da ie bil umorjeni mladenič telesno pohabljen, ali da je imel kakšne druge hibe na nogah. Policija računa, da ie bil mladenič umorjen najbrž 7. t. m. popildne. Morilec ie morda izučen mesarski pomočnik. Preiskava se sedaj nadaljuje tudi v teimom se tu vrši konferenca za rečno plovitbo, ki ji prisostvujejo uradni odposlanci Jugoslavije. Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske Rumu-nije in Bolgarske, nadalie predstavniki zainteresiranih .brodarskih družb. Otvoritveni nagovor je imel državni podtainik Hantoš. Min. trgovine Herman ie v govoru izvajal. da ie mogoče gospodarske težkoče in gospodarsko krizo odpraviti samo tedaj, ako pokažejo narodi in države medsebojno dobro voljo in to volio izrazijo z vzajemnimi sporazumi. Opozoril je nadalie na dejstvo. da podunavsko brodarstvo v zndniih letih ne kaže prav nobenega napredka. Šele v poslednjem času se poiavliajo zn;iki novih stremljenj. Na konferenci bo podanih kakih 20 referatov. Komunistično gibanje na Grškem Atene, 13. maja. p. Zadnje dni so ko« munisti priredili več manifestacij. Tekom intervencij policije so bili ranjeni trije stražarji. Vlada je izdala stroge naredbe proti ponavljanju komunističnih neredov. Oblastem se je posrečilo zaseči dokumen« te, iz katerih izhaja, da so grški komuni* sti vprizorili manifestacije na povelje iz inozemstva in da je šlo za večjo akcijo. Čudne razmere na ameriški univerzi Berlin, 13. maja. s. Po vesteh iz Newvorka je prišlo v soboto na univerzi v državi .lova do velikih dijaških nemirov, ker je upravni cdbor univerze odpustil ves profesorski zbor z rektorjem na čelu. Uprava univerze obstoji namreč iz pristašev dobesedne interpretacije sv. pisma, dočim je večji del profesorskega zbora reformističen. Zaradi odpusta so se zbrali diiaki, uničili pohištvo v predavalnicah ter napravili še drupe velike škode, preden se je policiji posrečilo napraviti red Člani upravnega odbora univerze so pobegnili v kleti ter se zabarika-dirali pred dijaki. Rešila jih je šele policija ter iih spremila na njihova stanovanja. Univerza je zaprta. Pred prekooceanskim poletom »Zeppelina« Frledrlchshalen, 13. maja s. Priprave za ameriški polet zrakoplova »Grof Zeppelim«, ki bo odplu.l v sredo, so končane. Natančno so pregledali vse motorje in ostale važne dele zrakoplova. Vre man ske opazovalnice javljajo, da Jf vremenski položaj nad Atlantskim oceanom utfuieu. Seja zastopnikov slovanskega Sokolstva Praga. 13. maja. h. V soboto in nedelj se je vršila seja odbora Češkoslovenske obci sokolske, katere so se udeležili tudi jugoslovenski Sokoli Gangl, dr. Murnik in Ci-bej. Soglasno se je sklenilo, da se vrši so-kolski kongres 17- septembra, ne IS. avgusta. Ravnotako so bile soglasno odklonjena medalje ministrstva za narodno zdravje, ki so bile pristransko razdeljene zlasti med orlovske organizacije. Strašna eksplozija v Turinu Turin, 13. maja s. Danes popoldne se je v hiši na Korzu Regina Magherita dogodila strašna eksplozija. Prvo itn drugo nadstropje hiše sta zelo poškodovani. Policija je dosedaj našla deset mrtvih in deset težko ranjen h. Domnevajo, da gre za eksplozijo dinamita. Uvedena je preiskava. Huda nevihta v Benetkah Benetke, 13. maja s. Sinoči je divjala nad Benetkami strašna nevihta. Strela je udarila v stolp cerkve sv. Martina. Odkrušilo se je več kamenja ter je padlo na župnišče. Istotako je strela udarila v neko hišo, kjer je ubila eno žensko. Tudi v Trstu je strela udarila na športno igrišče, tako da je 30 oseb popadalo na tla, vendar pa ni bil nihče ranjen. Nove aretacije v Litvi Berlin, 13. maja s. Kakor javlja »Berliner Tageblattc iz Kovna, je bilo včeraj v zvezi z atentatom na manistrskega predsednika Voldemarasa aretiranih znova veliko število oseb iz socialističnih krogov in iz krogov katoliškega dijaištva. Eksplocija na nemškem parniku .Magdeburg, 13. maja a. Na plauegerškem prekopu v Mžrni MagdebuTga je eksplodiral parni kotel vtačilnega pamika. Pri eksploziji, ki je čisto razdejala mali parnik, so bili ubiti trije mornarji in neka žena. Klavirski rekorder Ledovsky v Zagrebu Zagreb, 13. maja č. Semkaj je došel svetovni rekorder na klavirju Ledovsky, ki je na Dunaju prekosil dosedanja rekord 76 ur s tem, da je igral na klavirju neprestano 77 ur. Z Ledov-skym se vrše pogajanja zaradi nastopa v Zagrebu. Večer srbskih književnikov Nocojšnja prireditev ljubljanskega PEN-kiuba je uspela nad vse pričakovanje. Gledališče je bilo skoro popolnoma zasedeno. Goste ie pozdravil v imenu PEN-kluba preds. Oton Župančič. Pozdravil je tudi zastopnike zagrebškega PEN-k!ufoa z željo, da nas tudi oni v krai-ke m po se t i,jo. Uvodno besedo je imel g. Milan Bogdanovi č, kii je kratko in jedrnato orisal razvoj srbske književnosti. Podal je tudi kratko karakteristiko vseh nastopajočih literatov. Sledile so recitacije gdč. Desanke Maksitno-vič ter gg. Velma.ra Jankoviča, Todora Manoj-loviča, Milana Kašanina in Veljka Petroviča. Pu-blfika je s'edšla z napetostjo in velikim zanimanjem mojstrom bratske srbske besede tej jih na.gradila opetovano z burnim aplavzom. Hmeljski trg Žstec. 18. maja. h. Tendenca mirna. 1 Žatcu promet približno 50 meterskih stotov Cene 900 do 1060 Ke. Tudi na deželi je bili živahno povpraševanje Ministrski predsednik na inšpekcijskem potovanju Včeraj je povsem nepričakovano prispel v Karlovac in Vojnič ter pregledal tamošnje državne urade in ustanove Vprašanje na inozemskih univerzah pridobljenih doktoratov prava Prizadeti bodo morali v smislu novega pravilnika povodom nostrilikacije diplom polagati dopolnilne izpite Subotica, 13. maja, č. Danes sta semkaj dospela rektor beograjske univerze dr. Ceda Mitrovič in dekan beograjske pravne fakultete dr. Brana Živanovič v svrho pregleda poslovanja tukajšnje pravoslavne fakultete, ki je sestavni del beograjske univerze. Rektor dr. Mitrovič je na vprašanje novinarjev glede nostrifikacije tujih pravniških diplom, kar zanima zlasti pravnike v Vojvodini, izjavil, da se dela za ureditev tega vprašanja. O tej stvari je že izdelan poseben pravilnik ter predložen prosvetnemu ministru v podpis. Po tem pravilniku bodo morali vsi pravniki z diplomami tujih pravnih fakultet predložiti pristojnim fakultetam indeks vpisanih semestrov, izpri- čevala o položenih izpitih ter program dela na fakultetah, kjer so študirali, skupno z overovljenimi prepisi diplom. Rektor je naglašal. da je to potrebno zaradi povzdige avtoritete naših fakultet. Novi pravilnik določa tudi polaganje dopolnilnih izpitov povodom nostrifikacije. Glede morebitne premestitve ali ukinitve pravne fakultete v Subotici Je rektor dr. Mitrovič izjavil, da je o tem težko govoriti, kajti, kadar se osnuje tako velika ustanova, kakor je fakulteta in kadar taka ustanova že požene svoje korenine, jo je težko ubiti aH premestiti. ker bi to pomenilo nazadovanje, vsak korak pa mora voditi vedno le naprej. Pričetek volilne borbe v Angliji Ministrski predsednik Baldwin med svojimi volilci — Miroljubna politika konservativne vlade venem vprašanju. Reducirala je izdatke za armado kljub temu, da je potrebna velika modernizacija v vseh treh armadmh pano« — London, 13. maja. Volilna borba se že mrzlično vrši. Ministrski predsednik Bald* ■vvin je obiskal včeraj volilni okraj Be\vdley \Vorcestershire, kjer je imel velik govor. Govoreč o zunanji politiki, je izjavil, da je bil glavni cilj vladne politike pospeševanje miru in razorožitvenega gibanja, in da je ta politika imela v vseh zunanjepolitičnih za» devah popolen usp'eh. Izboljšanje medna« rodnega položaja je bilo ustvarjeno po važ= nih pogodbah, kakor n. pr. locarnska pogod« ba in Keleggov pakt. Njegova vlada je do* segla tudi doma velike uspehe v razorožit« gah. — V letu 1929/30 znaša angleški vojni proračun 7 in pol milijona manj kot Ie« ta 1924/25. Razvoj Društva narodov je glav« ni princip zunanje politike njegove stranke. Kakšno važnost polaga sedanja vlada na delo Društva narodov, se kaže najbolj v tem, da je bil pri vseh sejah in zborovanjih Društva narodov udeležen njen zunanji mi« nister. j Srbski in hrvatski književniki v Ljubljani Ljubljana, 13. maja Po včerajšnjem prihodu in krasno uspelem izletu v Bohinj in na Bled, o katerem je obširneje poročal »Ponedeljek«, so beograjski gostje posvetili današnji dan predvsem sestanku jugoslovanskih PEN klubov, ki o njem poročamo na drugem mestu. Med tem so prispeli tudi zastopniki zagrebškega PEN kluba. Že snoči je dopotoval v Ljubljano urednik »Nove Evrope« g. dr. Milan Čurčin, davi pa gg. dr. Dra-gutin Domjanovič, pesnik in član Jugoslovenske akademije, dr. Branimir Vizner-Livadič. pisatelj in urednik »Hrvatske revije« ter g. Josip Horvat, pisatelj, tajnik zagrebškega PEN kluba. Dopoldanskim internim posvetovanjem je sledilo skupno kosilo, nato pa so si gostje v spremstvu nekaterih ljubljanskih tovarišev ogledali Jakopičevo razstavo, ki jih je enako ugodno presenetila kot grafično in vsebinsko odlični Jakopičev jubilejni zbornik, ki ga je pravkar izdala »Tiskovna zadruga« in poklonila po en izvod beograjskemu in zagrebškemu PEN klubu. Obiskali so tudi Narodno galerijo. Nato se je interni kongres nadaljeval in ob 8. uri v soglasju zaključil. Zvečer se je vršil v dramskem gledališču recitacijski večer beograjskih književnikov, po prireditvi pa skupna večerja v »Zvezdi«. Začetek skupnega dela zagrebške in ljubljanske univerze V četrtek popoldne je prišlo v Ljubljano pod vodstvom g. univ prof. dr. Stjepana Ma-tičeviča 50 članov pedagoškega seminarja zagrebške filozofske fakultete, da pri skupnem delu navežejo stike s slovenskimi kolegi. Goste, ki je bilo med njimi polovico študentk, so na postaji pozdravili dekan ljubljanske iilozot. fakultete g. univerzitetni prof. dr. Stojičevič in vodja pedagoškega seminarja prodekan g. univ. prof. dr. Karel 0s\vald s svojimi učenci, več srednješolskih direktorjev in profesorjev, odbor Društva slušateljev filozofske fakultete, ki je vodil vse priprave in mnogo dijaštva. Po pozdravu so gostje odšli na prenočišče, ki ga jim je dala mestna občina, in sicer študentke v areno, dijaki pa v invalidski dom. potem si pa v skupinah ogledovali mesto. Hrano jim je na lastne stroške preskrbel Akademski kolegij, kjer so se zbrali k večerji in prisrčni zabavi. Namen tega izleta ni bila zabava, temveč resno delo, da se navežejo medsebojni stiki med obema univerzama in da člani zagrebškega seminaria spoznajo tukajšne, naši pa zagrebške metode. V petek dopoldne so hospitirali Zagrebčani na I. drž. gimnaziji pri prof. dr. Gra-fenauerju, ki je pokazal metodo svojega izpraševanja literarne zgodovine, nadalje pri prof. Sovretu. Kozini in Šarabonu, na realki pri prof. Jeranu in na ženski realni gimnaziji, kjer so občudovali predavanje prof dr. Pavla Orošlja iz biologije. Popoldne so imeli na univerzi v zbornici skupen seminar z referati in diskusijo. Re-ferirala sta stud. phil. Pataki iz Zagreba o razmerju med duhoslovno psihologijo in kulturno pedagogiko in člani ljubljanskega seminaria g. Mantuani o idejni dinamiki Šolske reforme. Ta referat ie bil nekak re-sump celoletnega dela ljubljanskega pedagoškega seminaria in je vzbudil splošno Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobi, nesipanju, srčn-h nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz-Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njegovo valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »FRANZ-JOSEFOVA« voda pri pojavih, k: imajo svoj izvor v zastrupljeni« želodčnega črevesnega kanala, obnese kot i zborno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. odobravanje velikega števila navzočih. čeprav so bili utrujeni, so si v kratko odmerjenem