KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino SPREMEMBE IN DOPOLNITVE LJUBLJANSKEGA REGULACIJSKEGA NAČRTA IZ LETA 1896 vlado valenčič Ze pri izdelavi splošnega regulacijskega na- črta soi se morali ozirati na lastninske pravice hišnih in zemljiških posestnikov. Zaradi nji- hovih ugovorov ni bilo mogoče uveljaviti ne- katerih urbanistično koristnih predlogov, več- krat je bilo treba opustiti marsikatero željo ali zahtevo, ker bi bila izvedba za mestno ob- čino preveliko finančno breme. Se bolj se je to pokazalo pri izvajanju že odobrenega regu- lacijskega načrta. Razen tega so tudi spre- menjene razmere in potrebe zahtevale spre- membe m dopolnitve. V stari del mesta je regulacijski načrt po- segal predvsem tam, kjer so to- dopuščale po- sledice potresa. Večje število hiš je bilo' po- rušenih oziroma so jih morali iz varnostnih razlogov odstraniti. Za ponovno gradnjo sO' bile predpisane nove stavbne črte tako, da bi se razširile nekatere preozke ulice, predvideno je bilo tudi porušen je posameznih stavb, da bi se preintenzivna zazidava redčila in bi se pridobil prostor za komunikacije. Toda tudi vsi taki načrti se niso' dali uresničiti. Po potrjenem regulacijskem načrtu bi se morala Stiska ulica prestaviti v podaljšano os Gornjega trga in bi postala zveza med Starim trgom in nabrežjem Ljubljanice. V zvezi z re- gulacijo Ljubljanice je bila predvidena, raz^ širitev nabrežja in preureditev za vozni pro- met. Prestavitev Stiske ulice je zahtevala porušenje Stiškega dvorca. Bil je last verske- ga zaklada in v državni upravi. Država ga je sicer ponudila v nakup mestni občini, toda zahtevala je zanj nesprejemljivo' ceno.^ Ker torej ni bilo možnosti, da bi se Stiska ulica premaknila, je bila hišnemu lastniku ob južni strani, ko je gradil novo hišo na mestu stare, določena dotedanja stavbna črta. Ob tej prili- ki se je pojavil pomislek zoper ohranitev stavbne črte na drugi strani ulice pri Stiškem dvorcu, kajti ulica bi ostala široka le dobrih 8 m in pO' predpisih stavbnega reda ob njej novo zgrajena hiša ne bi smela imeti več kot eno nadstropje. Zato je bilo predlagano, naj se ulica razširi na 12 m in določi nova stavb- na črta na severni strani, kar bi šlo na račun Stiškega dvorca. Zupan Hribar je bil proti razširitvi ulice, češ tako bi onemogočili po- trebne adaptacije, ki jih je državna uprava nameravala izvesti. Tudi iz prometnih razlo- gov se mu razširitev ni zdela potrebna, raz- širjena sta že tako bila trg pred dvorcem in Trubarjeva ulica (med Levstikovim trgom in šentjakobskim mostom). Njegov predlog, da ostane Stiska ulica v predpotresni širini, je občinski svet sprejel, čeprav so člani stavbne- ga odseka ugovarjali.^ V tem primeru bi mo- rali samo obžalovati, če bi bil regulacijski načrt izveden. Stiškega dvorca ne bi bilo več in tamkajšnji okoliš, ki je bil že znatno pri- zadet v svojem starem značaju po popotres- nih obnovitvah, bi postal revnejši za nadalj- nji spomenik baročne arhitekture. Zanimivo je tudi, da so se zagovorniki preložitve Stiske ulice tedaj sklicevali na slabo stavbno stanje Stiškega dvorca, ki je vsej okolici v kvar. Od tistega časa je preteklo 70 let, vendar zgradba stoji še danes in trenutno ne kaže, da je njen konec ža prišel. Korenito je hotel regulacijski načrt spre- meniti situacijo na obrežju Ljubljanice ob Čevljarskem mostu. Pet hiš od Židovske steze do Brega naj bi bilo porušenih. Čevljarska ulica bi se razširila do Ljubljanice. Taka re- šitev se je pokazala kot neizvedljiva, žal pa je bil načrt vendarle delno izveden in tako se nam je do danes ohranil neposrečen torzo. Pri izvajanju regulacije nabrežja ob Čevljarskem mostu je mestna uprava začela omahovati takoj potem, ko je regulacijski načrt sprejela. Lastnica tedanje hiše v Čevljarski ulici št. 3, Marija Czerny, je po potresu želela hišo ob- noviti ter je prosila za določitev stavbne črte. Občinski svet je zavrgel misel na morebiten odkup hiše, ki je bila določena, da se poruši. Ce bi jo odkupil, bi moral odkupiti tudi so- sednje, takih stroškov pa mestna blagajna ni zmogla. Zato je določil stavbno črto na na- brežju in v Čevljarski ulici. Za regulirano nabrežje je bila predpisana širina petih met- rov od Jurčičevega trga do Brega. Pri hišah na nabrežju bi morali napraviti arkade, ki bi služile za promet pešcev.^ Arkade so bile sko- raj gotovo Fabianijeva zamisel. V poročilu k osnutku svojega regulacijskega načrta je pri- poročal, naj bi bila ob bregovih Ljubljanice prosta pot. Da ne bi bili zemljiški posestniki preveč prizadeti ter stavbne parcele preveč okrnjene, naj bi hiše ob bregovih imele ar- kade, kar bi poleg praktične koristi imelo — če bi bile dosledno izvedene — tudi estetske prednosti.* Marija Czerny ni pristala na pogo- je, ki so ji bili postavljeni za prezidavo, nato ji je bilo dovoljeno le popravilo hiše po stanju in v stavbni črti, kakor je bUa pred potresom in brez ozira na regulacijski načrt, ki je ostal glede nabrežja Ljubljanice še naprej v velja- 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vi. Tak sklep je bil utemeljen z ugotovitvijo, da regulacija tega mestnega dela ni nujna in da se brez škode za nekaj let odloži.' Dovo- ljenje za popravilo hiše jei bilo pozneje neko- liko razširjeno, proti Ljubljanici bi hiša smela biti nadzidana s tretjim nadstropjem. Vendar Marija Czerny nameravanih popravil ni iz- vedla, hiša je kmalu nato prešla v last Kranj- ske hranilnice. Nova lastnica je hišo leta 1901 ponudila brezplačno mestni občini s pogojem, da do konca leta 1911 uredi tamkašnje na- brežje in v ta namen odkupi še druge hiše. Ponudba je bila zelo ugodna, toda kljub temu je občinski svet ni sprejel, ker bi porušenje vseh ihiš med Jurčičevim trgom in Bregom zahtevalo prevelike finančne žrtve. Prometne razmere niso zahtevale preureditve nabrežja, olepševalni nameni pa velikih stroškov ne bi opravičili, zato so misel na porušenje hiš opu- stili." Kranjska hranilnica je kmalu po odklonitvi svoje ponudbe hišo prodala ljubljanskemu tr- govcu Alojziju LiUegu; njegov namen je bil, da jo v večjem obsegu prezida. Trakt na Čev- ljarsko ulico bi obdržal in v pritličju uredil prodajalno, v obeh nadstropjih pa stanovanja. Del hiše proti Ljubljanici bi porušil in zgradil prizidek s skladiščem in hlevom. Hiši bi dal novo zunanje lice, načrt kaže, da bi dobila secesijsko fasado. Tedaj je občinski svet spre- menil svoj nekdanji sklep oi stavbni črti na nabrežju in načinu zazidave. Zahtevo po arka- dah je opustil; da bi pridobil za oromet dovolj široko komunikacijo, je stavbno črto premak- nil za tri metre proti zahodu in tako dosegel za nabrežje širino 8 m, kolikor je bUa dolo- čena tudi že pri nekaterih drugih hišah na ' današnjem Hribarjevem nabrežju. Projektira- ne arkade so bUe opuščene zato, da bi bilo celo nabrežje enotno urejeno. Tudi v Čevljar- ski ulici je bila določena nova stavbna črta in sicer tako, da bi bila ulica 10 m široka. S tem sklepom je občinski svet spremenil regulacij- ski načrt glede nabrežja Ljubljanice in Čev- ljarske ulice ter si je za to spremembo pre- skrbel odobritev deželne vlade.