PoUnlno olofano v gotovini
Leto XX.. st. 288 a
LJubljana, torek iz. decembra 1939
Cena t Din
Jprovnistvo auoiiona, lOiatlievc i -leleton štev. 3122. 31». 3124. 3125. 3126.
Inseratni oddelek s Ljubljana, Selen-burgovo ul. - Tel 3492 m 3392
Podružnico Maribor: Graiski trg it. 7. Telefon št 2456
Podružnico Celie: Kocenova ulico 1 Telefon it 190.
Računi pn ooit ček. zavodi* i Uub-iiana it 17749.
izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina mašo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo« liubljana Knafljeva ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg štev 7. telefon štev 2455; Celje. 5trossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Vprašanja naše notranje politike
Beograjska® Politika« objavlja politično razpravo, v kateri pravi, da je »ideja širšega zbiranja za reševanje naših velikih političnih vprašanj zavzela že tak obseg, da je postala predmet stalnih razgovorov v naših političnih krogih. Ko se govori o koncentraciji sil, se prvenstveno misli na koncentracijo srbskih sil, da bi se omogočila z že zbranimi hrvatskimi silami in s Slovenci čim uspešnejša nova organizacija državne celote. Prilike so danes take, da narekujejo same po sebi čim večje zbiranje vseh sil in discipliniranje vseh pojavov javnega življenja, seveda na osnovi svobode in demokracije. Pri tem opozarjajo na primere v predvojni Srbiji, v kateri je bil nacionalizem tudi izrazito demokratski. Demokratska in svobodna Srbija je v trenutkih nevarnosti znala vedno združiti vse svoje sile ter preiti preko strankarskih obzirov in računov. Vsako omejevanje svobode se je sprejemalo v tistih časih brez protesta, ker se je računalo s tem, da so postavljena na dnevni red vprašanja reševanja narodnih in državnih pridobitev, brez katerih ni niti svobode, niti demokracije. Tako je bila ustanovljena za časa aneksijske krize koncentracijska vlada v obliki tako zvane »velike vlade« Stojana Novakoviča. Tej vladi je načeloval voditelj najmanjše stranke, samo resorni minister pa je bil voditelj največje stranke ter dolgoletni ministrski predsednik pokojni Ni kola Pašič. Prav tako je bila sestavljena široka koalicijska vlada 1. 1914. na predvečer rudniške bitke, to pot pod predsedstvom Nikole Pašiča. Danes se naša država sicer ne nahaja v vojni. Toda vojna divja okoli nas po Evropi. Posledice vojne občutijo vedno bolj tudi velike nevtralne države, kaj šele srednje in male. Pri nas se poleg tega izvaja še reorganizacija države, ki se je pričela s sporazumom od 26. avgusta in ki jo moramo čim preje končati. Posli, ki so zvezani s tem, so tako veliki in dalekosežni, kakor obramba ali ofenziva v vojni.«
»Politika« že nekaj časa sem zastopa idejo koncentracije in njena izvajanja vzbujajo tem več pozornosti, ker so znani njeni politični in osebni odnošaji z merodajnimi osebami današnjega režima. V smislu njenih izvajanj je predvsem potrebna zajednica srbskih strank, ki naj bi zavzele enotno stališče v pogledu rešitve srbskega vprašanja pri bodoči preureditvi države in. to ne le načelno v smislu ustanovitve ene srbske avtonomne edinice poleg hrvatske in slovenske, temveč tudi taktično, v smislu takojšnjega priznanja te edinice v definitivni obliki. V tem oziru je položaj še povsem nerazčiščen. Ob ustanovitvi banovine Hrvatske je dr. Maček zavzel stališče, da bodo ostale pokrajine imele še priliko se izreči, kako hočejo v bodoče urediti svoje odnošaje do države, in posamezni kraji naj dobijo še možnost, da se odločijo glede svoje bodoče pripadnosti k tej ali oni avtonomni edinici. Dr. Maček, kolikor je znano, tega stališča do sedaj ni spremenil. Del beograjskih opozicijskih strank smatra sedaj, da se načelno vprašanje »ena ali več avtonomnih edinic izven Hrvatske in Slovenije«, ne more prepustiti nesi-gurnostim volilne borbe. Zaenkrat si gledanja na ta problem stojijo še precej ostro nasproti, kar je tem težje, ker si je prav tu težko misliti kako kompromisno formulo.
Kar se koncentracije kot take tiče, ideje same prav za prav nikjer ne odbijajo. Toda glede izvedbe se mišljenja zelo razhajajo. Na eni strani se koncentracija razume kot razširjenje osnove današnje vlade, na drugi strani imajo pred očmi popolnoma novo situacijo. Opozicij? — obe glavni srbski stranki, demokratska in radikalna, ter JNS — je v tem pogledu solidarna Ona je odločena, da bo postopala le skupno, in sprejema idejo koncentracije le v smislu novega režima. Njena teza je: de-misija, konzultacija, koncentracija.
Danes bo ministrski svet nadaljeval ir. morda zaključil razpravo o volilnem zakonu. Proti poedinim odredbam so se pokazali pomisleki. To je bil med dru gim tudi razlog, da je predsednik SDS minister dr. Budisavljevič sklical izvršni odbor svoje stranke, ki je sprejel nekatere spreminjevalne predloge. Vlada bo po končani razpravi o načrtu volilnega zakona povabila tudi opozicijo na konzultacijo.
Politični položaj v Beogradu se polagoma razčiščuje. Stiki med opozicijo so pojačani in vse tri opozicijske stranke so se dogovorile, da bodo vodile v bodoče enotno taktiko. Tudi notranja kriza, ki se je bila razvijala v radikalni stranki. je že skoro rešena. Predsednik stranke Aca Stanojevič ie odobril stališče glavnega odbora, da minister dr Markovične pripada več stranki. Istočasno se je organizacija glavnega odbora spooolnila in bivša ministra Miša Trifunovič in dr. Momčilo Nm-čič sta sedaj oficielno postavljena za
Poziv Društva narodov sovietom
»
Ogromno zanimanie za sedanje ženevsko zasedanie — Razprava o linskem protestu - Poziv Moskvi« nai ustavi sovražnosti — Enodnevni rok za odgovor
Ženeva, 11. dec. d. (Havas) Današnje izredno plenarno zasedanje Društva narodov je privabilo v Ženevo poleg državnih delegatov tudi izredno število novinarjev iz vse Evrope, a tudi iz drugih delov sveta. Prišlo je tudi 15 zastopnikov nemškega tiska. 2e več ko 10 let ni bilo takega zanimanja. Na zasedanje je prišla tudi poljska delegacija, dočim se je delegacija Češkoslovaške prostovoljno odrekla sodelovanju. Med članicami Društva narodov, ki niso poslale svojih delegacij na zasedanje, so Afganistan, Albanija, Cile, Panama in Peru. Izmed 53 držav, ki so članice Društva narodov, je zastopanih 40. Sovjetska delegacija danes ni bila prisotna.
