Političen list za slovenski národ.
P« pofitt prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veljii: Za celo leto lii gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28.
>Taznan!ltt (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat : 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1jt6. uri popoludne.
«Štev.
V Ljubljani, v sredo 30. januarija 1889.
Letnil* XVII.
Gabilo na liarocbo._
„SLOVENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
veljA za Ljubljano pri opravnižtvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj ¿L:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 SjtT~ Naročuje se lahko vsak dan, a list se dobi Se-le z dnem naročbe.
„DOMOLJUB"
sam brez „Slovenca" stoji do konca I. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom p oši 1 j an le osemdeset novčičev. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama".
VredniStvo iti opravništvo „Slovenca" in „Do m oljuba".
Ob stoletnici francoske revolucije.
ii.
A Boulanger postavil se je takoj spočetka na stališče, da mu vse koristi, kar drugim škoduje. To se je tudi pokazalo po znanem dvoboji s Floquetom. Mož, ki že leto in dan rogovili po Franciji kot „general revanehe" in rešitelj domovine pustil si je na vratu puščati kri od mnogo starejšega in nerod-nejšega advokata. Tu so Francozi pokazali veliko
zmedenost nravno-političnib pojmov svojih. Kakor otroci svojega bolnega očeta, pomilovali so mehkužni Francozi ranjenega Poulaugerja. časniki so vsak dan natančno poročali o njegovi bolezni, in to je širilo ime Dona Quixota v drugi izdaji.
Floquet je kmalu po dvoboji razpisal dopolnilne volitve v treh okrožjih. Boulanger je sijajno zmagal, vrnil se v zbornico ter štel že 19 svojih zvestih.
Dué 24. oktobra posvetoval se je ustavni odsek o raznih predlogih nove ustave; tudi Boulanger je bil porabljen k seji. Ali ni bila to velika neprevidnost in neopreznost republikancev, oziroma ustavnega odseka, da so povabili Boulangerja k posvetovanju, kakor bi bil vzvišen nad ministre in že določen prihodnji vladar francoski. Alije potem čudno, da Boulanger tekmuje s predsednikom Carnotom in smeši vso republikansko večino v zbornici?
Največja skrb Boulangerjeva in njegovih dobro plačanih pomagačev je, da vse govori o generalu. Zato raznaša na tisoče raznašalcev časnike, podobe in tiskovine z Boulangerjevim imenom po javnih trgih in ulicah. Poulični postopači žvižgajo in pojó Boulangerja proslavljajoče pesni; kjer-koli se pokaže, že stoji tropa kričačev ali članov rodoljubne lige, ki mu kličejo „slava" ter spremljajo voz.
Dné 25. novembra je imela liga rodoljubov letni zbor in priredila zvečer banket na čast Bou-langerju. Pri seji je govoril znani Derouléde: „Mi hočemo premembo ustave in osvobojenje narodne zemlje (Alzacija, Lorena). General Boulanger se nikomur ne klanja, ne vnanjim državam, ne parlamentu. On hodi naprej, torej za njim. Naša zveza ima trojno geslo: Domovina, zveza, Boulanger." Derouléde je napil Boulangerju ter ga pozdravil kot prihodnjega državnega poglavarja.
Republikanci so smešili Boulangerja in njegove pristaše, češ, da v Parizu niso tla ugodna za diktaturo; zadnja volitev pa je dokazala, da vedno raste število nezadovoljnežev s sedanjim vladarstvom.
Razmere med konservativci in Boulangerjem smo že nekoliko pojasnili ter trdili, da glasujejo za njega le iz nevolje proti sedanji republiki. Markiz
Breteuil je dne 11. nov. v Marselji javno izrekel da monarhisti ne smejo pobijati Boulangerja, ker bi s tem le republikancem napeljevali vodo na mlin. Bonapartisti so mu še bližje, ker sta dva bona-partista, grof Dillon in Thiebauld, celo njegova svetovalca. V Parizu je govoril boaapartist Robert Mitchell: „Desnica ima tako malo zaupanja, kakor levica. General je razumel ta položaj. Uvidel je, da s parlamentom ni mogoče naprej, zato se je obrnil do naroda. Nam se ni treba bati, da bi Boulanger delal za monarhijo. On je višji od Monka in ve, da mora igrati drugo vlogo. Z ozirom na nevarnost od zvunaj vstvaril si je veliko narodno stranko na mesto deseterih nespravljivih, ki vznemirjajo deželo in zbornico. Zato se bodemo pridružili možu, ki nas je zjedinil. Potrebno je bilo, da se je vzdignila oseba nad stranke z geslom: jaz sem Francija."
Vendar ni res, da bi bil on združil Francijo, to more storiti le z geslom: Alzacija in Lorena. In tega se boje tudi v Berolinu. Znano je še, da je „Nordd. Allg. Ztg." Francozom polagala na srce, naj Boulangerja odstrauijo iz ministerstva, ker bi lahko republiko zapeljal v boj. Bismarkovo glasilo pozna diktatorja, ki ne izbira sredstev za svoje namene.
In na katerem stališči je Boulanger nasproti cerkvi? Prvi njegovi pristaši kot: Laguerre, Laisant, Michelin in Susini so radikalci, katerim je glavna naloga boj proti cerkvi. Nasproti vojvodi Aumal-skemu se je hlinil ko vnetega katolika. Kot vojni minister je bil nespravljiv cerkven sovražnik. Torej je v tem oziru pravi kameleon, mož brez značaja in stalnih načel.
Dalje je pomnožil Boulangerjevo stranko Gre-vyjev zet Wilson, ki je državo ogoljufal za velike svote. Poslanec Numa Gilly je v javni seji trdil, da redi v finančnem odseku do 20 takih Wilsonov. Nekaj članov finančnega odseka je ugovarjalo, drugi so molčali. Tako je torej naravno, da republikanska večina v zbornici zgublja zaupanje.
Vlada si je dalje škodovala, ker je v zbornici predložila nov dohodninski davek, ki ga zahtevajo
LISTEK.
Knjige „Slovenske Matice" za leto 1888.
Slovenci in 1848. leto.
Spisal Josip A p i h, profesor dež. vel. roalke v Nov. Jičinu. V Ljubljani 1888. Založila „Matica Slov." — Tisk Blaznikov.
I.
Naš prvi slovstveni zavod gotovo zasluži, da obširneje izpregovorimo o letošnjih knjigah, katere imajo društveniki že v rokah. Dosegli bodemo svoj namen z naslednjimi vrsticami, ako vsaj nekaj novih udov pridobimo še vedno premalo cenjeni „Matici".