^ Hišni lastnik, ki je hotel sprednji trakt hiše Ohraniti, ni sprejel pogojev občinskega sveta, tudi glede odškodnine za zemljišče, ki bi ga moral odsto- piti mestu za razširitev nabrežja in Čevljarske uUce, ni prišlo do soglasja. Zoper odklonitev dovoljenja po magistratnem gremiju je Lilleg vložil pritožbo na občinski svet. Stavbni odsek je — ker se Čevljarska ulica po njegovem mnenju v bližnji bodočnosti ne bo regulirala — priporočal dovoljenje za prezidavo. Temu Obrežje Ljubljanice od Brega proti Čevljarskemu mostu z Obrezovo hišo ored porušitvijo, MALj, Foto II/4 153 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pa je nasprotoval župan Hribar, ki je bil proti gradnji hleva in kolarnice na nabrežju, kar bi kazilo sicer slikovit in prijeten pogled s Čev- ljarskega mostu po Ljubljanici. Pritožbe naj- brž namenoma ni predložil v odločitev občin- skemu svetu, temveč jO' je zadržal ter dal leta 1906 nerešenO' odložiti k spisom.^ Na ta način je hotel preprečiti, da; bi bila onemogočena morebitna poznejša regulacija nabrežja po prvotnem regulacijskem načrtu. Lastnik je dal hišo še pred prvo svetovno vojno porušiti, stavbišče je ostalo do danes nezazidano. Čeprav ni bilo več namena porušiti hiši, ki sta stali tik ob Ljubljanici na Novem trgu, se je to vendar zgodilo. Leta 1913 so poglab- ljali strugo Ljubljanice ter gradili obrežne zi- dove. V obeh hišah na Novem trgu so zaradi poglobitve struge in zabijanja pilotov zidovi in stropi razpokah in je odpadal omet, hiša št. 7 se je začela podsedati. Mestni magistrat je najprej izdal lastnici Bretl-Naglas nalog za deložacijo strank, nato pa je zahteval, da se hiša podre. Ker lastnica zahtevi ni ugodila, jo je dalo mesto porušiti na njene stroške. Kma- lu nato je bila odstranjena iz varnostnih raz- logov tudi hiša št. 8, last dedičev Karla Obre- ze. Lastnikom obeh porušenih hiš je Glavni odbor za osuševanje Barja, izvajalec regula- cijskih del na Ljubljanici, izplačal odškodni- no.^ Stavbišči sta ostali hišnim posestnikom, ker pa ti niso imeli namena, da bi tam gra- dili, so jih prodali mestni občini. Mesto^ je prvotno mislUo, da bi stavbišča prodalo za zazidavo, toda to misel je opustilo ter zem- ljišče uporabilo za razširitev ceste ob ob- režju.i" Širina Židovske steze je bUa prvotno dolo- čena na 7 m od Židovske do Vegove ulice. Na prošnjo deželnega odbora je bil ob gradnji novega deželnega dvorca podaljšek Židovske steze, sedanje Peternelove uUce, razširjen na 16 m.ii Tudi na željo deželnega odbora je bil spremenjen regulacijski načrt za stavbišče med Gosposko, Vegovo in Knežjo (Turjaško) ulico ter Valvasorjevim trgom (Trgom fran- coske revolucije). Leta 1910 se je deželni od- bor ukvarjal z načrtom, da bi na stavbišču porušenega dvorca kneza Auersperga (sedaj Univerzitetna knjižnica) zgradil poslopje za deželne urade. Regulacijski načrt za ta okoliš mu ni povsem ustrezal in je bUa na njegovo željo Turjaška ulica zožena od 15 na 13,5 m, vpahnjeni vogal ob stiku Turjaške in Vegove ulice je bil opuščen, na Trgu francoske revo- , lucije pa je ostala odločilna obstoječa stavbna črta obeh hiš nasproti križevniške cerkve. Leta 1902 je bilo sklenjeno, da se uredijo na- sadi pred hišami ob vzhodni strani Vegove ulice od Peternelove do Turjaške ulice.^^ Stari rimski in mestni zid je bil določen kot vzhod- na stavbna črta od Turjaške ulice do Trga francoske revolucije. Zavrnjen pa je bil na- svet magistrata, naj bi na mestnem zidu na- pravili in vzdrževali nasade.^^ Južna stavbna črta Trubarjeve ulice (od Levstikovega trga do šentjakobskega mostu) ob Virantovem vrtu je bila usmerjena po se- verozahodnem vogalu Gruberjeve palače.^^ Vožarskemu potu in Zvonarski ulici je bUa določena širina 12 m. Leta 1914, ko' je bilo zemljišče med obema ulicama parcelirano, je občinski svet regulacijski načrt spremenil, uli- ci je zožil na 8 m, le podaljšek Zvonarske uli- ce do obrežja na Prulah naj bi bil 12 m širok. Toda deželna vlada spremembe za Zvonarsko ulico ni odobrila, zahtevala je, naj ostane v regulacijskem načrtu določena širina.i" Več pomembnih sprememb in dopolnitev je bilo potrebnih v okolišu med Cankarjevo ce- sto, Čopovo ulico in Prešernovim trgom, že- lezniško progo in postajo ter Moša Pijadejevo ulico. Ta del mesta je bil tedaj še redko zazi- dan, v njem so se razprostirali obsežni vrtovi in travniki. Zaradi ugodne lege med železni- ško postajo in mestnim središčem ter na kri- žišču dveh glavnih cest. Dunajske in Celov- ške, je ob rasti mesta postal posebno' privla- čen za nove stavbe. Med temi je bila največja in najvažnejša sodna palača, na katero se je biLo treba v marsikaterem pogledu ozirati pri urbanistični ureditvi tega okoliša. Ko se je sodna uprava odločila, da bo gradila sodno palačo z jetnišnico na zemljišču Zeschkovih dedičev ob sedanji Miklošičevi cesti med Dol- go (sedaj Dalmatinovo) in Predilno (Pražako- vo) ulico, je občinski svetnik Hrasky predla- gal, naj občinski svet odločitev glede lokacije nove stavbe odloži, dokler ne bo odobren re- gulacijski načrt, ki je bil tedaj v razpravi. Večina pa s tem ni soglašala, menila je, da je gradnjo tako pomembnega poslopja treba po- spešiti. Da bi sodni upravi ustregel, je občin- ski svet sklenil opustiti projektirano ulioo', v. poteku današnje Tavčarjeve med Dunajsko cesto in Kolodvorsko ulico, če bi bil tudi ta prostor potreben za gradnjo palače. Dolgo Ulico, ki je bila prvotno projektirana v širini- 12 m, bi razširili na najmanj 20 m. Mestna ob-, čina se je zavezala, da bo Dolgo ulico takoj razširila, in je obljubUa, da bo skušala čim- prej odpreti cesto od Frančiškanske ulice (te- daj je potekala po Nazorjevi iilici in Mikloši- č-evi cesti ob frančiškanski cerkvi) do Ceste na južno železnico (danes Trg Osvobodilne fron- te). Izjavila je tudi, da se bo izogibala vsaki 154 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA bistveni spremembi stavbnih blokov, določe- nih po odobreni parcelaciji Zeschkovega zemljišča, kolikor taka sprememba ne bo ne- obhodno potrebna.1'' Ves čas, ko so tekle priprave za gradnjo sod- ne palače, jih je mestna uprava pazljivo za-' sledovala in si je prizadevala, da bi Ljubljana pri tem v estetskem pogledu kar največ pri- dobila. Zavzemala se je, naj bi bilo poslopje pomaknjeno toliko od ceste, da bi pred njim nastal trgu podoben prostor, pročelje naj bi bilo anhitektonsko tako oblikovano, da bo^ na- pravilo monumentalen vtis.^* Leta 1896 so Zeschkovi dediči prodali sodni upravi stav- bišče v izmeri 16.763 m^, na katerem je bila pozneje zgrajena sodna palača z zgradbo za porotne razprave in jetnišnioo. To stavbišče ni segalo od Predilne do Dolge ulice, temveč le do današnje Tavčarjeve. Regulacijski načrt, kot ga je odobril občinski svet, je določal za- zidavo zemljišča med Tavčarjevo in Dalmati- novo ulioo. Toda deželna vlada na to ni pri- stala, zahtevala je, naj bo pred sodno palačo trg.'^^ Dasi torej mestna občina v tem pogledu ni imela prostih rok, je župan Hribar poskusil predstaviti pravosodnemu ministrstvu to vprašanje še kot nerešeno, da bi dosegel de- narni prispevek za nakup zemljišča in uredi- tev trga. Sodna palača bo od vseh strani ob- dana s cestami, zaradi velikih dimenzij ne bo prišla do veljave. Zato namerava —i tako je pisal ministrstvu — predlagati občinskemu svetu, naj bi se pred glavno fronto v vsem obsegu med Dolgo ulico in vzporedno projek- tirano' ulico napravU javen trg z nasadi. Na tem trgu bo verjetno stal cesarjev spomenik, ki ga je občinski svet sklenil postaviti. Ker pa bo pridobitev zemljišča za trg in njegova ure- ditev združena z velikimi stroški (Hribar jih je cenil na 50.000 goldinarjev), finančni polo- žaj mesta pa je zaradi posledic potresa slab, bi mogel upati na uspeh svojega predloga le, če bi finančno ministrstvo za nakup zemljišča prispevalo najmanj 10.000 goldinarjev. Želel je tudi, da bi bila glavna fasada arhitektonsko bogatejše in dostojnejše izvedena, kot pa je bilo predvideno po tedanjem osnutku.2" Če- prav je bila prva prošnja za prispevek zavr- njena, je občinski svet spremenil regulacijski načrt in prostor pred sodno palačo, kjer naj bi bile prvotno stavbne parcele, določil za trg. Ob tej priliki je mestna občina obnovila prošnjo za prispevek in je vsaj delno uspela, finančno ministrstvo je pristalo, da za ure- ditev trga prispeva 5000 goldinar j ev.