Volitev predsedstva na dnevnem redu
Prvo današnjo sejo, ki se je pričela ob 11. dopoldne, je otvoril predsednik sveta Društva narodov Carton Dewiart, zastopnik Belgije Predsednik je imel kratek nagovor, v katerem je predvsem poudaril okoliščine, v katerih se mali finski narod bori za svojo neodvisnost. Nato je ob 11.45 odredil enourni odmor zaradi pregleda in verifikacije pooblastil.
Ko se je skupščina ob 12 40 spet sestala, so bile takoi izvršene volitve predsedstva. Za predsednika skupščine je bil izvoljen norveški delegat Hamhnrn, podpredsedniška mesta pa so Dripadla glavmm de^ga-tom Belgije. Anglije. Kanade. E<?inta Švice. Francije. Grčije in Portugalske.
Predsednik Hamborn je imel kratek eo-vor, v katerem ie poudaril, da je napočila resna ura mednarodnega sodelovanja. Društvo narodov bo sedal prestalo preizkušnjo, ko se ima odločiti, ali lahko na kakšen način moralno in materialno podpre maihen narod, ki se je obrnil nani za pomoč v borbi za svojo neodvisnost. Društvo narodov ne sme dovoliti, da bi bil tudi ta narod razočaran. Nato se ie zahvalil za zaupanie. ki mu ie bilo Izkazano z irvnMtviio in odredil. da se prp^idii skunšfnp sestane ob 13. da bo proučil finsko pritožbo, skupščina sama pa nadaHuie svnio seio ob 1S40.
PnrH",1r*r,p le švp^tra dpV«aH5a -nrprOn^a predsedstvu predlog, nai po7ove m^nv-sko vlado da pnSUp cvn**«^ zastopnika k razpravam o finski pritožbi.
Finska pri ž; žba
Skupščina Društva narodov se Je zopet sestala ob 16.45. Najprej je bil določen naslednji dnevni red: 1. proučitev finske pritožbe, 2. izvolitev začasnih članov sv»»*a Društva narodov. 3. razprava o poročilu gospodarskega in finančnega odbora Društva nai r flnv o proračunu In gospodarskem položaju Društva narodov.
Ko je bil dnevni red spreiet. ie skupščina takoj prešla k debati o finski pritožbi Prvi ie dobil besedo finrir? plavni delegat Holsti da presta protest Finske proti Sovietski Rusiji Spreiet ie bil z aplavzom kakršnega je bil prpd Društvom narodov dpV^en doslej le malokdo. Holsti je v svojem go-
voru najprej opozoril, v kakšnih okoliščinah se je Finska obrnila na Društvo narodov. Zahvalil se je za očitno pripravljenost ženevske ustanove, da prouči finske pritožbe in se posvetuje o ukrepih, ki bi jih bilo treba izdati v zaščito Finske. 2e to je dokaz, da se Društvo narodov lahko tudi s praktičnimi ukrepi naglo odloči za izvajanje svojih načel in priskoči vsaj v moralnem pogledu na pomoč tudi malim narodom, ki so izpostavljeni kakršnikoli nevarnosti. Finska pa pričakuje od civiliziranega sveta tudi praktične pomoči.
Holsti je nato obširno govoril, kako je Rusija po svojih zastopnikih sama obsodila sleherni napad in kakšne sankcije Je zahtevala za vsak primer napada kake države na drugo država
V zaključnem delu svojega govora Je Holsti opozoril na poslanici, ki sta bili včeraj objavljeni v' Helsinkih in v katerih st pozivajo vsi narodi sveta, naj Finsko pod-pro. »Storite svojo dolžnost. Je dejal ob zaključku, kakor jo opravlja tudi finski narod s krvavimi žrtvami, ko brani svoje neodvisnost, a ob enem tudi stvar vseh civiliziranih demokratskih narodov.«
Poziv Moskvi
Po govoru finskega delegati Holstija je skupščina takoj izvolila poseben odbor 13 članov z nalogo, da prouči finski apel na Društvo narodov. V odboru so zastopniki Madžarske, Francije. Vel:ke Britance. Bolivije, Irske, Egipta, Portugalske. Venezuele, Siama, Švedske. Norveške. Kanade in Indije. S tem se je današnja seja skupščine tik pred 18. uro zaključila.
Že ob 18. se je sestal pravkar izvoljeni odbor Društva narodov, ki je takoj pričel proučevati finski apeL Prvi sklep, ki ga je odbor sprejel, je bil ta. da »e Rusija pozove, naj takoj prekine nadaljnje vojaške operacije proti Finski ln pristane na pogajanja z njo v okviru Društva narodov. Sovjetska vlada naj v 24 urah odgovori na ta poziv.
Predsedstvo Društva narodov Je predlog odbora takoj sprejelo. Kakor se zatrjuje, je bil poziv že nocoj brzojavno odposlan v Moskvo.
Finska Je poziv že sprejela
2eneva, 11. dec. s. (Reuter). Komisija, ki jo je izbral danes na svoji drugi seji plenum Društva narodov, je sprejela sklep, da se pošljejo telegrami sovjetski in tudi finski vladi.
Telegrama v tem sm'slu sta bUa še zvečer poslana finski in sovjetski vladi. Finska vlada je skoro neposredno nato dala brzojavno svoj pristanek.
Zvečer se je plenum Društva narodov sestal k tretji seji. Predsednik Hambro je pozval vse delegate, da naj bodo neprestano, noč in dan pripravljeni, da se se-stanejo k seji, čim dospe odgovor sovjetske vlade na brzojavni poziv Društva narodov.
Rusija ne bo izključena?
Za izključitev iz Društva narodov ie potrebna soglasnost, ki pa je ne bo mogoče doseči —* V Parizu in Londonu še nočejo popolnega preloma
ženeva, 11. dec. s. (Reuter). Tajništvo Društva narodov je objavilo 14 dokumentov, ki tvorijo priloge finski pritožbi na Društvo narodov proti sovjetskemu napadu Gre za note, ki sta j h finska in sovjetska vlada izmenjali od 14. oktobra do 29. novembra L 1.
Pred popoldansko sejo Društva narodov so imele latinsko-ameriške države konferenco, na kateri so se posvetovale o skupnem stališču, ki na,j bi ga po možnosti zavzele v sovjetsko-finskem sporu. Izgleda pa, da enotno stališče ni bilo doseženo. Medtem ko predlaga Argentinija izključitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov, stavlja Kolumbija predlog, da se najpreje poskusi še s posredovalno akcijo.
Kolikor je mogoče presoditi, je sicer večina delegacij za izključitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov, vendar ni pričakovati, da bi predlog za izključitev dobil vse glasove zastopanih držav, kar bi bilo potrebno, da bd postal sklep pravomo-čen. Kot najbolj verjetno smatrajo, da bo zasedanje sprejelo resolucijo, ki bo sov-
jetski napad odločno obsodila prepustna pa članicam Društva narodov pr oste roke, če žele pomagati Finski na kakršenkoli način. Resolucija bo imela najbrže slično obliko kakor ona, s katero je Društvo narodov svojčas obsodilo japonski napad na Kitajsko.
