Vszebina. K loki Jozsef: Salve Regina.........33 K. A.: Navuk od odpüszlkov, i nisterne opravice, po steroj sze odpüsztki dobijo ....... 34 Klekl Jozsef : Remuzat Ana Magdalena.....37 Sz—cs, : Kaj je szoeiäldemokräcia ? ......39 Bassa Ivan : Kak sztojijo katolicsanszki missioni . . 42 Szlepec Ivan : Zsivlenje i našega Goszpodnä Jezusa Krisztusa.............45 O-ztovits Jozsef: Od pobolsanja zsitka.....48 (kj.): Navuk: za meszec februar . ......53 Kühar: Szalbski szv. Franciskus püspek .... 56 Drobizs. — Gläszi ...........60 Ki scsé lis/.t diiblati, naj zìi itjegn dve koroni posle na jinc: Klekl Jozsef pleba-nos pri szv. Szcbi'stjaiii, posta Battyaud, ( Vasni.) »S/, i roinak 3. ki uemorejo zdaj vesaszi placsati, kak vszako loto tak i letosz lehko po veeskrdtnih sit mali, ali pa, kda bodo meli ltaediiok plAcsajo ! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (kiostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom Preminocse leto je osztalo nanjega 400 koron. Zdaj zse mamo 800 koron. A<®>» ^tf^gj " vt t sP&a «afe« * <« J6« « W&i&WbfWbiJr A <.\ O <.\ < O <.N <.\ <.\ <.\ \ < .\ <.\ <.\ <.\ <.\ < .\ <.\ <.\ <.\ <.\ <,\ <.N <.\ l/.V .V .V - z' .V .Vx .V .y .y .V .V .V .V .V .V .V .V .V .V. / .V .V .V .v .v .v .V. ✓ .V .V .v .V .V .V .V .V .V .V .V .V .V .V ^S » » » » » » » » » » .N Ji _. ^ 111 i 1 fi i /V^////^ -. > -x> -v> -N> .N> -N> -N> -N> I/ .V .v .v .v .v. v ^ .V .V .V .V .v .v viji^ Is atìtfi f vSvV iš mmisiMteifö E DEVICA MARIJA ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA —= POBOZSEN MESZECSEN LISZT. O <0 UiiUAii T TTTTTTT7 TT TT T T T TTT▼T TTTTT Salve Regina. Calve Regina po szlovenszkom „Zdrava Kralica" je ona lüblena cerkvena peszem, stero szv. mati cérkev po vszakoj tihoj mesi moliti i od szv. Trojsztva nedele do prve adventszke pri popoldenszkoj bozsoj szlüzsbi odpo-pevati i po dühovnikah escse dvakrat ne dèli vtom vremeni opraviti da. Z Marijinov pomocsjov bi rad lüb-lénirn cstevcom razlozso v tom leti té lepe recsi, zato k zacsétki toga razlaganja szem posztävim to peszmico : „Zdrava Kratica, mati miloszti, zsiv-lenje, szladkoszt i vüpanje nase bodi poz-dràvlena ! K tebi kricsimo zapüscsena Evina deca. K tebi zdihdvatno zsalosztni i objokani v , toj szuznoj dolini. Zato obrni, nasa pomocsnica ! tvoje milosztivne oesi na nàsz, i pokàzsi nam potom, nc-volnom zsivlenji Jezusa, blagoszlovleni Szàd tvojega tela. Oli mllosztivna, oh dobrotivna oli szlßdka Devica Marija !" (Dale) ______Klekl Jozsef. Navuk od odpüsztkov, i nisterne opravice, po steroj sze odpüsztki dobijo. a eden prevecs imeniten i poleg toga preveč« hasznoviten navuk szvéte materécerkvi te scsém sz bozsov pomocsjov navcsiti draga krscsanszk^ düsa. Poszlühni me, zamerkaj szi to moje vcsenjc Derni na haszek, ka naj lezsé i hitre prideš k lilbomi Jezusi po tvojoj szmrti. I té imeniten navuk je navuk od odpüsztkov. Ka naj bomo potrebcsino odpüsztkov prav szpoz-nali, moremo znati, ka po szvesztvi szvéte pokore cslovek dobi vszeh grehov odpüscsenje i vekivecsni kastig, to je, pekla engedüvanje, csi je bio toga vreden i navadno sza-mo eden deo do csasza terpecsih kastig odpüscsenje i vsze to szamo te, csi sze cslovek tak szpove, kak szveta maticerkev zapovedäva. Sto szpoved dobro ne opravi, on ne dobi grehov odpüscsenje i za grehe zaszlüzsene kastige sze njemi tüdi ne odpüsztijo. Ka je pa potrebno k tomi, ka naj sze szpoved dobro opravi, je szvetlo popiszano bilo v Marijinom liszti 1905 leta. Da cslovek v szvetoj szpovedi — ka kastige szlisi — szo szamo vekivecsni kastig, to je, pekla resi i navadno szämo eden deo taksih kaznih, stere do csasza trpijo, zato cslovek po szpovedi more za volo grehov duzse trpeti kas-tige, csi szo njemi gli te grehi zse v szpovedi odpüsztseni. I té vremenitne, gorosztänjene kastige cslovek na tom szveti ma pretrpeti ali z betegom, ali vszevrsztnimi neszre-esami, ali szküsävanjom, stere Bog na csloveka püszti ; ali pa cslovek szi szam odebere gviisna dobra dela, na primer : poszt, molitvi i sztemi sze odszlobodi poleg zaszlü-zsenja od kastig. I csi na tom szvejli je ne preterpo za grehe zaszlüzsene vsze vremenitne kastige, te v purgato-riumi more escse ne presztäne kastige trpeti lehko edno minuto, edno vüro, eden den, edno leto, vecs let, znäbiti de nisterni escse do szodnjega dnéva trpo v purgatoriumi i te pride v nebésza. I té vremenitne kastige, stere po dobro oprävlenoj szpovedi escse gorosztanejo, sze odpüsztijo po odpüsstkaj. Ka je teda odpüsztek? Odpüsztek je engedüvanje z i szi je o viina szpovedi do csasza terpécsih kastig za one grehe, steri szo zse odpüsztseni ; ka poobläsztseni duhovnik po hasz-nüvanji zaklada cerkvenoga vcsini. Po taksem odpüsztek je — bi lehko pravo — odvé-zanje od vremenitnih kastig, da szmo od grehov i od ve-kivecsne kastige (od pekla) csi szmo té vredni bili, odvé-zanje zse tak prvle zadobili. Na kräci : Po odpüsztkah sze odpüsztijo szamo vremenitne kastige i ne odpiisztijo sze po nji grehi ne mali i ne velki, kak tüdi sze po odpüsztkah nemore engedüvati peklenszka kastiga. Dokecs je greh ne odpüsztseni, dotecsäsz za on greh zaszlüzsena niksa kastiga sze nemore odpiisztiti po odpüsztki i poszebno, ki je v szmrtnom grehi, tiszti niksega odpiisztka nedobi. Kakse kàzni (kastige) sze odpiisztijo po odpüsztkah ? Pd odpüsztkah sze odpüsztijo ne szamo one vremenitne '{kastige) käzni. stere bi szvéta maticérkev na szpo-kornika nalozsila, liki po odpüsztkah sze one vremenitne käzni tüdi odpüsztijo, stere cslovek ma od Boga odlocsene, näj je pretrpi. (Betegi, neszrecse, zametävanje, szrmastvo i. t. d. szo takse käzni, stere bi cslovek mogo za zse od-püsztsene grehe escse trpeti). J eli sze cslovek od vszega vrmenitnoga lagojega odszio-bodi po odpüsztkah ? Ne. Szamo od onoga hüdoga sze odszlobodimo po odpüsztkah, ka nam ne szlüzsi na zvelicsanje. Vu zadob-lenji odpüsztkov sze ne odszlobodimo od vszega terplenja. Csi sze odszlobodimo od onoga terplenja, stero szmo szi zaszlüzsili z grehom, ali ne odszlobodimo sze od onoga terplenja, stero Bog posle na näsz, näj sze po njem po-bolsamo alipa stero zato dä, näj nazaj v greh ne szpäd-tiemo. Za takse terplenje nemore zadoszta vcsiniti, är bi te odpüsztki gätili popolnoszt. To nam preszveti zgodovina Dävid kräla. Za kastiganje njegovih grehov je njegovoga deteta szmrt bila, odlocsena ; te sze je on molo i poszto za volo szvojega deteta ; ali Bog je ne vzeo gor zadosz-tacsinenje njegovo, dete njemi je mrlo. Od oni terplenj nasz tüdi ne odszlobodijo odpüsztki, stera tem pravicsnim priliko däjo na povéksàvanje szvoje nebeszke dike. Kak dobimo odpüsztke? Szvéta maticérkev nam od- püsztke deli, csi gvüsne naprej piszane molitvi opravimo ; csi gvüsna szvéta meszta pohodimo; csi gvüsna dela, du-govänja haszniijemo; odpüsztki sze escse delijo gviisnim odlocsenim personam, na példo denem, ki szo v kakso drüzstvo motrisztopili, ali pa, ki k kaksemi redi szlisijo (redovnicje, barälje). Odpiisztne molitvi szo : Pobüdenje vere, vüpanja i lübezni; Angeo Goszpodnov je naszveszto Mariji i popri-jela je od Düha Szvétoga i. t. d. je tüdi odpüsztna molitev, csi jo te zmolimo, da sze da na to molitev zvoniti vgojdno, poldne i vecser i vecs drügi molitev je escse od-püsztnih. Ali ne szmemo pozabili, ka sze odpüsztne molitvi moro z zsivov recsjov moliti. Liki klécsati je ne potrebno, kda odpüsztno molitev molimo, rezi toga dobimo po njoj odpüsztke, ali csi je poszebno naprej piszano klécsati pri taksoj molitvi, te jo zse klecsécs moremo opraviti. Szvéta meszta, za sterih obiszkanje odpüsztke dobimo, szo na példo denein : Krizsna pot Jezusa Krisztusa v Je-ruzsalemi. Taksa je tüdi vszaksa drüga krizsna pot, stera je k jeruzsalemszkoj szpodobno naprävlena. Ka szlisi poszebno k krizsnoj poLi, ka sze naj po njej odpüsztki dobijo, je potrebno, naj sze poleg cerkvenoga naprej piszanja gorposzlävi i näj sze tüdi poleg loga naprej piszanja opràvla (Sto scsé odpüsztke zadobiti, ka tiszti neszme v szmrlnom grehi biti, to szmo zse tak prvie esuli. Zäto je tanaesno pred oprävlarijom szvéte krizsne poti popolno pozsalüvanje pobütiti za volo zbantüvanja Boga z našimi grehami). Kak sze more opraviti szvéta krizsna pot? Vsze 14 stacij (posztav) moremo v redi edno za ovov zopoditi tak, ka kelko je mogocse, moremo od edne posztäve do drüge idti. (Ka sze pri prvoj posztävi more zaesnote, to tak vszaki znä) Ar je pobozsnoszt szvéte krizsne poti ne drüga, kak k jeruzsalemszkoj krizsnoj poti szpodobno opravleaa pobozsnoszt. i ravno za toga volo telovno gibanje od posz-tave do posztave potrebuje. Jezus Kristus je naime z kri-zsom oblozsen od Pilatusove palaese do Kal varie brega mogo neszli zsmeten krizs i na toj poti zsnjim vesinjena dela posztävi pred nasz vszaksa krizsna pot. On je potü- vao, mi tüdi ideino od posztave do posztave. Ali csi mi to pobozsnoszt szvéte krizsne poti med velkov mnozsinov opravlamo i tak nam je Liemogocse, kabi vszaksi od posztave do posztave so, v toj okolscsini je zadoszta, csi lüdsztvo na meszti osztäne, szamo more meti volo idti od stacije od stacije, stero sztem vöszkäzse, ka sze proti staciji gene, na példo denem, ka gorsztäne, pri drügoj pä dolpoklekne, pri trétjoj sze z obrazom proti njoj obrne; kak sze komi vidi, tak de csinio, naj sze szamo gene proti posztävi. K. A. (Dale). Remuzat Ana Magdalena. a je g. Bog pri narodjenji Magdalene szkäzao, je vu njénoj düsi vszikdär prveksävao po letali. Kein mocsnesa, kern sztarejsa je gracsüvala, tem véksa je bila szvetloszt vu njénoj düsi, to je tem veksa lùbézen do Jezusa, koga je jedino iszkala. Csi je käksa rodbina vu grad prišla, jo pohvalila, ka je vrla, ne je dugo té hväle poszlüsala, hitro sze je v käksi szamot.en kot szkrila i tam Boga molila. Vu osz-mom leti szvoje sztaroszti je roditele za dovoljenje pro-szila, ka bi med nüne szv. Kläre sztopila. Sztarisje szo sze ne csüdivali nad tem nakanenjom nego dovolili szo njoj li ne, är sze njim je esese preszlaba vidla. Meszto toga szo jo v eden nüniszki szamoszlan vu solo poszlali kde je sz szvojim obnäsanjom, pobozsnosztjov vszem esese szesztram csüdivanje obudila. Deklince szo sze tü na rocsno delo vesile, ali prepovedano jim je bilo szvilne uiti hasznüvati, naj sze na prosz-toszt vu obleki navadijo. — Ednok je na to delo pazite-lica vparnet vzela, ka nisteme szvilne uiti falijo. Krivca iscsejo, i na drügoga szo ne mogli poszvedocsiti, kak na Magdaleno, ki je tüdi pò isztini kriva bila. Zaprva je tajila, i kda je lazs szpregovorila, pogled vrzse na eden kep, steri je vlovlenje Jezusa i Judäsa odäjsztvo predsz- tävlao, i mili pogled Jezusa jo tak geno, ka je jocsics pred nogé nüne szpädnola i sz ponižnim szrcom v cerkev setüvala naj Jezusa za odpüscsenje proszi. (Dale.) Klekl Jozsef. Kaj je szociàldemokràcia? SfgmS^Ia dnesz den lüdje zse doszta hodijo po szveti, H ffjjqflsSlj zäto telko zse sztanovilo znäte, ka je szociäl-N ra^Pi ^em°ki'àcia ne kaksa divja sztvar, ali kaksi E csüden masin, ali pa kaksa dobra pitvina, nego szociàldemokràcia je eden nävuk. I ka za navuka je to ? To je eden divji navuk ; divji kak tigris. To je eden cse-méren navuk, cseméren kak vipera-kacsa. Jaj tisztomi, ki-med skrample Ligrisove pride, ar ga tigris szvojimi oszl-rimi skramplami sztanovito razcsese i szpijé njegovo toplo krv ! Ali sztokrat bole jaj tisztomi, ki med skrample szo-ciäldemokräcije pride, ar ga té krivi navuk szvojimi lazs-mi i bläznosztami sztanovito od prave vere szprävi i vmori njegovo diiso ! Kak csemér vipere pokvari vszo krv csloveka, i gda njemi do szrca pride, te ga vmori : rävno tak cseméren navuk szociàldemokràcije preobrne i pokvari celoga csloveka ; iz postenoga csloveka napravi nepostenjäka, iz mirovnoga pörgara reberiäsa, iz pobozs-noga krscsenika hüdoga odpädnika. Zàto naj vi, moji szlovenszki bratje i z menom vréd Krisztusovi vucseniki, gder ne szpädnete med skrample szociàldemokràcije, i gda vam kaksi zapelävec pontidi kupico szociàldemokràtnih nàvukov, naj znate, ka je v toj kupici csemér, z sterilii zapelavec scsé zagiftati vaso, düso : zato vam jaz zselem vu etom liszteki naprejposz-taviti navuke szociàldemokràcije, da je bodete poznali i da sze ne date od njih vkaniti. Szociàldemokràcia sze je vu novejšem vremeni naro-dila. Prvi zrok njenoga narodjenja szo masini. Eden masin telko več» opravi, kak szto dobrih delavcov. I tak, gda szo vu novejšem vremeni vucseni liuljé ràzne masine vözgrüntali, ztem je vnogo poštenih mestrov zgübilo szvoj zaszlüzsek. Tiszti pa, ki szo meli peneze, csi szo rävno nikse mestrije ne znali, szo fabrike posztavili, vu sterili szo z masinami doszta liitrej i doszta falej naprej posztavili vsze ono, ka szo prie räzni mestri z rokami naprävlali. 1 tak je eden pörgarszki sztan, naime sztan mestrov zgübo szvojo neodviszuoszt. Ar szo mestri mogli vu fabrike sztopili za delavce, csi szo szi steli kaj zaszlüzsiti i zsiveti. — Ali to bi escse nikse nevole ne napravilo, csi bi sze fabrikanti po Krisztusovih navukaj ravnali. Szamo, ka szo tei fabrikanti vnogokrät kaksi zsidovje ali neverni krscseniki bili, steri szo szamo na lo gledali, naj szvojo mošnjo napunijo. Delavcom szo pa tak malo pläcso dä-vali, ka szo tei ne mogli rédno zsiveti. I za to malo pläcso szo fabrikanti od delavcov vnogo dela zselali, 12—15 vör na den. I niti v nedelo i szvétek szo ne dali delavcom pocsitka. I tak je delavcov sztälis teski bio i tu i tam szo sze zdigävali nezadovolni gläszi delavcov. I té teski sztalis delavcov je te drügi zrok szociäldemekräcije. Fabrikanti szo sze poleg toga jako obogatili. Ali szvoje bogosztvo szo szamo na telovno, grehsno vzsivanje obracsali. Delavci szo szi pa lo miszlili : Vszaki cslovek je ednäki ; zakaj pa te mi szamo delamo, trpimo i szträ-damo, fabrikant pa szamo vzsiva nase trüde ? Ida szo fabrikanti delavcom uiti nedele i szvétka ne dali, zato je ne csüdo, ka szo delavci razdivjani posztanoli, ar k szv. mesi, predgi i szpovedi szo nigdar ne hodili. Taksi razdivjani i neverni liidjé szo szi pa lehko etak miszlili : Da je vszaki cslovek ednäki, zäto vszaki mä ednako pravico vzsivati zemelszka dobra. I zseleli szo, naj njim fabrikant telko pläcse da, ka do oni tüdi lehko lumpali, kak fabrikant. I to je tretji zrok szociäldemokräcije, naime neredno pozselenje zemelszkoga vzsivanja. Potom szo delavci gledali, kak bi szi mogli pomagati, szvoj sztalis popraviti. Znajsli szo sze obriszani ludjé, steri szo sze kre delavcov gorizéli. Ali tei szo na véksa taksi bili, ka szo ztoga haszek, dobicsek szprävlali szebi. Tei krivi proroki delavcov szo gvüsne navuke vküp posztavili, poleg sterili sze delavcov sztälis more popraviti. Ali kak krivi szo bili tei proroki : tak szo tüdi njihovi navuki krivi nävuki. I tei krivi navuki sze z ednov recsjov zoveio szociàldemokràcia. Ki pa té nävuke drzsijo, naszledüvati scséjo, oni sze zovéje szociàldemokrati. Tä tühinszka recs : szociäldemokräcia, szlovenszki telko zadene, kak drüzsbeno vlädanje prosztoga lüsztva ; är tei szociäldemokräti to gläszijo, ka proszto lüsztvo, toje : delavci morejo vu cslovecsoj drüzsbi vlädati, oni morejo ravnati z orszägom. I zdaj vam po imeni imenüjem glavne nävuke szo-ciäldemokratov, i taki te vidili, ka szo to zaisztino divji i csemtrni navuki. — Taksi navuki szo eto : 1) imanje je tolvaisztvo, ar cflovek szamo tiszto szlobodno za szvoj imele drzsi, ka szi je z delom zaszlüzso ; zato velijo szo-ciäldemokrati — trbe ednäko razdeliti vsza i manj a med vszemi lüdmi ; 2) ciò cslovecsega zsitka jo to, naj vszaki po szvojoj voli vzsiva zemelszka veszelja ; za toga volo more cslovecsa drüzsba zaszlüzske dela vszem ednako deliti, naj szi vszi morejo kupiti ono veszelje, stero scséjo ; i tiidi za toga volo trbe bizsni zakon vkraj szpraviti i zseti-szke morejo bili obcsinszko blago ; 3) deco trbe materi vkraj zéti i prek dati