^^ Mestni magistrat je naročil arhitektu Fabia- niju, da napravi načrt za arhitektonsko uredi- tev in zazidavo trga. Pobudo za to je dal Hri- bar. Opozarjal je, da v Ljubljani do tedaj niso vplivali na oblikovanje fasad. Po drugih me- stih so vsaj za nekatere ulice in trge predpi- ■ sali zazidavo po načrtu. Na Dunaju imajo Ringstrasse, v Budimpešti Andrassy ut in Oktogon ter, v Zagrebu Zrinjski trg in Fra- nja Josipa trg. Želeti bi bilo, da tudi Ljublja- na dobi trg, s katerim se boi mogla ponašati. To bo mogoče doseči, če se tistim, ki bodo okoli trga pred justičnoi palačo gradili, pred- piše tako oblikovanje fasad, da bo ves trg, ko bO' zazidan, napravil vtis arhitektonske ce- lote. Hribarjeve razloge "je uporabil poroče- valec stavbnega odseka, ko je v občinskem svetu utemeljeval potrebo načrta za ureditev trga.22 Fabianijev načrt ni znan, zato ga z dejan- sko podobo trga ni mogoče primerjati. V pismu na župana, s katerim je poslal skico s pojasnili za novi trg, pripominja, da je vse izraženo v načrtu in pojasnilih na načrtu. Po- sebej opozarja na perspektivičen pogled, ki razjasnjuje situacijo. V ozadju trga, tik pred palačo, je bila vrsta spomenikov. Kot spome- niki naj bi se uporabile monumentalne rimske starine, ki so deloma slabo razmeščene po muzejskem dvorišču in v kleti ali pa kje drugje ne pridejo do veljave.^^ Ze tb pismo kaže, da je Fabiani predvidel marsikaj, kar ni bilo izvedeno. V glavnem je bU trg oblikovan po. njegovih zamislih. Napravil je načrt za Krisperjevo hišo, zgrajeno na tem trgu, po kateri so se zgledovale druge tamkajšnje zgradbe. Tudi Bambergova hiša, ki sicer sega proti trgu le z vogalom, je njegovo delo. Na južni strani trg v dobi nastanka ni dobil ustreznega zaključka, saj ga je še pred nekaj leti malone po vsej dolžini zapiral preprost Regulacijski naSrt okoliša sodne palače 1900, MALJ, Eeg. I fasc. 1147, fol. 252 a 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dvoriščni zid in zid skladišča Verovškove tr- govine. S stavbama, ki sta bili pozneje zgra- jeni, Vzajemna posojilnica leta 1922 in Dom. sindikatov pred nekaj leti, je sicer sedaj trg zaključen, seveda ne tako, kot si je mogel zamisliti Fabiani, ko je zanj napravil načrt. Zaradi obsežnosti in monumentalnosti sod- ne palače z zgradbo za porotne razprave in jetnišnioo' se je bilo treba na njeno arhitek- turo ozirati tudi pri določanju in urejanju ko- munikacij v tamkajšnjem okolišu. V regula- cijskem načrtu sta bili predvideni ulici v po- teku današnje Trdinove od Dunajske ceste do sodnega poslopja ter od Miklošičeve ceste v poteku današnje Cufarjeve ulice do Smartin- ske ceste oziroma do Vodmata. Prvotno sta bili projektirani v širini 12 m, toda pozneje so ulico od Miklošičeve ceste do Radeckega (Vi- dovdanske) ceste in proti Vodmatu namera- vali razširiti na 16 m glede na pomen, ki so ga ji hoteli dati kot cesti, ki naj bi vezala zahodni del mesta z vzhodnim. Razširitve pa niso izvedli, ker so se pojavile ovire. Zemlji- ški posestniki ob trasi ulice, ki bi morali za- njo odstopiti zemljišče, so pritiskali na mesto, naj bi ostalo pri širini 12 m. Kmalu se je tudi izkazalo, da ulice, kot so si jo zamislili tja do Vodmata, v doglednem času ne bo mogoče odpreti. Tudi ne bi imela pričakovanega pro- metnega pomena, zato je občinski svet pristal na prvotno določeno širino 12 m. Predpisal pa je — zaradi morebitne razširitve — pred vsemi novimi zgradbami na južni strani ulice, ki bi potekala trenutno le med Kolodvorsko in Pristavsko (Kotntkovo) ulico, vrtove v širini 2,5 m.^* Za uskladitev osi stranskega vhoda na Miklošičevi cesti z osjo Čopove ulice (se- daj Cufarjeve) je bila sodna palača pomak- njena za približno štiri metre dalj od Tavčar- jeve ulice, kot pa je bil prvotno namen njene- ga stavbnega vodstva. Zato je bil za prav toliko razširjen prostor z nasadi pred palačo, kar pa je bilo le koristno, ker je dalo večji poudarek monumentalnosti glavne fasade. Ker je bila jetnišnica z upravnim poslopjem pred leti porušena, je sedaj mogoče združiti Trdinovo in Cufarjevo ulico. Načrt o zvezi med zahodnim in vzhodnim delom mesta po tej ulici je bil dokončno pokopan leta 1938 s sklepom, da se Čopova ulica med Kotnikovo ulico in Vidovdansko cesto opusti.^" Trdinova ulica je bila urejena obenem s parcelacijo se- vernega dela zemljišča, ki je pripadalo nek- danji bolnišnici na Ajdovščini. Za novo cesto je prosil tedanji lastnik Josip Gorup, da bi pridobil ugodnejša stavbišča. Z odobritvijo parcelacije je občinski svet sklenil napraviti 14 m široko ulico, položeno pravokotno na Dunajsko cesto in v os stranskega vhoda sod- nega poslopja v Cigaletovi ulici.^'' V zvezi z gradnjo sodne palače je bila ure- ditev Miklošičeve ceste, zveze s starim me- stom; po njej je imel biti speljan tudi kanal za odvajanje odpadnih in meteornih vOd v Ljubljanico. Stavba se je že bližala dovršitvi, mestna občina pa še ni pridobila sveta za cesto. Da bi to pospešila, je sodna uprava pri- spevala 10.000 kron za nakup Bambergovega zemljišča.^ Težave so bile z ureditvijo Miklo- šičeve ceste ob frančiškanski cerkvi. Ker je svet proti Ljubljanici precej padal, so ga za novo cestišče odkopali, da so klanec ob cerkvi napravili položnejši. Zoper odkop cerkvenih temeljev in napravo hodnika ob cerkvi pa sta ugovarjala deželna vlada kot cerkveni patron in župni urad; ni bila namreč izključena ne- varnost, da bi zid počil. Mestni magistrat je sicer označil stavbna pravila, na katera se je deželna vlada sklicevala pri svojem ugovoru, za zastarela, vendar je potem, ko je statični račun inženirja Forsterja pokazal, da pritisk presega navadno za tak temelj določeno mejo, opustil načrt o ureditvi pločnika poleg cerk- venega zidu v nivoju cestišča. Nato je bil zgrajen ob cerkvi kot nekakšna rampa nad višino ceste po načrtu arhitekta Fabiani j a se- danji hodnik za pešce. Tedaj je bil napravljen tudi prizidek pri stranskem vhodu v cerkev.^' Miklošičeva cesta je bila prvotno odprta le do Pražakove ulice. Podaljšanju do Ceste na juž- no železnico so stale napoti zgradbe bombažne predilnice. Iz prometnih razlogov je bilo po- daljšanje ceste do kolodvora sicer že tedaj potrebno in mestna občina je večkrat brez- uspešno poskušala pridobiti za napravo ceste potrebno zemljišče od bombažne predilnice po sprejemljivih pogojifh.