prostem času Zagrebčani ogledali še ljubljanske zanimivosti, zlasti Grad in Tivoli ter Jakopičevo razstavo. Bili so sijajne volje in Ljubljano hvalili z največjim navdušenjem. Zvečer so jim mestna občina, oblastni odbor in Društvo slušateljev filozofske fakultete priredili v Kazini prav animirano večerjo, ki so se je razen dekana Stoji-čeviča in profesorjev, udeležili tudi zastopniki velikega županstva, mestne občine in direktorji srednjih šol. Med večerjo so govorili dekan prof. Stojičevič v imenu univerze, stud. phil. Horvat v imenu Društva slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani, prof Oswald kot vodja ljubljanskega seminarja, prof. Matičevič kot vodja zagrebškega seminarja, direktor dr. Zarnik v imenu mesta, dr. Cop iz Zagreba, nadzornik Fortunat, Lužar in stud. phil. Marijan Sterle kot predsednik pedagoškega kluba, ki so vsi poudarjali važnost skupnega dela in velik pomen ekskurzije Oktet akademskega pevskega društva je neumorno prepeval najlepše točke svojega neizčrpnega repertoarja, gospodična Vedraiova, ki io je spremljal g. Šivic, je pa s svojim krasnim glasom zadiviia vse navzoče. Oa pa ta večerja ni bila samo pusto zasedanje suhoparnih pedagogov, naj dokaže improvizacija znanega pesnika-šaljivca Danila P. Mi-lanoviča. ki jo je v nekaj minutah napisal na servijeto: Iza stola ustaje poeta, da Vam čita pesmu sa salveta. U najlepšem od svojiju dana da pozdravim »gospoda« dekana i »gospoda« velikog župana. Da ne pišem u stihu, več prozi kiiknuo bih: »Vivant pedagozi! Matičevič i naš Osvald stari, što nam divne predavahu stvari. Jedan reče: 'Dok smo bili mladi, našli smo se u lepoj paradi: u seminaru točilo se pivo, mi smo čaše izpivali živo. jerbo stroga Reinova metoda ne dopušta, da se pije soda. Zato udri po vinu i pivi Nek Reinova metoda oživi! — Drugi reče: »Mladost naših dana divna je kao i fata-morgana — Al ja kažem: nestalna je fata. skoro čemo morati kroz vrata. Mogli bi se pokajati ljuto, ako ostane crveno il žuto. Al', gospodo, izvinite šalu, pevajuč o svome idealu čim sam čašu vina natočio, direktore ja sam preskočio. U jednog su dražesni mustači, pred drugim su od jaja kolači, a pred trečim nigdje ništa nema, jer pedagog sve u sebe sprema. Nek nam žive: ali evo suza, pijana mi posrnula muza, ali bračo, prije nego padne. ja sam čuo neke zvuke skladne, neke pesme čarobne i mile kolegice Vedralove Ljudmile — pa joj kličem: Vesela mi bila,, u zdravlje joj sva družina pila! Vsoboto dopoldne ob 9. je akademike pozdravil v univerzitetni zbornici rektor g. prof. dr. Vidmar, nato sta pa predavala prof dr. Matičevič o pomenu študija peda-jrogije za srednješolske učitelje in »rof. dr. Osvvald o duševnem profilu otroka v pred-pubertetni dobi. Predavanja obeh kapacitet sta dokazala, da so naše univerze tudi v tej stroki na višku sodobne znanosti. Popoldne so se akademiki odpeljali na Bled. kjer bi bili morali imeti še dosti utrudljivega učenja. Ali lepota Bleda ie tako navdušila celo stroge profesorje, da so si ra.ie dovolili majhen oddih po Reinovi metodi V nedeljo Popoldne so se zagrebški akademiki odpeljali domov, polni hvale o poteku te važne študijske ekskurzije in lepote naših krajev. Največ zaslug za važno prireditev ima g. prorektor dr. OswaId. Tafcoij s prvim solnce m moramo pričeti s solnčni-tm kope'imi, tedaj pa je posebne važnosti maža z iVt^ero/ o/;em ali jeremo (Patent št. 59^2) za solnčereje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Cregorič, Ljubljana, Prešernova isl:ca 5. Slovenski »komunistični Orjunaši" pred fašističnim izrednim sodiščem Rim, 12. maja Vsakomur, ki tudi le od daleč pozna komunizem in bivšo »Orjuno«, je več ko jasno. kako nezdružljiva, drug drugega ne-spravljivo izključujoča sta ta dva poima: tretja internacijonala in jugoslovenski nacionalizem. Komunist, ki naj bi bil obenem Orjunaš, ali narobe Orjunaš, ki naj bi bil tudi komunist: večja absurdnost je pač nemogoča! In vendar se je te dni vršila pred fašističnim izrednim sodiščem za zaščito države in fašističnega režima v Rimu razprava proti šestim goriškim Slovencem, katerim se .ie hotelo dokazati, da niso bili samo sokrivci pri nekem političnem umoru. temveč da so se pregrešili proti italijanski državi s komunistično-orjunaškim rovarjenjem. In kljub vsej gorostasni neskladnosti te obtožbe so bili obsojeni, ca še kako! — V noči od 21. na 22. avgusta lanskega leta je 22-letni Alojzij Bregant iz Podgore pri Gorici vdrl v hišo št. IS. v Carduccijevi ulici v Gorici, kier je v neki sobi drugega nadstropja stanoval bivši komunist Viktor Kogej. ki je preskočil iz komunistične omla-dinske organizacije v fašizem, kjer ie kot ovaduh postal silno nevaren svojim bivšim tovarišem. Bregant je tedaj ustrelil Kogeja, pobegnil preko podstrešja v sosednjo hišo, odkoder se je hotel izgubiti na ulico. V veži ga je ustavil fašistični miličnik Teo Ventin. Bregant se ga je rešil s strelom v glavo in sunkom z bodalom. Ventin je še tekom noči izdihnil v bolnici, a prav tako tudi Bregant. katerega so na daljnjem niegovem begu po goriških ulicah karabinjerji smrtno rani1! s svojimi streli. Po tem krvavem dogodku se je nemudoma uvedla kar najrazsežnejša preiskava pri vseh ljudeh, ki so kakorkoli bili v zvezi z Bregantom in so bili na sumu. da so komunisti. Med prvimi osumljenci je bil 27-letni goriški mizar Alojzij Markič in na podlagi njegovih izpovedb je varnostna oblast izvršila celo vrsto aretacii. Preiskava je »dognala«, da .ie komunistična omla-dina imela v Podgori svojo »celico«, da je bil vodja teh komunističnih omladincev Bregant. da so se shajali v goriški kavarni »Commercio«, kjer je bi! natakar Avguštin Lango njihov pristaš, da so imeli v neki kaverni na Kalvariii shranjeno orožje in razstreliva, da se je umor Kogeja sk'eni'1 na nekem sestanku v nekem gozdu pri Nemcih v bližini Čenovana, kamor je napravilo izlet dijaško društvo »Adriia«, da so bil.' člani tega »skrajno proiiitalijan-skega« dijaškega društva ali sami člani »Orjune«, »znane jugoslovenske organizacije, ki ob vsaki priliki kaže svoje sovraštvo proti Italiji.« ali pa v zvezi z njo in z »znanim jugoslovenskim razbojnikom Kukcem«. vobče da je bil umor ovaduha Kogeja odrejen iz ,Iugoslavi;e in se je komunistična propaganda na Goriškem vršila no navodilih in odredbah — »Orjune><. Preiskovalna komisija je nič mar.j ko 23 osumljencev postavila pred fašistično izredno sodišče za zaščito države in fašističnega režima v Rimu in jih razdelila v tri skupine. Razprava proti prvi skupini se je vršila od 7. do 11. t. m., proti drugi se bo vršila 13. in 14, proti tretji pa 16. in 17. t. m. Prva skupina je štela 7 obtožencev, ki so: Alojzij Hvalič. star 23 let. dela\jec, iz Podgore pri Gorici: Dušan Hreščak. 19 let, dijak, iz Lokve na Krasu: Miian Hreščak. 18 let, dijak, brat prejšnjega: Avguštin Lango, 30 let. natakar, iz Kanala: Alojzij Markič. 27 let, mizar, iz Gorice: Viktor Krašna. 23 let. bivši član uredništva »Fdi-nosti«. iz Idrije: Božidar Ušaj, 26 let. mehanik, iz Kobarida, vsi nastanjeni v Gond. Ušaja je zadel mrtvoud in leži bolan v bolnici. Proti njemu se razprava ni vršila. Prvi štirje so bili obtoženi sokrivde na umoru Kogeja ter skrivanja orožja in izdelovanja razstreliv poleg ■ komunistično-oriu-naškega rovarienia«. Ušaj zadnjih dveh zločinov. Milan Hreščak in Krašna pa samo zadnjega. Vsi obtoženci so krivdo odločno zanikali. Kot priče so bili zaslišani goriški detektivi in orožniki, ki so vodili hišne preiskave pri obtožencih in so seveda vsi potrdili njihove zveze z »delinkventi in banditi z one strani meie«. Neka priča je celo vedela. da se je Kogej hotel vriniti v »Or-iuno«. pa je opustil stvar, češ, ker bi ga bili Orjunaši takoj ubili. Bregant ga je umoril po nalogu »Orjune«, v kateri je bil Kulturni pregled Repertoarji IJI Rf .lA VSK 4 OP 4 M A (Začetek ob 20., spremembe označene.) Torek. 14.: Zaprto. preda, 15.: Igra ljubezni in smrti. Premijera. f-etrtek, 16.: Zaprto, pptek, 17.: Bitka. A. Brbota. 18.: Oreh. Izvirna slovenska noviteta. Premijera. Premijerski abonma. UrBM*NSK4 OPKKA Zaprto do 36. maja. (Turneja v Dalmacijo.) MARIBORSKO G! FT>4US Vdove Rošlinket. Piše o nji tako-Ie: »Prav za prav je e-na prava novost plzenjskega gledališkega leta veseloigra >Vdova Rošlinka«-, delo Cvetka Golarja, ki bi po rafiniranih obrokih sodobnega dramat-ekega repertoarja teknilo po svojem zdravo naivnem okusu srečne duševne narave, ki čudovito uravnoveša prosto življe mesa in krvi. Gola r jeva šala o zastavni vdovi, ki se v smešni nevednosti spusti v erotično tekmovanje s svojo hčerko, je komaj taka, da izpolni tri dejan «a; pisec si pomaga s primitivno prikrpanimi scenami prozorno erotičnega značaja. Vzlic temu ta enostavna igra zajame tudi nekaj dobrih strani slovenske narodne duše z njenim čutnim veseljem do življenja. Golar pozna svojega kmeta in ga slika s svetlimi, prešerninii barvami, či-jih akord se zvoneče oglaša i v duši popolnoma nedotaknjenega i v duši prenasičene-ga gledalca. Temu folklorističnemu koloritu je dala blesk zlasti M. Markova - Nekolova, ki je bila izborno disponirana za figuro lepe vdove, razvnele od burnega koprnenja in njenim letom neprimerne zaljubljenosti « Po tej rigorozno - literarni oceni smemo sklepati, da je imela Golarjeva »Vdova Rošlinka« pred plzenjsko publiko lep uspeh. Sestanek PEN-klubov v Ljubljani Včeraj so se sestali v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani delegatje PEN - klubov v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Ta medklubski letni sestanek, ki je imel čisto interni značaj, je otvoril predsednik ljubljanskega PEN - kluba gosp. Oton Zupančič, ki je zboru tudi predsedoval. Goep. dr. Fr. Windiseher je pozdravil zborovalce kot domačin poslopja s toplo dobrodošlico. Obravnavala so se razna vprašanja, ki so v zvezi z notranjim in mednarodnim delovanjem te literarne organizacije. Gosp. Oton Župančič je v svojem poročilu o lanskem kongresu PEN - klubov v Oslu povdarjal njihov pomen zlasti za male narode, ki se utegneio na ta način najuspešneje afirmirati v tujem svetu. Gosp. Veljko Petrovič je poročal o svojem obisku v Berlinu, kamor ga je povabil ondotni PEN - klub. da predava o našem duhovnem življenju. V nadaljnjem poteku posvetovanj so se sprejeli razni predlogi, ki imajo namen, poglobiti medsebojne stike treh jugoslovenskih PEN - klubov in no možnosti tudi skupne 6tike s tujimi kulturami. Cankarjev »Hlapec Jernej« v riimiinirini. Po velikem uspehu, ki ga je doživel »Hlapec Jernej« pri zapad. narodih in v Rusiji, začenja reprezentirati slovansko književnost tudi med Rumuni. Pravkar je izšel rumunski prevod v ponatisu iz bukareškega »Adeve-rula«. V tisku sta tudi nemški in novi angleški prevod (gospe Jerasove, z uvodom prof. Lavrina). Nastop gosp. Rogoza v Pragi. Naš praški sotrudnik nam piše: Novo angažirani član Narodnega divadla v Pragi gosp. Zvoni)«,'ir Rogoz je nastopil prvič v ponedeljek dne 6. t. m. v »Idiotu? v ulogi kneza Miškina. S svojo sijajno, dobro izdelano umetniško kreacijo je dosegel velik uspeh. Občinstvo, ki je napolnilo gledališče, ga je nekajkrat poklicalo pred zastor. Zlasti se je praška publika čudila, kako odlično že obvladuje češčino, tako da ni bilo opaziti, da mu češči-na ni materinski jezik. Dva nova spisa Milienka Vidovima sta izšla v Sarajevu: »Omladina u izgradnji bolje budučnosti« in »Privatna inicijativa u na-rodnom prosvečivanju«. Spisa se suneta v okvirju dosedanje Vidovičeve ideologije in skušata poživiti znani pokret, ki že nekaj časa nima več tiste ekstenzije, ki jo je imel še pred leti. »Nova Evropu« prinaša v deveti številki članke M. C. o Bogdanu Popoviču, D. Semi-za o Rusiji 1. 