Ta 302 str. debela knjiga dela posebno čast g. pisatelju in „Matici Slovenski". Ni bilo lahko delo napisati zgodovino te burne in premenljive dObe; vendar je gosp. profesor Apih to težko nalogo dovršil povsem dobro.
Zanimivo in poučno jo to berilo v istini, ker nam odpira pogled v tiste čase, ko se je rodilo naše narodno življenje, ker nam kaže tiste vire, po katerih so dotekale nove ideje in nori nagibi in nam predstavlja tiste faktorje, ki so delali za ali zoper naš narod slovenski.
Kolikokrat mladina željno streže na besede mož iz tiste romantiške dobe 48. leta, da vjame kako drobtinico, a celote ni bilo moči dobiti brez posebnih študij, in za te nima vsakdo časa, ne sposobnosti. V tej lepi knjigi najdemo pa vse združeno in marljivo razdeljeno.
Vsebine na kratko popisati ni mogoče, zato naj veljii obseg kazala za razvid tvarine. 1. Kulturne in politične razmere Slovencev do marca 1848. leta. 2. Viri preobrata. 3. Marčevi dnevi. 4. Narodni program. 5. Boj proti Frankobrodu. 6. Prepir o bojah. 7. Narodna organizacija. 8. Volitve za državni zbor. 9. Slovenski program in deželni zbori.
10.	Slovenski poslanci na dunajskem državnem zboru.
11.	Slovenci in vstaja meseca oktobra. 12. Slovenske zahteve in pridobitve. 13. Iz državnega zbora v Kro-meriži. 14. Slovenci v ustavnem odboru. 15. Dopolnilne, oziroma ponavljalne volitve za narodno skupščino v Frankobrodu. 16. Razpust državnega zbora in oktrovana ustava.
V tem okviru je razvita vsa zgodovina. Berilo je mučno, treba je počasi brati in tvarino sproti pragmatizovati. To je pa naravna posledica tačasnih razmer. Pravega središča in ognjišča za skupno složno delovanje ni bilo. Nahajamo pol. društva v Lju-
bljani, Gradci, Gorici, Trstu in Celovci poleg dunajske Slovenije, ali navadno so delali vsak za-se, in kadar so se vspeli do skupne akcije, ni bilo dosti energije. Zato vidimo svojo slovensko srečo razvijati se ob tujih steblih. Nemške večine v Gradci in Celovci, laške v Trstu in Primorjn so strojile Slovence po svojem. Dunajski državni zbor bi bil utegnil kaj privoliti Slovencem, a ni dočakal naravnega konca. Vlada je s početka še kazala nekaj dobre volje ustreči Slovencem, a ta dobra volja je ginila, kakor kopni pomladanski sneg, in kar smo dobili in ohranili, je res bolj sad narodove prirojene žilavosti, ali pa ne-kakov odkup vstrajne sitnosti na zgoraj.
Prav zanimivo je brati, kaj so si vse želeli Slovenci 48. leta in kaj zahtevali, in potem primerjati, kaj so v resnici dosegli.
Gosp. pisatelj sam pravi, da Slovenci niso bili nič pripravljeni za 48. leta ideje in pridobitve. Od Francozov sem je naš narod spal politično spanje, le na leposlovnem slovstvenem polju so delali še precej pridno, pa vse to je ostalo le med malim številom olikancev, ves ostali narod ni tega gibanja slovstvenega nič čutil.
Ravno v tem času pa je bilo treba urno delati, nove reči, dogodke, misli in programe med narodom
socijalisti. Vlad* je tadi odpovedala pomoč društvu, ki je prevzeto panamski prekop. To so želeli borii-janci in ta'ko uničili nad pol milijona manjših ljudi, ki so kupili panamske delnice. Boulaugisti so porabili to priliko ter se proglašajo kot pravi nesebični zastopniki naroda.
Včeraj je došel telegram iz Pariza, da bode jutri Floquet predložil postavni načrt, da se zopet uvedi skrutioij po okrajih (arrondissements).
To bode storil le iz strahu pred boulangisti. Republikanci se boje, da bode pri prihodnjih volitvah Boulanger stal kot kandidat na listah v šestdesetih do sedemdesetih departementih. Ako pa okraji volijo sami zase, potem bi bila tolikratna zmaga Boulangerjeva nemogoča.
Kako pa hoče priti Boulanger na krmilo? Vojske sedaj ne razglaša iu državnega prevrata tudi ne. To je njegova stvar, a gotovo je, da hoče dobiti krmilo v roke. Stoletnica francoske velike revolucije bode gotovo odločilna za osodo Francije.
> üovi volilni red in koroški „mir".
Ko so ruske čete potlačile Poljsko, sporočil je ruski general cesarju v Petrograd: „Varšava je mirna". Poljaki so bili „mirni", ker se več ganiti niso mogli. Znan je vsem tudi pregovor o „mirni Bosni". Enak „mir" si želijo koroški liberalci. Oni so se namenili, vse koroške Slovence ponemčiti, in dokler so Slovenci to trpeli, bila je Koroška „mirna". Kakor hitro pa so se oglasili možje, ki so Slovence učili, uai ostanejo pri svoji veri in svoji materni besedi, začelo se je tudi vpitje v nemško-liberalnih listih, da ti ljudje „mir kalijo". To upitje se zdaj spet ponavlja, ko se je zvedel novi volilni načrt , kateri so predložili slovenski poslanci. Še celo v pruske liste so zanesli svoje javkanje, in ker temu predlogu druzega očitati ne morejo, pravijo, da je zaradi njega „koroški mir" v nevarnosti.