V splošnem pa je opažat', da kažejo zastopniki držav, ki se udeležujejo sedanjega zasedanja Društva narodov, tem manj odločno stališče napram Sovjetski Rusiji, čim bolj se čutijo same ogrožene. Medtem ko nastopajo najodločneje južnoameriške države, so skandinavske države zelo rezervirane. Zlasti se zdi, da se Švedska noče preveč eksponirati v sovjetsko-finskem sporu odkar je nemška vlada preko agencije DNB objavila znani očitek nordijskim državam, da kažejo prevelike simpatije za Anglijo in Francijo.
Pariz, 11. dec. AA. (Havas). Francoski tisk se predvsem bavi s plenarno sejo sveta DN. »Petit Parisien« smatra, da bo v palači Društva narodov napadalec vsekakor moralno obsojen, ne bo pa sprejet
podpredsednika. Glavni odbor ie tudi predložil vladi prijavo stranke po sedaj veljavnem zakonu, kar je vzbudilo nekaj začudenja, ker so dosedaj vse opozicionalne stranke, ki so obstojale pred 6. januarjem, zavzemale stališče, da ne bodo prosile za vladno odobritev svojega obstoja in delovanja. Kakor se je naknadno izvedelo, pa je bila vloga glavnega odbora le taktična poteza, ki naj bi bila preprečila, da se Narodno radikalna stranka prijavi z druge strani.
Minister pravde dr Lazar Markovič stoji na stališču, da ga nihče nima pravice izključiti iz radikalskih vrst. Živahno je na delu, da bi organiziral svoje prijatelje in pokazal, da ima on večino v radikalni stranki. V krogih okrog glavnega odbora smatrajo to akcijo za brezuspešno in zatrjujejo, daje
vprašanje solidarnosti in enotnosti stranke pod vodstvom Ace Stanojevi-6a in glavnega odbora postavljeno izven vsake razprave.
Bodoči dnevi utegnejo biti v našem notranjem političnem razvoju važni, ako toka dogodkov ne prekine zatišje božičnih počitnic. Pri nas je, kakor je znano, ta stvar jako razvlečena. Preden opravimo katoliške in pravoslavne praznike smo že v sredi januarja. Mnogi ljudje pa mislijo, da nam notranja situacija in zunanji dogodki prav nič ne dopuščajo se vdajati božičnemu miru. Problem načelne rešitve državne organizacije in vprašanje volitev sta še vedno najožje povezana v tem smislu, da drug drugega zadržujeta, odnosno eden služi mnogim za izgovor, da odlagajo drugega in obratno,
predlog o izključitvi Sovjetske Rusije iz DN. Istočasno je treba poudariti, da Finska ni zahtevala moralne obsodbe Sovjetske Rusije, pač pa čim hitrejšo in čim uspešnejšo pomoč od držav, ki so članice DN. Zaradi tega bodo zastopniki Finske tudi v plenumu DN. kakor so to storili v svetu DN, v vsakem primeru zahtevali stvarno pomoč. List smatra, da bosta Francija in Velika Britanija na ta način pomagali Finski, da bosta poostrili svojo vojno proti Nemčiji. Pomembno bo tudi stališče, ki e,a bodo zavzele države latinske Amerike do tega vprašanja.
»Figaro« govori mnogo odločneje in zahteva, da DN v vsakem primeru jasno označi napadalca in krivca vojne. List pravi, da Sovjetska Rusija ni edini napadalec. Čeprav je treba obžalovati trpljenje Finskega naroda, vendar je treba računati tudi s tem. da se je vojna začela zaradi napada na druge države. Zato bi bilo treba sprejeti mnenie republike Argentine, ki je zavzela stališče, da niso krive samo vlade napadalnih držav, pač pa tudi narodi teh držav.
»Oeuvre« smatra, da mora Društvo narodov sprejeti tak sklep, ki bo dal pogjma malim narodom za primer morebitnih bodočih napadov.
»Populaire« objavlja članek Leona Blu- ' ma ki meni. da je nesmiselno mišlienie ! da bi bilo možno evropske narode pope- i
ljati v neko križarsko vojno proti Rusiji. Predvsem je treba računati s stvarnostjo ter se odločiti za najuspešnejše metode, da se prepreči imperializem, ki grozi Evropi.
London, 11. decembra. AA. (Reuter). »Times« komentira položaj v Ženevi in se predvsem bavi z mislijo gospodarskih sankcij proti Sovjetski Rusiji. List pričakuje, da bo DN vsekakor razmotrilo to vprašanje v obširni razpravi, smatra pa. da ne bo prišlo do kakega konkretnega sklepa glede tega vprašanja, ker bodo mnenja različna. Glavna naloga, ki bi istočasno pomenila tudi velik napredek v delu DN. bi bil sklep, da se Rusija izključi iz ženevske ustanove. Jasno je, da se glede tega vprašanja vse države, ki so članice DN, v načelu strinjajo, obstoji pa upravičen dvom, ali se bo to izvedlo tudi v praksi.
Argentinska grožnja
Buenos Aire8, 11. dec. o. Argentinski zunanji minister je Izjavil, da bo Argentina izstopila is Društva narodov, če ne bo ničesar ukrenilo proti sovjetskemu napadu na Finsko. Argentinska vlada zavzema stališče, da bi pomenilo prekršitev pakta Društva narodov, če bi Društvo narodov samo ničesar ne podvzelo proti napadalcu.
Obnovljen mirovni poskus?
Ameriške in pariške senzacije lz ženeve — Nemčija bi bila baje pripravljena prestati na koncesije
New York, 11. dec. o. Posebni dopisniki najbolj razširjenih ameriških listov, kakor sta »New York Times« in »New York Herald Tribune«, poročajo o novi mirovni ofenzivi, ki se je pričela pripravljati že včeraj popoldne med delegati raznih držav v Ženevi. Po teh vesteh se je nova mirovna ofenziva pričela na naslednji način:
Najprej je bilo ugotovljeno, da se v Ženevi mudi zelo mnogo nemških novinarjev in drugih službenih ln neslužbenih opazovalcev. V prvem hipu je zbudilo presenečenje toliko število nemških novinarjev, ker je znano, da morejo iziti v nemških listih samo poročila, ki jih bo objavila iz ženeve nemška službena agencija. Medtem so se začeli širiti v ženevi glasovi o prizadevanjih, da bi se osnoval četvorni blok Anglije, Francije, Italije ln Nemčije za pobijanje komunizma. Baje izvirajo te vesti iz krogov v Ženevi navzočih nemških novinarjev. Namen tega četvornega bloka naj bi bila obnova Bele Rusije in Galicije kot vmesne države proti Sovjetski Rusiji, glede česar menijo v ženevi, da bi Nemčija ne bila nasprotna.
Ameriški novinarji menijo, da so Nemci Izpustili ta poizkusni balon v ženevi predvsem z namenom, da bi delegatom, ki so prišli na zasedanje Društva narodov, dokazali svoje miroljubne namene, na dru gl strani pa bi radi videli, kakšna bo reakcija na te glasove.