1914., H. \Verka o p»ločljivosti zakona, dr. S. Mikačič o izjavah Elene Kev, A. Haleria o književni kritiki in dr. Naslov unrave in uredništva se je izpremenil in se glasi poslej: Margaretska ulica 6. »včlanjen« on sam kot pravi član. Ker so priče, zaslišane v preiskavi in med razpravo, potrdile v polnem obsegu tud ves ostali del obtožnice, je bil ves trud braniteljev, ki so dokazovali nedolžnost obtožencev ter zahtevali zanje popolno oprostitev, zaman in sodni dvor je šei v svoji strogosti tako daleč, da je dvema obtožencema prisodil-višjo kazen, kakor jo je predlagal obtoži-telj. Obsojeni so bili: Alojzij Hvalič. Avguštin Lango in Alojzij Markič na 30 let. Dušan Hreščak. ker še ni polnoleten, na 27 let in en mesec, Viktor Krašna na 5 let in Milan Hreščak na 2 leti in 6 mesecev ječe. Vsem, izvzemši Milana Hreščaka. je za vedno odvzeta pravica do javne službe, za vse pa po dosluženi kazni odrejena konfinacija. Tako stroge obsodbe doslej še ni Izreklo fašistično izredno sodišče. V drugi skupini obtožencev, ki pride sedaj na vrsto, se nahajajo: Milan Batistič (izginil), .lust Ba.iec, Karel Drašič, Peter Fabjan. Valentin in Ivan Kokalj, Albert Marvin in Bruno Spangher: v tretji pa: Ludvik Pesco (izginil). Karel Peric. Robert Pušnar. Leopold Sfiligoj, Josip Ken-da. Sebastiian Hlede, Alojzij Kovačič in Josip Kristjanič.__ Zadeve naših sadjarjev in vrtnarjev Bled. 13. maja. V zdraviliškem domu na Bledu se je vršil v nedeljo letošnji občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Ljubljani ob impozantnem številu delegatov društva iz vse Slovenije. Točno ob 10. dopoldne je otvoril zborovanje društveni predsednik kmetijski svetnik gosp. Viljem Rohrmann s primernim nagovorom na zborovalce in pozdravom vladnih, oblastnih ter drugih zastopnikov. Po vdanostni izjavi vseh zborovalcev kralju sta podala društveni tajnik, šolski nadzornik g. Andrej Skulj in društveni blagajnik prof g. J. Verbič svo.ii poročili o društvenem gibanju in društvenem gospodarskem stanju. Iz temeljito sestavljenega tajnikovega poročila posnamemo, da je društvo v minulem letu vsestransko napredovalo in da se je število članov pomnožilo za 756 in 18 podružnic, tako da šteje sedaj društvo 130 Podružnic s 5490 rednimi člani. Pri-števši še druge člane je znašalo število koncem poslovnega leta 1928. skupno 7226 članov. Od podružnic odpade 75 na ljubljansko in 55 na mariborsko oblast. Strokovnih predavanj je društvo priredilo v raznih sadnih krajih Slovenije 189 ter 34 tečaiev z udeležbo okroglo 9100 članov. Lastnih drevesnic ima 21 podružnic z 41.400 drevesci. Raznih podnor so prejele podružnice 56.145 Din, morda pa še več, ker vse podružnice niso predložile točnih poročil. K tej točki ie navzoči zastopnik oblastnega odbora g. inž. Skubec omenil, da .ie oblastni odbor oodelil raznim podružnicam ljubljanske oblasti v letu 1928. skupno 120 tisoč dinarjev posebne podpore za nabavo sušilnic, škropilnic, sredstev za zatiravanje sadnih in zelenjadnih škodljivcev itd. Občni zbor je to obvestilo vzel hvaležno na znanje z željo, da se taka podporna akcija še poveča in v bodoče po možnosti s sodelovanjem ter z vednostjo društv. glavnega odbora izvede. Društveno glasilo »Sadjar in vrtnar« gre v 7300 izvodih mesečno med posamezne člane, ki iz njih črpaio vsakovrstna poučna napodila. Sadni ogledi zaradi spoznavania sadja s pravilnimi imeni so se priredili v krajih, kjer je sadie vsaj deloma dobro obrodilo. Sadni razstavi sta bili na velesejmu v Ljubljani in pa v Radovljici, ki sta dobro uspeli tudi v trgovinskem ozirti Od knjig »Sadni izbor za Slovenijo« se .ie prodilo 1857 (63 komadov je še v zalogi), od stenskih tabel pa 320; v zalogi iih je še 270 komadov in bi bilo želeti, da jih interesenti čimprej pokuniio. Poročevalec je navedel še nekatere sklepe glavnega odbora, med drugim prošnjo za ustanovitev speci.ielne vrtnarške šole v Sloveniji za vzgojo vrtnarskega naraščaja iz vse države. Blarrainikovo Poroči'o izkazuje denarnega prometa v letu 1928 skupno 5«0.295 «4 dinarjev s preostankom ""8.240.1? Din. Gotovina. žal. ne dosega višine za kritie vseh obveznosti, ki iih ima društvo napram upnikom. in se mora torej onirati zgolj na primerne subvencije od strani vlade in obeh oblastnih odborov. Čisti premožen^ znaša «ieer koncem leta 1928. skuono 55.226.6? Din. toda to več v blagu, inventarju in v terjatvah, kakor v rotovini. Največ'e izdatke povzroča društveno Hasilo. ki zbog nizke cene ne krije tiskarskih stroškov. Obe PoročiM sta bili sprejeti z odobravanjem na znanje. Sledili so nato razni predli glavnega odbora in Podni-?nic. Pri predlogu o spremembi društvenih pravil se je vnela živahna in mestoma prav ostra debata. I^orično so se soreiele skoro soglasno vse točke ne-izoremeniene. Gladko so se sprejeli predlogi o podoI-nem zatreniu diviega zajca, voluharia in podobnih drevesnih uničevalcev. DaHe so sprpieti predlogi za nastavljanje posebnega sadjarskega in vrtnarskega strokovnima kot potovalnega učitelia: za ustanovjtev sr>eciWne vrtnarske šole 'a vso državo: /a izdajanje letnih sadjarskih in vinarskih brošur; za dosego trikratne polovične vožnje letno na vseh železnicah za vse redne društvere člane: za sta'no denarno Podporo vodPelien-i šolskih vrtov in za omeiitev kratkodobnih premeščeni šolskih nnravite'iev. za uvedbo posebne strokovne vladne kontrole pri izvažanju sadia v inozemstvo v svrho okrepitve rpelne spdne trgovine, ki ii nekaten površni in lahkomiselni s?dnj trgovci močno škoduieio: notem pred'og za p?"rošnio železnice, dn se sme varonsko na'aa i-,,,rfiti v teku 36 ali vsaj ?4 ur (ne kot sed<>l v teku samo 6 ur> t°r Vnnčno predlog glede nabnvp sadnih škr<-i"i'nic. Od dosedai preizkusnih sadni'1 škronil-pi'- sta se še kot niibolji i-1raTa'i sistem »F^Hor« in MprhviUetova »TJnicum«. Pri voMtvah ie hil t7vo"en ves storj od-Kor z Memo dveh nrnetovnMnO edc+onjv-nnHrn7ni"-iH odbornikov tr. r»ir<°*3 v Me(!jki in ? na mesto Vn+pr^ stq bji^ j7vn"°na ^nHnger iz Črnomlja in TonVnvl^ It Hob^e. Prjhodrt) občrf -^nr se vrlit mcf^a mair> fiim^M v ^"iij v TJnb,;">nj zar^i iie;o dejanje, krasna vsebina io izvrstni i®ra-ka Z avrionom preko prostrane puščave. Misteri-iiO'Zni sopo.tn.ik v letalu. Pristanek sredi pustinj«. Peš prt ko Sabare. Otet v Parizu. Ujetnik pri bed-uinib. Beg. Na parobrodu. Velenapeta borba v zraku. Prermjera danes ob 4. pol 6. pol 8 in 9 uri Tel. 2124 ELITNI KINO MATICA Dve hudi nesreči V splošno bolnico v Ljubljani so včeraj dopoldne pripeljali dva ponesrečenca, dva mlada fanta. 28-letni Alojzij Rant iz Zalega Loga pri Železnikih je odšel v soboto v gozd žgat oglje. Nahajajoč se v leseni kolibi ni opazil, da ga omamljajo strupeni plini. Nenadoma se je Rant onesvestil in obležal. Ker se n; vrnil domov tudi ne v nedeljo, ga je šel iskat brat. ki ga je našel še vedno nezavestnega. Ponesrečenca so odnesli domov, kjer so ga skušali obuditi k življenju z umetnim dihanjem. Namen pa se jim je posrčil le deloma, kajti zastrupljeni je zapadel vedno zopet v nezavest. V takem stanju se ie nahajal celih 48 ur, nakar šele so se domači odločili in so poklicali zdravnika, ki je odredil, da se mora zastrupljeni Rant takoj prepeljati v bolnico. Nevarno se je ponesrečil v ponedeljek zjutraj v gozdu pri Vevčah 27-letni Andrej Grad >z Vevč. Pri nakladanju lesa mu je v gozdu padlo z voza na glavo drevesno deblo in ga težko poškodovalo na glavi. Gradu se je vlila kri iz ust in ušes in so ga morali nemudoma odpeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico. Italijani izročili nevarnega vlomilca našim oblastvom Ljubljana, 13. maia. Italijanska oblastva so izročila v nedeljo dopoldne našim obmejnim varnostnim organom nevarnega tatu in vlomilca Matevža Pečnika iz Horjula. Vlomilec je presedel v Italiji šestletno zaporno kazen, katero so mu prisodili Italijani zaradi težke telesne poškodbe. Po prestani kazni so ga sedaj izročili našim oblastvom in čaka Pečnika tudi v Ljubljani huda sodba. Matevž Pečnik. ki je rojen leta 1900. v Horjulu, je pobegnil 27. aprila leta 1923 iz zaporov deželnega sodišča v Ljubljani. V zaporu se je nahajal zaradi tatvin koles in zaradi vlomov v kmetske hiše. Pečnik ie na še nepojasnjen način utihotapil s seboj v zapor majhno pilo. s katero je preoilil omrežje okna. Pozneje so Pečnika zopet aretirali in je bil v zaporu vedno miren, tako da so mu pričeli slednjič zopet zaupati. Poslali so ga kmalu na delo v me^to ter v okolico in ob neki priliki se je Pečnik odločil, da ponovno pobegne. Ko se ie nekega dne nahajal skupno z drugimi kaznjenci na delu v Brdu nad Vičem. se .ie odstranil v gozd. kjer se ie skril in se ponoči podal na pot v Horjul. Tamkaj je vdrl skozi streho v domačo hišo, odvrgel kazn.iensko obleko, se oblekel v svojo civilno obleko in .io pozneje mahnil proti Idriji. Prekoračil je me.io in kmalu prispel v Gorico, kjer je dobil delo. Iz Gorice se je podal v Trst. k.ier se je pomešal med fakine in kradel. Preživljal >-e ie večinoma s tatvinami. Nekoč pa se ie opil in v prepiru težko poškodoval nekega delavca. Pečnik je nato pobegnil iz Trsta, prekoračil pri Postojni zopet našo meio in se preživljal tukaj s tatvinami in vlomi po deželi. Ker pa so mu bili orožniki za petami, se ie zbal in se umaknil ponovno v Italijo. Preživljal se je s priložnostnim delom, večinoma pa je kradel. Slednjič so ga prijeli karabiner.ii, zaprli, nakar so ga po prestani kazni izgnali kot nadležnega tujca in ga izročili našim oblastvom. Pečnik je bil danes dopoldne izročen v sodne zapore deželnega sodišča v Ljubljani, kier bodo že gledali, da ga vtaknejo v celico, iz katere ne bo prišel zopet tako hitro na svetlo. Muhasto vreme Ni samo predpra-vica lepili dam. da so muhaste. temveč tudii pomiadmi meseci imajo že od prodavnine pravico, da menjajo svoj obraz od dne do dne. če ne že od ure do ure. Če so pravkar pokrivali nebo -še črni oblaki in so srebrne deževne proge javljaile bližanje neviht r daljavi, in čeprav je ravnokar od cest odska-kovala gosta sodra, s« v prvi minuti že zopet posnreie Ičribo solnce. Muhavost vremena je zntma po vsem svetu in v vseh deželah, pa naj bodo potem že sneženi viharji, kii pomladi d Kija jo po Severni Ameriki, ali naj bo pa bu-rja. ki nepričakovano napada našo jadransko obal z ledeno nevihto ali pa meniavanie vetrov, ki v tropičnih kraiih prinašaijo zelo toiitro silno občuten mraz v vlažno soipar.ico. Za dobro razpoloženje človeka ti ostri prehodi ni=o razvesclK-ii- Na ena.komernost uravnani organizem sledi nčrad nenadnim vzpremembatn temperature in bolezni ter prehlajenia so na žalost le preveč znane in težko od vrni ji,ve pn-s!ed;ce neslalnosti vremena. Z bolečinami v glavi in ud "h se začenia. temperatura se dvvga. dihalni organi so razdraženi, dobra volia popušča in preblaijenie je tu. Ker bog vremena nima previdnosti, moratno gledati, kako se ubranimo noegovih mriih. Seveda moramo gledati na tnpio obleko, ktidar slutimo, da se bo vreme ienre-merilo in če srni premočeni tudi še tako malo. z'asri pa če imamo premočene noge. moramo sfcnhno paziti, da se č-mprej preoblečemo. Vodno pa to ne zadostuje in še preden se nam javiio vsi 7/iaki prehlaiienia. moramo skrbeti, da pr:hii.3«)če oboJenie prepreč;mo že v po četnem stadiju, kur re na is-'gumene mogoče z aspirinom. s tem od neWai znamm in preizknSen:m sredstvom proti prehlaieni«. Dve do tri tablete psolrina in pa morebiti še velika čaša vročega ča*a preženo pn navadi prehlaieiiie že v če'Vu in preprečijo taio nadeljne nevarne simjv tone. Opozorilo našim i Binkoštna številka »Jutra«, kj izide v nedeljo zjutraj bo, ker bo izšla naslednja številka »Jutra« zaradi praznikov šele v sredo po praznikih 3 dni aktualna zaradi česar bodo tudi oglasi, ki nam bodo pravočasno, to ie, do petka zvečer izročeni v objavo, pridobili trikratno vrednost, ob enkratnem plačilu po običajni tarifi. Ogla som pa, ki bodo naročeni šele v soboto, pa bomo morali pribiti 50% povišek na tarii-'ne cene, ker se jih bo moralo staviti v v čezurnem delu. V interesu vsakega in-serenta, ki hoče izrabiti to redko prilik« uspešne propagande je, da naroči oglase pravočasno. „JUTKO ■ff - v.: v*.t ;'-.i Domače vesti * Odlikovanje prof. Diehla. Njeg. Veličanstvo kralj je francoskemu znanstveniku, vseučiliškemu proiesoriu Chalesu Diehlu podelil red sv. Save prve stopnje. Prof. Diehl je bil kakor smio poročali, prošlo nedeljo promoviran za častnega doktorja beo grajske univerze. * Imenovanja v naši vojski. Vojaško službeno glasilo objavlja obsežen ukaz o imenovanju in premeščenju višjih oficirjev. Med drugimi so imenovani: general-štabni polkovnik Viljem Klobučar za pomočnika načelnika štaba komande četrte armiiske oblasti; artiljerioski maior Fran Tomše za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande Kosovske divizijske oblasti; pehotni major Vladimir Vauhnik za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika štaba komande Moravske divizijske oblasti; pehotni maior Mirko Burja za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika komande Savske divizijske oblasti in pehotni major Jurij Mu-šič za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika štaba komande osješke divizijske oblasti. * IJf rcmembe v državni službi. V 4. skupina I. kategorije sta pomaknjena Franc Ferian, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani, in Franc Stopar, profesor gimna-c:je v Kranju, v 6. skupino I. kategorije pa Silvester Krame. profesor II. realne gimnazije v Ljubljani. Zvamičnik Ivan Kanič v kaznilnici v Mariboru, je imenovan za strokovnega poslovodjo v 3. skupini III. kategorije. FRIDE! Divne laži Nine Petrovne * Izpit za stavbenika je položil pri gradbeni direkciji v Dubrovniku naš roiak iz Novega mesta g. France Piceli. Imenovani Je že 10 let nastavljen pri tvrdki inž. Ma-tošič in drug v Splitu kot poslovodja ter je izvedel samostojno že nekoliko veoiih gradbenih del na naši obali. Čestitamo! * Poroka. V romarski cerkvi Maria Trost pri Gradcu se je prošlo soboto poročil naš ro;ak maior Franc Jazbec z gdč. Hildegardo Reiterjevo iz Gradca. Inženier major Jazbec je po prevratu stopil v službo republike Peru v Južni Ameriki, kjer je v glavnem mestu Lima nameščen kot inženier pri vojaško-geografičnem zavodu. * Slovensko umetniško društvo. V nedeljo 12. t. m. se ie vršil v se.jni dvorani Delavske zbornice izredni občni zbor Slovenskega umetniškega društva. Zborovanja so se udeležili tudi umetniki, ki so svojčas izstopili iz društva, ter se je konstatiralo dejstvo, da ie postala organizacija SUD celotna, kompaktna grupacija umetnikov modernih smeri sodobne slovenske umetnosti. Društvo se hoče udejstvovati v prvi vrsti s svojimi skupnimi razstavami doma in v inozemstvu ter s kolektivnimi razstavami poedinih svodih članov. Samostojno in enotno hoče društvo postopati tudi v vseh drugih umetniških zadevah v Sloveniji kakor tudi ob prilikah prireditev ali prikaza celokupne jugoslovenske umetnosti. Društvo bo stopilo tesneje v zvezo z grupaciiami umetnikov istih stremljenj v dragih centrih države. Za društvenega predsednika je bil izvoljen slikar Fran Tratnik, za tajnika arhitekt Domicijan Serainik, za blagajnika kipar Tine Kos. * Učiteljski izlet v Bolgarijo. Učiteljski feriialni savčz, ki je obiska! pred par leti bratsko češkoslovaško državo bo potoval v letošnjem avgustu v sosednjo Bolgarijo. To bo obenem prvi oficiielni obisk iugosloven-skih pedagogov bratski slovinski državi, zoto so vabljeni k udeležbi poleg osnovnošolskega učiteljstva tudi oni iz meščanskih šol in srednješolski profesorji. Izletniki bodo obiskali tekom 10—14 dnevnega bivanja v Bolgariji najlepše in zgodovinsko važne kraje bratskega naroda. Stroški so preračunani na 3000 levov, to je okrog 1200 Din. Udeleženci bodo dobili brezplačni bolgarski vizum in bolgarska vlada ie dovolila 50% popusta na železnicah. Ker je število ekskurzistov omejeno na 50. nai se vsakdo ki se izieta udeleži prijavi takoi na naslov: Slavko Mrovlje, učitelj Slovenj gradeč. Obenem pa naj pošlie 30 Din članarine za UFS ter 100 Di 80 80 80 60 80 60 Smer vetra m brzina v m in sek. ENE 2 N 4 S 2 SS\V 6 NW 1 S 4 0 c 0 KJ „ Padavine — 1 Vrsta v nun do 7. ure 10 dež, prsič 10 dež 10-0 10 dež 10 8 nevihta dež 10 de€, pr3i5 2 0-6 Solnce vzhaja ob 4.34, zahaja ob 19.19, luna vzhaja ob 7.41, zahaja ob 23.41. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 21 C, najnižja 14 C. Dunajska vremenska napoved za torek; Menjajoče se oblačno. deloma še padavine z majhnimi nevihtami. Temperatura v glavnem neizpremenjena, podnevi soDarno. Sokol Ljubljanski Sokol ponov.no opozarja svoje članstvo, da sprejema prijave za vsesokolsk.i zlet v Poznanj in za pokrajinski zl-et v Plzcn samo do 15. t. m. v društveni pisarni v Norod-nem domu med 18. in 20.. kjer do-bi vsakdo tudi potrebna pojasnila. — Društvena javna telovadba bo, kakor že objavljeno, v nedeljo 26. t. m. na letnem telovadišču ped Tiivoliijem. — Za 2. junija nameravani društveni izlet na Vransko se je moral zaradi izbirne tekme za Poznanj, ki bo istega dne, preložiti na 9. junija. — Letno telovadišče, kako>r tudi otroško igrišče bosta še v teku tega tedna dogotovljena. enako tudi napeljava vode. ki se je sicer zakasnila, toda ne po naši krivdi kar naj vzame članstvo na znanje. Celoletne rodbinske legitimacije za otroško igrišče (tudi za rodbine nečlanov) po 5 Din od osebe se dobijo v društveni p-'sarni dnevno med 18. in 20., enako tudi članske vstopnice za solnčne in pršne kopeli po 20 Din. ki so veljavne istotako do konca kopalne sezije. — Odbor. PRIDE! PRIDE! Divne laži Nine Petrovne Torek, 14. maja.* LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Zur Gegen-standstheorie der Personlichkeit (prof. dr. Veber) — 19: Nemščina. — 19.30: Naše sosednje države: geografski oris Dunaja (dr. Bohinc). — 20: Sclnvab: »Kandida« (izvajajo člani nar. gled.). — 21: Radio-orkester. — 22: Poročila. — 22.15: Prenos inozemskih postaj. Sreda, 15. maja. LJUBLJANA. — Opoldanski program odpade. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18: Humoristično štivo, pisatelj Milčinski. — 18.30: Predavanje iz rastlinstva. — 19i Srbohrvaščina. — 19.30: Zgodovina Slovencev. — 20: Duetni (pevski in instrumentalni) večer. — 22: Poročila in napoved časa. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Poročila. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.45: Radio-kvartet. — 17: Koncert na citre. — 18.25: Radio-kvartet .— 20.50: Operetni večer. — 21.55: Poročila. — 22.05: Veseloigra. — PRAGA 19.50: Prenos Dvorakovega »Reguiema«, za soliste in orkester. — BRNO 19.50: Pre-ros koncerta iz Prage. — VARŠAVA 16: Reproducirana glasba. — 17.55: Koncert ruske glasbe. — 20.15: Večerni koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 20.05: Mešan večer. — 21: Prenos petja slavcev iz nekega parka. — Koncert lahke glasbe. — BERLIN 17: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Orkestralen koncert — 21.30: Pomlad v Berlinu. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20.15: Odlomki iz Wag-ner.ieve opere -AValkiira«. —21.15: Mešan večer. — LANGBNBERG 17.45: Večerni koncert — 30: Koncert romantične glasbe. — Lahka godba. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Koncert Mozartovih skladb. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert lahke glasbe. — 20: koncert kvarteta in solistov. — Ciganska glasba. — TOULOUSE 20.30:Koncert lovske glasbe. — 21: Koncert orkestra in solistov. — LONDON 19.45: Pevski koncert in vojaška godba. — 21.50: Koncert solistov. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 20 40: Operni večer — STOKHOI.M 18.30: Godba na harmoniko. — 19.45: Pevski koncert. — 20.15: Koncert komorne glasbe. * Da ustrežemo željam vseh naročnikov, bomo v bodoč«? priobčevali program ljubljanske postaje za vsak dan sproti, ob enem pa — kakor doslej — programe domačih in drugih postaj tud še za en dan v naprej. Izjava Na tem mestu sta bili objavljeni v šte* vilkah z dne 24. III. t. 1. »Poslano« in 10. aprila t. 1. »Odprto pismo«, v katerih sem obdolžil podpisani Hubert Zimmcrmann g. dr Viktorja Krennerja, predsednika Elek* trarne Škofja Loka in okolica d d. glede njegovih del pri elektrarni, nesposobnosti in nepoštenih manipulacij. Te obdolžitve preklieuicm in izjavljam, da ne morem go* spodu dr. Krennerju kot predsedniku te elektrarne glede megovega poslovanja pri tej družbi očitati nobenih nekorektnosti; ravno tako,tudi ne družbi sami in njene* mu predsedstvu in nadzornemu svetu. Rav» no tako pa odbor nadzorstvenega sveta Elektrarne 7 ozirom na »Poslano« z dne 5. aprila 1929. izjavlja, da ne more g. Hu* bertu Zimmermannu očitati namena podti* kavanja. niti laži. niti ničesar, kar bi mo* glo škodovati njegovi osebni časti. S to obojestransko izjavo so vsi medsebojni spori poravnani. Škofja Loka. dne 11. maja 1929. Hubert Zimmermann bivši obratovodja Elektrarne Škofja loka in okolica d. d. Odbor nadzorstvenega sveta Elektrarne Škofja Loka d. d. S a Gospodarstvo = Uveljnvljenje trgovinske pogodbe s Francijo. Iz Beograda poročajo, da se v zunanjem in trgovinskem ministrstvu vršijo priprave za uveljavljenje trgovinske pogodbe s Francijo, ki je bila sklenjena meseca januarja t. 1. Pogodba naj bi stopila v veljavo že jutri 15. t. m. Naša in francoska vlada sta se sporazumeli, da bosia to pogodbo uveljavili še preden jo bo ratificiral francoski parlament, kar bo morda trajalo še dalj časa. Iz beograjskih vesti ni razvidno, ali bo uveljavljena vsa pogodba ali pa samo tarifni del. ki vsebuje znižanje gotovih naših uvoznocarinskih postavk. Za izvoz v Francijo se naši državi priznavajo največje ugodnosti, odnosno minimalna francoska uvozna carinska tarifa, kar bo važno za naš izvoz v Francijo. Z uveljavljen jem tarifnega dela pogodbe bodo znižane nekatere naše uvozne carine, kar bo seveda veljalo tudi za uvoz iz ostalih pogodbenih držav. Carina za vino v sodih (14odstotno) je bila že s pogodbo z Grčijo znižana od lOt na 45 zlatih Din. Za šampanjec ho znižana od fiOO na 150 zlatih Din. za konjak v sodih na 175. v drugih posodah pa na 250 zlatih Din. dalje za likerje od 500 na 350, odnosno 250 zlatih Din in za rum v sodih od 350 na 175 ter v drugih posodah od 500 na 250 zlatih Din. Na voščene sveče bo znižana carina za polovico na 100 zlatih Din. na stearinske sveče pa za 30 o/f. Carina na kreme za čevl je v zavojih za nadrobno prodajo bo znižana od 200 na 90 zlatih Din, carina na toaletno milo pa na 85 zlatih Din. Dalje bodo znižane carine na nekatera zdravila, na organske kemične proizvode, ki se rabijo v fotografiji (od 300 na 10 zlatih Din), na barvilne eks-trakte (od 5 na 2.50), na pigmentne in la-kove barve (poz. 243. od 60 na 25), na dišeča olja in masti (od 600 na 200). na dišeče vejde (od 1000 na 500) in na puder, pomade in barvila zn lase (od 1000 na 600). V skupini tekstilnih izdelkov znašajo koncesije za špecijalne francoske proizvode 20 do 30 Dalje se zniža carina na fotografske plošče od 100 na 75 zlatih Din. na svedre, šila in dleta od 60 na 30 zlat. Din, na vinogradniške pluge od 40 na 20 zl. Din.na predvajalne aparate za kino od 200 na 100 zlatih Din in na stroje za obdelovanje kovin od 30 na 20 zlatih Din. = Reforma v ob'avJinnjn statistike zunanje trgovine. Generalna direkcija carin je objavila podatke o naši zunanji trgovini po grupaciji mednarodnega imenika blaga, ki vsebuje naslednje skupine: živ živali, predmeti za prebrano in pijače, sirovine in pol-fabrikati. gotovi izdelki ter zlato in srebro. Po tej gTupaciii objavljalo svoje zunanjetrgovinske statistike vse moderne države. Ta reforma je bila potrebna, ker je naša država pristala na konvencijo, ki je bila koncem preteklega leta sklenjena na mednanini knferenci za izenačenje gospodarske statistike. Po tej grupaciji smo lani izvozili (v oklepajih podatki za 1. 