Človeku se res studi, odgovarjati na take zlobne in neumue zvijače. Ce tirjajo slovensko šolo na Bistrici, ali v Št. Jakobu, ali v kateri drugi slovenski soseski, ali mar zavoljo tega nemški kmet v labudski ali dravski dolini ne more „mirno" spati? Kako škodo ima on pri tem? In če mi tirjamo, da naj uradniki s slovenskim kmetom v Doberli vasi ali Kapli govorijo slovenski, kakošno škodo imajo pri tem Nemci v Zgornji Beli ali v Brezah? Ali jih to res „nemirne" dela? In če dobimo mi koroški Slovenci svojega poslanca v državnem zboru, kakšen „nemir" pa s tem delamo? Ali ne ostane Nemcem še zmirom osem poslancev? Ali se ti ne bodo mogli proti enemu braniti? Take dežele v celi Avstriji ni, kakor je Koroška, samo Ogerska bi se jej smela še primerjati. Tudi na Ogerskem vsakemu očitajo, da „nemir dela", kdor se Madja-rom ne klanja brezpogojno. Po vseh drugih deželah pa vidimo, da so ljudje različnih mislij. Vsak človek ima svojo glavo, in vsaka glava svojo pamet. Ni je dežele, kjer bi bili vsi ljudje enih misli: eni so prijatelji slovanske, drugi prijatelji nemške besede; eni liberalni, drugi konservativni; eni so za brezversko, drugi za versko šolo; eni za šest-
širiti in ga voditi do mogočnih pojavov narodnega duha za svoje pravice, in tega voditelji naroda niso mogli storiti, ker niso imeli organov, to je časopisov, in če so jih ustanovili, niso imeli bralcev, zato so hiteli ljudstvo buditi in klicati k berilu, d'à bi vse plasti narodove se po knjigi in listu seznanile s potrebami in zahtevami časovnimi.
To se jim je obneslo, bolje nego so se nadejali. Danes bere ves narod, le poglejmo letošnjih 246.000 Mohorjevih knjig in 6000 (?) Matičnih knjig brez druzega obilnega berila.
Druga zahteva je bila slovenščina po ljudskih in srednjih šolah in slovensko vseučilišče v Ljubljani. Ta želja se ni še vres-ničila.
S početka, ko je še duh prostosti močno vêl, bili so vsi za vpeljavo materinščine v ljudske šole, celo nemški Celovec je sklenil slovenski jezik za slovenske otroke; a v resnici je vse drugače prišlo. Najprej Slovenci sami niso povsod marali zAnj, dalje je bil mnogim učiteljem preokoren in pretežak, in slednjič se je začela nemška vlada in drugojezična večina kesati in kmalu je vse zaspalo.
Sedaj imamo slovenske začetne šole na Kranjskem skoro povsod, na Štajerskem je vže slabeje,
letno, drugi za osemletno šolo. Razloček je samo ta, da v drugih deželah nobenega ne križajo in ne zaničujejo, kdor je drugih misli, samo na Ko-roškem naj bi nobeden ne smel svoje misli povedati, ampak vsak naj bi le to mislil in govoril, kar pišejo „Freie Stimmen" in kar prerokujejo judovski listi „Deutsche Zeituug", „Neue Freie Presse" itd. na Dunaju. Kdorkoli se predrzne drugo, boljšo misel imeti, tega imenujejo „hujskača" in „nemir-neža". Ko so v Ziljski dolini nekateri slovenski kmetje odstopili od nemškega šulferajna, začel je kričati list „Freie Stimmen", da se tam „mir kali", in prosil gospoda deželnega predsednika, naj spet „mir" napravi, namreč, naj kmete prisili, da bodo zopet pristopili k nemškemu šulferajnu 1 Kdor ne živi na Koroškem, se mu bo kaj tacega neverjetno, strašno neumno zdelo. — Ti ljudje so prespali vso novejšo avstrijsko zgodovino in še zmirom mislijo, da živimo v ab sol h ti zrnu, pa tega hočejo še tako poostriti, da bi namesto cesarja ukazovali liberalni Nemci, kateri se štejejo za dediče absolutizma. Svobodo bi že radi, pa samo za se, ne pa tudi za Slovence.
Mi ne kalimo „miru", ampak tirjamo le svojo pravico, zajamčeno nam od presvetlega cesarja. Tudi če dobimo svojega poslanca v državnem zboru, ne bomo „miru kalili", saj čuvajo postave nad našim početjem; da bi „mir kalili", se je bati le od pristašev časnika „Freie Stimmen", ko bi jih njih smešna onemoglost ne silila k miru! Vsaka reč je le en čas lepa, pravi slovenski pregovor, to velja tudi o koroških nemško - liberalcih. Vsa znamenja kažejo, da je njih prestol že ves trohel in so bo podrl o priliki — državno - zborskih volitev!
„Mir".
Politični pregled.
V Ljubljani. 30. januarija.
Državni zbor je danes pričel zasedanje; prve tedne bo imel samo tri seje, da bo mogel proračunski odsek končati svoje delo. Vlada želi, da bi bil proračun gotov do konca marca, ker se bo državni zbor zaključil dne 12. aprila. — Kakor se govori v parlamentarnih krogih, skuša knez Liechtenstein pridobiti za svoj načrt one desničarske poslance, ki mu niso naklonjeni, s tem, da bo vsprejel v načrt določbe o šolah za narodne manjšine. S tem hoče posebno pridobiti Poljake, ki žele take šole za
Šle-
zijo, in moravske Cehe.
Zaradi nove postave o krošnjarstvu se bo meseca februarija vršilo v trgovinskem minister-stvu posvetovanje, katerega se bodo vdeležili zastopniki ministerstva notranjih zadev, finančnega, pravo-sodnjega in trgovinskega ministerstva, da se konečno sestavi dotični postavni načrt in potem naznani ogerski vladi.
„Wr. Ztg." je dné 27. t. m. objavila naredbo ministerstva notranjih zadev, ki navaja okrožja, za katera se bo v smislu postave za zavarovanje delavcev ustanovila po ena zavarovalnica. Okrožja so: 1. Češka s sedežem v Pragi. 2. Dolenje-Avstrijsko s sedežem na Dunaji. 3. Gorenje-Avstrijsko, Solno-graško, Tirolsko in Predarlsko s sedežem v Solno-gradu. 4. Štajersko in Koroško s sedežem v Gradci. 5. Moravsko in Šlezija s sedežem v Brnu. 6. Galicija in Bukovina s sedežem v Lvovu. 7. Trst z oko-
na Primorskem nič bolje in na Koroškem — da se Bog usmili.
Slovenske srednje šole, kakor imajo Čehi češke, Poljaki poljske, Lahi laške, Nemci nemške itd., nimamo nobene. Realke so vse nemške, pripravnice ravno take, gimnazije so prav za prav nemške; le na pol slovenske paralelke smo po dolgem moledovanju vendarle dosegli.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani je vlada večkrat pripoznala potrebnim, tudi vže privolila in nastavila profesorja za pravoslovno stroko, pa kar hipoma se premisli, prestavi stolico pravoslovja v Gradec in tam — zamre. Občinstvo se je splošno zanimalo za vseučilišče in na spomenici, ki je prišla v tej zadevi od osnovalnega zbora na magistrat, podpisani so gospodje: dr. Sporer, Jurij Zupan, Jurij Pavšek, Urb. Jeriu, Metelko, dr. Jan. Pogačar, dr. M. Leben, dr. Jan. Semen, dr. Jan. Ouber, dr. Fr. Sfihiffer, dr. Bleivveis, Jan. Krsnik, dr. Vil. Un-ger, dr. A. Jarc, dr. Kleemann, dr. Humel in še drugi.