^o Leta 1912 je pre- dilnica ustavila obratovanje, pet let pozneje pa je svoje zemljišče razdelila za stavbišča. Po parcelacijskih pogojih je morala za podaljša- nje Miklošičeve ceste ter za razširitev Ceste na južno železnico in Kolodvorske ulice določen svet brezplačno odstopiti mestni občini. Toda šele konec leta 1920 so bile porušene zgradbe na zemljišču, kjer je imela potekati cesta. Pretekli sta skoraj še dve leti, preden je bila Miklošičeva cesta odprta do Ceste na južno železnico. Ta cesta je bila last južne železnice, njej je pripadal kos zemljišča, po katerem je imela biti speljana Miklošičeva cesta. Sele po dolgih pogajanjih je bil dosežen sporazum med mestno občino in južno železnico, ki je omogočil, da je bil načrt Miklošičeve ceste v celoti izveden.51 Za Dolgo ulico je regulacijski načrt določal širino 18 m, dasi je občinski svet takrat, ko so mislili, da bo sodna palača stala ob tej ulici, 156 C-ASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA sprejel predlog, naj bi bila široka 20 m. Po- gajanja z zemljiškimi lastniki, ki bi morali odstopiti del svojih zemljišč za razširitev Dol- ge ulice, so pokazala, da zahteva izvedba uli- ce v obsegu regulacijskega načrta od mestne občine prevelike finančne žrtve. Zato so jo zožili na 16 m. Ob stiku Dalmatinove in Tav- čarjeve ulice s Kolodvorsko je regulacijski načrt po zamisli arhitekta Fabianija predvi- deval manjši trg. Iz istega razloga kot zožitev Dolge ulice je bila sklenjena tudi opustitev tega trga, obenem je bila določena širina Ko- lodvorske ulice s 14 m.'^ Z ovirami je bila združena tudi regulacija Predilne ulice. Za to ulico je bila prvotno do- ločena širina 14 m. Ob gradnji Grajžarjeve hiše (danes stoji le del ob Pražakovi ulici, trakt hiše ob Titovi cesti je bil porušen, ko so zgradili podvoz) je bila severna regulacij- ska črta ulice spremenjena in sicer je bUa pomaknjena proti severu, na južni strani pa je ostala ista. Širina ceste se je tako povečala na 22,5 m in je bila za to ulico v primeri z drugimi neprimerna. Zato je bilo takrat, ko so gradili sodno palačo, sklenjeno, južno stavbno črto v Predilni ulici pomakniti toliko proti severu, da bo ulica le 16 m široka.^^ De- želno sodišče se je pritožilo zoper spremembo prvotne stavbne črte, katere so se pri gradnji dejansko držali. Zaradi te spremembe so mo- rali razširiti vrt pred obzidjem jetnišničnega dvorišča. Občinski svet je ostal pri sklepu o zožitvi in tudi deželna vlada je pritožbo za- vrnila, ker zoper izpodbijano stavbno črto ni bilo ne tehničnih ne sanitarnih pomislekov ter je bila glede na javne koristi dopustna. V svoji odločbi je deželna vlada ugotovila, da je s premaknitvijo stavbne črte ostal sodnemu erarju kos neizkoriščenega zemljišča zunaj dograjenega obzidja. Postopek magistrata, ki je stavbno črto prepozno določil in tako pre- prečil, da bi bilo zemljišče za sodne zgradbe v polnem obsegu izkoriščeno, je deželna vlada označila kot neodgovoren.'* Leta 1900 je bila odobrena parcelacija zem- ljišča, kjer je nekdaj stala deželna bolnišnica (med Titovo cesto, Dalmatinovo in Tavčarje- vo ulico ter trgom pred sodno palačo) in ga je od dežele kupil Josip Gorup ter ga nato po- daril mestni občini za višjo dekliško šolo. To zemljišče je bilo razdeljeno na deset stavbnih parcel; sklenjeno je bilo, da se prodajo na javni dražbi, skupilo pa se bo porabilo v na- men, ki ga je določil Gorup. Obenem s parce- lacijo je bUa spremenjena regulacijska črta, bila je preložena približno 22 m proti zahodu do trase Dunajske (Titove) ceste. Tako je bilo pridobljenih skoraj 1200 m^ stavbišč. Določeni so bili tudi zazidalni pogoji. Na vseh stav- biščih naj bi se zgradile dvo- ali trinadstropne stavbe v isti višini. Fasade naj bi bile enako- lične, predpisal bi jih magistrat.^s Kolizejsko (Puharjevo) ulico bi bilo treba po regulacijskem načrtu razširiti na 12 m, te- daj je bUa namreč le nekaj metrov široka pot med Frolichovo in Smoletovo hišo. Speljana naj bi bila tako, da bi zadela Dunajsko cesto nasproti hiše trgovcev Schneiderja in Verov- ška (sedaj Titovaj cesta št. 24). Ulica ne bi bila ravna, temveč bi se lomila, tudi ne bi tekla vzporedno s sedanjo Kidričevo ulico. Ce naj bi se izvedla po regulacijskem načrtu, bi bilo treba porušiti tri hiše in dve gospodarski poslopji. Stavbna bloka, nastala ob ulici, bi imela obliko nepravilnega četverokotnika. Stroški za izvedbo ulice bi bili veliki, načrt v doglednem času ne bi bil izvedljiv. Zato je bil regulacijski načrt spremenjen tako, da bi Kolizejska ulica zadela Dunajsko cesto na- sproti sredine Mathianove hiše (sedaj Titova cesta št. 22), uUca bi bila ravna, stavbna blo- ka bi imela pravilnejšo obliko. Porušiti bi bilo treba le eno stavbo. Toda lastnica hiše, ki naj bi bUa deloma porušena, se je pritožila proti tej spremembi. Deželna vlada spremenjenega regulacijskega načrta ni odobrila, odločila je, naj ostane stara smer Kolizejske ulice, za ka- tero govori tudi lega Dalmatinove ulice, ki jo nekako nadaljuje.'^ Sedaj, ko so bile poruše- ne vse stavbe, ki so svoj čas ovirale izvedbo Kolizejske ulice, je sicer speljana v stiku s Ti- tovo cesto tako, kot je določal prvotni regu- lacijski načrt. Nima pa seveda prvotno za- mišljene prometne funkcije, kajti za promet, ki bi se nadaljeval v Dalmatinovo ulico, ne pride v poštev. V tem okolišu je treba omeniti še spremem- bo na zemljišču med Cankarjevo cestoi in Pu- harjevo ulico ter Titovo cesto« in Prežihovo ulioo. Del tega zemljišča med Cankarjevo ce- sto in Kidričevo ulico je pripadal vojaški bol- nišnici ter vojaškemu oskrbovališču. Mestna občina se je že od leta 1872 prizadevala, da bi to zemljišče pridobila. Odstranitev starih zgradb je bila zaželena iz higienskih in po- žarnovarnostnih razlogov. Stale so tudi na prometnem kraju, prostor je bU potreben za razširitev mesta v tem okolišu.^'' Mestna obči- na je ponudila vojaškemu erarju v zameno stavbišče in vsoto v gotovini. Toda vsa priza- devanja pri vladi ter celo dvakratno posre- dovanje mestne deputacije pri vladarju je bilo brezuspešno. Sele leta 1907 je vojaška uprava zgradbo vojne bolnišnice in oskrbovališča pre- pustila mestni občini, ki je morala v zameno zgraditi novo vojaško oskrbovališče. Za zem- ljišče je bil izdelan parcelacijski načrt z novi- mi regulacijskimi in stavbnimi črtami.^^ Na 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tem zemljišču ob Dunajski cesti si je Fabiani zamislil trg, ki ga je regulacijski načrt spre- jel, vendar te zamisli tedaj, ko je bila prilika, niso izvedli, najbrž iz finančnih razlogov. in. V mestnem delu južno od Cankarjeve ceste, v Gradišču, Krakovem in Trnovem je bil re- gulacijski načrt le glede nekaterih ulic ne- bistveno spremenjen. Za Rimsko cesto je bila določena širina 14 m, toda niso bili odpravlje- ni ovinki, kar je bUa brez dvoma pomanjklji- vost za eno izmed takrat najbolj prometnih cest, ki je vodila v notranjost mesta. Predvi- dena je bila tudi razširitev trga Pred igriščem (Borštnikovega trga). Za izvedbo regulacij- skega načrta glede Rimske ceste bi bilo treba odkupiti dele sedmih hiš, kar bi bilo združeno s precejšnjimi stroški. Občinski svetovalec, član stavbnega odseka, inženir Žužek, je sam napravil osnutek za regulacijo, ki je prizadela le dva zemljiška lastnika in je bila znatno cenejša. Po tem osnutku je bila spremenjena trasa od Tržaške ceste do Igriške ulice, po' tej trasi je cesta potekala v ravni črti ter se le na trgu Pred igriščem nekoliko lomila. Osnu- tek inženirja Žužka je bil sprejet in Rimska cesta je bila po njem regulirana.^^ Leta 1909 je bilo v Gradišču na zemljišču Kranjske hranilnice zgrajeno nemško gleda- lišče (sedaj Drama). Nemško gledališko dru- štvo se je prvotno' zanimalo za stavbišče na prostoru nekdanje vojaške bolnišnice in oskr- bovališča med Beethovnovo, Gledališko in Ki- dričevo ulico ter Cankarjevo cesto, vendar se je premislilo.