1927.): živih, živali za 884 miliiona Din ali 13 7 % (1138 milijonov Din, 17.8 %). predmetov za prehrtno za 1673 milijonov Din ali 26 % (2012 milijonov Din. 31 5 %). sirovin in polfnbr'katov za 3276 milijonov Din ali 50 8 % (2658 milijonov Din. 41 5 %) in gotovih izdelkov za 600 milijonov Din ali 9.5 % (590 milijonov Din. 9.2 %). Izvoz ž'vih živali in predmetov za prebrano ter pijač je torej lnni občutno nazadoval. dočim se je znatno dvignil izvoz sirovin in polfabrikafov ter izvoz gotovih izdelkov. V statistil cinkane ži"e. smirkovega platna, čopičev. ščetk itd. (Predmetni oglasi so na vpogled v i.isarni Zbornice za TOI.) Borzs 13. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devknl promet zelo slab. Le v devizah na London in Berlin je bilo nekaj potrebe. Deviza na Berlin se je okrepila na 13.J95. deviza na Dunaj pa na 8— Tudi deviza na London se je za malenkost dvignila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vima škoda po zadnji ekrepitvi zopet nekoliko nopustija. Pod vplivom nižjih beograjskih tečajev se je za aranžma trgovala ro 411, za kasa po 410 — 412 in za december po 438. Tudi tečaji ostalih državnih papirje* so nekoliko nazadovali. Investicijsko je bi'o zaključeno po 85. agrarne obveznice ra so se trgovale po 51. Med bančnimi vrednotami se je Srbska banka okrenila za več točk na 15'> — 155. vendar ni prišlo do zaklirč-ka. Trgovale so se Praštediona no 859, Unionbanka po 200. Jugobanka po 81. Ljubljanska kreditna po 123 in Poliodeljska po 1(5. Industrijski papirji so bili bolj zanemarjeni. Brodska tvornica vagonov se je no zadnjem naglem padcu zopet nekoliko dvignila na 165 — 200. Trboveljska se je trgoVaia po 460. v Oceaniji pa je bil zabeležen zaključek po 190. Devize in vabite. Ljubljana. Amsterdam 22.88. Berlin 13.4$ do 1351 (13.495) Bruselj 7.0O14 Budimpešta 9.92. Curih 1094 4-1097 4 (1095 9) Dunaj 7-985—8015 (8.00), London 275 75 oc 276.55 (276 15), Newyork 56 795. Pariz 222.30 Praga 167.93—168.73 (108.33) Trst 297 97 Zagreb. London 275.75 — 276 55. Newyork 56.692 — 56.892. Pariz 221.30 - 223-30." Milan 296.90 — 298.90. Curih 1094.4 — 1097 4, Berlin 13.48 — 13 51. Dunaj 7.085 — 8.015, Praga 167.93 — 168.73. Curih. Beograd 9.12875. London 25195, Nevvvork 519.27, Milan 27 10.5. Berlin 12^ 12, Dunaj 72.95. Praga 15.365. Bukarešta 3 03375, Budimpešta 90.50. Sofiia 3.75, Varšava 58.20-Dunaj. Beograd 12.48875 - 12.52875. Eer lin 168-54 — 169-04. London 34 4850 do 34.5850, Milan 37.2175 — 37-3175. N?wvnrk 710.45 — 712.95, Pariz 27.7525 — 27.8525, Praga 21.01125 — 21.09175 Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 850 -len.. Kreditni 170 den., Vevče 123 den.. Stavbna 50 den.. Ruše 250—260. Sešir 105 den. Zagreb. Državne vredno'3: Vnin? 5'-r>da 411 — 412, kasa 411 — 412. za ;uni; 415 do 41.6, za december 435 _ 438, investicijsko 85 _ 86. agrarne 51 — 51.75; bančne vrednote: Praštediona 850 — 855. Union 206 de 206.5. Kreditna 93 den., Srpska 150 — 155, Jugo 84 _ 85. Narodna 7550 den., Ljubljanska kreditna 123 — 125, Poljo 155 — 15.75; industrijske vrednote; Gutmann 210 bla^o. Slaveks 102 — 110, Slavoniia 180 _ 100. Drava 395 — 410. Šečerana 450 bi., Narodna šumska 2() bi.. Ljevaonica 175 — 185. Prod vagon 165 — 200, Vevče 126 den.. Dubro-vačka 500 _ 540. Oceanija 185 — 195, Jadranska 575 bi.. Trbovlje 460 — 465. Beograd. Investicijsko 84.5 — 86. agrarne 52 _ 53. Vojna škoda 410 — 411. Narodna banka 7650. Blagovna tržišča + S tržišča jaie. Kakor smo že pretekli teden poročali, je tendenca na našem tržišču iajc prilično čvrsta, kar je v zvezi z dejstvom. da je letošnja produkcija znatno manjša kakor druga leta. Nakupovalci plačujejo trenotno 1 do 1.05 Din za komad. Pr? tei za sedanji čas precej visoki ceni pa izgledi za izvoz niso znatni. V Berlinu noti-rajo jugoslovenska jajca nespremenjeno 9 do 9.2 pfeniga. + Ljubljanska blagovna borza (13. t. m.) Les; Tendenca mirna. Zaključenih je i>ilo 43 vagonov, in sicer 4 vagoni orehovih plohov, 3 vag. tramov, 6 vag. bukovih hlodov, 25 vag. drv in 5 vag. hrastovih plohov. Iščejo se bukova drva za junij - avgust, odnosno september - november (200 vagonov), dalje tramovi (4/4. 4 5, 5/6. od 4—10 mj in škorete, 12 mm. od 15 — 40 cm, 4 m.~De-želni pridelki; Tendenca m'ačna. Zaklju. čen 1 vagon moke. Nudi se pšenica (s'ov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promntna po 285 — 287.50. za maj po 290 —292.50; moka »Og-:. fco. Ljubljana, piac. po sprejemu blaga po 405 _ 410. Koruza r laplatska, slov. post., za maj po 312.5—315, za junij no 307.5 — 310. za julij - september po 302.5 — 305. baška. slov. postaja, plač. 30 dni, promptna po 302.5 — 3^5. za maj no 305 — 307.5: oves: baški, slov. post., tki 295 — 297.5; ječmen: baški, ozimni po 3:30 — 332.5. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 23 vagonov pšenice. 8 vagonov koruze in 6 vagonov moke. Pšenica: baška promptna 235 do 240: baška potiska 240 _ 242.50; banašks pariteta Vršac 235 _ 237.50: sremska 237.50 do 242.50. Oves: baški 232.50 - 237.50. Koruza: baška promptna 247.50v - 250; v junij 252.50 — 255: banaška 245 — 247-50. Moka: baška »0g< in »Oggj 335 — 345: >2 315 - 325; »5c 295 - 305: »61 285-292.50: »7< 275 — 282.50. Otrobi: baški 173—i. <.o<> »JUTRO« St. 111 6 Turek i-i. v. i >■_>< Fantastični V/ilkinsovi načrti s podmornico Znani raziskovalec južnega teč čaj v oodmorskem čolnu — Če iskoval na isti način tudi Sir Hubert Wi'kins, junaški Avstra* lec, ki si je stekel veliko slavo s svojim drznim poskusom prodora v osrčje juž* pega tečaja, se mudi te dni v Londonu, kamor se je pripeljal na posvetovanja s strokovniaki za podmorske čolne. VVilkins je bil svojčas popotni tovariš Shackletona in je tudi vodil drugo ka« nadsko ekspedicijo v antarktične kra* je. Na južnem tečaju ie preletel kon* cem prošlega in v začetku letošnjega leta dolgo progo 3000 km. Novinarjem, ki so ga sprejeli na an* gleških tleh v velikanskem številu, je raziskovalec izjavil, da bo veljala nje* gova prihodnja ekspedicija severnemu tečaju. Še pred tem pa kani VVilkins ponovno obiskati južni tečaj, ki hrani zanj dozdevno važna odkritja. Priliodnji pohod na južni tečaj bo veljal kartografski stroki ter ima na« men obogatiti zemljepisno vedo. Že na svoji prekinjeni ekspediciji je VVilkins znatno izpopolnil zemljevide, ki odpi* rajo posebno v topografskem oziru no.-ve vidike in bodo koristili splošnim naukom o zemljepisu prav tako kakor specijalnim eksploatatorjem južnega tečaja. O svojih poletih je izjavil Wilkins, da je ča? za taka podjetja na južnem tečaju izredno kratek. Jcdva trije do štirje tedni pridejo za polete v poštev, in sicer v mesecih decembru in janu* arju, kajti v tem času vlada na juž* nem tečaju poletje. Po \Vilkinsovih izkustvih ima eks* pedicija. ki se pri raziskovalni® delih poslužuje samo aerrplana. precej senč* nih strani. Po nhgovem spoznanju se lahko obnese samo tisto podjetje, ki se poslužuie 1 ombiniranih sredstev ladje in aeroplana. Na svojem drugem posetu južnega tečaia namerava V'"ilkins postaviti v teh krajih večjo vremenoslovno posta* jo, ki bo s svojimi poročili oskrbovala zlasti avstralske in južnoameriške po* Ijedelc,. Obveščala jih bo o gibanju zračnih plasti ter jih opozarjala na preteče nevarnosti, da se jim bodo lah* ko izognili. Vse fantastičnejši na so \Vilkinsovi proie' i glede raziskovania severnega in pozneje še južnega tečaja s podmor* nico. VVilkins si utvarja, da bo prvi raziskovalec, ki mu bo dano doseči se* verni tečaj — pod vodo. Če se mu na* mera posreči, bo ponovil sličen poskus tud' na : ižnem tečaju — dokoder se* ga m^rje. Podmornica bo kaj svojevrstna na* pr? a. V njej bo prostor a poveljni* ka in osem mož. opremljena pa bo s takšnimi prinomočki, da bo lahko ostala tri dni pod vodo. Posadka bo lahko topila led i posebnimi kemični^ mi sredstvi. Po potrebi bo ledeni' di razstreljevala. " <■ se bo zgodilo /\sl-sti tedaj, če bo posadka v smrtni ne* aja se odpravlja na severni teše mu načrt obnese, bo raz-morje okoli južnega tečaja varnosti. Pod vouo bj *o!n napravil prilližno tri vozle na uro. Niiinteresantnejša naprava na pod« mirnici bo lestev, ki bo omogočala posadk-" izstop i" čolna in raziskova* nje morskega dna. Wilkinsovi tovariši se bodo sprehajali na dnu orja kakor mi občani na promenadi. Seveda se bo* do na ta način seznanili s posebnost« mi morske favne, o katerih človeštvo še nima določenih pojmov. Wilkins računa, da bo opravil svoje delo na severnem tečaju v tridesetih dneh. Ko bo ekspedicija končana, se vrne med ljudi, potem pa odrine še na južni tečaj, seveda, če mu bo na sever* nem poprej vsa sreča mila. Volilni boj na Angleškem se vrši, kakor kaže ta slika, v znamenju krepkih volilnih tloskul. Dve rogati glavi zgoraj predstavljata Lloyd Georgea in Mac Donalda — oba najhujša nasprotnika Baldwinove konservativne stranke ki je na krmilu. Spodaj stoji la-bourisl Mat Donald na plečih liberalca Llovda Georgea Ta prizor svari konservativce, naj ne glasujejo za nikogai drugega kakor za svoje kandidate Letalska nesreča blizu Kassla V Eitertiagnu pri Kasshi na Nemškem |e te dni ponesrečilo letalo, ki prevaža potn:ke na liniji Praga-Marijanske Lazne-Koln-Rotterdam. Tri osebe, dva pilota in en pasažir so obležale mrtve. Nezioda se je pripetila zaradi pilotove pomote, ki ie menil, da se nahaja nad aerodromom v Kasslu, ne pa nad gozdom. Tresk letala na ze mljo ie inoral biti strašen. Drevesa so bila kakor odžagana In posekana. Slik a kaže ostanke aeroplana. Nobile oplakuje „Italio" Upokojeni italijanski general Nobi* le si je šel iskat pravice na tuje. Ta mesec, ko bo obletnica »Italie«, je zbral svoje spomine in vtise ter jih iz* ročil v tisk inozemskemu časopisju. »Prager Presse« je objavila v nedeljo prvi del popisa, kako je prišlo do ka* tastrofe. Nobile pripisuje krivdo na nesreči dejstvu, da so stroji zamrznili. Na lad* ji se je tudi nabrala plast ledu, ki jo je znatno obtežila. Zadnji trenutki pred padcem so bili jako dramatični. Cecioni, pripoveduje Nobile, mi je sporočil, da postaja trup ladje vedno težji. Instrumenti so pokazali, da pa* damo. Vsi napori, da bi zadržali pa* dec, so se izjalovili. Videl sem, da je katastrofa neizogib* na. Pobliskovo smo drveli k tlom, v objem ledenih mas. Mirno sem opazo* val tragedijo in čakal, kaj pride. Stra* šen šum mi je begal čutila. Nekaj mi je padlo na glavo. Imel sem občutek, da sem zmečkan in strt, bolečine pa nisem čutil nobene. Strmoglavil sem nizdol — in vse je bilo končano! Ko sem odprl oči. sem se znašel na ledu. Pogled mi je obstal na napisu »Italia«, ki se je risal črno na belem snegu in ledu. Potem sem začutil bole* čine v glavi in sem spoznal, da imam zlomljeno roko in nogo. Misel, da bom živel komaj še dve ali tri ure, me je navdajala z blaženostjo. S svojimi zad* njimi močmi sem zaklical, naj živi Ita* lija. To je bilo lani 25. maja ob 10. uri 30 minut. Poznejših dogodkov se naši čitatelji spominjajo gotovo sami. Evropske Zedinjene države Pariški vestnik »Revue des Vivants« razpisuje nagrado za najboljši članek o evropskih Združenih državah. Čla* nek napiše lahk« vsakdo, ki se bavi s politiko in gospodarstvom, originalu pa je vsekakor priložiti francoski pre= vod. Vposlane sestavke bo ocenjevala po* sebna strokovna komisija. Rokopise je poslati do 31. oktobra letošniega leta. odločitev pa pade dne 10. decembra. Nagrada za naiboliši člant k pod zgor* njim naslovom znaša 10 tis<č frankov V komisiji, ki ho ocenjevala prsnev* ke so: Paul Roncotir, lord Cecil. Oeor* ges Duhamel, Paul Valerv. dr. Seipel. dr. Ninčie. Polifis, grof Sforza. Titul"* scu. Zaleski in drugi državniki, ki ima* jo stike z Društvom narodov v Ženevi. Brezposelnost - vzrok rekordoraaniie Rekordi imajo globlji socijalni pomen kakor se navadno misli Ni še dolgo tega. ko so listi poro* čali, pod kakšnimi pogoji si je klavir* ski igralec Ledowski priboril, na Dunaju svetovni rekord v igranju klavirja Tri dni in tri noči je sedel pri klavir* ju in igral brez prestanka. Pitali so ga med igranjem in prav tako so mu su= šili pot, ki ga je oblival čim bolj se je bližal cilju. Po klavirskem rekordu hoče Dunaj doseči tudi rekord v plesu. Zani se pru teguie 251etni Heinz Rottom*Zaczrk. ki hoče potolči dosedanjega ameriške* ga rekorderk v plesni stroki Johna Rattlava iz Cnicaga. Ta je 72 ur nepretrgoma drsal po nodu in je potolkel vs^ svoje nasprotnike. Rottom*Zaczek se ie že spustil v boj za plesni rekord in pleše v OHmpijski dvorani na Dunaju. Napravljen ie pre* nrosto: bele hlače za tenis, lahka ko* šulja in b^Ij snortni čevlii so vse. kar nosi na sebi. Na mizi poleg njega sto* ji steklenica kolinske vode goba in orirača S temi rekviziti se Zaezek na* deja. da si pribavi ime plesnega prva* ka na svetu. Kako se ho poskus iztekel ie vseeno Zanimiv ie samo vzrok tedal.