obcsinszkoj cslovecsoj drüzsbi ; vszako dete more doktor preglednoti i za steri sztälis je rodjeno, za tiszti sztalis je morejo vzgajati, ali za delavca, ali za profeszora, ali pa za umetnika ; 4) Verevadlüvanja ne trbe i tak Boga tüdi ne trbe vervati ; szv. Matercér-kev i pope trbe vkraj szpraviti ; 5) pràvda i zapoved je tiszto, ka cela obcsinszka cslovecsa drüzsba za potrebno csilti, zato ne trbe nikse obläszti, ne caszara i ne kräla, är lüszlvo szamo vu szebi ma vszo obläszt. Kaj je to ? Szo to kaksi pravicsni navuki ? Ki ma zdravo pamet, taki vidi, ka je vsze to szleparija, krivica i bläznoszt ! Pa z tov krivicov i bläznosztjov scséjo szociäl-demokräti szvet popravili? Sto verje to? Brez Boga, brez vere sze sztalis delavcov nigdär ne popravi ! ! ! (Dale.) Sz—cs. Kak sztojijo katolicsanszki missioni? oszta csüjete od missionov, steri szo med poganami i krivoverci, zato imate eti na kratci sztan kato-licsanszkih missionov : V Azsii prvo missionarszko pole je v Pa les z-tini, na szvetoj zemli, stero zdaj türk ma vu szvojoj oblaszLi. BraniLelsztvo missionov je od francuzov na taljanszkoga krala prek odislo, ar zdaj, ka tam krszf-sansztvo preganjajo, szo palesztinszki misszionarje etoga proszili, naj je podpira. Z tem podpiranjom szo dobili dopüsztsenje od türszke vlade, ka szo szi v Jeruzsalemi, Jaffi, Nablusi, Dschenini, i Tiberiasi szlobodno zemliscsa kupili za nove cerkvi i sole. Vu Kaifa meszti zse dugo pridno delajo za vero szmilene szesztre. V Bethlehemi je drüsztvo Salesiansko. stero ma zvün Bethlehema Kremisan Nazareth pa Betsimal. Sze vküper ma 350 dece po tej mesztah v šolaj. V Syrü armenci zandrügim sztopajo nazaj vu szv. matercerkev vu vel ki trumaj. Za te szo preminocse leto 3 sole posztavlene v Karborani, Zachli pa v Tarsusi. Vu Beiruti pa v Aleppoi pa na teh krajinaj Jesuitje majo 91 duhovnikov, pa ka njüvo delo napreduje, je znamenje, ka v „molitveno apostolsztvo" zvanom pobozsnom drüzstvi 50 jezero kotrig majo. Vu prednjoj Indii je v tuadraszkoj püspekiji bilo 303 odrasztsenih i 953 dece krsztsenih. Krsztsenikov je zse 20 jezero. Solarov majo vszevküper 3452. Vu Kaehemirsz-koj je odrasztsenih malo bilo, nego sole majo vise 200 dece i lüdsztvo je ne protivno krsztsansztvi. Vu Firangi-durami je velka kolera bila, — vnogo mirajocsih sze je dalo okrsztiti. Vu Bettiahi pa Nepali majo kapucinusje 14 dühovnikov, 15 sol, 417 dece i 11 szirotisnic i 307-ro dece v njih. Na pomocs szo njim szesztre szvetoga Krizsa. Vu Perzsii szo misi vsze zapravile, velki glad tüdi missionarszkomi deli škodi, ar lüdsztva ne imajo z kem vküpdrzsati. Na Kitajszkom je mission raztalani na edno püspe-kijo, 38 apostolszkih vikariatusov (szo tüdi püspecje brezi sztalnoga sztanüvanja) i na 2 prefekturi. Je zdaj tam 880 — 4.1 — jezero katolicsanov i 450 jezero katechumenov, to je taksih odrasztsenih, ki sze zdaj katekizmus vcsijo ino na szv. krszt pripravlajo. Duhovnikov je 1682, z med teh je 546 zse kitajszkoga naroda. To je doszta szamo vu szebi, nego proti celoj vnozsini liidsztva toga drzsanja csi racsunamo, te szamo na vszakoga 485-ga csloveka pride eden krszt-senik. Sole, cerkve pa spitale posztavlajo gori missionarie po vszeh krajaj, ka z tem lezsi pridobijo pogane. Vu Korei, kde je med ruszami i japoncami boj bio, je preminocse leto 4100 odrasztsenih krsztseno. Na japonszkom je 1403 odrasztsenih krsztseno, nego tü sze je drügo velko delo zgodilo to, ka je vlada vöpo-vedala, ka vu njihovom drzsanji katolicsanszka vera szlo-boscsino vzsiva ino szi szlobodno zemliscsa szpravla za szvoje potrebcsine. Na Borneo otoki je 356 odrasztsenih okrsztseno to zadnje leto. Krsztsenikov vsze vküper je zse 2400. Afrika. Vu szrednjoj Afriki ide vsze naprej, nego za volo nerazumnoszti lüdsztva morejo missionarie szami zidati, pole delali, mestrije vcsiti — nego z tem sze tüdi narodi pridobijo, steri je rad poszlühsa. Krsztsenikov zse preci majo, pa delo lepo ide naprej po razbesni krajaj. Novih missionszkih stacij szo 8 napravili preminocse leto, kama szo missionare vözposzlali sztanüvat med pogane i glaszit vero. Vu izhodnoj Afriki ino Zanzibari tüdi szo 3 nove stacije nasztavlene pa edna znova zidana, ka jo je voda razdrla, razneszla, ar je z lesza bila cimprana. Vu missionszkom apostolszkom vikariatusi gornjega Nilusa je 12 stacij i 32 duhovnikov. Zvün toga 265 ka-techistov, ki hodijo katekizmus vucsit po vesznicaj. 6 nün tüdi je vu ed noni spitali. Krsztsenikov majo 19 jezero, katechumenov pa 13 jezero! Pri zgornjem Kongo potoki je 11 Stacij, nego szamo 6 duhovnikov, ki szo 161 odrasztsenih okrsztili pa ki zdaj 507 katechumenov rnajo. Vu jüzsnoj Afriki je 22 Stacij i 16 dühovnikuv. Poprek szto odrasztsenih sze je dalo lani okrsztiti. 400 dece majo po šolaj. Vu Transwaali je zse telko katolicsanov, ka szo zse lani velko katolicsanszko szpravisese drzsali ino je med njimi zse zsadoszta kotrig oltarszkoga szvesztva drüzstva za vekiveesno molbo - to pa nam doszta szvedoesi. Vu zahodnoj Afriki, kde szo vu zacsetki misszionarje nikaj ne mogli napraviti, ar je lüdsztvo lüdi jelo ino gro-zovitnim grehom podano bilo, je dnesz edna 800 kilometrov duga i 400 kilometrov sörka linia puna z cerkvami i solami i lüdsztvo z veksega krsztsanszko, ali krsztsansz-kim pravicam prijazno. Amerika. Vu szevernoj Ameriki je vszevküper okoli 14 million katolicsanov. Szveto delo naprej ide tak med sztarimi prebivalcami eie zemle, kak med neszrecsnov decov onih, ki szo eli odnet ta odisli ino vu velkoj szkrbi za zemelszka vekivecsnoszt pozabili. Vu szrednjoj i jüzsnoj Ameriki je vise 20 novih cerkev is sol zposztavlenih. Med indasnjimi indiancami i zamorcami tüdi .ide delo naprej, nego zsmetnese, ar doszta Jagojib peld vidijo od belih, sieri szo po imeni katoli-csanci, nego vnogi hüsi med njimi od poganov. Ausztralia. Tü tüdi doszta škodi lagoja pelda krsztse-nikov iz Europe, nego zato vu szamoj Ausztralii je zse 300 krsztsenikov iz onih, ki szo sztarinszki prebivalci ete zemle. Vu Neupomeranii je zse veszelejsi kep. Krsztsenikov je 11 jezero, dece vu 63 šolaj 2800 i vu 13 szirotisni-caj 350. Vu Neuseelandi je zadnje leto 353 krsztov bilo — tüdi lepi broj. Vu Neu-Guinei je 1000 sztarinszkih prebivalcov krszt-senih. Mission escse szatno par let sztoji. Na Samoa otoki pa je 6800 katolicsanov zse, nego te mission je zse 60 let sztar. Europa. Te pa tü tüdi szo missionje i Szo szo : na ruszuszkom, kde je preminocse leto 280,000 düs sztopilo nazaj k pravoj materi, na balkanszkom polotoki pa pred nisternimi tjednami 20,000 — drevo raszte pa csi li ka tü tam njemi malo csesejo veje, kak zdaj na fraucuszkom, tem bole de gnalo po drügih krajaj, tam pa sze naj po-szecse i na ogenj vrzse, kde je lüdsztvo prebozsno i ne mara vecs za szvojo pravo vero. Bassa Ivan. Zsivlenjei vcsenjé i našega Goszpodna Jezusa Krisztusa. 9. Bezsàj vu Egyptom. p^llllpgcia szo modri od szuncsenoga szhoda odhajali, H BESI Jozsef je angelszko oporninanje dobo vu szneh, LhST naj ^ z Jezusom i materjo v njegovov odisao ^Sfe^rfQ vu Egyptom i tam bi osztano, dokecs novo zapoved ne dobi. Ar de Herodes iszkao detece, naj bi njé pogübo. Jozsef je vcsaszi ono nocs gorisztano, vzeo je dete i z materjo v njegovov je odpotüvao vu Egyptom, gde je osztao do Herodesove szmrti. Herodesa je nepresztanoma vmärjala ona miszel, ka od treh kralov iszkano dete na njega gledocs lehko po-gibelno bode, zäto szi je goridjao, ka gda zvedi za dete, te njé vscaszi vmori. Csakao je nazaj k szebi modre, ali gda szo oni ne prišli, te sze razszrdo i dao je vsze deco moskoga szpola vu bethlehemszkoj okroglini szpoklati, stera szo od dveh let nizse sztara bilä. Ali zobsztom sze je borio proti Bogi. Neduzsno vmorjena decsica vu szvojoj krvi krszt zadobivsa je vu nebésza vzéta, gde zdaj kak szv. drobna deca vzsivajo vecsno bläzsensztvo. Do Jezusa je pa njegova roka szégnoti ne mogla. 