^" Kmalu po zgraditvi nemškega gledališča je Kranjska hranilnica sklenila zi- dati stanovanjski hiši na zemljišču v Gregor- čičevi ulici. Tedaj je prosila, naj se zoži ulica za gledališčem, ki se je imenovala Cesarja Avgusta ulica, od 12 na 9 m ter se ji dovoli napraviti vrtove pred hišami v obeh ulicah. Kranjski hranilnici je bilo ugodeno in spre- memba regulacijskega načrta odobrena. Ker pa je bila ulica med stanovanjskima hišama Kranjske hranilnice in gledališčem za javni promet brez pomena, služila je le trem zgrad- bam ob njej, je bila leta 1914 Cesarja Avgu- sta ulica na prošnjo Kranjske hranilnice opu- ščena, zemljišče pa prepuščeno hranilnici, ki je za to odstopila mestni občini zemljišče, ix>- trebno za razširitev Gradišča. Za gledališčem je ostala štiri metre široka zasebna pot, ki pa je morala biti vedno dostopna gledališkemu društvu, gasilcem ter javnim in varnostnim organom.^i V zvezi s parcelacijo zemljišča Kranjske stavbne družbe ob Levstikovi ulici je bil spre- menjen regulacijski načrt okoliša med Erjav- čevo in Levstikovo ulico, železniško progo ter tobačno tovarnoi Opuščen je bil okrogli trg ob stiku Levstikove ulice z ulico Na Vrtači, projektirana cesta ob Tobačni tovarni je bila zožena od 16 na 12 m, cesta ob železniški pro- gi od Erjavčeve ulice do tobačne tovarne pa od 14 oziroma 16 tudi na 12 m. Za stavbni blok ob tobačni tovarni ter ob progi južne železnice je bil določen odprt stavbni sistem z vrtovi pred hišami; prej taki vrtovi niso bili projektirani.*^ Več problemov je mestu postavljala regula- cija Mirja, zlasti Aškerčeve ceste, kar je bilo v zvezi z zgradbo obrtne šole. Komenda nem- škega viteškega reda, največji zemljiški po- sestnik na Mirju, je leta 1899 predložila mest- ni občini v odobritev parcelacijski načrt za svoja zemljišča. Ta posest se je razprostirala med Rimsko cesto na severu in Gradaščico na jugu, na vzhodu je segala do Emonske ce- ste, na zahodu pa do Lepega potu. Merila je okrog 16 ha, od teh je nad 4 ha odpadlo na ceste, ostalo pa je bilo razdeljeno na 11 sku- pin s 112 stavbnimi parcelami. Parcelacijski načrt je bil odobren le, kolikor se je skladal z odobrenim regulacijskim načrtom. Zavrnje- na je bUa razdelitev stavbnega bloka med današnjo Murnikovo in Gorupovo ulico, Aškerčevo cesto ter projektirano, a neizvedeno ulico, ki bi potekala od jugozahodnega vogala rimskega obzidja poševno čez Mirje proti Gra- daščici, kjer bi se stikala z Gorupovo ulico. Za ta stavbni blok naj bi komenda predložila nov parcelacijski načrt. Sklenjeno je bUo, naj se severna stran podaljšane Zoisove (sedaj Aškerčeve) ceste zazida v strnjenem, drugod pa v prostem odprtem sistemu brez vrtov pred hišami. Za današnjo Snežniško ulico je bila določena nova regulacijska črta.*^ Ta par- celacijski načrt še ni predvideval gradnje po- slopja za obrtno šolo. Mestna občina je že nekaj let začela inten- zivno podpirati prizadevanja za preureditev in razširitev tedanjih strokovnih šol v držav- no obrtno šolo mehanično-tehnične smeri. Leta 1897 je občinski svet sklenil zgraditi za tako šolo primemo poslopje. Tedaj se je po- javilo tudi vprašanje lokacije. Prebivalci šentjakobskega okraja so zahtevali, naj bi bila obrtna šola v njihovem okolišu; razen kaznil- nice na Zabjaku, ki je imela biti opuščena, so predlagali nekatera zemljišča na Prulah. Obrtna šola naj bi bUa šentjakobskemu okoli- šu nadomestilo za deželno sodišče, ki se je imelo izseliti v drug del mesta. Mestni magi- strat se je sicer že v začetku zavzemal za Mir- je in občinski svet je aklenU, da bo sprejel ponudbo križevniškega reda za nakup sveta 158 Regulacijski načrt za Mirje 1914, MALJ, A. Spremembe in dopolnitve regulačnega načrta za LJubljano 159 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino ob podaljšani Gorupovi ulici. Toda Sentja- kobčani so to preprečili in dosegli, da je bil sklep o nakupu zemljišča na Mirju preklican in je mestna občina kupila Koslerjevo zem- ljišče na Prulah.** Preteklo je več let, preden so bili napravljeni in odobreni načrti za zgradbo obrtne šole in rešeno vprašanje fi- nanciranja. Ko pa naj bi že začeli graditi, je ministrstvo za javna dela zavrnilo stavbišče na Prulah zaradi mokrih tal in mivke kot ne- primerno. Tedaj se je občinski svet-ponovno odločil za Mirje, kjer so leta 1909 pričeli gra- diti.*5 Tudi tu se je pokazalo, da je svet, kjer so gradili, iz navoza in mivke ter visoka talna voda. Treba je bilo ojačati temelje, kar je ob- čutno povišalo stavbne stroške.*^ Gradnja tako obsežnega poslopja je zahtevala za njen okoliš nekaj sprememb v regulacijskem načrtu. Za projektirano cesto, ob kateri naj bi poslopje stalo (sedanja Aškerčeva cesta), je bila dolo- čena širina 16 m. Pri višini šolskega poslopja, ki bi doseglo 20 m, monumentalni izvedbi glavne fasade in zaradi svetlobe šolskih pro- storov projektirana širina ne bi zadoščala. Zato je bilo sklenjeno, da se koti podaljšek Zoisove ceste razširi na njeno širino, to je na 24 m.*'' Vendar pri tej širini ni ostalo. Nemški viteški red je tej širini ugovarjal, na- to je bila širina zmanjšana od Emonske ceste do Mumikove ulice na 20 m, od tod do Trža- ške ceste, kjer bi nastal trivogelni trg, pa na 16 m. Nova ulica — najprej so jo po šolskem poslopju imenovali Obrtna ulica, pozneje je bila preimenovana po veUkem mojstru nem- škega viteškega reda v Nadvojvode Evgena cesto — je bila prvotno izvedena le od Go- rupove do Snežniške uUce.** V celoti — od Emonske do Tržaške ceste — je bila izvedena mnogo pozneje; zvezo s Zoisovo cesto, toda v skrčeni širini, je dobOa leta 1924, s Tržaško pa leta 1933. V vsej regulirani širini je bila med Emonsko cesto in Gorupovo ulico odprta šele leta 1937. Na obeh koncih Aškerčeve ceste je bilo treba zemljišče za cesto odkupiti; le s težavo je prišlo do soglasja glede odkupne cene med mestno občino ter zemljiškimi lastniki.*' Parcelacijski načrt križevniškega reda se na rimski zid ni oziral. Tedaj je bil zid na Mirju še zasut, odkril in odkopal ga je šele Walter Schmid, ki je odkopaval in raziskoval emon- sko zemljišče, ko so gradili obrtno šolc^" Iz- kopani del rimskega zidu je nemški viteški red prepustil v last mestni občini pod pogo- jem, da ga ohrani. Komenda je tedaj namera- vala obdržati zemljišče med Aškerčevo cesto in rimskim zidom od Mumikove do Snežni- ške ulice. Na tem prostoru bi uredila javen park in zgradila dvoje poslopij, kjer naj bi bil nameščen emonski muzej. Zaradi ohranitve rimskega zidu je bil spremenjen regulacijski načrt tega okoliša. Ob rimskem zidu je do- ločil ureditev 14 m široke ceste, opustil pa je poševno čez Mirje projektirano ulico od Go- rupove do Snežniške uUce.^i Zemljiški posestnik, ki bi moral odstopiti nekaj zemljišča za projektirani trg na kri- žišču Bleiweisove (Prešernove), Rimske in Tržaške ceste, se je zavzemal za njegovo opu- stitev kmalu, ko je bil regulacijski načrt spre- jet. Bil je zavrnjen, trg na tem križišču, v ka- tero je imela biti speljana tudi projektirana sedanja Aškerčeva cesta, je bil potreben iz prometnih razlogev.^^ Nasprotno pa je dežel- na vlada menila, da je ta trg premajhen in da bi ga bilo treba razširiti. Predlagala je, naj bi mestna občina odkupila v ta namen še Paichlovo hišo na Rimski cesti. Občinski svet je predlog odklonil zaradi finančnih razmer in ker tako velik trg ni bil potreben. Zupan Hribar je izjavil, da bi izvedba tega načrta stala najmanj 100.000 kron. Kaj takega ni mo- goče dovoliti ne sedaj, ne v bodočnosti.