« »Kako ste tedaj prišli do Američano-vega kruha?« je vprašal sodnik in po-bobnal s prsti po mizi. »To mi povejte!« »Tako sem delal več dni.« je nadaljeval Šetraj. »Morebiti osem. morebiti štirinajst, natanko se ne spominjam. Ko sem neke noči zopet prišel v čakalnico ie bila vsa polna tujih potnikov. Spal: so po klopeh, no tleh — kjer ie bilo. Šele po drvlarem iskanju sem našel me«ta "od klop;o. Legel sem ;ti takoi zaspal. Ko sem se nrebudil — bi'a ie še noč — sem zagledal tik sebe hleb belega kruha. Ne vem. ka^o je prišel tia: vem le to. da sem bil lačen ?p tri dni nisem bi' okusil n kake :edi. »Otei.« se>m si de;a! »sam Bog se te je usmilil. Dnmmik ŠetraiN N:-česar nisem pomislil, še tega ne, kako je bil utegnil priti tisti hleb prav k meni. Bil sem sam. Potniki, ki so prej ležali v čakalnici, so bili odšli. Zlezel sem izpod klopi, jedel kruh in hvalil Bogu. da se me je spomnil kakor lačnega Danijela v levnjaku.« »Takrat so vas prijeli?« je dejal sodnik in ga vprašujoče pogledal. »Da.« ie odgovoril Šetraj. »Ko sem iedel tisti kruh. .ie nenadoma prišel stražnik in me prijel. Odpeljal me .ie na koinisarijat. kjer so me preiskali in zaslišali. Hoteli so. da jim povem, kam sem del d-enar. Še vedel nisem, kaj hočejo.« • »Torej nočete priznati, da ste okradli Američana?« je suho in kratko vprašal sodnik. »Dejal sem. da ga nisem. Ce bi trdil dnurače. bi lagal,« ie deial Šetraj. Sodnik se je zamislil, pobobnal s prsti po nrzi in je naposled vprašal: »Al: želite še kai dostaviti?« »Da bi me izpustili!« je zaprosil Šetraj. Sodnik se ie nasmehnil in kakor da bi tista prošnja ne bi zadevala njega, je vstal, stopil k strojepiski in jel narekovati. Ko ip bila izjava spisana, io ie položil pred Šetraja in ga pozval: »Podpišite!« Setraj je prečital napisano, vzel pero i > Hlcbej Zžvaco: 123 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. Za malo se mu je zdelo, da bi bil izdrl bodalo, svoje edino torožje. Vse, kar je storil, je bilo to, da se je postavil za klop, na kateri je prav kar še sedel. Ta kil o p je bila zadrcja v vrsti. Z levim kolenom na klopi, z rokami prekrižani mi na prsih, z nasmeškom n.a ustnicah in z očesom, iskrečim se od hudomušnega posmeha, je čakal, da pridejo do njega. Kaj je premišljeval? Kakšno drzno presenečenje jim je bil namenil? Fa.vsta, ki ga je opazovala s svojega mesta, je začutila, kako jo obhaja dvom. »Vse jih bo premagal! To je gotovo, to je usojeno! Niti praske ne bo na njem. ko pojde odtod.« A Pardaillan, ki je bil med tem spoznal ordinarce, je porogljivo Izpre govoril: »Dober večer, gospoda!« »Dober večer, gospod de Pardaillan!« je vljudno odgovorila trojica. »Že v drugo se me lotevate, gospoda. Vidim, da hočete pošteno odslužiti denar, ki vam ga plačutje gospa Favsta. Kar hutdio mfi je, je, da vam delam toliko neprii.k.« »Ne belite si glave, gospod. Samo da vas koncem koncev dobimo, pa bcmo zadovoljni,« je rekel Sainte-Maline. »Nadejam se, da bcmo imeli to pot več sreče,« je dodal Cha-Jabre. »Motrda,« je miTmo dejal Pardaillan, »tem bolj, ker sem brez orožja, kakor vidite.« »Pa res!« je vziklikinil Montsery.in obstal. »Gosipod de Panda i lian je necborožen!« »Oh, vraga!« sta dedaJa tovariša in takisto obstala. »Kako naj ga potlej naskočimo, če se ne more bra"niti?« je tiho rekel Montsery. »Točno!« je menil Chalabre. / »Zlasti, ker je ornih itak dovolj, da opravijo posel,« je dodal Sainte-Maline in z očesom pokazal na Centurionove ljudi. »Gospod vitez,« se je glasno obrnil k Pardaillanu, »ker nimate orožja, da bi se branili, se to pot vzdržimo boia. Vraga, saj vendar nismo morilci!« Pardaillan se je nasmehni*, in ko ga je trojica pozdravila z meči, preden jih je spravila v nožnice, se je ljubeznivo priklonil, rekoč: »Ce je tako, gospoda, tedaj lahko stopite v stran in gledate, ako vas je vokia.« Centu rionovcri so med tem skaka K čez klopi, ki so bile med njimi in Pardailianom. Najiurnejši izmed njih so bili samo še dve vrsti od njega. Tedaj se je Pardaillan tehtno sklonil in oberoč pograbil klop. na kateri je klečal z levo nogo. Bila je hrastova klop, dobršen se-ženj dolga in očividiio zelo težka. Pardaillan jo je vzdignil brez vidnega napora, in ko so prišli prvi napadalci v njegov doseg, je z iztegnjeno klopjo bliskoma zamahnil okolii sebe nalik koscu, kadar zasuče koso. Eden izmed napadalcev je obležal na tleh, brije so se stokaje umaknili, ostali so zijaje odreveneli na svojih mestih. Pardaillan se je t ho zasmejal in zasopel. Toda ostanek tolpe na- se je bližal in rinil prrve vrste pred seboj, tako da so morale prej, naj so hotele ali ne. PardaiEan je hladtno in vestno ponovil svoj smrtonosni zamah, ispet so se trije pohabljenci umaknili v ozadje. Samo trinajst jih je še blo, če izvzamemo troiico ordinarcev, 'ki so z izbuljenimi očmi opazovali ta pravljični boi enega samega 'moza zoper dvajset nasprotnikov. „ Cen tu rio novci so se ustavili, nekateri so celo pokazali vidno zeljo, da bi jo čim preje odkurili iz dosega strašne klopi. Pardaillan je še erlkrat zasopel in iznova zavihtil svoje orožie. A to pot ni več udaril •mmelo skupino. to pot je z vso silo zalučil klop v oka- Šport Nedeljski športni dogodki Ljuta borba za letošnje prvenstvo Slove* mi je v nogometu je končnoveljavno izvo» jevana. V drugič tekom svojega obstoja si je priboril naslov slovenskega prvaka Aka« deinski športni klub Primorje, ki je v ne* rieljo porazil v drugi finalni tekmi ISSK Maribor s 5 : 4 (4 : 1). Zmaga je bila za* služena, toda tudi Mariborčani so kakor lani dokazali, da igrajo v našem nogometu zelo važno vlogo. Brezdvomno je, da je pripadel naslov letošnjega prvaka najbolj vrednemu moštvu, ki se je v zadnjem ča* su s pridnim delom in izredno vztrajnost jo dvignilo na tako višino, da tudi njego« vih nastop v tekmovanju za državno pr* ■verstvo ne smemo pričakovati s pesimiz= mom. Naloga, ki je pripadla Primorju je težka, toda v borbo lahko gre z zavestjo, da jo slovensko prvenstvo pridobil zaslu« ženo, zaradi česar bo tudi vsa slovenska športna javnost pri predstoiečih državno' prvenstvenih tekmah brez razlike klubove« ga pripadništva na strani — slovenskega prvaka. ASK Primorje pa na tem mestu izrečemo svoje čestitke. Poleg te glavne tekme so se vršile v Ljubljani še naslednje: Svoboda : Villacher Athletik SK 4 : 1 (2 : 1), Svoboda jun. : Grafika rez. 6 : 2, Svoboda rez. : Grafika I. 3 : 1, Ilirija jun. : Slovan rez. 5 : 1. Reka : Krakovo 3 : 1 (2 : 1). — V Celju je komb. Ilirija proti SK Celje dosegla z 12 : 1 (5:0) visoko zmago. Od ostalih te» kem hi hilo omeniti nastopne: Zagreb: Gradjanski : Slavija (Sofija) 2 : 1 (0 : 1) Kazalo bi pridobiti Slavijo za gostovanje v Ljubljani. Beograd: Beograd : Subotica 2 : 0 (1 : 0). Split: Hajduk : BAC (Dunaj) 6 : 2 (4 : 1) in 2 : 2 (2 : 1). Dunaj: Hakoah : Austria 3 : 3 (2 : 1), Nichilson : Vienna 2 : 2 (1 : 0). Budimpešta: Admira (Dunaj) : Hungaria 1 : 0 (1 : 0). Praga: Sparta : Rohemians 4 : 2 (0 : 1), Slavija : Liben 9:1 (5 : 1). Berlin: Berlin : Pariz 5 : 0. Hazenska družina Ilirije je porazila dru= žino Ptuja s 13 : 5 (5 : 1). Razpis propagandne štafete po Ljubljani za prehodno darilo »Jutra« ASK Primo-rje razpisuje na binkoštni ponedeljek, dne 20. maja t. 1. propagandni stafetni tek skozi Ljubljano za prehodno darilo »Jutra«, bronasti kap »Matija Gubec«, umetniško delo akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, s startom ob 11. uri. Start Narodni dom. cilj Nunska cerkev. Tekmovalna proga je: I. proga: Narodni dom — pošta — 280 m. II. proga: Pošta — Dalmatinova ulica — 200 m. III. proga: Dalmatinova ulica — hotel Štrukelj — 500 m. IV. proga: Hoted Štrukelj — Komenskega cesta — Resi je v a cesta — Zmajev most — 350 m. V. proga: Zmajev mosit — Kopitarjeva ulica •— Vodn-kov spomenik — 260 m. VI. proga: Vodnikov spomenik — Stritarjeva uRoa — Prešernov spomenik — 350 m. VII. proga: Prešernov spomenik — pošta — 200 m. VIII. proga: Pošta — Nunska cerkev — 2SO m. Proga ima naslednje predaje: 1. pošta, 2. vogal Dunajske ceste-Dalmatinova, 3. vhod v hotel Štrukelj, 4. leva stran zmajevega mostu, 5. Vodnikov spomenik, 6. Prešernov spomenik, f. pošta. — Proga je dolga 2220 m. Prehodno darilo »JtK-ra« preide v defmftivno last onega klu.ba, ki zmaga v štafeti ali štiri- krat zaporedoma, ali šestkrat v presledkih. Vsakoletni zma.goiva!ec dtobi od »Jutra« priznal-no diplomo in inia pravico do začasne posesti darila, ako da zadostno garancijo za njega ohranitev ter ima primerne prostore, sicer ostane darilo v shrambi »Jmtra«. — Tekmovanje se vrši po občnem pravilniku in pravilniku za tekmovanje JLAS-a v Zagrebu. Tekmovanje je odprto za vse klube, člane JLSS-a v Zagrebu. Prijavo in a znaša za moštvo Din 30. Prijave je nasloviti najkasneje do četrtka 16. maja 1929 na naslov: geom. Miroslav Černe, Mestni stavbni urad, Za Kresijo in sicer kuverfcirane. Naknadne prijave se sprejemajo do sobote 18. maja 1929 ob 12. uri proti dvojni prijavnini na isti naslov. Akademski športni klub Primorje. Odgovor LNP na protest Pri-morja (Službena objava LNP.) Na izjavo ASK Primorja, ki je bila ob' javljena v nedeljskem »Jutru« pod našlo* vom »Protest Primorja« je dostavil LNP ASK Primorju v nedeljo pred prvenstve* nim finalom naslednji dopis: »Tit. ASK Primorje, Ljubljana. Predsedstvo LNP mora v svoje obžalo« vanje ugotoviti, da je izjava, ki ste jo pri« občili danes v »Jutru«, sposobna harangui* rati publiko ter zavesti gotov del občinstva tako daleč,' da utegne ogražati miren, pra» vilen potek današnje prvenstvene tekme Primorje : Maribor in osebno varnost de* legiranega sodnika kakor tudi ostalih so* delujočih. Predsedstvo podsaveza je smatralo za potrebno opozoriti na to tudi policijsko direkcijo v Ljubljani ter izposlovati pri* merno ojačenje varnostne straže na stro* ške Vašega uglednega kluba. Ne glede na to Vas v naprej obveščamo, da smatramo Vaš cenjeni klub neposredno odgovornim za incidente, ki bi se morda pripetili med tekmo ali v zvezi s tekmo. Z Vašim pošto* panjem, ki ga ni mogoče spraviti v sklad z obstoječimi pravili in interesi LNPa oz. JNSa, se bo seveda bavil še upravni odbor LNPa oz. JNSa. LTpamo, da boste še v zadnjem hipu — v interesu lastnega kluba — storili potreb* no, da Vaša publika ne prekorači dopust* nih mej. Kar se tiče Vašega protesta pri Sekciji ZNS proti delegiranju sav. sodnika g. St. Deržaja za današnji prvenstveni finale, ugotavljamo za enkrat samo na kratko, da je postopala Sekcija ZNS po obstoječih pravilih ter da smatra Sekcija ZNS Vaš protest za formalno in stvarno neuteme* ljen, objavo protesta na sam dan tekme pa poleg tega za nelojalen in nesporten čin. S športnim zdravo! Ljubljanski nogometni podsavez.