10. Jezus vu dvànejszetom leti. Herodesa, ki je neduzsno deco dao szpoklati, je bozsa kastiga doszégnola. Mrzécsi mozolje szo sze vövdarili na njegovom teli ; vu njih szo sze csrvje zlegli, steri szo vsze njegovo zdravje podkopali. Vu velkih mokali je mogao on mreti. Gda je to József zvedo po angeli, vcsasi sze je z detetom i materjov nazajpovrno v Izraelszko drzsänje, ali gda je zvedo, ka vu Judei po Herodesi, szin njegov Arkelaus kralüje, bojao sze je tä nazaj idti, nego je so vu Galileo i vu Nazaret värosi je prebivao. Tam je mirno zsivela szv. drüzsina, Jezus je räszao pun z modrosztjov i milocso bozsa je bila vu njem. Jozsef pa Maria szta pa vszako leto gorisla vu Jeruzsälern na viizemszke szvétke. Gda je Jezus 12 let sztar bio, on je tüdi z njima so. Po szvétkah szta sze Jezus i Maria domo napotila, Jezus je pa vu Jeruzsälemi osztano, ka szo njegovi szta-risje vcsaszi ne opazili ; zaprva, gda szo ga ne vidili, te szo szi to miszlili, ka je on med rodbinov i poznancami, tam szo ga iszkali, ali, gda ga nebi med njimi najsli, te szo sze nazäjpovrnoli vu Jeruzsälern. Na tretji dén szo najsli Jezusa vu cerkvi med piszmoznancami, kak je njé poszlüsao ino szpitävao. Vszi pa, ki szo njega posz-lüsali, szo sze csüdivali nad njegovov csednosztjov ino odgovärjanjom. Maria szäma z Jozsefom sze je csüdivala ino je pitala : Szinek, zakaj szi nama tak vcsino ? Ovo ocsa i jaz szva te zsalosztniva iszkala. Jezus je pa na to odgovoro : Zakaj szta me iszkala ? Znati bi mogla, ka jaz vu onom morem delati, stero szlisi na diko mojega nebeszkoga Ocsé. Ali sztarisje szo ne to razmeli, ka njim je on pravo. Po lom sze je sz njima nazaj po vrno vu Nazaret. Pokoren je bio szvojim sztarisom, räszo je vu csednoszti, letah, prijaznoszti pred Bogom i lüdmi.. 11. Predganje szv. Ivana Krsztilela. Priteklo je zse ono vremen , naj bi Ivan, szin Zaka-riasov, zäcsao priprävlati pod Goszpodnovo. Osztro je zsivo vu püsztini, z koszminja naprävleno opravo je noszo, stero je z remeni m pojäszom vézao k teli ; jeszt-vina njegova szo bile kobilice i méd. Vcsaszi zaprva je pokoro gläszo obiszkajocsi vszo jordänszko drzsänje z mocšnim gläszom je predgao : drzste pokoro, är sze prib-lizsäva krälesztvo nebeszko, Zvelicsitel sze dnesz — vütro szkäzse. Osztre njegove recsi szo vnoge na pokoro podignole. Ivana gläsz je zse vu Jerussalem priseo. Zsidovszki vladnicje szo pa pope i levite poszlali k Ivani, naj bi ga opilali, sto je on. Ivan je pa poszlancom ocsivesztuo povedo, ka je on ne Krisztus, ne Elias, ne eden z proro-kov ; nego 011 je gläsz kricsécsega vu püsztini, steri to oznanjilje, naj bi sze priprävlala pod Goszpodnova. To szo zdaj escse pitali od Ivana, zakaj tak krsztcsävas, csi szi ti ne Krisztus, ne Elias niti prorok ? Ivan je pa odgovore : Jaz z vodov krsztira ; jeszte pa med vami, koga vi ne poznate. On je, ki za menom pride; csi je glih pred rnenem nasztano, i jaz szam ne vreden, ka bi re-menje obüteli njegove odvézao. Vsza eta szo sze vu Bethänii godila, gde je Ivan krszto pri Jordan potoki. 12. Jezus sze da okrsztiti. Vu treszetom leti szvoje sztaroszti je Jezus odsztavo szvoj bläzseni oesinszki dom i z Galilee je so vu jor-dänszko drzsänje, gde je Ivan krszto, i on szam sze je zselo od njega okrsztiti. Ivan sze je vözgucsävao govorécsi k Jezusi : jaz bi sze mogao elati od tebe okrsztiti, i ti prihajaš k meni ? Ali Jezus njemi je odgovoro : Piiszti zdaj to, ar tak moremo szpunjävati volo Ocsé mojega. Po tom sze je Ivan zse vecs ne vögucsao, nego okrszto je Jezusa ; i ovo odprla szo sze nebésza i vido je nad szebov Dühä szv. vu golobecsoj podobi, z nebész szo sze pa ete recsi gläszile : To je moj Szin lübleni, steri sze meni prav dopadne njega poszlüsajte. II. Räzlocsek. Jezusa ocsivesztno zsivlenje. i. Jezusovo prvo predganje. Jezus sze je vu tnoesi Dühä nazäjpovrno vu Galileo i njegov gläsz je razneseni bio po vszch drzsävah. Vcsio je vu cerkvah i zvisävali szo ga vszi, ki szo njega poszl usali. Vu Nazareth pridoesi gde je gori zräszao, edno szo-boto je poleg navade so vu cerkev, gde je goriziano, ka bi csteo szv. piszmo. Knigo Jezaias poroka szo njemi vu roké dàli, stero gda bi goriodpro, ete recsi je csteo : Düh Goszpodnov nad menov, zäto je mené gorina-mazao ino odposzlao, naj bi veszéli gläsz nazvescsävao sziromäkom, ozdrävlao lüdi potrtoga szrcä, odszlobodjenje oznanjüvao voznikom, szvetloszt szlepim . . . Vszi, ki szo nazocsi bili vu cérkvi, szo na njega po-visznoli szvoje ocsi csakajocsi, kak de razlagao goriprecs-tete recsi. Jezus je pa pravo : dnesz szo sze szpunila piszma pred vami. Tak da bi pravo: jaz szam, od koga gucsi prorok, mené je gorinamazao i poszlao k vam Goszpod, naj bi szpuno, ka je na méne zavüpao. Vszi pa ki szo ga poszlüsali, szo sze zacsüdivali nad njegovimi recsmi ino szo edendrügomi pravili : Ne li to je szin Jozsefov, teszäcsov. Odked je vzeo to znanoszt i modroszt, stera sze z njegovoga vcsenjä szkazsüje ? Szlepec Ivan. (Dale.) Od pobolsanja zsitka. alo sze jih najde, steri bi celo doipovedali z nebész. Najveksi hüdodelnik tüdi sze scsé zve-licsati, pa zäto szvoj zsitek pobolsati, är sze vszaksi znäsz boji szodbe. V szrci vszaksi verje i dobro znä, ka strasna bo kastiga tej, steri szo v szvo-jem zsivlenji Jezusa Krisztusa szpoznati ne steli. Dobro znamo to, pa itak tak zsivetno, kak da bi ne znali, kak da bi po szmrti ne biló niti szodbe, niti nebész, niti pekla . . . Za vsze sze szkrbimo, zevszem sze trudimo, szamo za to ne, za koj szmo duzsni szploh delati. To je pa nase zvelicsanje. Zvelicsanje more biti najveksa szkrb našega zsitka — pa itak na zvelicsanje miszlijo näj menje lüdje. Vszi sze v pekeo szpravlajo, osi gì i h sze ga bojijo. Ka sze pa ne bi trbelo pekla bojali, na to echio skér znärn : pobolsati szi zsitek. Da ne bi grehsili/ trbe nam znali bozse zapovedi, pa poleg njih zsiveti. Ali to je nevola, ka mi ne maramo tak za vcsenje i peido Jezusa Krisztusa, kak nam szv. evangelium. naprejdävle, po szvetkaj i nedelaj dühovnicje vu cerkvi razlagajo, nego to bi steli, ka bi sze bole szv. evangelium kre nase vóle drzsao. Ete szvet zato osztavi evangelium, är evangelium ete szvejt osztaviti zapovidàvle. Ali nescem zdaj gucsati od teh, steri vu szvojoj gizdoszti proti Bogi sze posztavijo, i szamovolno sze podaja v pijanoszt, tovajijo, necsiszto zsivlenje, nego od teh, ki sze scsejo zvelicsati, to vecskrät v pameti mäjo, ali poleg toga li ne delajo szvoje zvelicsanje, osztanejo szamo poleg dobroga nakaneuja. Pun je pekeo z taksimi, steri szo doszta dobroga nakänili vcsiniti vu szvojem zsivlenji, ali zato nikso dobro delo ne szo doprineszli. Ti to praviš : Jaz bi sze rad zvelicsao ! Bole to prävi : Jaz sze scséra zvelicsati. — Da sze pa scsém zvelicsati, scsém sze tudi pobolsati. Protipovem pijanoszti ; gda pa znäm, ka szam szlab, ogibati sze scsém pijanoga tivaristva pa moia noga vecs ne bo zvün dopüscsenoga velikoga zroka prek prapa ostarie s/topila. Protipovem vszaksemi hüdomi deli. Scsém vsze nazaj povrnoti, kvare na meszto posztaviti, csi szam koga znoro, ali kaj po krivici vzeo. Osztàviti scsém grehsno lübeznoszt. Odpüsztim vszem, steri szo mené zbantüvali, ali kvär meni delali. Csuvao sze bom komi lagojo példo dati, pa nadomesztim, stere szam do zdaj dao. Telo, pamet i szrcé moje Bogi aldüjem. Zvelicsati sze scsém, pa zato scsém vrélo poleg düsneveszti szvojega sztalisa duzsnoszti szpunjävati . . . Dobra zsenszka, dobra dekla, dobra goszpodarica scsém biti, dober mózs, ocsa, szin, goszpodär scsém biti po tom. Zvelicsati sze csém, pa zäto po toj poti scsém hoditi, stera tä pela na zvelicsanje, szpunjàvajocs deszétere i cerkvene zapovedi. Kak je to, ka sze scsemo zvelicsati, ali nescsemo po poti zvelicsanja hoditi. Pri vnogih sze zgodi, ka volo majo, ino nakanenje Bogi szlüzsiti, ali rävno te hüdomi dühi tüdi szlüzsijo. Ti sze tüdi csés zvelicsati, ali tak, ka ne bi trbelo nikaj sze szkrbiti za zvelicsanje. Rad bi