^' Ko je Kranjska stavbna družba parceUrala del svojega zemljišča onstran proge južne že- leznice ob Cesti na Rožnik, je bil izdelan re- gulacijski načrt za ta mestni okoliš do mestne meje. Vzporedno z železniško progo je načrt predvidel na obeh straneh 12 m široko cesto. Na zahtevo deželne vlade je bila širina Ceste na Rožnik povečana od 10 na 12 m, smer pa je glede na terenske razmere ostala ista, dasi je deželna vlada priporočala, naj bi jo spe- ljali čimbolj v ravni črti. Cesta skozi sredo parceliranega zemljišča od Ceste na Rožnik proti občinski meji je bila prvotno projekti- rana kot večkrat lomljena, pozneje je bila potegnjena v ravni črti (današnja Skrabčeva ulica). Na vzhodni meji tobačne tovarne pro- jektirana ulica je bila pomaknjena 16 m proti vzhodu.^ V Krakovem je bil spremenjen zazidalni načrt stavbnega bloka ob Emonski cesti med Krakovsko in Gradaško ulioo. Po' regulacij- skem načrtu je bU. določen odprt stavbni si- stem, na prošnjo prizadetih posestnikov so ga spremenili v strnjenega.Odobren je bil iz- popolnjen regulacijski načrt za Trnovo za- hodno od Zelene poti. Za ta okoliš je bil do- ločen odprt stavbni sistem brez vrtov pred hišami, le za vzporedno cesto med Cesto v Mestni log in Potjo na Pasji brod ter za po- daljšano Cesto na Loko, ki je bila projektira- na proti severu do okrožne ceste, je bilo pred- videno, da bodo pred hišami 5 m široki vrtovi. Višina stavb ne bi smela presegati enega nad- stropja, dovoljeno pa je bilo zidati tudi prit- lične hiše.^ 160 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Načrt za regulacijo trga Tabor 1913, MALj, Reg. I fasc. 1232, V/7b št. 19.585/1910 IV. Gradbeni razvoj šentpetrskega okoliša je bil združen s parcelacijo škofijskega zemljišča (škofove njive), segalo je od cerkve do' Ra- deckega (Vidovdanske) ceste, ki je tedaj po- tekala še diagonalno čez Tabor. Zemljišče je merilo 7,8 ha, na stavbišča je odpadlo 5,3 ha, na ceste in trge 2,5 ha. Parcelacijski načrt je glede zazidave predvideval dve varianti, po prvi je prevladoval strnjeni, po drugi odprt zazidalni sistem. Občinski svet se je odločil za prvo varianto, po kateri naj bi bilo strnjeno zazidanih 49 od skupno 69 stavbišč.^'' Na tem zemljišču sta bila projektirana dva trga, pred cerkvijo sv. Petra in pred pehotno vojašnico. Trg pred cerkvijo naj bi bil zaklju- ček notranje okrožne ceste ob njenem stiku z zunanjo okrožno cesto.^ Ker notranja okrož- na cesta kot glavna prometna žila skozi sre- dino mesta ni bila izvedena, trg pri šentpetr- ski cerkvi sedaj nima tistega arhitektonskega in prometnega pomena, kot mu ga je regu- lacijski načrt določil. Se nekaj let potem, ko je mesto pridobilo škofijsko zemljišče, je na prostoru, določenem za trg, bila njiva. Spo- mladi leta 1905 so bili na njem urejeni nasa- di po načrtih mestnega vrtnarja Hejnica.^^ Nekako v istem času je bila urejena tudi oko- lica okrog cerkve sv. Petra, kjer je bil po- rušen star, že razpadajoč zid in postavljena nova železna ograja na zidanih podstavkih in urejeni nasadi po načrtu arhitekta Plečnika. Pri svojem načrtu se je Plečnik oziral — tako je sporočil županu — na značaj Sv. Petra ce- ste, ki je usmerjena proti cerkvi, ter na njen podaljšek, Zaloško cesto, kjer se začenjajo pri deželni bolnišnici zgradbe, pred katerimi so vrtovi. »Naravno je torej, da se z zelenjem resp. predvrti že pri cerkvi prične tam, kjer ena cesta preneha in druga nova započenja. S tem se ne doseže samo nova lepa veduta, mar- več tudi zgine v veliki meri v oči bodeča na- paka: v zlomljeni poševni axi stoječa cerkev, končno pa še pokrije nelepe raztrgane cerkve- ne facade na Vodmatsko (tj. Zaloško) cesto. Projektiram namreč ne samo živo< mejo za železnim omrežjem — temveč za to naj se vsade mladoletna jagnjeta.«^" Trg pred vojašnico je moral čakati na ure- ditev — sedaj je sicer druga kot prvotno zamišljena — več kot dvajset let. Po regu- lacijskem načrtu je diagonalno čez trg pote- kala Radeckega cesta, ki je potem imela na- daljevanje v Prisojni ulici. Fabiani jo^ je nadaljeval v svojem načrtu v isti smeri ne- kako do okrožne ceste oziroma do železniške proge ter s tem poudaril njen pomen kot ra- dialno usmerjene ceste. Po njegovem načrtu naj bi bila Radeckega cesta poleg Dunajske glavna zveza z delom Ljubljane, ki se je pri- čel razvijati severno od železniške proge. Po- trebna je bila ta zveza tudi zaradi novega po- kopališča, Fabiani ga je projektiral nekako na sedanjem mestu. Na križišču Radeckega ceste s progo bi se stikale najvažnejše ceste severovzhodnega dela mesta."i Z izvedbo tega načrta bi bila verjetno zveza mestnega sredi- šča z omenjenim mestnim delom ugodneje urejena, kot pa je danes. V tem primeru bi seveda tudi trg Tabor dobil drugačno obliko. Zdi se, da so na opustitev Radeckega ceste čez trg mislili že takrat, ko je bilo škofijsko zemljišče parcelirano. Parcelacija je bila iz- vedena ne glede na potek te ceste ob bivšem škofijskem zemljišču. Toda šele leta 1913 je bil spremenjen regulacijski načrt za trg Ta- bor. Po prvem načrtu bi bil ob cesti pred vojašnico 25 m širok park, ostali del trga bi bil razdeljen na stavbišča, diagonalno čez trg vodeča Radeckega cesta pa opuščena."^ Zoper tako spremembo je bilo več pritožb; pritoži- 161 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tel j i so zahtevali, naj ostane v veljavi prvotni regulacijski načrt. Tudi nekdanji župan Hri- bar je odločno nastopil zoper zazidavo trga, kajti trgi so pljuča, s katerimi mesta dihajo. Svoj protest je zaključil: »Napravite na trgu park, otroško igrišče, pašnik ali — navsezad- nje tudi — puščavo, samo ne zazidajte ga.«^^ Občinski svet ugovorov ni upošteval, svoj sklep o spremembi regulacijskega načrta je le nekoliko prenaredil. Med 25 m širokim parkom in za stavbišče določenim južnim de- lom trga naj bi potekala 12 m široka cesta; stavbišča bi smela občina uporabiti za posta- vitev kakega javnega poslopja. Trg naj bi se trenutno le izravnal in priredil za otroško igrišče brez posebnih nasadov.^* Vendar mest- na občina tedaj spremembe regulacijskega načrta ni mogla uvelja-viti, deželna vlada ji je odrekla odobritev. Razlog je bila opustitev Radeckega ceste čez trg. S tem je bila proti železniškemu podvozu na Smartinski cesti ra- dialno usmerjena cesta v svoji smeri preki- njena in odrezana. Radeckega cesta pa je še edina ohranjena radialna prometna žila iz središča mesta v severovzhodni smeri in ima zato že sedaj velik pomen, ki pa bo še na- rasel glede na edini podvoz pod progo južne železnice in glede na razvoj severovzihodnega mestnega dela. Koristi prometa in zdravega gradbenega razvoja tamkajšnjega okoliša za- htevajo, da ta radialna cesta v svoji glavni, po naravnih razmerah določeni smeri po možnosti ostane. Sicer je bUa ta smer s sploš- nim regulacijskim načrtom z določitvijo trase za Prisojno ulico neugodno prekinjena, ven- dar je mogoče to pomanjkljivost vsaj delno popraviti, ker je vogal med Prisojno in Vo- jaško (Maistrovo) ulico še nezazidan.s= Te po- bude pa mestna občina ni upoštevala. Leta 1919 je občinski svet ponovno sklenil spre- membo regulacijskega načrta in opustitev Ra- deckega ceste čez trg Tabor. Obenem je mestna občina prodala Društvu za zgradbo sokolskega doma Sokola I večji del zemljišča za zgradbo doma ter telovadišča.^^ Najprej je bilo na trgu urejeno telovadišče, leta 1926 pa je bil zgrajen dom. Leta 1934 je mestna ob- čina odstopila Sokolu I nadaljnji del trga za preureditev v lahkoatletske naprave. Tedaj je bUo sklenjeno, da se nasadi ob Metelkovi ulici opustijo, ker je površina za park pre- majhna.