Ali dandanes še živi kje ideja slovenske univerze, bilo bi dobro vedeti, upanja, doseči jo kmalu, nobeden ne goji.
Tretja zahteva je bila: Slovenščina po uradih.
lieo, Goriško, Gradiska, Istra, Kranjska in Dalmacija s sedežem v Trstu.
I* Ofjerske liberalne stranke bo izstopili poslanci Julij Horvath, Ladislaj Hamos in grof Dominik Tole k i.
Tuanje držare.
Papežu Leonu XIII. ho po vzgledu škofov drugih drža» tudi škotski škofje poslali udanostno adreso, ki pravi mej drugim: „To radost pa je grenil» bolečin«, ker postaja vsak dan predrznejša ona
Italija, ki je pred osemnajstimi leti nesramno oropala papeža; robstvo, v katero jo spravila Kristusovega namestnika, postaja vedno bolj noznosno, in dan za duevom kuje postave, ki na najkrivičuejši način tlačijo italijanskega duhovnika in cerkveno prostost. Nadškofjo in škofje škotski izjavljajo, da papež, kateremu je izročil Kristus in Gospod sodnjo oblast tako nad kralji, kakor njihovimi podložniki, ne sme biti podrejen nobeni posvetni sili, in da mu je dal Bog posvetno oblast, da bi mogel nemoteno opravljati službo najvišjega pastirja. Jako obžalovanja vredno je tedaj, da so se našli ljudje, ki so se upali s svojimi roparskimi rokami dotakniti onega posestva; tudi se ne sme verojeti onim zaslepljen-cem, ki trdijo, da se sme pripustiti tako brezbožno početjo, no da se s tem žalijo pravice sv. Stola. Poleg tega se pridružujemo vže muogostranski izjavljeni trditvi, da nedavno izdane italijanske brcž-božne postave napadajo prostost papeževo in pravice za Italijo tako zaslužne duhovščiue, ter dajejo posvetni vladi pravico vmoševati se v zadeve, ki spadajo jedino le pred sodišče duhovske oblasti." — Pismo konča z izrazom nade, da bi rimska cerkev zopet dobila nazaj vse pravico na veliko radost vseh pošteno mislečih.
Srbski kralj jo v svojem včeraj napomiuanem govoru pri slavnostnem obedu izrekel zahvalo vsem članom ustavno-revizijskega odseka. Jako je t osel, da so potrdili ustavo, ki no zadovoljuje samo srbskega naroda, marveč jo pohvalno omenja tudi evropsko javno mnenje, in temu je kralj pripisoval od nekdaj največjo važnost. Sedaj je nalog srbske inteligencije, da določbe nove ustavo prenese v kri in meso prebivalstva. Glede ministerske krizo je rekel kralj, da stoji na stališči znane izjave, vendar pa je sklenil v kratkem izvršiti potrebno premembo. Ža kraljem je govoril Ristič, proslavljajoč Milana, in načelnik radikalcev, Tavšanovic, ki je napil prestolonasledniku. Kralj se je obema zahvalil. — Ivri-stič baje zdaj sam sili, da se izvrši ministerska kriza; najbolj verojetno je ministerstvo z načelnikom Savo Gruičem, kateremu bode kralj dal prosto na razpolaganje, da po svoji previdnosti oddA vse pnrt-felje razven onih vojne in zunanjih zadev.
Nekateri listi so objavili adreso, katero je baje poslala bolf/arska sv. sinoda eksarhu msgr. Jožefu. Sofijski vladni krogi pravijo, da ni ničesa resničnega na tem; tudi eksarb v svojih dopisih vladi ne omenja, da mu je došel sploh kakov tak spis.
Pisava ruskih poluuradnih listov o Avstriji postaja vedno prijaznejša iu vedno glasneje se v soseduem nam carstvu čuje poziv k sporazumljeuju z našo monarhijo. „Nord" pravi: „Dokler želi Avstrija le prostost in samoupravo balkanskih držav, toliko časa ne potrebuje zveze z Nemčijo, ker Rusija v tem slučaji ni zoper, marveč odločno z Avstrijo." „Journal do St. Pet." piše o ru6ko-avstrij-skem približanju: ,,Ako se spominjamo na vznemirjajoče članke, katere je obljavljal del srednjeevropskega časopisja ravno pred enim letom iu ki so na-pravljali toliko skrbi javnemu mnenju, čutimo se tem zadovoljnejše, ko vidimo, da se sedaj zdravo in mirno sodi o položaju. V nekem članku dunajske ,,Reichswehr" čitamo nekaj besedi, katere naj si le zapomnijo oni listi inozemstva, ki so pred letom dnij tako črnili Rusijo in njene namere. Avstro-
Na bolje se obrača ta naravna in pravična reč, a dobra še ni. Kaj brani polni vspeh, je težko povedati. Ker naši sedanji gospodje uradniki slovenski znajo, bi torej tudi lahko uradovali. Prav je kmeta buditi, naj zahteva slovenska pisma, nič bi pa tudi ne škodovalo, zgoraj buditi, naj tudi sami od sebe slovenski pišejo.
Zedinjena Slovenija je bila najbolj težavna zahtova in se ni prav nič vresničila. Težave so bile v Slovencih, težave pri sosedih iu tudi pri vladi.
Po dolgi razpravi je prišla Ilirija na dan. Ta Ilirija je imela slovenske dežele: Kranjsko, Koroško celo, in Primorje brez slovenskega Štajarja. Nekaj je bilo, bolje kot nič, a živela je samo nekoliko tednov ta Ilirija. Odcepili so se najprej Korošci, za njim pa Trst, Gorica, Istra in Kranjska je ostala sama, kakor jo imamo dandanes. Odnesli so iz Ljubljane vse večje oblastnije in — Slovenija je ostala v srcu Slovencev.
Kdo se med sedanjim rodom poteguje za „zje-dinjeno Slovenijo"? Čutiti ni nič. Deželni zbor kranjski ne, državni poslanci ne, listi slovenski ne, ker nimajo nič upanja, kaj doseči.