« K tekmi Concordia - Železničar O tekmi Concordia : Železničar ki se je vršila na praznik, dne 9. t. m. v Mariboru in ki je z 2 : 2 ostala neodločena, objavljamo še naslednje podrobnosti: Concordia, ki je nastopila brez Premrla in Paveliča I, ki sta igrala v državni reprezentanci proti Rurmuiijii, ter brez Brozoviča, je pred-vedla lepo, nizko komibinacijsko igro. Moštvo se je odlikovalo po skupili in tehnično dovršeni igri. Najboljši del moštva je bila napadalna vrsta, ki je s svojimi hitrimi in ostrimi napada večkrat resno ogrožala vrata domačinov. Zanesljiv in siguren je bil obrambeni trio, ki je rešil goste poraza. Bnajstorica domačinov je prijetno iznenadile. Svojo tehnično pomanjkljivost je nadoknadila z izredno požrtvovalnostjo. Zelo dobra je bila obramben a trojica z vratarjem na čelu, kii pa dela večkrat prevelike izlete. Drugi gcl gre na njegov račun. Najboljši del moštva je bila k.ril-ska vrsta, v kateri se je posebno odlikoval srednji krilec Frangeš, ki je bil najboljši mož na polju Dobra je bila tudi desna stran napada, ki je ustvarjala s svojimi hitrimi potezami na gol nevarne situacije pred golom gostov, duoi.m je leva stran odpovedala. Igra je potekla v majhna premoči Železničarjev izredno fair. Gole so zabili za Goncordijo Armano in Martinovič, za domače Paulin in Frangeš. Sodi! je pred mnogoštevilno publiko odlično in strogo objektvno savezni sodnik dr. Planim-šek. S. K. Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes popoldne ob 17. redni trening, obvezen za vse atlete. Po treningu kratek, a izredno važen se-sitanek v klubovi sobi v kavarni Europi. Za kasaške In ualopske dirke, ki se bodo vr-šiSe oba binkoštna praznika v Mariboru, vlada veliko zanimanje in je že nad 50 konjev priglašenih iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Ptuja, Ljutomera, Celja in Avstrije. Tako številne priglasitve za Maribor še ni bilo in upati je, da bo tudi poset dirke od strani občinstva mnogo-brojen. Za jugoslovenski der>by j« priglašenih 10 konjev, med temi 5 iz naše domače kmetske reje. Totalizater bo povečan, da se omogoči občinstvu čim večja udeležba. Kasaško društvo je prosilo za polovično vožnjo za posetnike. Pričakuje se v kratkem ugodna rešitev. Poleg 6 kasaških dirk v nedeljo im ponedeljek bosta tudi po d.ve gailopski dirki za gg. oficirje, ki razpolagajo z najboljšimi komji. Priglasitve so iz Maribora, Zagreba in Cakoite jedilno žličko soli st. Roka za nogt v umiva.lDiku tople vode in t njem močite noge okrogr 10 minut. Po tem času Vam bodo nosre kakor prerojene. KuduUc ,.Zvezdanko"! C$hmant>fta dariia v veliki izbiri po znižani ceni L. VILHAR, urar, LJUBLJANA Sv Petra cesta 36 Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah Glavni depo za Slovenijo: Drogerija GREGOR1Č v Ljubljani. LUTZ ili MONOLIT JA SAMOTO najcenejša, prvovrstna Samota za peči in štedilnike Etektr mo orii CON t Altona Bahrenfekt ing. GUZELJ Luibliana VII. Jerne eva c. 5 'e efen te«, 3252 •Veva avtomo&iCb&a $ve$a t Otvoritev v četrtefc t Avtobus vozi iz Ljubljane: Jiarijin trg, Vevče, Zg. In Sp. Kašelj, Zalog in nazaj ter se bo na željo potnikov poljubno ustavil. Mesečne in tedenske karte! Občinstvu se priporoča avtopromet FRAUfC (iKAD, posestnik in gcsti:ničar, Zg. Kašelj, p. Devica Marija v Polju. 6535 Največja Izbera — najnižje cene najnovejših dvokoles dirkalnih, za ceste ture in damskih, motorjev, malih dvokoles za otroke, igračnih in otroških vozičkov razn:h modelov od najcenejšega do najfinejšega, brzošivalnih strojev Central Bobbin. Pred nakupom oglejte si zalogo pri tvrdki Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Ceniki frank©. Prodaja na obroke. in se podpisal. Sodnik se je zopet nasmehnil, poln olčal in dejal: »Premišljujte o svoji zakrknjenosti ln ko se boste skesali, priznajte! Bo-Jje bo...« Šetraj je hotel nekaj reči, toda paznik je prav tedaj odprl vrata, ga prijel za jamo in ga potisnil na hodnik. Šetraju se je tista pot nazaj v celico zdela kakor pot na Kalvarijo. Vedel je, da je nedolžen, da ni ničesar eakrivil, a oni, ki je pravica na svetu v njihovih rokah, mu niso verjeli. Zahtevali so, da bi lagal, da bi priznal zločin. katerega ni storil. »V imenu pravice. v imenu zakona...« je pomisilil 6etraj. * Preiskava proti Dominiku Šetraju je fala zaključena. Zaradi pomanjkanja dokazov in neoporečne prošlosti je b'l obsojen samo zaradi potepanja in pri-3astitve najdenega hleba ter izpuščen. Mršav. sključen in kakor da bi ga tiščal k tlom neizvršeni zločin, zaradi katerega je bil pretičal tri dolge mesece v preiskovalnem zaporu, je stopil skozi velika vrata jetnice na golo in trdo cesto in se zastrmel v tla. »Kam?« se je vprašal in čuvstvo tesnobe, ki ga je bilo morilo v zaporu, je zamenjalo drugo, nič lažje: čuvstvo bede in sramote. Kakor v snu je odšel po ulici v ono isto strašno življenie, iz katerega so ga bili pred tremi meseci nasilno potegnili. Ali takrat je bi-l čist, vsaj čist! Trudno je sklonili mrša-vo glavo in z brezizraznimi očmi strmel v tla. kakor da bi iskal nekaj izgubljenega, o čemer je vedel, da je nekoč bilo, a da nikoli več ne bo. »Tat!« mu je zazvenelo v ušesih. »Zločinec!« se je oglasilo od vsepovsod, in Dominiku Šetraju se je zazdelo, da se vse oči upirajo vanj, da vsi nrsti kažejo nanj: »Tat! Zločinec!« In tedaj se je Šetraju nenadoma zahotelo, da bi biil resnično tat in zločinec. »Kaj bi bilo huje? — Nič, čisto nič!« si je dejal. »Imel bi vsaj hrano in stanovanje, bi'l bi resničen tat in zločinec in manj bi trpel kakor zdaj, ko so mi pritisnili na čelo črn žig soima — in nisem ne tat in ne zločinec ...« Sklonjen in ubH je odšel dalje, in ni videl ceste pred seboj im ne vstajenja j v novo življenje. cataiiia MALTA JtfCffINAK :-T. »•ki* -vs impepia b MAtfCILU : aiccl#kfa • 's- • ■ , \ \---- / ■»MA ~ TBBBM/KA PLtTIBBA MA4M9IBIMI/C VIB1EMI MO?l M9TIKMI PAKMIEI Za informacije in predbiležbe prostorov se treba obrniti na Centralo na Čeki, ali pa na Agencijo ,IJoyd Triestino« in oa Agencijo »Cosulich« ter na katerisikoli bodi potniški urad. 46-a TESARSTVO, MIZARSTVO, LESNA IXIML STRMA! Podpisani si dovoljujem javiti cenjeni javnosti, da sem opremil svoje podjetje z najmodernejšimi mizarskimi, tesarskima in lesno industrijskimi stroji, nakar se cenj. javnosti najtopleje priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. Kupim vsako količino hlodov. FRANC MARTINEC, mestni tesarski mojster, Ljub-Hana - Prule 8. Telefon 2432.__6524 Kupi se vsana množna hrastovih surovih frizov (Schmallfriesen od dolžine 25—60 cm, širine 4, 5. 6, 7 in 8 cm. la. iD Ha., v polsuhem stanju za takojšnjo in poznejšo doba-»o (do julija) proti takojšnjemu plačilu. Prosi se za obvezne olerte z navedbo oene pod šifro »Export frizov« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 6426 Poznana predvojna madžarska odlična specijalitela obutev za dame najboljše kvalifete in naj-e!egantnejš«h modelov se bo kmalu dobila pod svet. varstveno znamko original ^b® .1 O K S v vseh boljših v stroko - spadajočih prodajalnah - Zahvala. Za mnoge djkaze iskrenega sočutja in udeležbo pri pog ebu naše p.erano umrle nepozabne soproge cz roma maiere, gospe Mici Grobelšek kakor tud> za obilno krasno cvetje izrekamo tem potom našo najiskrerejšo /ah^aio. Piav tako se iskreno zahvaljujemo ceii. pevskemu društvu pekov pod vodst om g. profesorja Fullekrufia za od odprtem grobu zapete žalostinke. Rodbini Grobelšek-Marini. CC.Vf MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 pur. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 Mali oglasi 0Cdor hoče po počit naslov atS GaGo drugo informacijo ticoco me malih oglasov naj sicer no bo rw|« mfvrrnaci/v (icvkv »k munn i; pritoži v mnamGah /Trn* »o prejel odgovora / * Z^mmM CENE MAUM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Damske frizerje in frizerke dobro izurjene, za Ljublja «o m Bled iščem u takoj ».i po dogovoru. — »Salon Jl ia-, Ljubljana, Dunaj-ka «wi> 7. 126oo Dobrega risarja •frfejUie U*oJ stavbno uofl jetje' Naslov v oglas od osaveka čev- Ijarna v Krauju. 12593 Odgojiteijico k 7 io 13 le', starima otrokoma takoj sprejmem. Per-fektno znanje francoščine je pogoj. Ponndlie s »sliko hi navedbo plačilnih jiogo-je* ca nasiuv: Spitzer Rudolf. Bro.l. 12391 Trg. pomočnika affiinega. spretnega proda-jalca, zmožnega slovenščine in nemščine .-prejme galanterijska trgovina. Natančne ponudbe * sliko c« ejlasoi oddelek Jutra pod »;a'anterija«. 12588 Vrtnarja ia vzdrževanje že obsToje-čega ijar.a sprejmemo Ker »ima drugih vrtnarskih opravi). bi bil obvezan, opravljati razna hišna dei* kakor »vto snaiiti, drva donasat; itd Ponudb« na 'iv.irni.-o Arko. Zagreb t., pose. pretinac 41. 12556 Vajenca in pomočnica sprejmem. Pomočnik inura biti vešč izdelave finih ž<-n«kih torbic. Hrana in stanovanje pri mojstru za obadva. Vajenec brezplačno. M. Šipic, sedlarstvo. Kranj. 12880 Brivskega pomočnika mladega, dobrega delavca, cjirejme z oskrbo takoj brivski salon Gjurin, Kamnik. Plača po dogovoru. 12864 Pekovskega vajenca sprejmem z vso oskrbo v hiši. Kari Plevanč. pekovski mojster v Ljubno v Sav. dol. 12S74 Brivskega pomočnika dobrega bubi - štucerja, sprejmem s 30. majem. — Avgust Delbello, brivski salon. Domžale. 12867 Gospodično »aii^sljivo in č ictu. ki je ir bila v »lični alužbi — »prejmem k ? let-i rtaremn otroku. Stanovanje io lira v hiši. Ponudbe z na v.-.lbc .joceoaiijib eiužb in f>la >-e na oglasni oddelek ».iinra< po va;enko. 14 iet staro. sprejmem takoj. — Hran* in .taoovanje r hiši. Krane liohine. skofja Loka 12013 Dva oglarja. fcpr*\*Dem izdelavo ra •večje ril '..'/!oglja. Ivan I.<»i-ni£k:ir. lesni Trgovec. Šmartno pod šmarno £o-m. lifitfl (iospodična v«-s<-.. ra sr»ričeva.la. Ponti»-|be na Alojz Peee. CrnA pri Pre valjali. 12883 Služkinjo. IM11 16—22 let. pridno in pošteno, vešro vseh hišnih »pravil, ki zna tu li nerusko. sprejme takoj družina z 2 oirokoma. Ponudile stavita na Poštno ložei-e Dobrava-Vintgar št. 1- 12879 za trikotažo ene^a z9 Jaijuard stroj, drugega (lahko tudi žensko) za pletilni «troi ®t. 8 si rej me tvornica trikotaže »Jadar«. Feodor Rokotjan-eki. Sabac. 12936 Blagajničarko ali prodajalko sprejmem. V poštev pridejo one. ka-ter<> so še v službi Ponudile na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno«. 12911 Pekovskega vajenca snrejme Vinko Požar. IMmat. Moste pri Ljubljani _ Oskrba v hiši. 12918 G. Th. Rii i man: Zastopstvo na trgu (Platzvertretung) aii zastojistvo za Slovenijo prevzame trgovec z la-t-nim lokalom v Ljubljani Manufaktura, nogavice, platno ali drugo kratko blago hi i uspehom upeljal ob svojem velikem poznan skem krogu med večino trgovcev » Slov. in Hrvat ski. kjer je več let potoval za velike tvrdke Re flektira samo na konkuren ce zmožne tovarne ln en gros tvrdke, ki nudijo ugodne možnosti zaslužka Ponudbe pod »pridobitev Slovenije« na ogl. odd. Ju tra. 12754 Šivilja gre šivat in krpat perilo na dom. Naslov v o?las. nem oddel. »Jutra«. 