Pariz, 11. dec. o. Današnji francoski listi objavljajo polno senzacionalnih vesti iz ženeve glede na mednarodni položaj. Rekord je dosegel list »Journal« v poročilu svojega ženevskega dopisnika, za katerega pa pravi, da ga je treba sprejeti z največjo rezervo. Po tem poročilu obstojajo gotovi znaki, po katerih se more sklepati, da namerava Nemčija izkoristiti sedanje zasedanje sveta Društva narodov za novo mirovno ofenzivo, ženevski dopisnik opozarja, da se v ženevi mudi polno zastopnikov Nemčije, na katere se lahko naleti ob vsakem koraku. Dopisnik trdi, da je zvedel, čeprav ne navaja vira, da se prav za prav že vodijo tajna diplomatska pogajanja med Nemčijo in zapadnimi zavezniki o najnovejših pogojih za ustavitev sovražnosti. Trdijo, da je kancelar Hitler sporočil v London in Pariz naslednje pogoje:
1.	Obnova češkoslovaške države brez su-detske pokrajine.
2.	Obnova Poljske brez nemškega ln sovjetskega predela . Poljska bi dobila izhod na morje brez Gdanska, koridor pa bi ostal v nemški posesti.
3.	Ustanovitev Ukrajine in Belo Rusije.
4.	Po ustavitvi sovražnosti bi kancelar Hitler pozval zapadne zaveznike, naj se pridružijo Nemčiji v borbi proti boljševi-zaciji Evrope.
Nemške sovjetski posveti
Sestanki v nemškem zunanjem ministrstvu — Sodelovanje za zračno blokado Anglije
Bera, 11. dec. J. (Havas). List »Oorrie-re deli Tic:no« objavlja iz Berlina datirano poročilo o pripravah za intenziviranje vsestranskega medsebojnega sodelovanja med Nemčijo in Sovjetsko unijo. List piše, da je bilo zadnje dni v nemškem zunanjem ministrstvu več sestankov med zastopniki rajha in zastopniki sovjetskega poslaništva v Berlinu. Nekaterim tem sestankom je prisostvoval sam Hitler, kar dovolj dokazuje, da je šlo za važne odločitve.
Kol kor se Je lahko Izvedelo — pravi imenovani list — iz poučenih krogov, ki imajo stike z nemškim zunanjim ministrstvom, je bil namen teh sestankov postaviti široko bazo za vojaško sodelovanje med rajhom in Sovjetsko Rusijo z glavnim ciljem, da se Velika Britanija zmerja ln iz zraka popolnoma izolira. Za izvajanje te blokade Anglije je Nemčija zahtevala od Rusije dobavo večjega števila bombnih letal, ki bi se organizirala v zračne patrulje da U vršile službo ob angleških obalah.
Drugo težišče nemško sovjetskega vojaškega sodelovanja, bi morala ustvariti Sovjetska Unija z veliko mobilizacijo sovjetskih čet, ki naj bd napravOa videz, da pripravlja Sovjetska unija vojaške akcije proti nevtralnim državam. Vojaški pritisk Sovjetske unije bi se menjaval zdaj na tej, zdaj na drugi meji. Zanimivo pa je ,da se na sestankih v nemškem zunanjem ministrstvu ni vzelo v pretres tudi kako direktno sodelovanje med nemško in sovjetsko armado.
Nemčija ne zalaga Finske z orožjem
MoeKva, 11. dec. o. Včerajšnja »Pravda« je objavila članek pod naslovom »Ita^-lija in Nemčija dobavljata Finski vojne potrebščine«. Glede na trditve tega Oan-ka so nemško poslaništvo v Mostovi in nemške radijske postaje objavile deman-ti, po katerem Nemčija od izbruha vojne
nI niti d irektno ,niti po tranzitnem potu podipirala Finske z vojnimi potrebščinami ,niti ni imela kdaj namena, da bi kaj takega storila. Vse trditve o tem imajo samo namen, da bi skalile odnose med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Berlin, 11. dec. a DNB. je pooblaščen demantirati vesti tujih agencij in tiska, da Nemčija oskrbuje Fnsko z orožjem v vojni proti Sovjetski Rusiji ter dovoljuje tudi svoboden prevoz vojnih potrebščin za Finsko preko svojega ozemlja. DNB trdi, da so bile vesti o nemškem preSkrbovanju Finske z orožjem razširjene z zlim namenom, da M sezaMLa zagvozda med Moskvo ln Berlinom.
Bombe na nemškem parniku
Riga, 11. dec. AA. (Štefani). Na nemški ladji »Sierra Cordoba«, ki je včeraj s 1300 nemškimi izseljenci odplula iz Letoni-je v Nemčijo, so našli tri bombe. Zaradi tega se je ladja takoj vrnila v Rigo, kjer so letonske oblasti uvedle preiskavo. Podrobnosti afere še niso znane. Ladja je kmalu znova krenila na pot v Nemčijo.
Seja francoske vlade
Pariz, 11. dec. br. Francoska vlada je Imela danes dopoldne v vojnem m nistr-stvu sejo ki je trajala dve url Po seji je notranji minister Sarraut izročil novinarjem komunike, ki ugotavlja, da je vlada razpravljala v prvi vrsti o okolišč nah, v katerih ae je pričelo letošnje zasedanje sveta ln skupščine Društva narodov v ženevi. Vlada je soglasno odobrila navodila, ki ao bila dana francoski delegaciji, preden je odpotovala v ženevo. Nadalje je vlada razpravljala o proračunski deteti v poslanski zbornici. Končno se je ministrski svet posvetoval o oskrbi francoskega prebivalstva z življenjskimi *y>irebščina<* mi, o povečanju kmetijske ps^fukcije in o podrobni izvedbi zakonskih določb o zaščiti družina.
Turčija se pripravlja
Neprestani stiki med Ankaro in Bukarešto — Značilne vojaške priprave v severni Turčiji
Bukarešta, 11. dec. r. Najvidnejši odsev napetosti v območju Črnega morja je sedanja posebno intenzivna izmenjava misli -med Bukarešto in Ankaro. V ospredju te izmenjave misli so odnošaji obeh držav napram skupnemu severnemu sosedu, iz katerih izvirajo tudi mnogi skupni interesi, pa tudi razlika v pogledu najprimernejše politike napram njemu. Značilno za važnost, ki se zlasti s turške strani pripisuje tej izmenjavi misli, je dejstvo, da je b;l turški poslanik v Bukarešti pozvan v Ankaro na poročanje. Zato tudi v Bukarešti z največjo pozornostjo zasledujejo vsa poročila, ki prihajajo iz Ankare.