^'' Leta 1896 je bil priključen mestni občini Stari Vodmat. Deželna vlada je prvotno bila glede značaja stavb za uvrstitev Vodmata v zunanji stavbni okraj, kjer torej ne bi veljali vsi predpisi stavbnega reda. Mestna občina je z odločitvijo dalj časa odlašala, šele leta 1899 je predlagala, naj se, ker je v tamkajšnjem okolišu več dobrodelnih zavodov (deželna in gamizijska bolnišnica, gluhonemnica), uvrsti v notranji gradbeni okraj. To se je tudi zgo- dilo. Mestni stavbni urad je izdelal regula- cijski načrt za Stari Vodmat. Ker se je južna železnica tedaj ukvarjala z načrti za pre- ureditev kolodvora in je bUa uravnava cest čez železniško progo in ob njej odvisna od te preureditve, je biLa odobrena le regulacija Smartinske in Zaloške ceste ter Cegnarjeve in Holzapflove ulice. Za Smartinsko' cesto je bila določena širina 20 m, za Zaloško 14, za Cegnarjevo in Holzapflovo uHco pa 12 m. Ta regulacijski načrt je dopuščal v Vodmatu gradnjo pritličnih hiš, za Smartinsko in Za- loško cesto je bil določen odprt stavbni sistem z enonadstropnimi hišami.Leta 1905 je bil za Stari Vodmat izdelan nov regulacijski na- črt na domnevi, da bosta z razširitvijo kolo- dvora opuščena prelaza čez progo na Smar- tinski cesti in v podaljšanju poti, ki je vodila mimo Friškovca do Dovozne ceste (ob želez- niški progi). Namesto teh dveh prelazov bi zvezo z mestom onkraj železnice tvorila pro- jektiran podvoz v podaljšani Metelkovi ulici in že obstoječ podvoz pod progo dolenjske železnice na koncu novo projektirane ulice, ki vodi od Vodmatskega trga proti severo- vzhodu (Poljska danes Domžalska cesta). Za- radi zveze posameznih križišč s progo je bila projektirana od prelaza na Zaloški cesti ob nasipu dolenjske železnice do Smartinske ce- ste 12 m široka cesta, ki je biLa ob posestni meji garnizijske bolnišnice že izvedena.^' Te- ga regulacijskega načrta deželna vlada ni odobrila. Zoper projektirane ulice ni imela pomislekov, dasi je bila za nekatere prečne ulice določena širina 9 ali 10 m, kar ni ustre- zalo predpisom stavbnega reda. Ker so bile ob teh ulicah povečini novo zgrajene hiše, se širina ni dala spremeniti. Mato posrečen je bil regulacijski načrt glede Vodmatskega trga, bil je preozek in naj bi se razširil. Deželni vladi se tudi ni zdelo primerno, da je bila širina za Smartinsko cesto — glavno cesto proti pokopališču — le 12 m, sedanja Njego- ševa pa naj bi bila 20 m široka. Zemljišče med tema cestama ob njihovem stiku je bilo zaradi svoje oblike za stavbišče neprimerno.'"' Tudi novi regulacijski načrt, ki je bil nato izdelan, ni bil ugodneje sprejet. Za okoliš severno od Vodmatskega trga je bil popol- noma predelan, ni pa bil izboljšan. Ta trg je bil po načrtu razširjen na 46 m, toda le na zahodu, dasi bi ga bilo glede na ceste, usmer- jene vanj na severu in jugu, primerneje raz- širiti na vzhodu. Zato je deželna vlada naro- čila, naj ostane pri prejšnjem načrtu. Izvedejo naj se le korekture, ki so potrebne zaradi 162 časopis ZA slovensko krajevno zgodovino KRONIKA podvoza na Smartinski cesti in razširitve ti- rov, razširi naj se Vodmatski trg tudi na vzhodu in regulacijska črta Stare poti od Vodmatskega trga do Zaloške ceste naj se na eni strani določi vzporedno s fronto tram- vajske remize. Mestna občina je v glavnem ugodila zahtevam deželne vlade, le poti Za vrti ni opustila. Ker je deželna vlada na opustitvi Za vrtov vztrajala in zahtevala, da se podaljša zahodna s Poljsko (Domžalsko) cesto vzporedna ulica do Bohoričeve, je ob- činski svet regulacijski načrt prilagodil nje- nim zahtevam s pridržkom, da bodo Za vrti opuščeni, ko bo Poljska cesta uravnana.''^ Okrožni cesti —v tem okolišu je bila pro- jektirana v poteku Njegoševe ceste — je bila prvotno določena širina 20 m. Leta 1914 je bilo sklenjeno širino skrčiti na 12 m, ker se je s tem pridobilo zemljišče za dve stavbišči. Zoper ta sklep je bilo več pritožb, ki jih je mestna občina zavrnila. Deželna vlada je spremembo odobrila, nasvetovala pa je, naj se za smer in os okrožne ceste med Smartin- sko cesto in Cesto na južno železnico (Masa- rvkovo cesto) obdrži podaljšana os Ahacljeve ceste (današnje Njegoševe) od Zaloške do Smartinske ceste.''^ Tako zožena okrožna ce- sta seveda ni mogla dobiti tistih funkcij in tistega pomena, ki naj bi ga imela po zamisli njenega avtorja, arhitekta Fabianija. v. V drugih mestnih okoliših so bile spremem- be in dopolnitve regulacijskega načrta le ne- pomembne. Nekaj teh sprememb je bilo na na Poljanah, med Poljansko cesto in Streli- ško ulioo, ter v okolišu Domobranske vojaš- nice. Leta 1902 je mestna občina kupila Del Cottovo zemljišče med Poljansko cesto, Ciril Metodovo ulico (sedaj Ulico talcev), Elizabet- no cesto (Zrinjskega ulico) in novo ulico, ki bo Kuhnovo cesto (Saranovičevo ulioo) vezala s šentpetrskim mostom, sedaj je to Zarnikova ulica. To zemljišče je mestna občina kupila, da bi ga delno zamenjala z državo za stav- bišče nekdanjega licealnega poslopja na Vod- nikovem trgu, kjer je bila prej gimnazija in je danes živUski trg. Naučno' ministrstvo je prvotno nameravalo graditi poslopje za II. državno gimnazijo na prostoru starega liceal- nega poslopja. Mestna občina pa je hotela to zemljišče na vsak način pridobiti za tržnico in po vztrajnih prizadevanjih župana Hri- barja se ji je tudi posrečilo, da ga je država odstopila v zamenjavo za stavbišče II. držav- ne gimnazije ter za doplačilo zneska 20.000 kron.'^ Ob parcelaciji Del Cottovega zemlji- šča je bilo sklenjeno, da se projektirana Strossmayerjeva ulica zoži od 14 na 12 m. Predlagano je bilo, da se ravno tako zoži Ci- ril-Metodova ulica, toda v tem primeru je občina morala obdržati širino 14 m, kakor se je zavezala vladi zaradi gimnazijskega po- slopja.''* Komunikacija, katere del je danes Ulica talcev, je bila projektirana od Krekovega trga do Zarnikove ulice in naj bi razbremenila promet na Poljanski cesti. Toda ta sicer po- trebna uhca je izvedena le od Strossmayer- jevo do Zarnikove ulice; lastniki obsežnih vrtov med Krekovim trgom in Strossmayer- jevo ulico jih niso hoteli spremeniti v stav- bišča in zato ni bilo prilike, da bi tam napra- viU cesto. Tudi glede opustitve dela ulice med Zarnikovo in Zrinjskega ulico je občinski svet na zahtevo tamkajšnjega zemljiškega posest- nika ponovno razpravljal. Ker pa je bila ta cesta predvidena že v razdelilnem načrtu pri- zadetega zemljišča in je bil velik del zem- ljišča na podlagi te razdelitve že prodan ter so novi lastniki z izvedbo ceste računali, je bila zahteva po opustitvi zavrnjena.''^ Ob Domobranski cesti je bil projektiran manjši trg, po sklepu občinskega sveta je bil opuščen, da ne bi bil zemljiški posestnik pre- več prizadet zaradi odstopa sveta.'" Cesta, projektirana na levem bregu Gruberjevega kanala, je bila podaljšana od poljanskega mostu naprej do pomerijalne meje kot obrež- na cesta v širini 14 m. Od te obrežne ceste (Tumsko nabrežje) se je odcepila glavna do- vozna pot do Codellijevega gradu; ta pot je bila projektirana za razširitev na 12 m. Ob progi dolenjske železnice je bila napravljena 12 m široka cesta.''' Regulacijskega načrta mesto ni moglo iz- vesti na Prulah, kjer je bila Samassova to- varna. Po regulacijskem načrtu naj bi bila Tesarska ulica podaljšana do Prul, Sredina (Prijateljeva ulica) pa do Zvonarske ulice. Obe komunikaciji bi potekali čez Samassovo zemliišče. Lastnik je temu ugovarjal, ker bi izvedba regulacijskega načrta ovirala razši- ritev njegove tovarne. S svojim ugovorom je uspel, deželna vlada projektiranega podalj- šanja obeh ulic ni odobrila. Ponudil pa je pozneje mestni občini brezplačno zemljišče za cesto ob obrežju Ljubljanice (Prule) ter za 12 m široko ulioo, ki naj bi Sredino ob jugo- vzhodni strani njegovega posestva vezala s Prulami. Regulacijski načrt je bil v tem smi- slu spremenjen, na nasvet deželne vlade je bila ulica (Praprotnikova) ob jugovzhodni meji Samassovega posestva iz prometnih raz- logov potegnjena do Karlovške ceste.''