12821 Trgov, zastopstva za Sušak in Primorje sprejme: E. B. Sušak, poštni predal 13. 12875 Dober zaslužek dobi moški. zmožen prodaje šivalnih strojev, ple-tilndh, pisalnih. IPotrebna kavcija 5000 Din. Dopise pod »Pošten 44« na oglasni oddelek »Jutra«. 12244 Zastopstvo prevzame trgovec. Bančna garancija do 200.000 Din. Ponudbe pod »pošten zastopnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 12930 r4S Prva oblast, konsesijonlrana šoferska šola Camernik Ljubljana (Jngo avto) Dunajska cesta 36 I elefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk tu praktič ne vožnje na različnih mo d»rnib avtomobilih, e pn četkem vsakega prvega 254 Šofer dober in zanesljiv vozač, išče službo. Nastopi lahko takoj. NmIov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12777 Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 33. >'a srefo gospoda Kozamurnika jc bil na koncu raške ulice trg. »Tu lahko Tožim na »krog. dokler ne porabim vsega bencina,« je pomislil. »Potlej se mora pošast sama od •ebe ustaviti.« Kakor je rekel, tako je storil. Tri ure je dreril x avtomobilom okoli •erkve. ' Strojnik vešč parnih in električnih strojev tei del na žagi, želi spremeniti službo. Naslov pove ogl. oddelek Jutra 12712 Trg»vski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, dober prodajalec in z večletnimi -spričevali, teli službo v meetu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12623 Mlad trgovec ki bi vloži) event potrebno kavcijo, želi mesto potnika pri kaki ugledni tvrdki. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12618 Zanesljiva oseba fina kuharica, išče zaposlen ja od 10—14. ure. Ponudbe pod »"kuharica« na upravo »Jutira«. 12902 Pletilja izvežbans, išče službe. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12917 Gospodična popolnoma vešča samostojnega vodstva knjig ko-retipondence, srbohrvaščine, cirilice, slovenščine, italijanščine in strojepisja želi primerne službe. Dopise pod ^Samostojna 76« na oglasni oddelek ».Tti-»*«. 12876 Službo gospodinje želi gospa, stara 23 let. pri samostojnem boljšem gospodu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »timpreje«. 13843 Mesto pomočnice za šivanje oblek prosi kot začetnica z dobrimi spričevali. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12958 Prodajalka izvežbjuia v mešani stroki. želi premeniti mePto takoj ali pozneje. Pomagala bi tudi pri gospodinj Ptvii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12878 »7» r* Žaganje v vsasl množini po znižani ceni prodaja parna žaga V Scagaattl. 9929 Odpadke od parketov. bukove ln hrastove, za Kurjavo dostavlja po oizki cen) na dom V Scagnetti parna žaga v Ljubljani ta go renjskim kolodvorom 108 Puhasto perje razfošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg Izkoristite priliko dokler traja zaloga L Brozovič Zagreb, (lica 82 Kemična čistilnica perja. 189 Razno: Bencin motor, gnojnični voz stiskalnico zs seno. tovorni avto, diro na vzmeteh, ple tilni stroj, železne blaga j ne slamo, vreče, razne sto klenice. sidra (Anker) in kopirne preše. plinski avtomat proda Franc Stupica, železnina v Ljubljani. Go sposveteka cesta 1. 115 Limuzina »VTanderir«. 6 cilinderska, 5 6edežev, popolnoma nova, na prodaj radi odpo-tovanja. Ponudbe na in seratni oddelek »Jutra« pod »\Vanderer«. 12931 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Č e r n e — juvelir Ljubljana, VVoffova ulica 3 88 Zlata ura moška, in zlati starinski uhani za narodno nošo poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12905 Briljantne uhane v vrednosti do Din 10.000 kupim in plačam takoj. Naslov v upravi »Jutra«. 12919 Prodam razno: Nov gramofon »Vox« e 24 ploščami, prikladen za salon ali gostilno; Zeiss IVieder, šestkratni, Goerz povečalm ajarat od 4' naprodaj. — Plačilo tudi na obroke. — Franc Pust, Streliška 33 12927 Pisalno mizo trd le«, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisalna«. 12928 Več moške obleke še dobro ohranjene, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12900 Za posojilo 3000 Din dam namesto ohrei-ti 5 mesecev zastonj najboljšo hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hrana«. 12926 Vrtno klop i železnim stojalom, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na Petek,. Linhartova 18. 12882 Foto aparat 13X18 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >13X18«. 12934 Kot družabnik pristopim s kapitalom 60—70.000 Din v kako dobičkanosno podjetje ali posodim onemu, ki mi rla lahko stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12886 Družabniku(ci) kot samostojnemu vodji podružnice Ljubljana, proto-kolirane vpeljane tvrdke, se nudi sigurna eksistenca. Potreben kapital kot kritje za blago in inkasi Din 100 tisoč. Dobiček osigura stalno eksistenco. Strokovna izobrazba ni pogoj, ker uredništvo, potnik na razpolago Dopisi v Maribor poštni predal 16. 6458 Posojilo 2000 Din iščem za tri mesece. Vrnem 3000 Din Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno 25«. 12925 Lepe urad. prostore celo drugo nadstropje na Turjaške-m trgu št 3. obstoječe iz 7 velikih sob od damo s 1. avgustom 1929 v najem Refb-ktanti naj se čimprej zgla.-ijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani. 12806 Trgovino v Mariboru z mešanim blagom, 8 let obstoječo, na prometni ce sti, brez konkurence, radi preselitve v lastno hišo pro dam. Pojasnila daje Kosec. Državna cesta 24 — vogal Tržaške. 12766 Lokal primeren za delavnico bližini kolodvora se takoj odda. Kolodvorska ulica 29 pritličje. 12.835 Lokal na prometnem kraju odda Realitetna pisarna. Kongresni trg 4. 12914 Lep lokal z izložbo na prometnem kraju v bližini gl. kolodvora, oddam takoj ali 1 avgusta. Naslov pri oglas oem oddelku »Jutra«. 12889 Restavracijo na prometnem kraju vzamem s 1. julijem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »od značko »Pro- met« 12894 500 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi kmetski miin v najem, ob stalni vodi in žitni okolici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12939 Mecesnove deske 20. 30 in 40 mm debeline, zajamčeno suhe ter štalel-ne 8 cm' kupim. Ponudbe s ceno pod »Prva in druga« na ogla«ni oddelek »Jutra« 12819 Jesenovega lesa kolovske^a, vezanega en vagon m večjo množino suhib jesenovih kolesnih oi-ti proda Petkovšek Fr., kolar. Drenov grič 28. pošta Vrhnika 12708 Hrastove hlode kupi J Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. 12626 Parcelo v bližini cerkve sv. Jožefa prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12686 Gozd s travnikom ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12635 Trgovino mešanega blasa. z odkupom blaga in inventarji, s hišo na zelo prometnem kraju, poleg farne cerkve in blizu postaje oddam v najem. Za odkup blaga potrebno 50.000 Din. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod tifro »Zelo ugodna prilika«. 12617 Hiša z gostilno dobro idoda. blizu Tabora naprodaj najvišjemu ponudniku. Ceno in naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 12387 Hišo s pekarijo v mostu al; na deželi, kupim. Ponudbe na ogla-ni prodaj. Naslov v oglasnem! oddelek »Jutra« pod »Me. oddelku »Jutra«. 12627 sto - dežela«. 12949 Hišni posestniki; Stanovanja, ki jib oddajate bodisi za maj ali poznejši termin, prijavite ia oddajo tvrdki »Posest«. Miklošiče va cesta 4. — Prijava in posredovanje za oddajalca popolnoma bretplaino 78 Stanovanje lepo. oddam takoj mirni stranki brez otrok Kje. pove upra-a »Jutra«. 12904 Komfortno 2 opremljeni sobi ctanflvanfo o^dam. Naslov v ogias- sianuvanje nem odelku ,Jutrai- li)j&i centru mesta, obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin. oddam. — Ponudbe na ogla/sni oddelek lw»a pod »Zračno stanovanje«. 12897 Sobo in kuhinjo takoj oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1286S Stanovanje 1—2 sob in kuhinje išče mirna stranka treh odraslih o*eb za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »3 be«. 12855 Stanovanje 2—3 6ob. kuhinje in pritiklin v sredini išče mirna stranka brez otrok za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Avgust«. 12854 Sobico prazno ali meblovano. oddam takoj ali s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12901 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma ali zakon.-kemu paru. Flo-rijanska ul. 16. 12891 Prepelico samca, kr tk«g>i. kr dobro peje. kupim - Ponudbe z navedbo cene na oglas-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Prapelica« 12847 Gospodično sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12892 Sobico aii kabinet v sre-iini mesta za 15. maj išče soliden gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod št. 200. 12923 Stanovanje ene ali dveh sob in kuhinje išče gospa. Ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cel dan odsot na«. 12921 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin. takoj oddam mirni stranki brez otrok v novi hiši za mi-sečnih Din 600. Kdor plača '4 letno naprej, za Din 1650, za pol leta na prej Din 3200. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12945 Stanovanje ohstoječe iz sobe in kuhinje, išče stranka brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12956 Dijaško stanovanje za dva nižjegimnazijca iz boljše rodbine iščem za prihodnje šolsko leto. Rodbina s ipopolno nemško konverzacijo ima prednost. Zeli se vrt in klavir. — Ponudbe pod »nižjegimna-zijec« na oglasni oddelek »Jutra«. 12918 2 prazni sobi v mansardi, lepi in zračni, z elektriko in posebnim vhodom iz stopnišča takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12639 Sobo oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12595 Sobo separirano. solnčno s popolno oskrbo ali brez nj9 išče soliden drž uradnik najraje pri hišnem ~ospodarjit ali pri samostojni mladi vdovi, event. brez otrok. Ponudbe pod »Učitelj« z navedbo cene na oglas-ni odd. »Jutra«. 12.844 Opremljeno sobo š č e zakonski par v centru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zakonca-. 12820 Opremljeno sobo oddam boljši gospodični poleg magistrata, takoj. — Naslov v oglasnem od-le'-ku »Jutra«. 12910 Sobo ali kabinet z električno razsvetljavo in vhodom e stopnic išče oliden gospod za takoj ali s 1. jun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prazna soba«. 12906 Sobo s separiranhn vhodom, elekitriko. oddam takoj gospodu. Naslov v oglasnem odelku »Jutra«. 12929 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v ogla.-nem oddelku »Jutra«. 12943 Mesečno sobo s separatnim vhodom In elektriko, v sredini mesta, išče bol ši industrijski uradnik. Ponudbe po 38.000___ > 32.000___ > 35.000,—i » 40.000— > 50.000.— > 32.000.- > 27.000.— > 19.000._ » 30.000— > 25.000— » 15.000—< > 45.000— > 20.000.—. > 52.000.— 4 <4 « št i A Kratek klavir BSsendorfer, črn. najfinejši. prodam. — Na-lov v oglasnem cddelku »Jutra«. 12893 Vrtnar z večletno prakso in dobrim poznanjem svoje stroke dobi dobro službo Nastop službe do mesca drr. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevikif plačila na direkcijo Fabrike šečera Cupri.ia. fM CO DUrkopp in drugih najboljših svetovnih znamk. POMNITE, da ima velikansko izbiro koles, šivalnih strojev ter gramofonov in plošč po najnižjih cenah tvrdka: »TEHNIK" JOSIP BAKJAI, Ljubljana Pražakova nlica 19. Ljubljanski Dvor. V neposrednji bližini glavnega kolodvora. PRIDITE IN OGLEJTE SI. ALI ZAHTEVAJ I E PONUDBE! Prodaja tudi na obroke! Prodaja tudi na obroke! 'Jrejujc Davorin Ruvljta. Izdaja sa konzorcij cJUra* Adull Ribuikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskafoaua Fran«; Jczerfek. Z* taacratm del j« odgovoren Alojzij Novak. Vai v Ljubljani.