Prav posebno pozornost je tako v buka-reških političnih in diplomatskih krogih zbudila nenadna sprememba v programu potovanja predsednika turške republike. Predsednik Izmet Ineni je namreč nameraval prvotno napraviti inšpekcijsko potovanje po južnih pokrajinah Turčije, sedaj pa je napravil obisk važnemu vojaškemu središču Erzerumu na severu Turčije, kar mnogi tolmačijo kot demonstracijo proti sovjetom. V koliko so v ozadju angleško-francoski vplivi, se ne da točno presoditi. Dejstvo pa je, da se Turčija pogaja z angleškim oboroževalnim trustom Wickers-Arm-
strong, — ki ima tudi večino delnic rumunske oboroževalne tvrdke Resica, — glede zgraditve velikih tovarn orožja in muni-
cije v Turčiji, pri čemer bi dala Anglija Turčiji dolgoročne kredite. Dalje poročajo iz Ankare, se bo general Weygand, ki je bil nedavno poklican v Pariz, že v par dneh zopet vrnil na svoje mesto v Siriji. Njegova naloga je urediti vse potrebno za ekspe-dicijsko armado na ozemlju med Črnim in Kaspiškim morjem. Na tem ozemlju bo zgrajena tudi cela mreža letalskih oporišč.
Italija in Rumunija
Rim, 11 .dec. o. Italijanski listi se ba-vijo danes z obsežnimi poročili v angleškem tisku, ld skušajo dokazati, da se Italija zanima za Podomavje in Balkan samo v toliko, v kolikor gre za Madžarsko, Bolgarijo, Jugoslavijo in Grčijo, dočim sta Rumunija in Turčija izven italijanskega interesnega področja. V nasprotju s temi trditvami opozarja »Giornale d? ItaJia«, da segajo italijanski interesi tudi v Rumunijo. Na drugi strani poudarja »Gazzetta del Popolo« v svojem uvodniku, da se na Balkanu ne morejo dovoliti nobene iapre-mem.be brez pristanka Italije.
Leden mraz na Finskem
Pri Pečengi se bore pri 30 stopinjah pod ničlo — Sovjetske čete prodirajo še vedno zelo počasi - ,Civilne čete*
pred rdečimi oddelki
Oslo, 11. dec. j. (Norske Telegrambyro). Novi moment v razpletu rusko-finske vojne je prinesel mraz, ki je zajel vso Finsko od finskega zaliva pa do polarnega morja pri Pečengi. Dočim vlada v južni Finski še dokaj zmerna temperatura, je zdrknil termometer na severu pri Murmansku in Pečengi že na 30 stopenj pod ničlo. V tem silnem mrazu se boji pri Pečengi nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. V nedeljo in tekom današnjega dopoldneva so vrgli Sovjeti v boj mnoga ojačenja, vendar pa niso mogli doseči pomembnejših uspehov. Sovjetske čete so le na nekaterih krajih potisnile finsko obrambno silo za 3 do 5 km proti jugu. Včeraj so izvršili finski letalci napad na ruske čete na severni fronti ter sc prizadejali Rusom z obstreljevanjem s strojnicami mnogo žrtev. Prav tako pravi finsko poročilo, da so finske čete na severni fronti zajele mnogo ujetnikov in vojnega materiala. Vse kaže, da moč sovjetske vojske na tem odseku še ne zadostuje za prodor.
Tudi na fronti v vzhodni Kareliji ruska ofenziva le s težavo napreduje. V nekaterih odsekih se je sovjetskim četam po jeklenem odporu Fincev posrečilo pridobiti 5 do 7 km novega finskega ozemlja proti zapadu. Po sovjetskem uradnem poročilu, so rdeče čete zasedle tu kraja Kuolajarvi in Johonolo Na Karelijski ožini se Finci še zmerom drže v postojankah Mannerhei-move črte in se tudi na zapadni obali Ladoškega jezera, kjer so Rusi v to črto deloma že vdrli še nadalje krepko upirajo njihovemu prodiranju. Tako se sovjetskim četam tudi še danes ni posrečilo prodreti do mesta Kexhplm. V vzhodni Kareliji in v Karelijski ožini je aviacija v nedeljo skoraj popolnoma počivala in so bih na obeh straneh samo manjši izvidtuški poleti.
Nevtralni vojaški opazovalci trdijo, da pošiljajo Sovjeti na vseh frontah pred seboj finske in poljske kaznjence, da bi odvrnili od sebe nasprotniški ogenj Te »civilne čete«, ki jih sovjeti ženejo pred seboj v boj, so večinoma prav slabo oblečene in zahteva mraz med njimi obilo žrtev. Prav tako silno trpe od mraza tudi finski evakuiranci v severo-zapadnih krajih Finske. kjer je baje vsak dan mnogo žrtev mraza.
Zaradi mraza je b;la v nedeljo in danes zelo ovirana tudi aktivnost sovjetske mornarice v Finskem zalivu. Sovjetski mino-nosci so položili mine okrog otokov Oesel in Dago.
Finska jpmčlla
Helsinki, 11. decembra. AA. (Havas) Finsko vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje poročilo z bojišča: »Sovražnik nadaljuje z napadi na področju reke Pajpale. Vse te napade smo odbili. Na raznih krajih bojišča je prišle do ogorčenih bojev. Le na fronti pri Pečengi je vladalo zatišje. Sovjetska mornarica je obstreljevala z granatami nekatere otoke.«
Helsinki, 11. dec. s. (Havas) Skoro 14 dni Že traja finsko-sovjetska vojna, pa vendar niso sovjetske čete po mnenju vojaških opazovalcev dosegle nobenega pomembnejšega uspeha in skoro povsod se drže finsftt če+e na svojih dobro utrjenih položajih. Za sovjetsko vojaško poveljstvo je to počasno prodiranje sovjetskih če tgotovo presenetljivo, ker je računalo s hitro in lahko zmago Sovjetske čete ovirajo poleg drugih momentov prometne težave. Tako se nahajajo sovjetske čete na severu od Ladoškega jezera ponekod 150 km daleč od glavne železniške proge in je dovoz vojnega materiala in živeža za vojsko otežkočen. Računajo, da razpolagajo sovjetske čete v Kareliji približno s 400 tanki. Kljub veliki premoči nad finsko vojsko pa tudi z mehaniziranim orožjem ne dosegajo posebnih uspehov.
Helsinki, 11. dec. br. Finsko vrhovno poveljstvo je nocoj objavilo vojno poročilo, v katerem ugotavlja, da je včeraj ruski pritisk prodrl na sektorju pri Kualojarviju in se" premaknil proti jugu v bližino jezera. V tem predelu pa se Finci opirajo na številne obrambne postojanke, ki so bile v zadnjem času zgrajene na vsem področju skoraj do Uleaborga. Medtem so bile čete na tem delu fronte že znatno ojačene in prihajajo iz Uleaborga na fronto še nadalje nove sile.
Moskovska poročila
Moskva, 11. dec. br. Generalni štab leningrajskega vojnega okrožja je snoči ob kasni uri javil naslednje vojno poročilo.
V teku 10. decembra so sovjetske čete prodrle v vseh smereh za 5 do 7 km. Zaradi
slabega vremena se je letalstvo omejilo le na izvidniške polete.