sze zvelicsao, ali lübis szvecke veszelica. Rad bi sze zvelicsao, ali zato lagoje pajdästvo tä püsztiti nescses. Ti na klopi osztarie szedécs scsés szi premislàvati od tvojega zvelicsanja. — Ovi drügi bi sze tüdi radi zvelicsali, ali to zäto na duzse odlašajo govorécsi: gda szam szi szpuno na ženili vsze moje zselenje, te sze häpim szkrbeti sze za zvelicsanje. Ar kaksa bi bila tä mladoszt, stero bi vu csisztocsi — öl — prezsivo ? Gda sztäri hodem, te to szamo od szebe pride, ali zdaj te mlade dni trbe prezsiveti. Ka bom delao na sztäre dni, csi zse zdaj v pokori zsivém ? Zdaj sze trbe spilati, zdaj trbe pleszati, ar vu sztaroszti zadoszta vremena bomo meli na zsaloszt ! Tak ti szkrb za zvelicsanje vszikdar na prisesztno vremen odlašaš, ar to miszlis, ka tak dugo bo tvoja mladoszt. Pa zaisztino, zse ti vlaszje szeri grätajo na glavi, ali z notraj zato mlado pozselenje prebiva, tvoje pobolsanje pa na duzse osztane. Da szamo to prisesztno vreme ne bilo prikeszno, gda naimre — pravi szv. piszmo — zse ne bos meo vremena. Ne pravi to, ka je pobolsati sze jäko zsmetno delo. Isztino je, ali ravno zato sz tem véksov szkrblivosztjov moreme delati, kem bole zsmetna je nasa duzsnoszt ? Pitam te, jeli sze mogocse lehko zvelicsati tebi, csi brezi kakse potrebcsine hodiš z ednoga meszta na drügo, z szenja na szenje, osztavis hizso, povrzses deco. goszpo-därsztvo tvoje, pa tak to drago vremen zaprävlas dén i nocs ? Jeli ka szi scsés resiti tvojo düso od greha, zato poiscses grehsno pajdästvo, pa sze mejsas med lagoje? Zkem menje sze szkrbis za pobolsanje, pa z kém bole na duzse odlašaš to. z tém menje bos zvedo eio i pot-rebcsiuo pobolsanja, pa tak vszigdär bos bole trdo, bole razvüzdano szrczé meo k pobolsanji. Praviš, ka je zsmetno sze zvelicsati. Ali te pitam : ka je lehko, ka je brezi trüda ? Brezi dela niti eden sznop szilja nemores vküpszpraviti. Pa le pitam, ti grehsnik : gda szi zvelicsanje zaprävlas, niksega trüde te neimäs ? ali pa miszlis, ka tä pot, stera v pekeo pela je szamo z rozsicami poszipana i nega trnja na njoj ? Oh ne ! hüdi duh je ne tak darotiven sz szvojimi däri, kak szi ti to miszlis ! Ka veszélja szi meo vu necsisztom zsivlenji, dräga bos Ii to pläcsao, ar zsmeten je lane, steroga hüdi düh na tebe dene : zsalosztna sztaroszt, düsne veszti mantränje ti bo pläesa ! — Zakaj sze pa ne sztaramo za volo najzsmetnejsega dela, csi nam trüde obilno plätijo, v taksem sze pa nikaj ne trüdimo, za stero vekivecsno pläeso dobimo ? Pa csi rävno nakänimo, i zaesnemo sze szkrbeti za zvelicsanje, nikaj szmo ne sztalni, mocsni, ka bi do konca osztali vu dobrom. Komaj sze pròti pove-darno grehi, komaj na szebe zemerno Krisztusov szladki telit*, zse bi radi bili, naj ne bi trbelo trpeli kastigo za sztàre grehe. Sze pozabimo z velkoga najema, pa bole vpametzememo triide i britkoszti, stere najdemo vu bozsoj szlüzsbi, pa zdto szpadnemo. Szmo szlabi vu boji, nemarni vu deli, jäko-jäko nesztälni vu dobrom. Zadosztah lüdih sze pa zvelicsa, szamo mi szi szprävlamo szkvarjenje. Vnogi povrzsejo te szvet za volo bozso. mi pa Boga osz-tavimo za volo szveta i hüdoga dühä. Gledajle szvéce, kelko szo pretrpeli, kak szo delali oni za zvelicsanje. Pa mi do denesnjega dneva ka szmo delali ? Znamo ka na zvelicsanje potrebno vu szrci meti deszétere i cerkvene zapo-veli. Kak szmo mi szpunjävali té zapovedi do dnesz?Jeli je to tak zsmetno, ali nemogocsno delo Boga 1 übiti z celoga szrcä, blizsnjega, kak szamoga szebé? Gledajte, kelko jih je zse vu nebészaj ? Csi szo te mogócsi bili, zakaj ne mi tüdi ? Ne je mogocse, csi nam Bog ne da szvoje szvete miloscse pomocs : ali to miloscso Bog vszak-semi da, ponüdi, steri sztalno pa z isztinszkoga szrcä njega proszi zanjo. Szproszi szi zato to bozso pomocs, pa szkricsi gor z poniznoga szrcä : Pridi k meni G. Bog ! z tvojov presz-vetov pomocsjov i miloscsov, i daj v pamet mojo szvet-loszt, naj jaz szpoznavsi kak velko i szkrbi vredno delo je zvelicsanje, mocsen bodem, pa sztalen vu vszaksem trüdi, v sterom szam dnesz esese tak szlab, ki sze od vszega bojim, ka bi osztavo nemarnoszt, stera me ne püszti szpunjävati tvoje zapovedi. Oh daj nam tvojo mi-lozscso, naj bi mogócsi bili osztaviti naso nepremislenoszt stera tvoje dare zapravi, vsze zaesne, nikaj pa ne dokon-csa. Pelaj nasz lübleni Jezus po toj poti, stera k tebi pela, i daj nam, naj vszigdär na te tvoje reesi miszlimo. Ka haszni csloveki, csi celi szvet zadobi, szvojo düso pa pogübi ? Ka haszni csloveki, csi szi spravi vsze bogasztvo toga szveta, düso szi pa zaprävi ? Zvogrszkoga : Osstovits Jozsef. Navuk za meszec februàr. Driiga nedela vu poszti. o nedelo sze zacsne v nasoj piispekiji vuzemszka szpoved, stera trpela bo do Jezusovoga v nebo idenja, to je escse 40 dnij po viizmi. Vszaki krs-~ csenik sze je duzsen vu tom vremeni ednok vredno precsisztiti, cse szi nescse na diiso szmrtnoga greha zamazati i pekel szi odpreti. Zsalosztno je to, kcla sze deci zapovedävati more, naj ocso obiscsejo, tem bole zsalosztno je pa to, csi niti na to zapoved k njemi ne prihajajo. Naj mi ne bodemo med tov nezahvälnov Jezusovov decov dragi cstevci, premiszlimo szi zsnjegovov miloscsov, ka szmo zvün viizemszkoga vremena escse vecspot duzsni to vcsiniti. Duzsni szmo k szv. precsiscsàvanji hoditi. Jezus liib-léni nam je to veliko zapoved dao : „Lübi Goszpoda Boga tvojega zceloga szrcà, z cele- düse, z cele pameti, ze vsze morsi tvoje". To teliko pomeni, ka vu tvojem szrci, vu tvo-joj düsi, vu tvojoj pameti vu tvojem čelom bitji ne szme meszta dobiti niti vrag, niti szvet sz szvojimi grehi, nego jedino Bog ; tà zapoved ti to nalozsi, ka tvoja diisa jedino v Bogi i on jedino v njoj more prebivati i zsiveti. Kak je to mogocse ? Po szv. precsiscsàvanji. Poszlüsaj Jezusove recsi „Zaisztino, zaisztino velim vam, ose ne bodete j eli telo Szina cslovecsega i ne bodete pili krvi njegove, ne bodete zsitka meli vu szebi" (Jan. VI.) Té zsitek je pa liibézen do Boga kak szv. Jànos pise „Ki ne lübi, vu szmrti osztàne11. Cse scsés zäto dragi krscsenik pravo lübiti Boga kak on za-povedàva — pa szi to duzsen vcsiniti, to je cse scsés zsiveti za Boga, te mores k szv. precsiscsàvanji hoditi, ono ti dà za diiso liibézen, ono jo v zsitki obdrzsi. •»Jaz szcm pot, pravica i zsitek« pravo je Jezus. Csi scsés zsiveti diisa, k Jezus idi, zsitek je on, dà ga tebi tüdi. Ti bi rad dràgi krscsenik v nebo priseo, ti bi rad tam Jezusa glédao i zsnjim sze na veke veszelio. Lepo i hvalevredno zselenje je to. Ali zapomni szi, brezi szvétoga precsiscsävanja tà ne prideš. Jezus szàm pravi to »Jaz szern zsivi- krüh, hi je znehész dolipriseo; hi je z toga hrüha, zsivo bode na vehe, hrüh, steroga jaz dam, je moje telo za zsiteh szvetä«. (Jan. VI. 50.). Csi z Jezusom na veke scsé-mo vnébi zsiveti, zsnjegovoga tela jeszti moremo, to sze pa pri szv. precsiscsävanji godi, duzsni szmo zato knjemi prihajati. Vszaki za velko drzsi szvoje postenjé i csi nikaj drügo neima, kak njé, vsze ma, är te g. Bogà tüdi mä. Da sze to szamo od szébe razmi, ka nega poštenja brezi pos-tenoga zsivlenja, postenoga zsivlenja pa ne ga brezi Bogä. Na té pošteni Bogi dopadliv zsitek nasz pä szv. pre-csiscsävanje pomore. Jezus nam pravi »Brezi méne nihaj ne morete csiniti« (Jan. XV. 5.) pošteno zsiveti zäto tüdi nemoremo brezinjega, csi nikaj nemoremo brezi njega. Njega pa pri szv. precsiscsävanji dobimo, duzsni szmo zäto k njemi hoditi. Niscse neszme na szveti g. Bogä sz szmrtnim grehom razzsäliti, är je to najvéksa nezahvälnoszt najvéksa hüdobija. Szmrten greh g. Bogä celo zavrzse i vragä polübi, Jezusa, njegovo krälesztvo povrzse i pekel szi odpré. Kak nasz szv. Pavel apostol vcsi, szmrten greh Jezusa tak razzsäli, kak zsidovje, ki szo ga krizsali. Kameno szrcé, pokvarjena diisa je szamo mogocsa tak grešiti. Pa vszi szmo mogocsi täksi grätati. csi vràsztva ne bomo notri jemali. I to vräsztvo je szv. precsiscsàvanje. Ono