^ 163 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VI. Dasi so bile posamezne spremembe in do- polnitve povečini le bolj malenkostnega zna- čaja, so vse skupaj regulacijski načrt v ne- katerih pogledih bistveno spremenile. Črtani so bili skoraj vsi projektirani trgi, ki bi, arhi- tektonsko primerno urejeni, gotovo povzdig- nili estetsko podobo mesta. Druga značilnost številnih sprememb regulacijskega načrta je bila zožitev ali celo opustitev posameznih no- vo projektiranih ulic. Vse te spremembe, opu- stitev trgov in ulic oziroma zožitev, je nare- kovala želja po varčevanju. Občinski svet se je v vsakem primeru raje odločil za ožjo cesto, da je mestna občina prihranila na investicij- skih in vzdrževalnih stroških. To stališče je bilo morda upravičeno pri nekaterih ulicah, za katere ni bil predviden večji promet. Kot kratkovidno pa moramo obsoditi zoževanje in opuščanje ulic in cest, ki jih je regulacijski načrt določal kot glavne komunikacije, npr. zunanjo in notranjo okrožno cesto ter neka- tere radialne ceste. Večina sprememb je prvotni regulacijski načrt poslabšala, zato je treba obžalovati, da sta — potem ko je bil uveljavljen — prevladala prevelika varčnost in tesnosrčnost. OPOMBE Vse arhivalije, na katere se sklicujem, so v Mestnem arhivu v Ljubljani. 1. Cod. III/49-1897, fol. 319' si. — 2. Cod. III/51-1898, fol. 167 sL: Cod. 111/53-1899, fol. 206 si. — 3. Cod. III/47-1896, fol. 30' si. — 4. Maks Fabiani, Poročilo k načrtu občne regulacije stolnega mesta Ljubljane. Du- naj 1895, str. 7, ter Erlauterungs-Bericht zum Entwurfe eines Regulierungs-Planes der Stadt Laibach. Wien 1895, str. 7. — 5. Cod, III/49-1897, fol. 195 si. — 6. Cod. 111/59-1902, fol. 6'. — 7. Reg. I fasc. 1511, št 7736/1902; Cod. III/59-1902, fol. 205 si. — 8. Reg I fasc. 1511, št. 7736/1902. — 9. Reg. I fasc. 1788, XVl/2 št. 11.018/1913; Va- ria Lab. II Glavni odbor za osuševanje Barja, fasc. 8, št. 82/1913, št 42/1914; fasc. 9, št. 3/1915. — 10. Reg. I fasc. 1589, V/4 št. 1277/15; fasc. 1590, V/4 št 957/16. — 11. Cod. III/54-1899, fol. 45' si. — 12. Reg. I fasc. 1540, št 36.146/1911; Cod. III/69-1911, fol. 83 si. — 13. Cod. III/59-1902, fol. 270 si. — 14. Cod. III/61-1903, fol. 348 si. — 15. Cod. III/54-1899, fol. 47'. — 16. Cod. III/73-1915, fol. 19 si. — 17. Cod. 111/45-1895, fol. 269 si., 287 si. in 344 si. — 18. Cod 111/46-1896, fol. 261' si. — 19. Vlado Valenčič. Prv-i ljubljanski regula- cijski načrt. Kronika XV/1967, št. 2, str. 83. — 20. Reg. I fasc. 1147, fol. 273 si. in 299. — 21. Cod. III/54-1899, fol. 46 si.; Reg. I fasc. 1147, fol. 339 si. in 370 si. — 22. Reg. I fasc. 1147, fol. 436 si.; Cod 111/56-1900, fol. 278' si. Prim. Nace Sumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani. Ljubljana 1954, str. 24 si. — 23. Reg. I fasc. 1147, fol. 407. — 24. Reg. I fasc. 2070, št. 4371 in 4547/99; Cod. III/53-1899, fol. 134 si. — 25. Reg. I fasc. 2070, št. 23.149/99; Cod. 111/54-1899, fol. 336 si. — 26. Cod. III/95-1938, fol. 202 si. — 27. Cod. III/62-1904, fol. 308 si. — 28. Reg. I fasc. 1227, fol. 394 si., 424 si.; Cod. III/57-1901, fol. 246' si.; Cod. III/58-1901, fol. 5' si. — 29. Reg. I fasc. 1227, fol. 569 si. 635 si. in 648 si.; Cod. III/59-1902, fol. 241 si.; Cod. IIL/61-1903, fol. 345' si. — 30. Reg. I fasc. 1227, fol. 667 in 684 si.; Cod. 111/73-1915, fol. 189; Cod. III/75-1917, fol. 156' si. — 31. Reg. I fasc. 1227, fol. 696 si. — .32. Cod. III/52-1898, fol. 164' si. — 33. Cod. III/54- 1899, fol. 181' si. — 34. Reg. I fasc. 1147, fol. 408 si., 422 si.; Cod. III/55-1900, fol. 90 si. — 35. Reg. I fasc. 964, fol. 608 si.; Cod. 111/56-1900, fol. 273; Cod. 111/57-1901, fol. 14' si. in 83 si. — 36. Cod. III/67-1909, fol. 308 si.; Cod. III/68-1910, fol. 34' si.; Reg. I fasc. 1508, št 29.519/1909. — 37. Cod. III/23-1872, fol. 85 si. — 38. Cod. 111/65- 1907, fol. 40'. — 39. Reg. I fasc. 2070, št 17.942/ /1898; Cod. III/50-1898, fol. 226' si. — 40. Cod. VI/2-1908, str. 262; Cod. VI/3-1909, str. 25 si. — 41. Cod. III/70-1912, fol. 38; Cod. III/72-1914, fol. 68 si. — 42. Cod. III/72-1914, fol. 207 si. — 43. Reg. I fasc. 1153, fol. 82 si.; Cod. 111/54-1899, fol. T si. — 44. Reg. I fasc. 1165, fol. 226 sL, 256' sL; Cod. III/56-1900, fol. 181 si., 271' si.; Cod. III/57-1901, fol. 5 si., 105' si, 261' si. O pripravah za gradnjo obrtne šole prim. članek Jožefa Reisnerja, Zgodovina našega zavoda. Spo- minska knjiga 1888—1938. Ob 50-letnici izdala Državna srednja tehniška šola v Ljubljani. 1938. Str. 51 si. — 45. Cod. 111/67-1909, fol. 212' si. — 46. Cod. VI/3-1909, 1910, str. 243 si. — 47. Reg. I fasc. 1508, XVI/1 št 21.906/1909; Cod. 111/67-1909, fol. 222 si. — 48. Cod. III/70-1912, fol. 172 si.; Reg. I fasc. 1153, fol. 129 si. — 49. Reg. I fasc. 1931, XVI/1 št 14.109; II A/6 št. 47.663/37; Reg. IV št 23.800-45/36, 214,261/37. — 50. Josip Klemene, Zgodovina Emone. Zgodovina Ljub- ljane. Prva knjiga: Geologija in arheologija. Ljubljana 1955, str.' 333 si. — 51. Cod. III/68-1910, fol. 186 si. in 206' si.; Cod. III/72-1914, fol. 204 si. — 52. Cod. III/49-1897. fol. 216 si. — 53. Cod. III/67-1909, fol. 10' si. — 54. Cod. 111/60-1902, fol. 201' si.; Cod. ni/61-1903, fol. 441' si. — 55. Reg. I fasc. 1785, XVI/2 št 31.728/1911; Cod. III/69- 1911, fol. 82' si. — 56. Cod. III/71-1913, fol. 121' sL, 307' si. — 57. Reg. I fasc. 1209, št 3046/1901; Cod. III/56-1900, fol. 254 si. — 58. Vlado Va- lenčič. Prvi ljubljanski regulacijski načrt. Kro- nika XV/1967, št. 2, str. 80. — 59. Reg. I fasc. 1255, fol. 180; Cod. IV/21-1905, fol. 71. — 60. Reg. I fasc. 1543, XVIII/3, št 9063/02; Cod. III/61- 1903, fol. 433. Ni torej točno, kar navaja Sumi, n. o. m. str. 26, da je načrt za prvotno ureditev trga pred sv. Petrom Plečnikovo delo, Plečnik je napravil načrt le za ograjo in nasade okrog cerkve. — 61. Maks Fabiani, Regulacija dežel- nega stolnega mesta Ljubljane. Dunaj 1899, str. 5 si. — 62. Reg. I fasc. 1232, fol. 507 si.; Cod. ni/71-1913, fol. 53 si. — 63. Ivan Hribar, Zazi- dava trga Tabor. Slovenski narod 15. februarja 1913, št 38, str. 4. — 64. Cod. III/71-1913, fol. 310' si. — 65. Reg. I fasc. 1232, fol. 557 si. —; 164 CAS OP IS za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA 66. Cod. III/77-1919, fol. 191'. — 67. Cod. III/91- 1934, str. 59 si. — 68. Cod. III/53-1899, fol. 276 si. — 69. Reg. I fasc. 1515, XVI/2 št. 16.187/03; Cod. III/63-1905, fol. 129 si. — 70. Reg. I fasc. 1515, XVI/2 št 16.187/03. — 71. Reg. I fasc. 1515, XVI/2 št. 16.187/03; Cod. III/6fr-1908, fol. 55' si.; Cod. III/68-1910, fol. 124 si. — 72. Reg. I fasc. 1783, XVI/1 št. 22.211/913; Cod. III/72-1914, fol. 267 sL; Cod. III/73-1915, fol. 21 sL; Cod III/76- 1918, fol. 53 si. — 73. Cod. III/57-1901, fol. 113 si.. 127 sL, 166 si.; Cod. III/58-1901, fol. 9,360' si.; Cod. III/60-1902, fol. 30', 79', si., 191' si. — 74. Cod. ni/61-1903, fol. 186 si. — 75. Cod. 111/57-1901, fol. 270 si.; Cod IU/58-1901, fol. 87 si. — 76. Cod. III/60-1902, fol. 114 si. — 77. Cod. III/63- 1905, fol. 130' si. — 78. Cod. III/64-1906, fol. 54' sL; Reg. I fasc. 1210, fol. 570 si. in 588 si.; Cod. III/66-1908, fol. 251 si. 165