Neprestano nova sovjetska ojačenja
Curih, 11. dec. »N. Z. Zeitung« poroča iz Helsinkov: Izredno uspešni odpor Fincev ki predstavlja za voditelje rdeče armade največje presenečenje, je imel za posledico, da so rdeči poveljniki zahtevali nova in izdatna ojačenja. Finski letalci so na svojih izvidniških poletih ugotovili, da prihajajo na fronto neprestano novi transporti. Finski letalci so začeli zato danes močno bombardirati zaledje rdeče armade, zlasti pa tudi železniške proge in dovozne ceste, železniška proga iz Murmana je na več krajih porušena od finskih bomb. Finski letalci so opazili tudi več motoriziranih oddelkov, ki so jih uspešno bombardirali.
Te dni so sovjeti prvič poslali v boj sibirske in južno-azijske čete. Za enkrat še ni mogoča sodba o njihovi uporabnosti. Posamezni oddelki rdeče armade pa imajo silen strah pred finskimi minami. Sedaj se skušajo izogniti tej nevarnosti na ta način, da gonijo pred seboj ne samo ujete finske vojake, marveč tudi finske civili-
ste, zadnje dni pa se poslužujejo v to svrho tudi poljskih ujetnikov, ki so bili do-sedaj .....—arsini * Manka bataljone, ki
morajo graditi sovjetske utrdbe na fronti.
Borba za Botniški zaliv
Helsinki, 11. dec. z Operacije ruske vojne mornarice v Finskem zalivu imajo dvojni smisel: na eni strani hočejo na ta način okrepiti blokado Finske, na drugi ptrani pa omogočiti izkrcanje sovjetskih čet na finska tla, da bi tako z več strani mogli prodirati v notranjost dežele. Pred helsinško luko so ruske vojne ladje že položile mine in luko tako popolnoma zaprle. To pa kljub temu ne more preprečiti finske plovbe, ki se ob obalah še vedno neovirano razvija. Te plovbe ne bo mogoče preprečiti vse dotlej, dokler ruska mornarica ne pride v Botniški zaliv. Dasiravno utrdbe na Aalandskih otokih še niso popolnoma gotove, predstavljajo vendarle važno oviro za rusko prodiranje, tem bolj, ker vrh tega zapirajo dostop v Botniški zaliv finska in švedska minska polja. Poleg tega ščitijo Botniški zaliv še neštevilni mali otoki mimo katerih je le par prehodov za večje ladje. Te prehode pa je lahko ubraniti z malimi ladjami in obalskim topništvom.
Uporaba strupenih plinov
Stockholm, 11. dec. r. Vesti o uporabi strupenih plinov s strani sovjetske armade na Finskem so povsod zbudile največjo pozornost, čeravno moskovski uradni krogi te vesti demantirajo in jih označujejo za finske izmišljotine, je sedaj po nevtralnih opazovalcih nedvoumno ugotovljeno, da se sovjetske čete na Finskem res poslužujejo strupenih plinov, 2e poprej se je z moskovske strani zatrjevalo, da so sovjetski znanstveniki iznašli pline strahovitega učinka, ki presegajo vse, kar je bilo doslej znanega na tem področju. Sedaj je s kemično analizo ugotovljeno, da so sovjetske čete pri napadu na Salmi uporabljale doslej neznan strupeni plin. odnosno mešanico plinov. Plin se vzdrži tri ure na odprtem in dvanajst ur na terensko zaprtem ozemlju. Za zaplinjenje ozemlja v izmeri enega hektara pa je potrebnih najmanj 120 strelov iz poljskih topov. Zaradi tega je uporaba plinskih granat združena z velikimi napori pri dovozu municije. To je menda tudi glavni vzrok, da se sovjetske čete doslej niso v večji meri posluževale plinskih granat.
Forpediran estonski parnik
Tallin, 11. dec. br. Estonski parnik »Casari«' ki je doslej vzdrževal redni promet med Finsko in Estonsko, je bil snoči v vzhodnem delu Finskega zaliva torpe-diran. S parnika ni bilo mogoče dognati, kakšna podmornica je ladjo napadla. Neki član posadke je bil ubit, dva druga sta bila ranjena. Oba ranjenca in ostali mornarji so se rešili ter so z rešilnimi čolni pri veslali do otoka Imaa, na katerem so se izkrcali.
Angleške čete v prvih utrdbah Maginotove črte
Pomen frontnega obiska kralja Jurija
London, 11. dec. br. Britansko in francosko vrhovno poveljstvo sta izdali skupen komunike, v katerem ugotavljata, da so angleške čete sedaj zavzele svoje mesto v prednjih postojankah Maginotove linije. Angleži so prestali že nekaj spopadov in včeraj so izredno uspešno odbili neki nemški napad. Angleški kralj je pregledal frontne odseke, na katerih so se razvrstile angleške čete. Ogledal si je tudi orožje in strelivo ter vojna letala, ki imajo svoja oporišča tik za fronto.
Pred svojim odhodom je kralj odlikoval nekega angleškega letalca ter dva francoska letalska oficirja, ki so se posebno izkazali v zadnjih letalskih bojih. Kralj je pregledal tudi oddelke alžirskih spahijev in nazadnje še oddelke angleških čet, ki so se šele nekaj ur pred tem vrnili lz bojev. Njihove uniforme so bile vse blatne, kljub temu je vojaštvo nastopilo izredno strumno.
London, 11. decembra. AA (Štefani) Kralj Jurij VI. se je vrnil snoči v London po šestdnevnem bivanju v Franciji, kjer je obiskal na bojišču britanske čete.
Pariz, 11. decembra AA (Havas) Snoči je bilo izdano tole uradno poročilo: Kralj Jurij VI. je po svojem prvem obisku pri angleških četah v Franciji v spremstvu glavnega poveljnika britanskih čet na Francoskem, generala Gorta, prebil 2 dni na odseku, kjer je zbrana francoska vojska. Drugi dan je general Gamelin, vrhovni poveljnik zavezniških čet, bil sprejet na bojišču pri Maginotovi črti od angleškega kralja Jurija VI., pri čemer se je angleški kral) seznanil s stanjem angleških letalskih sil in tistih angleških oddelkov, ki so bili določeni v prve vrste. Kralj Jurij je odlikoval generala Gamelina z velikim križcem, generala Georgesa pa z velikim križem reda britanskega cesarstva. Britanski vladar Je odlikoval tudi francoskega častnika, francoskega vojaka in francoskega letalca, ki so se posebno izkazali. Včeraj je angleški kralj zapustil Francijo, in se odpeljal ▼ Anglijo.
Mir na fronti
Pariz, 11. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 197. vojno poročilo: Na fronti ni bilo nikakega posebnega dogodka.
Pariz, 11. decembra. (Havas). Na bojišču so se le ponekod udejstvovale patro-le. V glavnem je bilo včeraj na vsean bojišču mirno. V gozdu Warndt se je nemškim patrolaan posrečilo približati se prvim francoskim bojnim črtam, bile pa so po čisto kratkem boju odbite. Na področju Vogezov je nemška patroJa padla v zasedo in bila prisile jna pustiti Francoaom nekaj ujetnikov. Na ostalih delih boječa ni bilo nobenih dogodkov.