nam dà mocs, ka szmrtno ne grešimo. Szv. materecérkvi vcsenjé je to, stero je na obcsinszkom trientinszkom szpräviscsi pred näsz däla, duzsni, szmo je gorivzéti i duzsni szmo zato k precsiscsävanji hoditi. Vszaki cslovek scsé bläzseni biti. To v naturi mamo vszi, Goszpodin Bog szäm je to zselenje v näsz vcepo, kda nasz je sza szvojo podobo sztvoro ; ki naime nepre-menlivoga vekivecsnoga blazsensztva vzsivanje mä vu szebi. Na szveti mogocsno bläzsensztvo nam pa szvéto precsiscsävanje da, duzsni szmo zäto k njemi hoditi, kak szmo po naturi duzsni bläzsensztvo iszkati. Jezus nam da to bläzsensztvo, on jedini nam pravi »Hodite h meni vszi, hi sze trüdite ino szte obterseni, jaz vasz olelihotim«. Kda szmo v nevolah, tezsàvah, ne szmo bläzseni, olehsanje od njih nam je szamo odpré. To olehsanje pa Jezus dava, zàto li k njemi, ka szv. precsiscsavanji. Drüf/o pitanje je, kelikokràt szmo sze duzsni precsis-csàvati? Szvéte maticérkvi strta zapoved nam pod szmrtnim grehom nalozsi »Grehe szvoje vszako leto poleg pravde szv. matereeérkvì szvojemi lasztivnomi szpovedniki vadliij i naj-menje ednok okoli vüzmü oltärszko szvesztvo k szebi primi". Ki toj zapovedi zadoszta nevcsini i sze niti na szkrädjoj vüri nescse szpovedati i precsisztiti, katolicsanszki diihovnik ga neszme pokopati. Poleg té zapovedi szmo duzsni ednok ; i szvéta mati-cerkev tak pravi nàjmenje ednok, vecskrätno precsiscsävanje zsele, szednim je ne zadovolna. Na trienszkim obcsinszkom szpräviscsi je szv. maticérkev to zselenje pred nasz dala, ka bi gosztokrät, csi mogocse vszaki den prihajali k szv. precsiscsavanji i zdajšnji rimszki szv. Ocso szo odlocsili toiszto i dopüsztili vszem krscsenikom i njé vsze szrcsno nato goripozvali, naj gosztokrät, cse mogocse vszaki dén sztopijo k szv. obhajili naj szamo neimajo na düsi szmrt-,noga greha i naj szvoje zselenje szpovedniki odkrijejo, ki njim poleg njihovoga düsnoga sztäna zna dokoncsati, ke-likrät szlobodno Jezusa k szebi vszemejo. Zäto dräge diise lik Jezusi ! Le k Jezusi gosztokrät. Brezi njega nemorete szveto zsiveti, brezi njega nemorete v nébo priti, zäto li k njemi, le k Jezusi ! Le k Jezusi kotrige spekulirszke, rozs-novenszke, brezi njega nemorite dobra Marijina deca biti ! Brezi Jezusa nemorete mladenci i mladenke csiszto, za-konszki verno zsiveti, zàto li k nj emi, le k Jezusi ! Brezi njega nemoremo szrecsno moreti, zäto li vszi k njemi, vszi k Jezusi ! Lübleni Jezus je nazvesztvo szv. kortonszkoj Margeti, ka njénoga szpovednika bogato pläcsa zato, k njoj je goszto precsiscsävanje preporäcsao. Vidite, Jezusi je povoli, naj knjemi idemo, zäto li k njemi, li k Jezusi. Szv. Gertrudi sze je tozso » Jaz szern oltärszko szvesztvo nesztavo, kabi z lüdmi bio, i oni ne prihajajo kmemi. Ki koqa od gosztoga precsiscsàvanja odràtajo, prekràtijo mi veszélje«. Ki sze z gosztoga precsiscsàvanja norcsàrijo, vràgi szlüzsijo, ki je veliki neprijàtel nàjszvetesega oltàrszkoga szvesztva« pravi 0. Avila. Ne dajmo sze zmotiti, ne szlüzsimo vràgi, ne krà-timo Jezusi toga neduzsnoga veszélja, hodimo radi k. szv. precsiscsävänji. Hodimo szlabi, naj grätamo mocsni, hodimo mocsni, nej ne oszlabimo, hodimo betezsni, naj ozdravimo, hodimo zdravi, naj ne obetezsämo, hodimo nepopolni, naj popolni posztänemo, hodimo popolni, naj popolnoszti nezgiibimo. Hodimo mladi, naj sze veszéli sztäri dnévov vcsakamo, hodimo sztàri naj szi escse vékse veszélje, v nébi zaszliizsimo. Oh hodimo vszi veeskrät, gosztokràt sz csisztim szrcom, nej sze navesimo na dobro precsis-esàvanje. (kj.) Szaloski szv. Franciskus piispek. zaleski szv. Franciskus je bio prevecs poniznoga i lübeznivoga szerca cslovek. Kak je on z celov mocsjov na to gledao, ka naj poniznoga i krot-koga Szerca Jezusa vszigdär i vszeh okolscsinaj naszledüje, tak je to krotkoeso i poniznoszt tüdi drügim jäko preporacso z reesmi i piszanjom. Da je tak prevecs poniznoga i lübeznivoga szerca bio, szo ga radi gorpoisz-kali vszaksega sztäna i nature lüdje. Za doszta je bilo sze szamo na njega zglednoti i njegove prijazne reesi csüti i sze je zse ztrostom napunilo tuzsno szerce na pokoro pobüdila hüda vola. I gde je zagledno te imeniten szvétec szvete matere cerkvi najprvle szvetloszt szunca ? Na Francozkom nis-terne kilometre dalecs ad Annecy värasa, v Szalez gradi, gde szo njegov oesa Szalezi Ludvig grof z szvojov ffami-lijov prebivali. Njegovi sztarisje szo z veszeljom csakali njegovo narodjenje, ali njuvo veszelje sze je na zsaloszt obrnolo, gda sze je Franc 1567. leta dva meszeca prvle narodo, kak bi sze mogo. Prevecs szlab je bio i szo sztarisje niksega trosta ne meli, ka bi gorzräszo. I sto bi szi szi v zsacsétki vüpo miszliti, ka sztoga gingavoga deteta ednok na velka dela odlocseni poszlanec bozsi grata ! r; Mogocse, ka sze je njegovoj pobozsnoj materi szom-lilo, ka Bog nika poszebnoga scsé znjenim szinom vcsi-niti, da je vidia, ka dete ne kabi bole i bole velinolo, nego redno je mocsnejse i jakse gracsüvalo i kern bole sze je poveksàvalo v vrszti, tem bole je ponižno i po-bozsno gracsuvalo. Mati ga je rada szebov pelala v cerkev i je pred njim szvecov zsivlenje rada cstela i njemi razlagala. 1 kak pazlivi je bio té szinek vu poszlühsanji zsivlenja szvécov, kak sze je pascso naszledüvati ono, ka je csüo, ka je eden ali drügi szvétec csinio. I mati njemi je na to tanäcse i prilike dävala. Navado je mela po Franceki poszlati milodäre sziro-mäkom i té mali grof kak veszelo je bezso z milodärom k szirmäkom i dosztakrät je sztem nancs ne bio zadovo-len, nego je escse z szvoje hrane tüdi delio älmostvo. Csüdivanja je vredna ona pokorcsina, stero je on szvo-jim sztarisom käzao csi szo njemi pravli, ka naj sze ali tä szede i naj bode na miri : je veszelo tam oszto, kak dugo je meo zapovedano. Prevecs je rad isztino gucso. Csi je kakso falingo vcsino, rajši je kastigo preszto, kak pa bi sze zlagao. Ka pa szlisi njegovo opravo, je vszigdar bole proszti oblecs dobo od szvojih sztarisov i sze je prevecs csiszto noszo i to navädo je escse szledi, kak od-rasztseni tüdi drzso. I gvüsna mozska resznoszt sze je szkazsüvala na njem zse v njegovom detinsztvi tak v hodbi kak v govorenji. Ocsa szo ga na drzsävno szlüzsbo zstleli dati vönav-csiti, zäto szo ga v Paris poszlali v sole, kama je szv. Franc v drüzstvi ednoga dühovnika potüvao. I tü je ime-nüvanja vredna njegova pobozsna mati, stera ga je z etemi recsmi poszlala na dugo pot: „Moj szinek, bole te naj vidim na szmrtnoj poszteli, kak pa kabi csüla, ka szi szmrten greh vcsino." Na ocsé zapoved sze je escse jahati, pleszati vcsio v Parisi, kak je v onom vremeni pri gro-foszkoj deci naväda bila ; ali njegovo szerce ga je li vszigdär na poti pobozsnoszti pelalo, stero je zgled njegove materé njemi tak lepo pokazo. Jako je rad vküpe priso v Parisi zednim kapucinszkim redovnikom, ki je prevecs pobozsen bio i ga je v dühsevni zsitek szploj bole-bole notri szpelao. I kak jäko je rad bio vszaksoj recsi, stera ga je k Jezusi vabila, je sztem vöszkäzo, ka je vszaksi tjeden k szvetorai obhajili sztopo. Do te ga mao je vsze dobro i lehko slo njemi ; ali Bog je po tom na njega velko dühsevno sztiszkävanje poszlo, iz steroga je Franc po velkom i britkom vojüvanji kak oblädajocsi vojäk Krisztusa vöpriso. Gda je naime szv. Franc v szamosztani Jezuitov v Parisi zvrsävo szvoje vcsenje, ednok ga szamo ona sztra-hovitna miszeo zapopadne, ka je naveke szkvarjeni i od bozsega lica odvrzsetii. Szi lehko miszlimo, kaksa tmicaje szela na njegovo düso i kakse zburkanje na njegovo szerce stero je do tega mao tak velki mir vzsivalo. Ne je najso vecs niksega veszelje v pobozsnoszti, na vsze, ka je szve-toga csteo ali csüo, je vecs nikse gorecsnoszti ne csiito. Szamo vragä szküsävanje je bilo vedno pred njegovimi dühsevnimi ocsmi : Ka za Franca vecs pomocsi nega i ka vs?e, ka za Boga csini, je zobsztonszko delo, är je njegovo vekivecsno szkvarjenje gotovo