Zahtevali so tudi uravnavo agrarnih in
ogersko vojaško glasilo konstatnje, da izza pariški pogodbo in pred njo nikdar ni b i 1 o m e j R u s i j o in A v s t r i j o r e s n e g a r a z p o r a ; tudi dokazuje, da se ne more govoriti o želji Rusije glede prispojitve enega dela avstro-ogerskega ozemlja. To je jako jasno; mi niti nismo mogli misliti, da se more sploh o tem govoriti. Zgorajšnje glasilo izraža nado, da se bodete v bodoče mogli državi vselej sporazumeti v vprašanjih, v katerih se križajo njihove koristi, saj se je to tudi vselej zgodilo v preteklosti. To so znaki sedanjega mišljenja, in mi jih vzamemo na znanje. Po-vdarjamo pa samo to, da bi se bila govorica glede Rusije tudi že pred letom dnij lahko tako glasila. Rusija je takrat postopala fako, kakor sedaj. Ostala je nepremenjena, pravičnost pa, ki Be jej sedaj izkazuje, koristila bi bila lahko tudi že preteklosti." — Rusiji sovražni madjarski listi seveda o teh mirovnih izjavah popolnoma molče, vrhu tega pa še bujskajo javno mnenje z neresničnimi poročili; tako objavljajo z nova brzojavko Havasovega izvestja, da „Novoje Vremja" piše o pogodbi, ki je že sklenena v Carjigradu in ki dovoljuje Avstriji zasesti Novi Bazar.
Francoski oportunski listi zahtevajo, naj se ukaže izjemno stanje za Pariz in naj vlada postopa z vso odločnostjo, da vsako vstajo zaduši že v pri-četku; vse to pa so sveti, katerim se najodločneje protivijo radikalci. Boulangistična glasila pa uaravuost priznavajo: Ako naša ščuvanja v notranji deželi ne bodo imela zaželjenega vspeha, proizvati uam ue bo težko novo Schniibelejevo zadevo ob meji; ves narod bo potem zahteval, da se postavi Boulanger na čelo francoske armade — vse drugo pa bo potem samo ob sebi umevno. — Izid volitve se je Parižanom naznanjal z balkonov bouganlističnih vredništev; pri tem so se čuli mnogobrojni klici: ,.Floquet naj se odpove!" — Predvčeraj dopoludue se je zopet vršil ministerski sovet, ki se je posvetoval o sredstvih v slučaji nemirov. Toda neverojetno je, da bo vladi treba kaj tacega storiti; mesto je popolnoma mirno. Predsednik republike, Sadi-Carnot, se je posvetoval z mnogimi političnimi osebami. Izjavil je trdno voljo, da bo mirno in hladnokrvno storil svojo dolžnost in prevzel vsako odgovornost, katero mu bo naložil položaj, da se ne bo pred postavno d6bo umaknil sili in da bo opravičil zaupanje, katero stavi vanj parlament iu država. — Ministerski predsednik Floquet je za trdno sklenil odstopiti, ako bo zbornica to smatrala koristno za republiko; inače pa bo rabil vsa, tudi najskrajnejša sredstva, ki bodo po njegovem mneju na korist občnemu blagru. — Parlamentarni krogi so jako razburjeni. Vplivni vodje jih skušajo pomiriti. — Boulanger se bo jutri vdeležil zbornične seje ter bo baje predlagal razpustitev zbornice.
Ilumunska zbornica je zopet izvolila Catar-gija za svojega predsednika; upajo, da bole Catargi, ki je sedaj od Bukarešta odsoten, sprejel novo izročeni mu posel. Za podpredsednika je namesto od-stopivšega Blaremberga imenovan Protopopescu. — Večina obeh zbornic razpada; Laskar Oatargi se je konečno ločil od junimistov ter obravnava z liberalnimi neodvisnjaki pod vodstvom Demetra Bratiana, da bi zopet osnoval prejšnjo združeno opozicijo. Prejšnji ministerski predsednik Jon Bratiano pa se je posvetoval z ministrom Carpom, kako bi se združili junimisti s kolektivisti. Jan Bratiano iu Oarp sta odločna privrženca berolinske politike.
Reuterjevo izvestje poroča dn<* 27. t. m. iz Suakima: V Agig je došel neki trgovec, ki je iz Kartuma odpotoval dne 4. decembra. Rekel je, da je dne 19. novembra videl belega vjetnika Mah-dijevega, o katerem so v Kartumu sodili, da je Emin. Toda to je pomota, ker je vjetnik neki egiptski častnik. Emin je temu častniku, predno je bil vjet, izročil prepis kedivovega pisma, v katerem
ta opominja k boju zoper mahdijevce. — Blizu Halaiba so zaplenili zamorsko ladijo s štiridesetimi sužnji.
izvirni dopisi.
Iz Merana na Tirolskem, 27. jan. (Nekaj za bole h ne duhovnike.) „Kako bi bilo mogoče, bolehnim duhovnikom milo meransko zračje priskrbeti?" S to mislijo se je dokaj časa pečal msgr. Dominik Filip, da se mu je pred 11 leti posrečilo primerno društvo ustanoviti. Stotaki in tisočaki, ki so društvu pripadli raz mizo visokih svetnih in duhovniških krogov, in obilno število duhovščine po Nemčiji in Avstriji, ki je društvu pristopila, in še druge prav ugodne okoliščine so društvo toliko ojačile, da premore zdaj 3 lepe vile (Meran, Gorica, Ika), pa še ni svoje blagajnice izpraznilo.
Društveno predstojništvo objavlja sicer leto za letom društveno življenje po naših časnikih, pa kdor ta poročila bere, nikakor si ne predočuje, koliko potov in truda, pisarij in poklonov je bilo treba, da je društvo doseglo sedanjo stopinjo. Kdor ima priložnost, bivati v enem teh zdravilišč, ta nekoliko presodi zasluge društvenega predsednika in se veseli z ostalimi udi, da mu je Rim dodelil najvišjo čast, katera se podeljuje navadnim duhovnikom: čast apostolskega protonotarja. Tako je msgr. Filip postal prelat; ad multos annos!