Pariz, 11. dec. b«r. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 198. vojno poročilo: Danes, v ponedeljek, je bilo na vsej fronti nekaj prav neznatnih vojnih operacij.
Berlin, II. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Med Mozelo in Palatin-skim gozdom je bilo na posameznih točkah fronte nekoliko zapornega ognja sovražnega topništva. V ostalem je dan na vsej zapadni fronti mirno potekeL
Na zapadnem koncu Rokavskega preliva sta bili potopljeni dve britanski cistern-ski ladji s skupno tonažo 18.000 ton.
Potopljene ladje
London, 11. dec. s. (Reuter) Ob vzhodni angleški obali je danes zadela na nemško mino in se potopila angleška ladja »Wil-lowpool« (4800 ton.) Rešilni čolni z obale so rešili vseh 36 članov posadke v neko vzhodno-angleško luko. Nekaj članov posadke je ranjenih, vendar nobeden resno.
Včeraj je ob južnovzhodni angleški obali zadel na mino in se potopil angleški vlačilec »Ray of Hope«. štirje člani posadke so bili pri tem takoj ubiti, pet nadaljnjih pa pogrešajo. Rešeni so samo trije člani posadke, med njimi kapetan. Vsi trije so ranjeni.
Nadalje javlja admiraliteta, da pogrešajo štiri velike angleške parnike, od katerih že dalj časa ni nobenih vesti. Zato je treba smatrati, da so bili vsi štirje potopljeni. Prvi je parnik »Huntsman«, (8000 ton), katerega izguba je bila javi jena že pred nekaj dnevi. Nadaljnje tri pogrešane ladje so »Ashlea« (4000 ton), »Travanian« (5000 ton) in »Newton Beach« (4600 ton).
V	preteklem tednu je bilo vsled torpedov in min potopljenih skupno osem angleških ladij s skupno tonažo 33.512 ton, in osem nevtralnih ladij s skupno 26.612 tonami. Izgube preteklega tedna so po količini tretje največje od začetka vojne.
V	prvih treh mesecih vojne je izgubila angleška mornarica skupno 82 ladij z nekaj manj nego 300.000 tonami
London, 11. dec. s. (Reuter) Ob norveški obali je danes neznana podmornica z dvema torpedoma potopila grški parnik »Ga-rupalia (5000 ton).
★
Sovjetski protest v Londonu
Moskva, li. dec. AA. (DNB). Agencija Taaa poroča, da je kamisarljat za zunanje zadeve izročil včeraj angleškemu veleposlaništvu v Moskvi noto, s katero se sovjetska vlada pritožuje nad blokadnimi ukrepi britanske vlade. Nota naglaša, da ti ukrepi britanske vlade zeio hudo prizadevajo tudi trgovino tn interese nevtralnih držav, zaradi česar sovjetska vlada smatra, da so takšne metode angleške vlade edinstvene v zgodovini in si pridržuje pravico, da za vso morebitno škodo zahteva povračilo.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
NJ. Vel. kraljica odpotovala v Švico
AA. NJ. VeL sn°či ob 11. v Švico, po nasvetu zdravnica na topčidersfeem kolo.
dvoru so prisostvovali NJ. VeL kralj Peter IL, NJ. Vi8, knez-namestnik Pavle t* jtneginja Olga, vse dvorne dame ter Oanl In vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Trideset let Friedjungovega procesa
Kakor smo ie na kratko zabeležili, je
prošlo soboto preteklo 30 let, odkar se je na Dunaju začel znani Friedjungov proces, ki je trajal 14 dni in se končal z velikansko blamažo avstrijskega zgodovinarja dr. Friedjunga in glavnega urednika klerikalne »Reichsposte« dr. Funderja. Ko je bil namreč leto dni prej brezuspešno končan znameniti »veleizdajniški« proces v Zagrebu, sta Friedjung v dunajski »Neue Freie Pres-se« in za njim še dr. Funder v »Reichspo-, sti« ponovila očitek veleizdajstva na naslov srbsko-hrvatske koalicije. Zato je 52 poslancev koalicije vložilo tožbo proti dr. Friedjungu in dr. Funderju. Vsa javnost je z napetostjo pričakovala, kake dokumente bo predložil dr. Friedjung v podkrepitev svoje obdolžitve, zato je zavladala splošna veselost, ko se je izkazalo, da je ugledni zgodovinar dr. Friedjung nasedel po-tvorbam, ki jih je izdelal policijski konfi-dent Djordje Nastič.
Med drugimi potvorbami se je na procesu prečrtal tudi neki zapisnik seje Narodne
Poročita naše II. izdaje:
odbrane, na katerem je bil kot tajnik pod-
pisan beograjski univ. prof. dr. Boža Markovič. Ta pa je dokazal, da se je ves tisti mesec, v katerem naj bi se bila vršila ta seja, mudil v Berlinu in zato ni mogel niti prisostvovati taki seji, niti napraviti o nj"ej zapisnika. Dunajsko sodišče je dobilo od berlinske policije potrdilo o bivanju dr. Markoviča v Berlinu in s tem je bil glavni in najbolj obremenilni »dokument« ob svojo veljavo. Izkazalo se je tudi, da so bile potvorbe izdelane po nalogu avstrijskega poslanika grofa Forgacha v Beogradu, nakar je zunanji minister grof Aehrenthal podvzel potrebne korake, da sta obtoženca preklicala svoje trditve in priznala, da sta žrtvi mistifikacij. Tožiteljem tudi ni bilo mnogo do tega, da bi se razprava nadaljevala, zato so po izjavi obtožencev umaknili tožbo. Proces pa je vendar nakopal stari avstro-ogrski diplomaciji velikansko sramoto, saj se je pokazalo, kako nečastnih sredstev se poslužuje, da bi kompromitirala jugoslovensko narodno gibanje.
Nemčija posreduje med Rumunijo in Rusijo
Za daljnosežne gospodarske koncesije bi nemška vlada pritisnila na Madžare in vplivala na sovjete, da bi opustili zahteve do Rumunije
Beograd, 11 dec. p. Nocojšnja »Politika« objavlja daljše poročilo iz Berlina. V njem pravi med drugim:
V tukajšnjih političnih krogih priznavajo danes veliko zanimanje za vesti iz Bukarešte, ki pravijo, da se je nemška vlada sporazumela te dni z Rumunijo glede njenih mej napram Sovjetski Rusiji in Madžarski. Dočim na pristojnih mestib zagotavljajo, da o tem nimajo pojma, in pravijo, da zopet nekateri več vedo, kakor pa odločujoči krogi v Berlinu, se vendar ne izključuje možnost takega sporazuma. Menijo, da bi mogla Nemčija v želji po dobavi čim večjih količin surovin iz Rumunije dati nekakšna jamstva do gotove mere, po katerih bi Nemčija spoštovala rumunske meje in ne bi aktivno podpirala morebitnih revindikacij Sovjetske Rusije ali Madžarske.