i sze nazaj nepotegne. On, ki je Boga tak prevecs lübo, je malo ne mru od velke zsaloszti na ono mislenje, ka je on na to odlocseni, näj Bogä na veke odörjäva i blazni. Nezgovorna bojaznoszt od pekla, sztrahovitno zburkanje njegove dühsneveszti ga je z cela v globoko zsaloszt zakopalo, iz stere sze je vecs odszloboditi ne mogo. Ta velka szkiisnja je escse njego-vomi teli škodila. Njegovo : ìocsno telo je oszlabilo. Nocs i dén sze je vedno joko i britko zdihävao. Ne je mogo jeszti i ne szpati i tak sze je prevecs dolposzüso. Vsze je na z notrasnji beteg kàzalo, steri je njega szkriv-no cerao, i velke bolecsine, stere je v vszeh szvojih kot-rigaj csuto, szo ga szkoro od vtipanja szpravile. Zobszton szo ga szpitävali, ka njemi je, 011 je ne ovado. Szramota, drugim ovaditi, ka je on med szkvarjene zracsunani, bi ga pred vremenom vmorila. I takse nezgovorno dühsevno vojüvanje je sziromäk mlaclenec eden meszec duzse trpo. Ali Bogi sze je zadoszta vidla ta szküsnja, stero je On zato poszlo na toga mlädoga grofa, ka näj sze v szvqjoj mocsi nigdär nevüpa, ka vecs näj sze v poniziioszti potrdi i naj tak iz njega eden preszvecseni duševni voditeo gräta drügini 11a poti zvelicsanja. Odszlobodo ga je od nje brez vsze cslovecse pomocsi. Na nadigàvanje bozse jo v Parisi v cerkev szv. Ste-vana so, gde je v 17 leti szvojega zsivlenja vekivecsno csisztoszt oblübo. To prvo, ka je v cerkvi pred njegove ocsi prišlo, je bio eden kep Blazsene Device Marije. Té pogled na viipanje nadigne njegovo szerce na zmozsno prošnjo B. D. Marije ; na zemlo je szpadno i sze je za nevrednoga vadlüvao k szmilenomi Ocsi nebeszkorai sze obr-noti, zato je B. D. Marijo oproszo, naj njemi od Boga ono miloscso szproszi, ka, da po szmrti bo tak neszre-csen, ka bo Boga v pekli na veke odürjavo, naj ga itak v zsivlenji szvojem z celoga szerca zna tubili. Na to je med szkuzami zmolo prelepo molitev szv. Bernarda : „Szpomeni sze najdobrotivnesa Devica Marija ! ka je od vekomaj ne csüti, ka bi ti koga pod tvojo obranbo bezsécsega, tvojo pomocs proszécsega, k tvojoj priprosnji sze povrnécsega kda osztävila. Navdušeni sztem vüpan-jorn sze jaz tüdi k tebi obrném Devica, Mati Devic, k tebi prihajam, pred tebov jaz grešnik jecsécs posztanem. Ne zavrzsi Mati Recsi (Jezusa) moje recsi, nego milosz-tivno je zaszlisi i poszlühni. Scsem, i proszim te pa to pred tebov tüdi szpoznam — po tvojoj najdobrotivnesoj priprosnji szproszi meni i vszem mojim tvojemi nevtepe-notni szrci zrocsenim bratom pravo pozsalüvaaje grehov, celo povrnenje, ka tak Mati tvoji vredni szini poszta-nemo I ovo ! t ti molitev je vcsaszi poszlühnjena grätala. Franc je vadlüvao, ka kak je • to molitev opravo, sze njemi je vcsaszi tak vidlo, tak dabi sto zsmeten kamen dolzdigno iz njegovo szerca. Szladko vüpanje je szelo v njegovo szerce i v tom vüpanji je na telko sztalen grato, ka je onoga mira vecs nigdàr ne pogübo. (Dale.) Kühar. Zsivio Tamäsda ! Znate, ka je to Tamäsda ? To je edna veszmica na vogrszkom, vu steroj szo obcsinszki poglavarje pred ednim meszecom dokoncsali, ka od szega mao v nedelo pa v szvetek pri njih krcsme morejo zaprete biti. Kelko penez sze ta potepe, kelko diis sze pokvari, kelko grehote sze dela ravno one dneve, kda szmo duzsni po-szebno Bogi szlüzsiti —- sto bi to znao zracsunati ! Pa vu čelom orszagi*) szamo edna obcsina je, stera to zprevidi, stere poglavarsztvo ma telko krsztsanszkoga düha, ka vüpa eto odlocsbo vöpovedati. Da pa te prej ostarjasje ne bodo mogli zsiveti ! Pošteni bodo lehko zsiveli, bodo odnjih dali domo nosziti za szvétke, nepošteni pa, ki szo z toga zsiveli, ka szo lüdem peneze z zsepa krali, vkrädjeno blago od decé i drzsine gorjemali pa mladezen z vezeljom naszladnoszti kszebi vabili, naj primejo za pliig pa brano pa motiko pa esese te lehko szvojo diiso tiidi rešijo pekla. Zsivili oni, ki do Tamäsdo naszlediivali ! (bi.) A Beltinci SZO 30 toga decembra preminócsega leta farni mladenci vu soli szpraviscse meli.- Eno 40 rnladen-cov i mozskov je vküper prišlo, naj bi sze v društvo katolicsanszkih mladéncov szpravili. Za preclszednika szo szi odebrali gp. Kollär Petra plebänosa. Etoga drüstva ciò je krsztsanszke mladence po zimszkih vecseraj, da domä zse delo opravijo, vküpszpraviti v echio meszto, pa tam jih vesiti na krscsanszke pravice, ali na drügo vu kmetsz-kih poszlaj potrebno znauoszt. Tam sze vesijo lepe cerkvene peszmi, ka bi tak po velikih szvetkaj bozse szlüzsbe diko poveksävali z poszebnimi peszmami. Poleg vesenja pa sze lehko po postenom veszéiji razvredrijo är postene veszelice szo ne prepovedane. To društvo sesé zäto nasoj mladini priliko dati za vesenjé i navdüsavanje s zaino g a szébe vu krsztsanszkih pravicaj. Pošteno, ne pa raz'vüz-deno mladino sesemo meti, ka bi meli szledkar postene, bogäbojecse niozske, steri bi vsze szvoje poszle, duzsnoszli *) V Erdélyi je lo zse ilàvno nolrivpelano i szami g. nolariusje morejo szkrb meti, naj sze pred 4 viìrov po poldnévi ne odprejo. K. krsztsanszko navdušeni ravnali. Hvalo dam Goszpodi Bogi na tom meszti lüdi, ka sze je najslo vecs vrlih docskov, steri szo gotovi bili v to drüstvo sztopiti. Bog daj, ka bi to njin na velki haszek bilo. Hväla tüdi mil. grofi Zichy Augusztini steri szo 50 kron, gp. Kollar Peter plebänosi, ki szo 20 kron, Honti Béla düsnomi voditeli, ki szo 10 kron, Csepreghy Kärol stolniki, ki szo 10 kron, Klekl Jozsef plebänosi, ki szo 4 kron darüvali na ciò toga no-voga društva. O. Psziivanje, preklinjanje je denesnji den tak razširjeno, ka vnogi szo, ki pravijo, ka brezi njega nancs ne more biti. Pa more, ar szo Judje dugo bili brezi njega eti na vogrszkom pa je zato drzsanje ne preislo. Sztarinszki zgo-dovinszki szpomeniki, piszma, drzsavne pravice i predge nam szvedocsijo, ka szo preklinjanje türki prineszli k nam tak, kak kavo. Prie je ete narod ne preklinjao, kaksa stecs neszrecsa ga je doszegnola, ar je veren bio szvo-jemi Bogi ino sze je vüpao vu njem vu vszakoj nesz-rečsi. Prva prepoveszt, kak nam zgodovinarje kazsejo; je proti preklinjanji Boga 1563-ga leta vu 42-oj pravdi drzsav-nuj vödana. Vu toj je zapovedano, ka vszaki je duzsen kunecse obtosziti, ar csi to ne vcsini, de na tri marke kastigani. Ki je pa kuno, on pa prvo pot sze more ocsi-veszno pokarati, ob drügim zbili, ob tretjim, csi de pa preklinjao, sze tak more pokastigati, kak csi bi csloveka vmoro, ar z preklinjanjom drügih düse mori. — Prie je takse prepovedi ne bilo, ar ge ne greha, tam ne potrebno kastigati: 1659-ga leta i 1723-ga szo ponovili eto pravdo, 1808-ga szo jo pa escse osztrese včpovedali pa mamo szodbo piszano iz leta 1748-ga, vu steroj je obszojena niksa Dukaszova zsena v Beregszäszi na to ka jo morejo tri petkov zandrügim z lopatov pred celov obcsinov zbiti ino jo te ztirati z zarasa. 1752-ga szo Fagyas Lükacsa na 24 lopatni vdarcov obszodili, 1752-ga pa Orosz Ladisz-lava zseno na 50 vdarcov z korbacsom za volo njene poszebne pokvarjenoszti. 1732-ga szo Técsi Stevana za volo preklinjanja nato obsžodili, naj ga na leszenoga konja zvezanoga mäja nz piaci eden celi den, kda de szenje, na szramoto ; csi bi pa esese ednok preklinjao, stirideszét lopat dobi, csi bi pa tretjokrat, sze naj na szmrt. ka-menüje. Pri vojszki je za preklinjanje vszaki na szmrt kame-nüvani raogeo biti toga hipa. II. Jozsef caszar, ki je za vero ne jako vreli bio, jc zapoved dao, ka vszakoga, ki preklinja, naj vu norišnico zaprejo, kak odnorjenoga ino ga naj ne püsztijo vö, dokecs sze ne pobolsa. 