Oglejmo si našo vilo: stoji na nizkem hribčku, gleda celi dan solnce, ne sliši ropota, ne vidi gospode, ne diha prahu, pred pragom pa ima lepo šetališče. Obdajajo jo mali park in pa vinogradi. V svojih dveh nadstropjih ima 22 sob, katere so vse proti solncu; hodniki so ravni, zračni in svetli ter zavarovani pred vetrom. Kapelica s tremi altarji daje priložnost sv. maše opravljati. Vso postrežbo oskrbujejo usmiljene sestre. Cena za stan in hrano je na dan 1 gld. 20 kr., ki se povzdigne z drugimi potrebami na 1 gld. 70 kr. do 2 gld. Ta cena je za meranske razmere jako nizka; ona je primerna duhovniškim razmeram po Nemškem in Ogerskem, za Avstrijce je še precej visoka. Pa bodimo hvaležni, da je tolika. Lekarna popusti 30°/0 svoje cene; hišni zdravnik pa opravlja svojo službo brezplačno.
Torej, čč. duhovniki, ki ste si v srečnih dneh nekaj srebrnine prihranili, zdaj pa bolezni nakopali, pridite se semkaj zdravit. Našli bodete tukaj toplo zdravilišče, prijazno osnjišČe iu mirnn svetišče; ali tudi zgubljeno zdravje?
Trgovska in obrtniška zbornica.
ii.
II. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič poroča o dopisu c. kr. deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani, katero javlja, da je triletna službena duba tukajšnjih trgovsko-sodnih prisednikov, gg. Aleksandra Drea, Josipa Kordina in Josipa Luck-manna potekla meseca avgusta 188S. 1. in da je umrl prisednik Leopold Biirger ter se zbornica prosi, da nasvetuje radi imenovanja nove deželno-sodne prisednike. Po ministerskem ukazu z dne 2. decembra 1864. I. drž. zak. štev. 89, predlagati ima zbornica namesto štirih izpraznjenih prisedni-
lastninskih razmer. Odpravi naj se tlaka in desetina in graščinsko sodništvo itd. Vse to se je zgodilo, pa ne prav tako, kakor so si podložniki želeli, brez odškodovanja, marveč je bilo treba vse pravice drago odkupiti. Napredek je bil pa vsejedno, ko bi le poznejši zakoni ne bili zmedli več dobrih stalnih naprav.
Narod naš je bil premalo pripravljen za 4S. 1. in prvaki njegovi niso imeli slovanskega navdušenja — čemur se pa ni čuditi, če pomislimo, da so prihajali iz nemških šol, kjer niso čuli besedice slovenske.
Temu nedostatku so hoteli pomagati z več slrani. Od straže hrvaške so dohajali možje polni slovanske zavesti, katera se je doma hitro prelila v slovensko zavest. Naj omenim tukaj le take tri može: Luko Jerana, Lovra Pintarja in Ant. Žaklja. Jeran je bil starosta in glava vsem drugim in pravo ognjišče narodnega navdušenja. Celo oče Bleiweis je bil Jeranov učenec. Hvaležni bi morali biti takim zaslužnim možem; a nevednost in prevzetnost jim čestokrat s preziranjem in odrivanjem plačuje.
Tii je bil prvi vir, po katerem so dohajale v Slovence nove ideje, vir treznega, vstrajnega slovstvenega dela.
Drugi vir je pritakal od severa, iz Gradca in Dunaja. Tam so občevali Slovenci z drugimi Slovani na plesišču, pri besedah in koncertih, in kar so novega sprejeli, so zvesto domov sporočali. Tudi to je mnogo pripomoglo z domačimi napori vred k narodnemu probujenju.
Pisava v tej knjigi je precej nenavadna in ima mnogotere posebnosti, ki niso priporočljive; ker pa g. pisatelj sam pove, da pravopis ni iz njegove roke, nočemo ga dalje rešetati. Želeti pa je, da bi vsaj „Matica" imela stalen določen pravopis, ker sicer ni mogoče zanesti se na nobeno slovnico.
Te malenkosti pa ne jemljejo vrednosti tej prelepi knjigi. Naj bi jo vsi Slovenci, katerih beseda med narodom kaj velja, temeljito prečitali, gotovo bi se ognili mnogoterih bojev, ki so nam že toliko škodovali in nam branijo do prave narodne samo-stalnosti. Zgodovina je učiteljica in ta nam pravi: v slogi je moč. Zjedinimo torej in organizujmo moči naroda in obrnimo skupno silo na zaželjeui smoter, iu zmaga bo naša.
(Dalje iliim.)
ških mest šest vpisanih trgovcev ali osobno jamčečih drugov kake trgovske družbe, ki prebivajo v Ljubljani in je njih tvrdka vpisana v trgovskem zapisniku tukajšnjega sodišča.
Z ozirom na gorenji ministerski ukaz priporoča tedaj odsek šest tukajšnjih trgovcev, od katerih so trije bili do zdaj prisedniki, in se smejo tedaj po članu IV. omenjenega ministerskega ukaza spet voliti za trgovsko-sodne prisednike in predlaga: Slavna zbornica naj priporoča v ta namen naslednje gg. trgovce t Ljubljani: A. Drea, Jos. Kordina, Jos. Luckmanna, Vaso Petričiča, Fr. Ks. Souvaua in lv. Perdana.
Predlog je bil sprejet.
III.	Gesp. zbornični svetnik Fr. Ks. Souvan poroča o dopisu c. kr. deželne vlade z dne 26. okt. 18S8. 1. štev. 11.232, tičočem se popolnjenega tarifa Antona Mtillerja v Stobu.
Odsek se je s to stvarjo znova pečal in poroča naslednje. Tarife, in sicer: 1. za odtehtavanje 1 komada goveje živine 10 kr., 2. za odtehtavanje 1 teleta 5 kr., 3. za odtehtavanje 1 prešiča 10 kr., spoznala je že zbornica v svojem poročilu z dne 30. aprila 1888. I. štev. 610 za primerne, in je le o daljnih treh tarifih za odtehtavanje praznih in natovorjenih voz izrekla svoje pomislike.
Z ozirom na to pozval se je lastnik tehtnice, da premeni tarife v zmislu zborničnih opazek, in lastnik je premenjeni tarif predložil z naslednjimi cenami:
1.	za odtehtavanje jednovprežnega ali dvo-vprežnega voza 5 kr.,
2.	za natovorjeni jednovprežni voz 10 kr.,
3.	za natovorjeni dvovprežni voz 20 kr.
Ker te tarifne cene soglašajo s cenami, ki jih je nasvetorala zbornica v rečenem dopisu, ni dal-njega povoda, da bi se ne odobril zdaj popolnjeni tarif, in zato odsek predlaga: Zbornica naj se v svoji izjavi do c. kr. dež. vlade izreče za odobrenje tarifa.