To stališče Nemčije ne more nikogar presenetiti, če se upošteva, da ji je mnogo za ohranitev miru na jugovzhodu Evrope in da se vsaj do konca vojne izogne vsem morebitnim zapletljajem, ki bi mogli pretvoriti ta del Evrope v bojišče. Verujejo, da je Nemčija poslednje dni podvzela v Moskvi korake z namenom, da bi prepričala sovjetsko vlado o neprijetnih posledicah, ki bi mogle imeti sovjetske zahteve proti Rumuniji za Nemčijo, ker predstav-
lja južnovzhodna Evropa za nemško državo najvažnejši vir surovin.
Tudi o demantiju, s katerim Je te dni sovjetska vlada demantirala pisanje glasila kominterne, menijo, da je bil izvršen na nemško pobudo. Razen tega opozarjajo v dobro poučenih krogih na nemški nakup velikega števila delnic rumunskih petrolejskih družb. Prav tako menijo, da ni izključena možnost, da bi mogla rumunska vlada na to pristati na podlagi nemške protiusluge, ki bi predstavljala jamstvo za nedotakljivost rumunskih mej napram Madžarski in Sovjetski Rusiji.
Povišan tečaj marke
napram leju
Budimpešta, 11. dec. p. Vesti iz Bukarešte, ki pa še niso potrjene, pravijo, da je rumunska vlada končno vendarle sprejela zahteve nemške vlade za povečanje tečaja nemške marke. Po teh vesteh se bo povečal tečaj nemške marke v Rumuniji od 41 do 60 lejev za 1 marko. Te vesti so izzvale precejšnje nerazpoloženje v madžarskih gospodarskih krogih. Madžari se boje, da bo nemška vlada zahtevala tudi od madžarske povišanje tečaja nemške marke zaradi povečanja madžarskega Izvoza v Nemčijo.
Berlin demantira ženevske senzacije
Berlin, 11. dec. p. V tukajšnjih uradnih krogih izjavljajo, da so netočne vse vesti iz ženeve, po katerih bi Nemčija hotela sedanje zasedanje Društva narodov izrabiti za novo mirovno ofenzivo. (Glej poročila na 1. strani.)
Beograd, 11. dec. p. »Politika« objavlja od svojega stalnega dopisnika v Berlinu zanimiv članek, ki pravi med drugim:
Po precej ostri kampanji, ki jo je vodil nemški tisk poslednje dni proti Društvu narodov, je o priliki sedanjega zasedanja v ženevi nastalo v nemškem tisku nekako zatišje, ki pa ne pomeni, da Nemčija ne bi bila zainteresirana na rezultatih tega zasedanja- Glede na posledice, ki bi jih
prinesla Izključitev Sovjetske Rusije Iz Društva narodov, smatrajo v Berlinu, da bodo tako zapadne sile kakor severne države opustile ta načrt. V zvezi s sedanjim zasedanjem Društva narodov komentirajo v nemških političnih krogih mnogo tudi tuje senzacionalne vesti, da bo skušala Nemčija ob tej priliki preko držav, ki so ji naklonjene, ustvariti širok blok držav, ki bi bil usmerjen proti Sovjetski Rusiji. Na pristojnih mestih te vesti najbolj kategorično demantirajo in pravijo, da izvirajo iz vira, kjer streme samo za tem, da bi se sedanja vojna razširila še na druga področja.
Zakaj so Finci odklonili sovjetske zahteve
„Bela knfiga" finske vlade o pogajanjih s sovjeti
Helsinki, 11. dec. s. (Reuter.) Finska vlada je danes objavila belo knjigo z dokumenti o sovjetsko-finskih pogajanjih. Iz njih so prvič točno razvidne zahteve, ki jih je sovjetska vlada stavila Finski. Predvsem je zahtevala, da dovoli Finska zgraditev artilerijskih oporišč ob finski obali, tako da bi bil vsem tujim vojnim ladjam onemogočen dohod v Finski zaliv. Nadalje je zahtevala sovjetska vlada korekturo meje na karelski zemeljski ožini pri Pečengi. V zameno bi odstopila Sovjetska Rusija Finski ozemlje v Kareliji. Luko HangS naj bi dala Finska Sovjetski Rusiji za 30 let v najem. Sovjetska Rusija bl smela tam Imeti svojo vojaško posadko.
Rusija je zahtevala dalje odstop nekaterih manjših otokov v Finskem zalivu, kakor tudi otoka Hogland. Končno naj bi bil nenapadalni pakt med Sovjetsko Rusijo in Finsko spremenjen v tem smislu, da nobena stranka ne bl smela sklepati zvez, ki M bile naperjene proti drugi.
Finska vlada je v svojem odgovoru odklonila predvsem odstop otoka Hogland ln luke HangS, češ Oa ni to bilo v skladu z njeno nevtralnostjo.
Boji pri Pečengi
Stockholm, 11. dec. s. (Exhange Telegraph.) Po poročilih Iz Finske so sovjetske čete tudi danes povsod nadaljevale s srditimi napadi na finske postojanke. Finske čete pa drže svoje pozicije, ki so jih v naglici še bolje utrdile. Vse ceste, ki vodijo v smeri prodiranja sovjetskih čet, so Finci podminirali, tako da morejo Sovjeti napredovati samo z največjo previdnostjo.
Tudi s skrajnega severa poročajo nocoj o novih bojih, o katerih pa še ni podrobnih podatkov. Finci trdijo, da so pri Pečengi v vseh. dosedanjih bojih od začetka
vojne dalje izgubili samo 12 do 15 vojakov.
London, 11. dec. AA. Dopisnik agencije Reuter poroča s finske meje, da divjajo v okolici Pečenge srditi boji. Finci se odlično drže. Sovjetski ujetniki pripovedujejo, da so sovjetskim četam, ko so dobile povelje za prodiranje, zagotavljali, da do bojev sploh ne bo prišlo.
Izjave moskovskega
finskega poslanika
Stockholm, 11. dec. z. Bivši finski po-slanik v Moskvi je dal na povratku na Finsko v Berlinu švedskim novinarjem izjavo, v kateri opisuje zadnje dogodke ▼ Moskvi Med drugim je Izjavil, da so bili v Kremlju dobro informirani, da so finski protipredlogi že na poti in da bodo ▼ najkrajšem času izročeni, toda kljub temu je moskovska vlada prekinila diplomatske odnošaje. Počasno napredovanje sovjetskih čet je moskovske kroge skrajno presenetilo, ker so mislili, da bodo imeli s Finsko kaj lahek opravek. Vzrok tega neuspeha sovjetske amade je predvsem v pomanjkljivi organizaciji, kar pa je posledica slovitega »čiščenja« v rdeči armadi, ko so bili ustreljeni najboljši oficirji. Vrhu tega se pojavljajo kljub vsemu prizadevanju še nepremagljive gospodarske težave.
Vremenska napoved
Zemunska: Na zapadu in v primorja toplo, južni veter, dež. V srednjih delih države bo temperatura spremenljiva Ob-lačno, po malem dež ali sue^. V vzhodnih knjih nekoliko slabše vreme, po večini oblačno in utegne	snežiti.