1852-ga je caszarszka zapoved dana, ka csi sto z preklinjanjom koga szpacsi, sze naj na deszet let vu vozo zapre, nego te zse tak razširjena bila eia bozsna navada, ka szo ne mogli obderzsati eto zapoved, ar bi te pol drzsanja mogli notrizapreti. Na nemskom szo toga hipa drzsavne pravice naprej-piszale, ka ki preklinjajo, sze njim ob prvim more jezik odrezati, ob drügim sze morejo na szmrt obszoditi, csi do z osztanim taloni jezika esese preklinjali. Je zdaj tudi kastiga na to vöpovedana, nege kde tozsca ne, tam ne kastige. Szveta maticerkev pa zse dvejezero let glaszi postü-vanje imena bozsega — krsztsanszki sztarisje sze pa szmejejo vnogi, kda csüjejo szvojo malo deco preklinjati. Kak je prej esedno, ka zse to tüdi zna. Preklinjati je pa pred decov telko, kak szpako delati, stero ki dela, bi njemi bole bilo, csi bi sze njemi mliuszki kamen na sinjek obeszo ino bi sze iak vu morje vtopo, pravi Krisztus, ar je preklinjanje Boga szamo vu szebi eden tih najveksih grehov na szveti. (bi.) Piispecje, diihovnicje i bogoszlovci szo ztirani z szvojih hizs ino szemenises, 5000 duhovnikov i bogoszlovcov je pozvanih k vojszki na navadno szlüzsbo vojaesko na Francozkom, naj vecs dühovnikov je zse pjkastiganih za volo toga, ka szo brezi drzsavnoga dopüsztsenja mesüvali. Kak de dale, nisese ne ve. Püspecje szo zdaj vküpzprisli v Parisi vu hizsi ednoga pobozsnoga grofa ino szo tam tri dni tanäcs drzsali — ka szo dokonesali, je esese ne vödano. Znam to, ka csi de potrebno, ka idejo vszi radi na szmrt za Krisztusa i njegovo pravico. Narod pa od Boga csaka csüdo na nieszto toga, ka bi sze szam geno za szvoje pravice. (bi,.) Na taljänszkom je najvecs püspekov med vszemi drzsanjami. Vsze vküper 269. To zato, ar je tii najprle razširjena bila szv. maticerkev ino piispecje szo zse vu apostolszki csaszaj bili po veksih mesztaj nasztavleni. Szo med njimi taksi, ki majo 3—4 szto jezer vernih, taksi pa tüdi szo, ki ne imajo vecs, kak pri nasz vnogi plebanos. Znamo, ka tü sztanüvajo v Rimi prvi püspek szveta, naszlednik szv. Patra apostola, szv. ocsa rimszki papa. Dühovnikov je vise 30 jezero i far tudi tak. Mense szo i bole na gosztoma, kak nase. Lüdsztva je okoli 28 million, ki szo z veksega vszi katolicsanci. Edna milliona csi je vszevkiiper drügoga vadlüvanja; nego vnogi szo, ki szo ne verna deca szv. materecerkve, ki szo vu raz-licsna liberalszka, szocialdemokraticsna ino szlobodnozi-darszka drüzstva notrizpiszani ino tak protivni szvetoj katolicsanszkoj veri. Satanov boj proti Bogi je vszesirom mocsen pa pomocsnike tüdi vszesirom ma med bozsnimi narodami. (bi.) Zapoved pa Evangelium. Eden szlüzsabnik je szlüzso pri ednom nevernom kmeti, steri njemi je vu leti po szvet,-kaj i nedelaj tüdi delati zapovedavao. Sziromaski szlüzsabnik je prvo nedelo poszlühno, ar je goszpodar pravo, ka je delo szilno ; to drügo nedelo tüdi; nego to tretjo je batrivno povedao, ka on vecs v nedelo ne bode delao, ar to Bog prepovedava. — Eh, ka, njemi je djao le kmet, ve je pa to Krisz-tus pravo, ka csi ti oszel v nedelo v sztüdenec szpadne, ga zato v nedelo tüdi vöpotegnes. — Isztina je, odgovori szluga, nego csi szi te oszel to v navado vzeme, ka vszako nedelo v sztüdenec szpadne, te trbej eli oszla bujti delaven den eli pa sztüdenec zakopati. Vnogi szo, sterilii de to dobro zamerkati na leto, ka sze radi z tem vözgoväijajo, ka szo goszpoda zapovedali delali — ar je goszpod vsze goszpode prepovedao — ka pa Bog prepove, to niksi zeinelszki goszpodar nr ima jusa zapo veda vati. (bi.) Pétdeszét letnico szvojega dühovnistva szo obszlü-zsavali januara 6-ga Viszokocsasztiti Goszpod Ratkovics Vendei apatur i kanonik. Rojeni szo 1884-ga szeptembra 5-ga, za dühovnika poszvecseni 1857-ga januara 6-ga. Bili szo kaplan v Gornjoj Lendavi (pri Gradi), na Gankovi, pri szv. Jiirji i v Cserenszovci. Tü szo imenüvani po szmrti pokojnoga Borovnjak plebanusa za namesztnika i kak taksi szo szlüzsili v Gornjoj Lendavi, na Tišini i na szlednje pri szv. Jürji, kde szo 62-ga isztinszki plebanos gratali ino 32 let szvojo faro modro i na zadovolnoszl lüdsztva, stero sze escse denesnji den rado szpomina iz njih, vodili. Tü szo posztanoli dekan i kanonik i kak taksi szo prišli v Szombathely 1983-ga, kde szo dozdaj napredüvali vu csaszti ino vu zdravji z vrelosztjov szpunjavali szvoje, njihovim letam zse tezske duzsnoszli. Na petdeszétletnico szo tüdi ne bili mogocsi iz posztele koltari — za to molte za nji vi, ki jih vu szrci imate zapiszanoga, naj jih goszpodin Bog obdari z szvojimi milosztsami. Tak dalecs je bilo eto popiszano za vasz, J ubi cstevci, kda je posta prineszla zsaloszten glasz njihove szmrti, stera jih je ravno na tiszti den —- januara 20-ga — odszlobodila dugoga trplenja, na steri den szo pred 50 leti ob prvim sztali pred oltarom bozsim. kak novomesnik. — Escse ednok : Molite za njih. (In.) Szombathelv, Cerkvena Staniparija |>a,M na sKebescNiiuszko cerkev. Domacsa l'ara. Z Bodonec. Janzsa Stevan Szakovics Eva Zelko Maria Arucsàk Lujza Dràvec Tre/a Csrpnjak Ana Dündek Anton Schmied Terezija Szakovics Terezija Schnoffl Kàrol Horvàt Lena Drobec Jozsef Drobec Jozsef Szakovics Treza Vlaj Kàrol Drobec Irori Kokàn Lena Zelko Maria Vlaj 11 i hai Zorger Kata Ficko Ferenc Ficko Maria Zstlezen Agnes Drobec Julia Ketés Alojzij Vucsàk Roza 2 — — 30 — 20 1 20 2 10 1 — 3 — 1 — 3 22 2 — 1 — 3 — 1 — 2 - -- 60 2 -1 — — 10 1 — 1 — 2 — 1 -1 -2 — 2 — — 40 Vküp 37 12 Z Macskovec. Prie 22 10 Fuisz Ivan 1 — Zelko Ferenc 1 — Ykiip 24 10 Z Dankovec. Pi- e 56 40 Horvàt Jànos 2 40 Vucsàk Treza — 20 Zelko Peter Zelko Marija Petrovics Ludovek Kreft Antonce familija Gomboc Imri Küplen Mihàl Sebjàn Anton Talijan Marija Küplen Sandor Küplen Jànos Palatili Anton (irah Frančiška Palatin Lujza Palati n M an csi k a Palatin Anika Palatin Kàrol •laiizsa Ivan Csàszàr Karolina Janzsa Peter Janzsa Ferenc Fekonja Viktor Santavec Ivan Zelko Jozsef Horvàt Ana Gonibóc Treza Zelko Stevan Seriiga Anton -Krànjec Jozsef Seriiga Ana Krànjec Kàrol Krànjec Otilia Krànjec Sàndor Kranjec Jànos ■Krànjec Rozàlija — 50 — 50 1 20 4 80 9 — 20 — 20 — 20 - 30 1 — 1 — 1 — 1 — 4 — 1 — 1 — 1 — - 50 1 — 5 2 2 1 1 20 68 66 66 Vküp 275 80 Z Poznanovec. Prie 25 40 Fliszar Jozsef 2 — Vküp 59 — Z Pecsarovec. Prie 230 IO Zelko Stevan 2 — Zelko Jozsef " — 50 Zelko Treza - 50 Vküp 27 40 Z Proszécske vészi. Prie 123 10 Fujsz Jurij 1 — Horvàt Frane 2 — Z';lki> Roza 1 — Horvat Ana Bokari Jozset' Fujtz Marija Fujsz Mi hai Vrecsics Otilija Vrecsics Mihäl Vrecsics Mat jas Fujsz J an os Janzsa Marija Fujsz Treza Fujsz Rozälija Vrecsics Jdnos Bhodi Lena Gàspdr Miklos Hajdinjäk Treza üäs|'är Jozsef Gäspär Ana Gäspär Matjas Fujsz Jozset' Gomboc Ana t Opaka Z-uzsa Gomboc Ferenc Hajdinjäk Jozsef Hajefinjäk Marija FujŠz Eva Hajdinjäk Ferenc Durics Mliria Jerjek Matjas Prte Janzsa Stevan Krcsmär Ana Janzsa Lujza Janzsa Treza Janzsa Fàna Küplen Ivan Ehman Maria Eliman Ferenc- 1 — 2 1 — 2 — 1 — 1 — Küplen Stevek Küplen Elizabeta Kii])len Trezika Janzsa Jàuos — 25 — 25 — 25 1 — 60 2 1 1 1 1 1 1 1 Yküp 134 50 V cérkvi. Ufer märciusa 19-ga 1905-ga 52 92 V sparavci meszeca marciusa 5 90 Ofer aprila i'3-ga 87 — V sparavci meszeca aprila 16 majusa 13 Romarjé trojicski dàli „ cserenszovszki V sparavci meszeca juniusa » r juliusa - 20 — 40 — 40 2 1 — 1 - — 40 2 — 1 -1 — 1 — 2 — 2 — Ofer Trojicski romarje augusztu.-a szeptembra Vkiip Salomenec. 159 20 126 50 1 — 1 — 1 — — 50 — 50 1 —. 1 — — 25 V sparavci meszeca oktobra „ r novembra* „ „ decembra , „ januàra 1906 , „ februara , „ märciusa aprila „ „ majusa » junija » » julija „ „ auguszta „ » szeptembra » „ . oktobra » „ novembra decembra 3 7 4 6 6 31 8 8 2 7 17 7 8 11 12 6 10 6 13 7 5 10 13 Komarje z Proszécske Veszi pri ofn 6 Trojicski romarje 9 Meszeca januàra 1-1907 v sparavci 61 08 30 74 94 76 47 69 15 40 74 78 16 50 66 77 43 48 94 51 62 36 25 97 93 38 75 06 48 Vküp 361 Driigi dohodki. Za odano sztarino(blanje,okna,pecs) 20 Interes od penez 1. 190.:-ga 29 » » „ „ 1906-ga 45 Od lajstrànjszkih penez oszhlo 77 73 02 76 89 50 Vkiip 173 17 Lübleni darovniki i nabiralci! Jezusovo Szrcé vara naj da za milodäre i trüd na tom szveti miloscso, na ovora pa diko nebeszko. Klekl Jozsef plebanos. Knizsice od Oltärszkoga szvesztvi* sze dobijo po 1« filerlh pri meniil Szv. Szebastjän p. Battyänd. Klekl Jozsef. plebanos.