Predlog je bil sprejet.
IV.	Zbornični tajnik poroča o določbi okoliša obrtnih zadrug, ki se imajo osnovati v okrajnem glavarstvu kočevskem. Iz predloženega poročila obrtnega oblastva I. stopinje se vidi, da so se trgovci in obrtniki sodnega okraja kočevskega iu veliko-laškega izrekli proti snovanju obrtnih zadrug, dočim so se oni sodnega okraja ribniškega izjavili za snovanje zadrug.
Odsek je posnel iz poročila c. kr. okrajnega glavarstva, da je ono i kar se tiče okoliša obrtnih zadrug, i kar 6e tiče njih števila, natanko uvažilo razmere ter predložilo na podstavi natančnega pre-vdarjanja, da se osnujo naslednje zadruge: a) za sodni okraj kočevski: 1. zadruga gostilničarskih in krčhiarskih obrtov in obrta za občasno prevažanje ljudij; 2. zadruga trgovskih obrtov; 3. zadruga rokodelskih in dopuščanih obrtov, ki obsega vse obrtnike, ki niso navedeni v 1. in 2., takisto posestnikov mlinov in žag.
h) Za sodni okraj ribniški: 1. zadruga gostilničarskih in krčmarskih trgovskih obrtov, katera obsega vse gostilničarske in krčmarske obrte, obrte za občasno prevažanje ljudij in vse trgovce sodnega okraja; 2. zadruga rokodelskih in vseh drugih obrtov, vračunaje tudi mlinarske, žagarske in lončarske obrte sodnega okraja.
c) Za sodni okraj velikolaški: zadruga za vse obrte, ki se izvršujejo v sodnem okraju.
Bilo bi tudi želeti, da se posreči c. kr. okrajnemu glavarstvu, izposlovati pri posvetovanju zadružnih pravil, da bi sedeži zadrugam bili tam, kjer okrajna sodišča, ker so razlogi, ki se v to navajajo, vredni uvaževanja.
Odsek izreka se za okoliš pojedinih zadrug, predložen od c. kr. okrajnega glavarstva ter predlaga :
„Zbornica naj se v zmislu tega poročila izjavi pri c. kr. deželni vladi."
Predlog jo bil sprejet.
Dnevne novice.
(Din« pri gosp. deželnemu predsedniku) je bil včeraj ob 2. uri popoludne. Navzočni so bili: Pre-vzvišeni knezoškof, FML. vitez Keil, dež. glavar dr. Poklukar, župan Grasselli, predsednik deželnega sodišča Kočevar, GM. vitez Schil-hawsky z mnogimi štabnimi častniki, stolni prošt dr. Klofutar s preč. gg. kanoniki, liuaučui pro-fcurator ur. R a č i c, svetovalec deželne vlade
Sehe meri, finančni ravnatelj Plachky, državni pravdnik dr. Gallo itd.
(Občina Šmarije) pod Ljubljano je v svoji seji dne 10. t. m. enoglasno imenovala častnim občanom g. Josipa Gorupa.
(Občinski odbor) v Preddvoru je v včerajšnji seji imenoval častnima občanoma gg. c. kr. okrajnega glavarja Josipa M er k a in veleposestnika Josipa Gorupa.
(O potresu) se nam poroča tudi is Komende in Motnika, da so ga čutili v nedeljo zvečer okoli polujeduajste in v ponedeljek zjutraj okoli 5. ure.
(Umrl) je dne 28. t. m. v Litiji bivši konceptni praktikaut pri c. kr. okr. glavarstvu v Kočevji g. J. pl. Wurzbau h.
(V Dolu pod Ljubljano) so izvoljeni v kraj ni šolski svet gg.: Janez J are, župuik, J. Palme, graščak, Iv. L e ve c, Henrik W i s i ac k, F. Pevec in Janez Jer an.
(Zmrznil.) Dpe 21. t. m. jo šel petdesetletni Jakob Mohorčič iz Creteža pri Krškem v Sp. Dole k posestniku Blažu Turšiču, kjer je popil več žganja. Zvečer je domov grede obležal in zmrznil.
(Slovensko akad. društvo „Triglav" v Gradci) ima v petek 1. februarija t. 1. v gostilni „Zum wilden Maun" svoje VII. redno zborovanje. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika. 2. Kritika o predavanju g. stud. iur. Poček-a. 3. ,0 ljubezni in zvestobi starih Rimljatk" predava g. stud. phil. Korun. 4. Poročilo društvenih sodcev. 5. Slučajnosti. Gosti dobro došli! Začetek ob 8. uri zvečer.
(Čitalnica postojinska) priredi v soboto 2. febr. t. 1. v hotelu pri „ogerski kroni" veselieo na korist Miroslava Vilharja spomeniku v Postojini. Začetek ob V*8. uri zvečer. Vstopnina za ude 50 kr., za ne-ude I gold. Dame so vstopnine proste. Vstop dovoljen je le povabljenim. Vspored: 1. Fr. Gestriu: „Proslov", deklamuje gdč. Vikt. Praprotnikova. — 2. D. Jenko: „Onamo", moški zbor. — 3. .Slavnostni govor", govori g. Fr. Gestrin. — 4. „Fantazija na citre", svira gosp. Al. Lavrenčič. — 5. A. Förster: „Kitica slovenskih narodnih pesnij", mešan zbor.
—	6. Blumlacher: „Življenje v smrti", samospev s spremljevanjem na citre, poje in spremlja gosp. Al. Lavrenčič. (Poklonjeno M. Vilharjevemu spominu.)
—	7. B. Ipavic: „Mrak", mešan zbor s samospevom za bariton. — 8. A. Garthe: „Vinska poskusnja", šaljiv čveterospev s spremljevanjem na glasovir — pojö gg. Al. Lavrenčič, A. Bile, J. Paternost, Al. Bürger, spremlja na glasovir gospa Marija Lavren-čičeva. — 9. Srečkanje. — 10. Ig. Borštnik: „Ponesrečena glavna skušnja. — 11. Prosta zabava.
(„Popis slavnostij, katere so se priredile v logaškem političnem okraju 1888. leta v proslavljenje štiridesetletnice vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa L") Pod tem naslovom je izšla lično vezana knjiga, v kateri je opisanih 17 slavnosti v logaškem okraji. Knjigo je vredil gosp. Vojteh Rib ni kar, nadučitelj v Dol. Logatcu, založilo „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega šolskega okraja", tiskal Seber v Postojini. Dobiva se pri g. Ribnikarju po 55 kr., s poštnino po 60 kr.
(„Kolo".) Broj I. Za glasovir glasbotvorio Fr. Miroslavov K al s ki. Gena 1 gld. Tiskal R. Milic v Ljubljani. Dobiva se v Giontinijevi bukvami.
Raznoterosti.
—	Redka hladnokrvnost. V soboto «o v Budimpešti prvipot predstavljali opero „Rhein-gold". Ravno ko se je imela pričeti predstava, na-vstal je v gledišči ogenj. Požarna bramba je prihitela ter zadušila ogenj. Občinstvo je ostalo čudovito mirno ter se ni pripetila niti najmanjša nesreča. Po tričetrtnrnem prestanku ne je predstava brez zapreke izvršila in končala.
—	Kralj na Francoskem. Kmalu pride na Fraucosko kralj — toda vjet in strmoglavljen. Te dni pričakujejo namreč v Toulonu bivšega kralja anamskega, ki so ga Fraucozi pred nekimi meseci po potlačenem uporu vjeli. Ham Nghi, tako se zove vladar brez prestola, nastanil se bode v Algiru, kjer mu je vlada odkazala bivanje.
Telegrami.
1 >im»j, ¡30. jan. „Corr. Bureau": Iz Maierlinga poleg Badena, kamor je pred-včeraj zvečer odšel prestol'naslednik nadvojvoda Rudolf na lov, došla je ravnokar pretresujoča vest, da je visokost prestolonaslednik umrl vsled mrtvuda.
I>nimj, 30. jan. Po uro trajajočih negotovih govoricah o ponesrečenju cesar-jeviča Rudolfa poroča se sedaj za gotovo, da je danes zjutraj umrl za otrpnenjem srca. Ministri pozvani na cesarski dvor.
Dunaj, 30. januarija. Zbornica poslanocv: Pošlo je poročilo kontrolno komisije državnih dolgov za leto 1887. Vlada predloži postavni načrt glede statistike o zunanji trgovini in dopolnilni dogovor k trgovinski pogodbi s knježevino Liechtenstein. Poljedelski minister predloži pojasnjevalno opazke k postavi o melioracijskem zakladu in proračun za leto 1889. Predsednik so mej živahnim odobravanjem pooblasti, da čestita veličanstvoma in zaročencema Valeriji in Francu Salvatorju. Predsednik se toplo spominja Grigorcie in Vidulicha. Novo izvoljeni poslanci minister Zaloški, Czecz, Kozlovski, Vergotini in Pominski store obljubo. Prošnje mnogih trgovinskih zbornic za predrugačenje postave o zavarovanju delavcev glede zavarovalne rezerve se izroče obrtnemu odseku, da poroča v štirih tednih. V isti zadevi izročita Mauthner in Schwab samostojen predlog.
Budimpešta, 30. januarija. Da se preprečijo nove izjave, postavilo se je veliko vojakov pred in v bližini državnega zbora. Prehod je dovoljen le proti legitimacijskim listom. Na boulevardih stražijo huzarji. Skrajna levica je vsled tega razburjena ter bode zaradi tega interpelovala.
Berolin, 30. jan. „National - Zeitung": Tukajšnji merodajni krogi ne pripisujejo Boulangerjevi zmagi posebnega pomena ter nikakor ne smatrajo vsled tega političnega položaja predrugačenim. Posebno po njihovem mnenji ni živna moč francoske republike postala vprašavna ter nikakor ne pritrjujejo žalostnemu opisovanju tamošnjih dogodkov. Trdno upajo, da se bo ohranil evropski mir.
Umrli so:
26. januarija. Alojzija Gitsehthaler, gostija, (54 let, in Marija Praček, gostija, 65 let, obe v Kravji dolini št. 11, za
e rt C	Čas	Stanje		Veter	Vreme	> S b i S rt P
opazovanja		ir.koiB.ra ▼ mm	>0].lom«r» po Celzija			
29.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec.	547-0 744 1 742'3	-138 —	40 -	70	brozv. si. svzli. n	megla jasno oblačno	0-00
ostarelostjo. — Terezija Morela, dolavka, 31 let, Kravja dolina št. 11, jetika. — Franca Hren, tasobnica, 59 lat, Kolezijske ulico št. H, pljučnica.
27.	januarija. Janoz Pavlič, pisar, 55 let, Ulice na Urad št. 22, otrpnenje možgan. — Marija llolič, gostija, 80 let, Hra-deckega vas »t. 15, za vodenico. — Anton Slivar, posestnik, 67 let, Kravja dolina št. 11.
28.	januarija. Alojzij Steile, delavčev sin, 7 mos, lieber št 6, pneuinonia. — Ana Lülsdorf, gostija, 89'/i let, Uospod-sko ulico št. 'J, marasmus.
V bolnišnici:
28. januarija. Pran Polšak, vozni sklepalec, 56 let, vsled telesne poškodbe.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura —8-3° C., za 7 0" pod normaloni.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 30. januarija.
Papirna renta 5$ po 100 gl. (s 16% davka)	82	gl.	35	kr..
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	83	„	-	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„	10	„
Papirna renta, davka prosta......97	„	95	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	888	„	—	„
Kreditne akcije ....................—	„	—	„
London..........................120	.	90	„
Srebro..............—	„	—	„
Prancoski napoleond....................9	„	57	„
Cesarski cekini......................o	„	68	„
Nemške marke ..........59	„	25	„

Na najnovejši in najboljši način umetne
il I Cm
B ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja M plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu,
I. nadstropje.
(50—15)
x tirata Ebcrl, *
JC izdelovalca oljnatih barr, firnežer, lakov X	i" napisov.	K
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
IT	»Ai ■■»»ljs»»13»,	J
J za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. J
^^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
K Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem ^
X
lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
y	Cenike ua zahtovui\je.	^
g
X *
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatij«! Moulue (Gironde). Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Jiru-selj 1H80, London 1884. Iznajdeno leta	po prijorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zftrôs močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozorujé na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
ivrdka m®mm B(?±r
Itue Croix de Scguey 106 & 10H.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva sc v vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.	(25)
a
•h
J
ki Œ,
•h
c5 k L
! S v o j i k sv o. j i m !
Priznano najboljše HF* in najcenejše
čebelno-voščene sveče
priporoča
Oroslav Dolenec
v Ljubljani.
(10-9)
! Svoj i k 8 v o j i m !
h
<
L
»
■a
VL
N»'
B